UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Maribor, marec 2008

DIPLOMSKO DELO

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH

TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI

Kandidatka: Tanja Krstić Študentka rednega študija Številka indeksa: 81604289 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: prof. dr. Klavdij Logožar, docent

2

PREDGOVOR Vsako podjetje, stremi k čim večji konkurenčnosti, večjemu dobičku ter boljšemu poslovanju. Z pravilno in sprotno uporabo današnje tehnologije, lahko podjetja vse to dosežejo. Informacijsko–komunikacijska tehnologija, daje podjetju to, kar je po eni strani nujno potrebno za poslovanje, po drugi strani pa mu daje veliko konkurenčno prednost pred drugimi podjetji. Vedno več človeškega dela se nadomesti z tehnologijo in to pripomore k hitrejšemu, bolj natančnemu poslovanju. Uvajanje IKT v podjetja je zelo zapleten projekt, saj navadno sproži obilo sprememb in novih procesov. Pogosto razkrije šibke točke podjetja, kar lahko bodisi pospeši, bodisi zavre prestrukturiranje in rast produktivnosti podjetja. Implementacija IKT zadeva, ne samo vključenost vseh zaposlenih, temveč tudi zunanje akterje (pod dobavitelji, kupci, partnerji). Hkrati pomeni tudi soočanje s poslovnimi, organizacijskimi in kadrovskimi težavami podjetij, ki pred uvajanjem IKT niso bili tako očitni. Kljub vsem težavam, s katerimi se podjetja morebiti soočijo ob implementiranju IKT, prednosti pretehtajo, in to je tisto, kar daje podjetjem pozitiven zagon za vključitev IKT v podjetje. Ob uvedbi sodobne IKT, se izboljša elektronsko poslovanje v podjetju, kar omogoči hitrejše poslovanje podjetja s poslovnimi partnerji, večji pretok blaga, boljše razumevanje ter hitrejšo vzpostavitev vezi med poslovnimi partnerji, v logistični verigi. Informacijsko–komunikacijska tehnologija odpravlja nejasnosti pri poslovanju med poslovnimi partnerji, saj je vedno mogoč kontakt s podjetjem, s katerim sklepamo posel. Diplomsko delo temelji na obrazložitvi vseh procesov in orodij, ki se jih podjetja poslužujejo za produktivno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. IKT predstavlja podjetju pomembno verigo, katera povezuje poslovanje podjetja navzven kakor tudi navznoter. Pospešuje delovne procese ob tem znižuje stroške delovne sile v podjetju in odpravlja napake človeškega faktorja. Danes skorajda več ni podjetja, ki ne bi uporabljalo sodobne informacijske tehnologije, elektronskega poslovanja ter sodobne komunikacijske tehnologije. Res je, da eno brez drugega ne more, tako da potrebujejo podjetja visok kapital za zagotovitev sodobne IKT. Če želijo podjetja uspeti, morajo nedvomno opisan način poslovanja vključiti v njihov vsakdanjik, saj se morajo gibati s časom ter nenehno spremljati spremembe pri poslovanju. S tem si podjetja povečujejo konkurenčnost na trgu in posledično izboljšujejo image podjetja.

3

KAZALO VSEBINE PREDGOVOR ..................................................................................................................... 2 KAZALO VSEBINE ........................................................................................................... 3 1 UVOD ................................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 7

2 UPORABA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE (IT) V PODJETJU ..................... 8

2.1 Opredelitev IT ............................................................................................................. 8 2.2 Uporaba IT v podjetju ter investiranje v IT................................................................. 9 2.3 Vpliv IT na posamezne oddelke v podjetju ............................................................... 12 2.4 Učinki in prednosti IT ............................................................................................... 14

3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ............................................................................... 15

3.1 Opredelitev elektronskega poslovanja....................................................................... 15 3.2 Dinamika elektronskega poslovanja.......................................................................... 18 3.3 Povezave med subjekti e – poslovanja ...................................................................... 19

3.3.1 Računalniška izmenjava podatkov ..................................................................... 20 3.3.2 Intranet poslovanje ............................................................................................. 21 3.3.3 Ekstranet poslovanje........................................................................................... 23

3.4 Prednosti in slabosti ob uvedbi elektronskega poslovanja v podjetje ....................... 25 3.4 Prednosti in slabosti ob uvedbi elektronskega poslovanja v podjetje ....................... 25

3.4.1 Prednosti elektronskega poslovanja................................................................... 25 3.4.2. Slabosti elektronskega poslovanja .................................................................... 27

3.5 E – logistika, prodaja, dobava in odnosi s strankami ter poslovnimi partnerji.......... 29 4 UPORABA KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJU ....................... 32

4.1 Vloga komunikacijske tehnologije v organizaciji ..................................................... 32 4.2 Vrste telekomunikacijskih omrežij............................................................................ 34 4.3 Računalniška omrežja................................................................................................ 35

5. POMEN SODOBNE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) ZA POSLOVANJE PODJETJA ........................................................................... 39

5.1 Opredelitev informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) ................................. 39 5.2 Vpliv naložbe v IKT na poslovanje podjetja ............................................................. 40 5.3 Pomen IKT v slovenskih podjetjih ............................................................................ 42 5.4 Najpomembnejše determinante uspešnosti IKT projektov........................................ 43

6. PREDSTAVITEV INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE TER ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJU MIKRO + POLO D.O.O.............................................................................................................................................. 46

6.1 Predstavitev in zgodovina podjetja Mikro + Polo d.o.o. ........................................... 46 6.2 Informacijsko – komunikacijska tehnologija v podjetju Mikro + Polo d.o.o............ 48 6.3 Elektronsko poslovanje podjetja Mikro + Polo d.o.o. ............................................... 51

4

7 SKLEP ............................................................................................................................. 54 POVZETEK....................................................................................................................... 55 ABSTRACT ....................................................................................................................... 56 LITERATURA .................................................................................................................. 57 VIRI .................................................................................................................................... 60 SEZNAM SLIK ................................................................................................................. 62 SEZNAM TABEL ............................................................................................................. 62 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC .......................................................................... 63

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Računalnik oz. informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), že ima svoje mesto v večini slovenskih podjetij. Nekatera podjetja znajo le-to uporabljati bolj konkurenčno kot druga podjetja ter si s takšnim načinom poslovanja, lajšajo vsakdanje naloge in opravila. V diplomskem delu, smo podrobno predstavili, kaj za podjetja pomeni dobra informacijsko-komunikacijska tehnologija, kot samostojen člen v verigi ali v povezavi s poslovnimi partnerji in strateško pomembnimi nalogami podjetja. Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se vedno bolj razvija tudi elektronsko poslovanje. To pomeni, da bolj avtomatizirano delo, ob dobri tehnologiji, podjetju znižuje stroške. Predstavili smo, da IKT služi predvsem kot podpora pri delu, lajša vsakodnevno poslovanje podjetja, omogoča hitrejše odzive na informacije ter na odzive iz zunanjega okolja. Vse to, pa pripomore k večji produktivnosti dela, nižjim stroškom ter k večji kakovosti samega poslovanja s poslovnimi partnerji in k boljšemu povezovanju z zaposlenimi. IKT služi podjetju kot osnova za učinkovito in produktivno poslovanje. V diplomskem delu smo prikazali informacijsko–komunikacijsko tehnologijo (IKT), njen vpliv na poslovanje podjetja ter vpliv na boljšo povezanost med poslovnimi partnerji, v logistični verigi. Vse to smo predstavili na primeru podjetja Mikro + polo d.o.o. iz Maribora. Prav tako smo predstavili kaj podjetjem pomeni elektronsko poslovanje in kje se vpeljava le-tega kaže kot najbolj produktivna oziroma »oplemenitena«. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je, predstaviti osnovne značilnosti sodobne informacijsko–komunikacijske tehnologije, ki bistveno pripomore k dobremu poslovanju podjetja in njegovi neposredni povezavi s poslovnimi partnerji, tako v logistični verigi, kakor tudi na področju internega poslovanja podjetja. Analizirali in prikazali smo vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije, na primeru podjetja Mikro + polo d.o.o. Današnji čas, vse bolj sili podjetja, da vlagajo v tehnologijo na vseh področjih poslovanja. Delo mora biti narejeno stalno hitreje, boljše ter produktivnejše in zatorej podjetjem ne preostane prav nič drugega. Delo človeškega faktorja nadomesti tehnološki napredek. To pa pripomore k temu, da podjetja veliko vložijo v tehnologijo, saj jim v zameno daje vedno boljše učinke, rezultate.

6

Podjetja morajo stalno ohranjati svojo konkurenčnost in zatorej stalno izboljševati procese v podjetju ter delati po konceptu napraviti več, za isti vložek kapitala. Skrbeti morajo za pravi nivo zalog ter za čim bolj produktivno izvedbo logističnih poti. Če želi podjetje imeti vse te »procese« pod nadzorom, mu ne preostane nič drugega kakor, da vloži kapital v tehnologijo, ki bo skrbela, da bo vse potekalo tako kot mora. Tehnologija bo znižala stroške dela in zaposlenih, elektronsko poslovanje bo skrbelo za boljšo povezanost s poslovnimi partnerji ter hkrati zaradi bolj preglednih naročil, zniževalo dobavni čas trgovskega blaga. Cilji, ki jih z diplomskim delom želimo uresničiti oz doseči so:

predstaviti informacijsko tehnologijo, ki jo podjetja uporabljajo za vsakdanje poslovanje;

opredeliti uporabo elektronskega poslovanja, ki je nadgradnja informacijske tehnologije in osnova za dobro poslovanje podjetja tako navzven kot navznoter;

predstaviti kako poteka elektronsko poslovanje med poslovnimi partnerji ter kako elektronsko poslovanje povezuje delo v logistični verigi tako v kot tudi izven podjetja;

predstaviti pomen sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki se vedno hitreje razvija in pomeni stalnico podjetju, brez katere danes ne morejo več poslovati;

prikazati primer uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije in elektronskega poslovanja s poslovnimi partnerji v podjetju Mikro+polo d.o.o.

Osnovne trditve, ki so izpeljane iz predstavljenih namenov ter zastavljenih ciljev in jih bomo poskušali dokazati v diplomskem delu, temeljijo predvsem na produktivnosti in učinkovitosti poslovanja podjetja, ob uporabi sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij:

podjetja povečujejo konkurenčnost z uporabo elektronskega poslovanja in informacijsko-komunikacijskih tehnologij tako navzven kakor tudi v podjetju;

fizično delo zamenja tehnologija in tako se lahko število zaposlenih prerazporedi na mesta, kjer je to potrebno;

podjetja pridobijo na času poslovanja, ob pravilni uporabi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije in posledično tudi na kapitalu;

zaradi elektronske povezanosti je možna boljša povezava s poslovnimi partnerji v sami logistični verigi; zmanjšujejo oziroma skrčijo se nepotrebne poti, ki jih podjetje mora opraviti, da pride v stik s poslovnim partnerjem;

podjetja si s pomočjo dobre tehnologije zmanjšujejo zalogo trgovskega blaga, kar pripomore k nižjim stroškom poslovanja;

elektronsko poslovanje se kaže v podjetju predvsem v pridobljenem času pri logističnih procesih ter znižanih stroških.

7

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Iz izbrane teme diplomskega dela predpostavljamo, da se podjetja vedno bolj zavedajo moči tehnologije ter njenega pomena za celotno poslovanje in zatorej tudi vedno več vlagajo v IKT. Predpostavljamo da uporaba in vpliv sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij v podjetjih narašča. Podjetja vedno bolj povezano sodelujejo s poslovnimi partnerji in za takšno poslovanje potrebujejo dobro tehnologijo, ki jim bo omogočala čim boljšo povezanost navzven. Potrebujejo takšno tehnologijo, ki bo dopolnila procese pri samem poslovanju s poslovnimi partnerji, tako v elektronski obliki, kakor tudi v logistični verigi. V diplomskem delu, se bomo omejili na področje uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki podjetju omogoča dobro povezanost s poslovnimi partnerji v logistični verigi. S pomočjo domače in tuje literature ter praktičnih spoznanj, smo postavili teoretične temelje, za proučevanje obravnavane teme diplomskega dela. S pomočjo zbranih in razpoložljivih informacij, smo v diplomskem delu predstavili ter opisali informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na primeru podjetja Mikro + polo d.o.o. in prav na konkretnem primeru dokazali vse naštete trditve. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava, ki jo bomo izvedli bo poslovna, saj gre za proučevanje informacijsko- komunikacijske tehnologije v podjetju. Uporabljali bomo dinamično metodo, kar pomeni, da bomo preučili sedanje stanje v podjetju in kakšne spremembe se obetajo. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode:

metoda deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva,

metoda klasifikacije, kjer bomo definirali pojme, metoda kompilacije, kjer bomo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z

izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč, metoda komparacije, kjer bomo primerjali dela različnih avtorjev.

V okviru analitičnega pristopa:

metoda sinteze (razčlenjevali bomo ugotovitve iz prakse in iz teorije), metoda analize (povezovali bomo teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v

celoto). Podatke, ki smo jih navedli v diplomskem delu, smo pridobili iz sekundarnih virov (učbeniki, strokovne knjige in internet) ter iz primarnih virov (pisni in ustni viri, ki se nanašajo na proučevano podjetje Mikro + polo d.o.o.).

8

2 UPORABA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE (IT) V PODJETJU 2.1 Opredelitev IT Izraz informacijske tehnologije, uporabljamo za širok spekter konvergentnih tehnologij iz mikroelektronike, računalništva, telekomunikacij in v novejšem obdobju tudi iz optoelektronike in umetne inteligence. S pojmom »informacijske tehnologije«, lahko zajamemo tako vrsto novih proizvodov in storitev na navedenih področjih, kot tudi tehnologijo, ki je sposobna revolucionirati proizvodne in distribucijske procese, v vseh drugih industrijskih panogah in storitvah (Bučar 2001, 132). Informacijska tehnologija zajema vse tiste dejavnosti, ki predstavljajo strojno opremo (pisarniški stroji, oprema za obdelavo in prenos podatkov), programsko opremo in storitve. Takšno delitev informacijske tehnologije, lahko razčlenimo še bolj nadrobno (Bučar 2001, 133):

strojna oprema - računalniška oprema zajema delovne postaje, osebne računalnike, periferije ter različne računalniške sisteme; - pisarniška oprema zajema pisalne stroje, računalnike, fotokopirne stroje in drugo

pisarniško opremo; - oprema za prenos podatkov zajema LAN (local area network) opremo ter drugo opremo za prenos podatkov;

programski proizvodi - sistemski software namenjen delovanju strojne opreme in zagotavljanju njegove učinkovitosti in varnosti delovanja; - aplikacijski programski paketi, ki predstavljajo rešitve za specifične probleme posamične panoge/sektorja (npr. bančništvo, zavarovalništvo) oziroma za posamezna področja poslovnega delovanja (npr. obračun plač);

storitve - profesionalne storitve, navezane na uvajanje in prilagajanje IT opreme specifičnemu

uporabniku, skupaj z izobraževanjem ter navezane svetovalne storitve; - storitve obdelave podatkov ter transakcijske storitve ob uporabi računalniških

programskih orodij, modelov in aplikacij; - omrežne storitve, ki obsegajo vzdrževanje komunikacijskih omrežij in nadzor;

- vzdrževanje strojne opreme, skupaj s popravili in namestitvijo novih sestavin. Napredek informacijske tehnologije, je imel in še vedno ima, največji vpliv na globalno gospodarstvo. Le-ta omogoča zbiranje, obdelavo in prenos informacij ob izjemni hitrosti in vedno nižjih stroških, kar pa povzroči pozitivno posledico pri samem poslovanju. Med takšne pozitivne posledice podjetja uvrščamo:

- boljšo produktivnost podjetja, - večjo kakovost proizvodov in storitev, - večjo konkurenčno sposobnost ter - boljši nadzor nad poslovanjem in dogajanjem v podjetju.

Informacijska tehnologija ima sposobnost povezovanja različnih funkcij v proizvodnem procesu.

9

Prav tako informacijske tehnologije dopolnjujejo in dodajajo inteligenco različnim opravilom in transakcijam, od proizvodnje do trgovine. Spreminjajo in izboljšujejo organizacijsko strukturo podjetij ter lajšajo samo poslovanje podjetja. Uvajanje informacijske tehnologije v podjetja, pomeni obdobje veliko bolj fleksibilnega vzorca proizvodnje, kar pa je povzročilo korenite spremembe - tako strukturne spremembe znotraj posameznih panog, kakor tudi sektorske. Vsekakor prinaša informacijska tehnologija podjetju velike prednosti, po drugi strani pa večjo brezposelnost. Avtomatizacija in robotizacija proizvodnega procesa je tisto, kar zmanjšuje število delovnih mest. Nova tehnologija vpliva na agregatno raven zaposlenosti, kot tudi na strukturo znanj, ki jih potrebujejo zaposleni v novih razmerah. Nove oblike poslovanja so po eni strani posledica informacijskih tehnologij, po drugi strani pa mednarodni gospodarski tokovi (globalizacija), zahtevajo ustrezne tehnološke rešitve. Informacijska tehnologija, je tako pogosto povezana s pojmi, kot so »vitka« (lean) proizvodnja, pravočasna dobava (just in time), »outsourcing« (izločevanje posameznih delov proizvodno - poslovnega procesa iz podjetja), total – quality management (TQM – popolno obvladovanje kakovosti), reinženiring poslovnih procesov (business process redesign ali reingeeniring), strateške povezave, omrežno delovanje (networking) itd. (Bučar 2001, 134). 2.2 Uporaba IT v podjetju ter investiranje v IT Uporaba IT v podjetju Poslovna uspešnost organizacije, je neposredno odvisna od uveljavljanja strateške vloge informacijske tehnologije v podjetju. Zato morajo vodilni v podjetju dobro razmisliti o tem, koliko bodo vlagali v informacijsko tehnologijo. V organizacijah obstajajo različni pogledi in pričakovanja posameznih skupin glede dejavnikov, ki vplivajo na poslovno uspešnost in konkurenčnost organizacije. Tista podjetja, ki so spoznala, da s pomočjo dobre informacijske tehnologije, lahko pripomorejo k izvedbi večjih konkurenčnih dejavnikov, so postavila informacijsko tehnologijo na sam vrh podjetja. Poslovna uspešnost je ključen kriterij, zaradi katerega podjetja vlagajo v informacijsko tehnologijo. Uporaba informacijske tehnologije vpliva na učinkovitost, povezljivost in prilagodljivost poslovanja ter kakovost in preglednost izvajanja poslovnih procesov, pri čemer pa naložbe v informacijsko tehnologijo, neposredno ne vplivajo na dvig poslovne uspešnosti in konkurenčnosti organizacij. Učinki uporabe sodobne informacijske tehnologije, so vidni čez čas, pri samem poslovanju in so dolgoročne narave.

10

Številne specifične značilnosti, ki nam jih nudi uporaba informacijske tehnologije v podjetju, lahko razvrstimo v naslednje poglavitne kategorije (Bučar 2001, 142-145): - hitrost,

- fleksibilnost, - ekonomija obsega oziroma ekonomija dosega kakovosti, - omrežno povezovanje ali networking.

HITROST Pri hitrosti lahko izpostavimo izredno hiter tehnološki razvoj na področju informacijske tehnologije in zatorej tudi vedno izboljšano in hitrejšo tehniko poslovanja v podjetju. Kakor hitro se spreminja IT, tako dinamično se spreminja tudi razvoj določenih segmentov v podjetju. Za podjetja, prinaša IT hitrost predvsem pri spreminjanju proizvoda, oziroma storitve, ki jo tržijo. Podjetja morajo iskati stalne izboljšave v atributih proizvodov, kot so funkcionalnost, oblikovanje ter kakovost ob stalno nižjih stroških. Takšni proizvodi, bodisi novi ali obnovljeni, morajo čim hitreje zavzeti dobro pozicijo na trgu. FLEKSIBILNOST Obstajata vsaj dve ravni razprav o fleksibilnosti IT. V ozko tehničnem smislu se ta pojem najpogosteje nanaša na fleksibilnost v proizvodnji, ki jo omogoča fleksibilni proizvodni sistem (FMS-Flexible Manufacturing System). Pojem fleksibilnosti ali prilagodljivosti obstaja tudi na makro-ekonomski ravni uporabe informacijskih tehnologij. EKONOMIJA OBSEGA Informacijskim tehnologijam, se pogosto pripisuje posebno velik pomen na področju doseganja ekonomij obsega. Največji strošek in tako vir ekonomij obsega, je prehod z enega modela na drugega in od tu vztrajanje proizvajalcev na velikih serijah homogenih proizvodov. FMS ta čas bistveno skrajša, seveda odvisno od kompleksnosti sprememb, ki jih novi model prinaša. Tako se podjetjem, ki jih konkurenca sili v ponujanje velike pestrosti modelov (npr. v avtomobilski, tekstilni industriji, prehrani itd.), omogoči hitro prilagajanje proizvodnje različnim okusom potrošnikov, ob sprejemljivi ceni. Pri uvedbi informacijske tehnologije, se v podjetju pogosto dramatično znižajo stroški delovne sile. IT neposredno vpliva na zmanjšanje števila zaposlenih, tj na manj kvalificirane delavce v proizvodnji, notranjem transportu, nadzoru kakovosti ter upravljanju. Podjetje si z uvedbo IT zniža stroške vložkov, tj. manj odpada, manj škarta. Fizična velikost podjetij je lahko manjša, saj ni potrebe po obsežnem skladiščenju in podjetja delujejo po sistemu just-in-time, kar pomeni, da nabavljajo takrat, ko potrebujejo. S takšnim načinom dela si podjetje zmanjšuje stroške notranjega transporta in manj zalog v skladišču pomeni, manjšo porabo delovnega kapitala. POVEZOVANJE OZIROMA NETWORKING Temeljna poteza nove industrijsko-informacijske družbe, je stalna interaktivna inovativnost, ustvarjena na podlagi povezav prek meja specifičnih sektorjev ter specifičnih znanstvenih disciplin.

11

Za tako, sistemsko inoviranje je ključen interaktivni proces informacijskega ustvarjanja in učenja. Ta interakcija obsega naslednje razsežnosti (Bučar 2001, 145):

- med uporabniki in dobavitelji, - med poslovnimi partnerji, - med trženjem in proizvodnjo ter - med fizičnim proizvodom, programsko podporo in storitvijo.

Stalne interakcije na vseh teh ravneh generirajo »dinamično informacijo«, ki potem prinaša nepretrgan tok informacij. Za takšno, sistemsko inoviranje, je osnovni institucionalni okvir omrežno povezovanje oziroma networking. Le-to je pomembno znotraj podjetja in zajema tesno prepletanje med posameznimi oddelki, posebno med raziskovalno-razvojno enoto, trženjem in proizvodnjo. V novih razmerah hitrega in stalnega inoviranja na zelo široki fronti, je vse večji tudi pomen networkinga med podjetji. Omrežno sodelovanje lahko zajema različna podjetja (med dobavitelji in uporabniki, znotraj produkcijske verige, med konkurenti, med proizvodnim in storitvenim podjetjem, itd) in je lahko tudi različno »globoko«: skupni raziskovalni projekti, skupne raziskave trga ali trajno povezovanje poslovno-proizvodnih funkcij na podlagi na pol določenih medsebojnih odnosov. Osnovna sestavina omrežnega povezovanja je ustvarjanje in delitev informacij z namenom, da bi dosegli boljše poslovne rezultate. Podjetja, organizirana na tej podlagi, lahko proizvajajo fleksibilno in hitro prilagodljivo strukturo proizvodov in storitev, ob zajemanju ugodnosti nihanja mednarodnih cen vložkov in sprememb povpraševanja. Ti novi omrežni sistemi, so sposobni izkoristiti rastoče eksternalije, ki jih omogoča napredek telekomunikacijskih tehnologij. Prenos zelo velike količine informacij, je z razvojem globalnih komunikacij stalno cenejši. Investiranje v IT Ali so investicije v informacijsko tehnologijo učinkovite, ali se podjetju vložek večkratno povrne, je vedno vprašanje, ki pesti podjetja pred samo uvedbo oziroma pred samim investiranjem v informacijsko tehnologijo. Investiranje v IT prinaša podjetju veliko prednosti, večjo konkurenčnost, boljšo produktivnost, hkrati pa podjetju povzroča tudi enormne stroške. Od podjetja do podjetja pa je odvisno, ali bo investicija v IT in posledično bolj učinkovito poslovanje odtehtalo vse stroške, ki jih bo podjetje imelo z investiranjem v IT. Podjetjem, ki želijo investirati v IT se poraja vprašanje, koliko investirati, da bo na koncu korist večja od vložka. Ali je sploh lahko investiranje v IT neučinkovito? Res je, da se vseh prednosti ne da izmeriti v finančnem smislu. Zatorej je samo merjenje koristi investicij v IT mnogo težje, saj se poleg očitnih in dejanskih koristi pojavljajo tudi posredne koristi, ki jih je težko ovrednotiti ter se jih zlahka spregleda. Pri investiranju v IT je zelo težko oceniti stroške, ki jih bo podjetje imelo s samim uvajanjem IT v podjetje. Strošek, ki ga ima podjetje na začetku uvedbe IT, je zelo različen končnemu strošku, ki ga ima podjetje, ko enkrat uvede IT v podjetje.

12

Stroški se pri takem projektu stalno zvišujejo, kar pomeni, stalna nadgradnja sistema pomeni vedno višje stroške, kar pa je nuja, če želimo dobro informacijsko tehnologijo (DSI, Žerko, 2004, 254). Investicije v IT nimajo notranje vrednosti. To pomeni, da se šele z uporabo IT pokaže korist, ki jo ima podjetje od tega projekta. Koristi informacijske tehnologije niso le tehnološko vprašanje, ampak se nanašajo tudi na poslovne procese. Vrednost IT je odvisna izključno od tega, kako pripomore k učinkovitejšemu poslovanju organizacije (DSI, Žerko, 2004, 255). Informacijska tehnologija je v ekonomskem smislu kapital, investicijska dobrina. Kapital oziroma investicijska dobrina, se ne ocenjuje z vidika notranje vrednosti ali koristnosti. Kapitalne dobrine nimajo notranje vrednosti vse dokler se z njihovo uporabo ne proizvedejo druge dobrine ali storitve, katere pa le-te vrednosti imajo. Investicije v IT povzročijo oziroma ustvarijo dodano vrednost v podjetju, šele z izboljšanjem poslovnih procesov. 2.3 Vpliv IT na posamezne oddelke v podjetju IT deluje na vseh področjih in nivojih poslovanja v podjetju. To zajema vse od beleženja transakcij, podpore izvajanja poslovnih procesov, do izdelave novih produktov in podpore vodstvu podjetja, pri aktivnostih kot so analiza trga in izdelava strategije. Informacijska tehnologija se pa spreminja, glede na različne organizacijske nivoje v podjetju. Uporaba informacijske tehnologije se razlikuje glede na oddelek. Vpliv IT na posamezne organizacijske nivoje v podjetju predstavljamo v Tabeli št. 1.

13

Tabela št. 1: Pregled IT sposobnosti podjetja

KAJ PODPIRA

KDO UPORABLJA IN ZA KAJ PRIMERI APLIKACIJ

IT za podporo managementu

Vodstvo na strateškem nivoju (generalni, področni direktorji), analiza poslovanja in odločanje, alokacija virov, iskanje novih trgov.

Direktorski informacijski sistem, sistemi za podporo odločanju, podatkovno rudarjenje, sprotna analitična obdelava podatkov, sistemi za podporo skupinskemu odločanju.

D

EL

AT

I PR

AV

E

STV

AR

I

IT za podporo inovacijam in skupinskemu delu

Strokovni delavci, ki razvijajo nove produkte, za izboljšanje kreativnosti in raziskovanje; podpora skupinskemu delu

Sistemi za podporo skupinskemu delu, sistemi s podporo računalniško podprtemu načrtovanju, grafični sistemi za podporo simulacij, sistemi za modeliranje proizvodov.

IT za podporo poslovnim procesom

Vodje procesov in projektov, za procesni in projektni management, skozi celotno oskrbovalno-prodajno verigo.

Celovite programske rešitve (SAP), sistemi za upravljanje proizvodnje, zalog, distribucije, prodaje ter avtomatizacija dela.

DE

LA

TI

STV

AR

I PR

AV

IT za podporo operativnemu delu

Zaposleni, ki izvajajo in nadzirajo temeljne aktivnosti, dogodke; procesiranje transakcij

Plačilni sistemi za spremljanje naročil, kadrovski sistemi, računovodski sistemi.

Vir podatkov: DSI, Baloh, 2004, 552.

14

2.4 Učinki in prednosti IT Najpomembnejši učinki informacijske tehnologije se kažejo pri (Bučar 2001, 155): - organiziranosti podjetij, - spreminjanju poslovnih procesov, - načinu poslovnega sodelovanja med podjetji ter - upravljanju podjetij. Konkretne prednosti, ki jih proizvodna podjetja lahko pričakujejo od informacijskih tehnologij so po Antonelliju (1995 b, 83) naslednje: - izboljšan dostop do večjega števila virov (multisourcing), - globalni vidik nabave, - zmanjšanje zaloge vložkov v proizvodnjo, - zmanjšanje papirnatega dela (administracije), - boljši nadzor kakovosti, - zmanjšanje minimalne, še učinkovite, velikosti proizvodnega obrata, - povečana prilagodljivost proizvoda potrošniku, - mobilnost proizvodnje, - povečan možni obseg podpogodbeništva, - povečane možnosti za sodelovanje med različnimi podjetji, povečanje koordinacije med

proizvodnjo, trženjem in poslovnimi partnerji - zmanjšanje časa dobave, - zmanjšanje zalog končnih proizvodov, - hitrejše in enostavnejše fakturiranje. Večji del teh prednosti ni posledica informacijske tehnologije neposredno, ampak so posledica organizacijskih sprememb, ki jih podjetje doseže oziroma mu le-te spremembe omogoči uporaba nove tehnologije. Sama uvedba, nove informacijske tehnologije, ima pomemben vpliv na organizacijo proizvodnega procesa. Korenito spreminja sekvenco različnih proizvodnih faz, dolžino le-teh, količinski in časovni odnos med zalogami vmesnih proizvodov in končnimi proizvodi. Tako uvajanje informacijskih tehnologij omogoči modificiranje organizacijskih odnosov med fazami proizvodnega procesa in povzroči, da se hierarhično birokratski sistem koordinacije zamenja z mešanico kooperativnih odnosov, koordiniranih s pomočjo on-line komunikacijskih sistemov (Antonelli 1995 b, 83). Interna organizacija podjetja se z novo tehnološko paradigmo, ki je izrazito sintetične narave, spremeni, združujejo se različne funkcije v podjetju, povezujejo se v enotni interaktivni sistem oziroma sistemizacijo (Perez 1985, 456). Zatorej lahko zajemanje koristi nove tehnologije, zahteva globoko transformacijo v notranji organizaciji podjetja ter njegovih povezavah s trgi in dobavitelji. Z učinkovito uporabo IT se izboljšajo vezi na vseh ravneh poslovanja v podjetju. Ena izmed pomembnejših, je vez, ki jo ima podjetje s poslovnimi partnerji. Nabava, prodaja in sama logistika potekajo hitreje, bolj učinkovito in bolj kvalitetno, kar pa podjetju zmanjšuje stroške in pripomore k večji produktivnosti.

15

3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE 3.1 Opredelitev elektronskega poslovanja Ljudje, si enostavno več ne predstavljamo dne, brez uporabe elektronskega poslovanja. Uporaba le-tega, se vedno veča in predstavlja olajšano poslovanje med poslovnimi partnerji, med podjetji, v podjetju ter nenazadnje, med fizičnimi osebami. Elektronsko poslovanje, je izvajanje procesa poslovnih aktivnosti za uporabo elektronskih tehnologij, metodologij in postopkov. Je način razvijanja, proizvajanja ter trženja blaga in storitev. Pomeni hitrejše, bolj produktivno ter učinkovito poslovanje. Z elektronskim poslovanjem postane trg globalen, bolj razširjen. Obširen trg uporabnikov postane dostopen vsem sposobnim podjetjem, ki pa bodo morala znati hitro reagirati in se odzivati na spremembe ter biti inovativna. Pojem elektronskega poslovanja izhaja iz angleškega izraza »electronic commerce« (EC), ki je nastal v trgovini in industriji oz. se je v začetku nanašal na vsa gospodarsko-poslovna področja. Obsega naslednje sestavine (Topolišek 1998, 4) :

način dela: elektronsko izmenjavanje podatkov (deloma tudi samodejne transakcije, informacijski tokovi);

vsebine poslovanja so skoraj neomejene: blago, storitve, plačevanje, pred- in po- prodajne aktivnosti, delovanje državnih organov in javnih služb;

glavne tri skupine udeležencev so: podjetja/podjetniki, državne/javne službe in posamezniki (potrošniki, uporabniki).

Poslovanje poteka znotraj teh skupin in med njimi. Opaznejše postaja »poslovanje« med posamezniki; njihov glavni spodbujevalec je prav internet, s svojimi odprtimi, neomejenimi možnostmi. Elektronsko poslovanje med podjetji ni novo. Podjetja so začela s pošiljanjem in sprejemanjem naročil, faktur in ostale dokumentacije v elektronski obliki že v drugi polovici 60-ih let. Od tu tudi izhaja definicija e-poslovanja - izmenjava poslovnih informacij preko omrežij s pomočjo računalniške izmenjave podatkov (EDI) in vseh podobnih tehnologij (Nasvet 1999). E-poslovanje vse bolj pridobiva vse več na pomenu in prav tako na njegovi vrednosti. Dejstvo je, da elektronsko poslovanje danes prinaša že toliko prednosti, da ga lahko podjetja, ki so ga uvedla v svoje poslovanje, navajajo kot konkurenčno prednost. Največji prihranek, ki ga je moč doseči s samim e–poslovanjem, je nedvomno v prihranku časa, sledi pa mu stroškovni prihranek. Elektronsko poslovanje je stalno ponavljajoči se koncept, ki ponazarja proces nabave in podaje izdelkov, storitev in informacij s pomočjo računalniških omrežij vključno z internetom (Gradišar 2003, 173).

16

V zvezi z elektronskim poslovanjem uporabljamo naslednje izraze (Kos 2002, 31): 1. e-commerce, ki pomeni e-trgovanje in predstavlja le del e-poslovanja (izraz se ne uporablja veliko). Sem uvrščamo:

katalog, spletno trgovino (online naročanje), elektronski časopis, baza in evidenc strank.

2. e-bussiness, ki pomeni e-poslovanje in je primeren za današnjo uporabo. Sem uvrščamo:

B2B, veletrgovina, upravljanje dokumentacije, pospeševanje prodaje, marketing, povezava z ostalimi deli IS podjetja.

3. e-marketing, ki predstavlja del večje celote e-trgovanja. Sem uvrščamo:

spletno stran, e–pošta, statistika obiskanosti strani.

Elektronsko poslovanje, vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije, v poslovnih procesih. Vključuje uporabo IKT med trgovinskimi, proizvodnimi in storitvenimi organizacijami, kot tudi med ponudniki podatkov, državno upravo in potrošniki. Spreminja načine ustvarjanja proizvodov in storitev ter njihovega posredovanja od proizvajalca do potrošnikov (Gričar 1998, 152). Organizacije želijo vse več poslovati elektronsko, tako s svojimi strankami kot med seboj. Zato nastaja vse več spletnih strani, ki med drugim omogočajo pridobivanje informacij, naročanje izdelkov in storitev ter raznovrstne oblike plačevanja. Vendar tu nastaja problem ne zavedanja organizacije. Tj., da postavitev spletnih strani ni dovolj za uspešno in učinkovito uvedbo e–poslovanja. Za uspešno uvedbo le-tega je potrebno ustrezno prenoviti (e-prenova) in informatizirati (e-informacija) celotne poslovne procese. Zatorej organizacije, ki želijo vse več poslovati elektronsko, tako s svojimi strankami kot med seboj, morajo poskrbeti za uvedbo najsodobnejše tehnologije, ki jim bo omogočala najbolj učinkovito in produktivno poslovanje. Razcvet elektronskega poslovanja, je povezan z razcvetom interneta. Le-ta z uveljavljanjem svetovnih standardov omogoča, da je vedno večja količina informacij na različne načine, dosegljiva vedno več ljudem, kar prikazujemo s Sliko št. 1. Vedno večja količina razpoložljivih informacij, pa pomeni boljše poslovanje, povezovanje in hkrati nadziranje samega dela. Če ima podjetje dostop do večje količine informacij, pomeni to za podjetje hkrati boljše poslovanje. Isto velja tudi za posameznika, ki je bodisi kupec bodisi oseba, ki ga zanimajo tovrstne zadeve (Gradišar 2003, 173).

17

Slika št. 1: Naraščanje količine informacije, ki je vedno bolj dosegljiva

Vir: Gradišar 2003, 173

Za nenehen uspeh, bo vsako poslovanje moralo postati e-poslovanje in podjetje bo moralo vsakič nadgrajevati elektronsko poslovanje. Zmožnost izvajanja pobud e-poslovanja na visoko zanesljiv in cenovno učinkovit način, bo določala stopnjo uspeha. Po preteku določenega časa, bodo podjetja ugotovila, da je trud, vložen v uvedbo elektronskega poslovanja, poplačan. Stroški se bodo nižali, dobiček bo višji, ostalo bo več časa, ki ga lahko zaposleni v podjetju namenijo drugemu delu. Podjetja bodo, svojim strankam, na tak način lahko nudila več informacij o podjetju samem, o njihovih storitvah ter o delu, ki ga podjetje opravlja. Na ta način, bo dnevni pretok blaga večji, saj se bodo stranke že vnaprej informirale o produktu, ki ga želijo, ga preko spleta pogledale in naročile preko spletne trgovine. Naročilo bo direktno zabeleženo v podjetju, dano v obdelavo in po nekaj dnevih bo proizvod ali pa »storitev«, ki jo podjetje izvaja, že pri stranki na domu.

količ

ina

doseg

Novi nivoji količine in dosega informacij

SPODBUJEVALCI: internet standardi

18

Splošno gledano, si podjetje s prehodom iz klasičnega poslovanja, na elektronsko poslovanje, zagotovi naslednje (Jerman Blažič 2001, 97):

vzpostavi takojšnjo komunikacijo s svojimi strankami, kupci in podizvajalci, ki vključuje tudi pošiljanje želenih informacij na željo stranke, ki uporablja elektronsko pošto,

vzpostavi sodelovanje z dobavitelji in posodobi logistiko, začne s promocijo podjetja in blagovne znamke, objavi tržne informacije, kot so »on-line« dostopni prospekti, poročila, katalogi in

oglasi, pripravi spletno izložbo, ki bo prvi pogoj za neposredno prodajo na internetu.

3.2 Dinamika elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje, je prineslo veliko sprememb v življenje in družbo. Na kratko jih lahko opišemo takole (Jerman Blažič s soavtorji 2001, 18):

dematerializacija poslovanja - vztrajna rast storitev; Med storitvami, ki se izvajajo brez papirja in drugih otipljivih elementov, so pisarniško poslovanje, elektronsko bančništvo – pojav elektronskega denarja, digitalizacija slik (slike, ki jih posnamemo s digitalnim fotoaparatom in jih hranimo v računalniku), tako za lastne potrebe, kot za potrebe diagnosticiranja in arhiviranja v medicini ali za potrebe trga (prodaja tehničnih,umetniških slik prek interneta), optimizacija transporta, video na zahtevo, elektronsko zavarovalništvo, elektronsko svetovanje ipd;

vztrajna rast mobilnosti ljudi, storitev in izdelkov; Najsodobnejša tehnologija interneta omogoča brezvrvični dostop do storitev interneta, ki omogoča mobilnost uporabnika, delo na daljavo, nakupovanje na daljavo, ki je zlasti spremenilo obseg trgovin in njihove lokacije. Storitve zasebne telefonske centrale na daljavo, videokonference, ki so na primer spremenile potovalne navade managerjev, sisteme za računalniško podprto delo, ki so spremenili delo na skupnih projektih, klicne centre ipd;

spremenjen način dela; Elektronska pošta in računalniško podprto sodelovanje, postajata že vsakdanjost in nepogrešljiv komunikacijski pripomoček. Olajšan je prenos znanja, ki ni shranjeno samo v dokumentih, temveč tudi v procesih in postopkih. Več poslovnih procesov v podjetjih je podprtih s tehnologijami interneta, več dela je mogoče opraviti kjerkoli po svetu posamezno ali v skupini, katere člani skupaj delajo in ustvarjajo; Do velikih sprememb je prišlo tudi v samem načinu poslovanja. Spremenili so se odnosi s strankami, iz površnih, nepreglednih odnosov so se razvili dolgoročnejši in prijazni odnosi. Podjetja obravnavajo stranke individualno in ne več v skupinah. Množična proizvodnja izgublja na pomenu. Kupcu je treba ponuditi izdelke in storitve takrat, ko jih potrebuje, kakršne potrebuje in kjerkoli jih potrebuje.

19

Takšne zahteve vplivajo na hitrost poslovanja, ki od vodilnih delavcev zahteva izredno hitro prilagajanje naglim spremembam na trgu, uvajanje novosti in nenehen nadzor nad celotnim poslovanjem. Podjetje, mora vedno imeti na razpolago, veliko količino hitro dostopnih informacij. To je osnova, da obvlada dogajanje, ki mu kasneje zagotavlja preživetje v pogojih globalizacije. Perspektive in možnosti elektronskega poslovanja, silijo družbe v to, da ga začenjajo uporabljati. Podjetniki vidijo v njem trajnejši delovni proces, ki je namenjen učinkovitemu trženju. 3.3 Povezave med subjekti e – poslovanja Glede na interakcije subjektov v elektronskem poslovanju, so se na samem področju oblikovale naslednje vrste poslovanja (Jerman Blažič, 2001, 17):

e-poslovanje med podjetji (business-to-business - B2B), e-poslovanje med podjetji in potrošniki (business-to-consumer - B2C), e-poslovanje potrošnika s podjetjem (consumer-to-business - C2B), e-poslovanje med potrošniki (consumer-to-consumer - C2C), e-poslovanje podjetja z zaposlenimi (business-to-employees - B2E), e-poslovanje med podjetji in vladnimi organizacijami (business-to-government –

B2G), e-poslovanje med vladnimi organizacijami (government-to-government – G2G), e-poslovanje med vladnimi organizacijami in državljani (government-to-citizens –

G2C). Najbolj razširjena oblika e – poslovanja med naštetimi, je poslovanje med podjetji, ki jo bomo še podrobneje predstavili. Sledi oblika poslovanje med podjetji in potrošniki oziroma končnimi uporabniki, ki zajema veliko področij, temelječih na poslovanju z uporabo internetnih spletnih strani. Potrošniku omogočajo opravljanje raznovrstnih opravil preko domačega računalnika. Opravlja lahko bančne posle, nakupuje, se izobražuje ter hkrati tudi opravlja svoje delo. Glavne prednosti B2C poslovanja so predvsem obsežna ponudba, hitra dostava, boljše servisiranje kupcev, delovni čas ter hitro pridobivanje informacij. Znotraj spletnih stani so se oblikovali forumi, kjer se lahko srečujemo potrošniki med seboj in si izmenjujemo mnenja in izkušnje. Takšno »poslovanje« imenujemo C2C oziroma elektronsko poslovanje potrošnik z potrošnikom. V zadnjih letih, se na področje elektronskega poslovanja, vključuje tudi država in vladne organizacije. V tem primeru ločimo poslovanje s podjetji tj. registriranje vozil, pobiranje davčnih napovedi, javne nabave, razpisi in poslovanje s prebivalci, ki je eno najzahtevnejših področij.

20

Elektronsko poslovanje med podjetji - B2B Elektronsko poslovanje med podjetji, po ocenah različnih raziskav, predstavlja največji del elektronskega poslovanja. Zajema vse, od vzpostavljene povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji tj. naročila, plačila, ter prav tako do elektronskega bančništva sodelovanja na skupnih projektih (Sulčič, Lesjak 2001, 2). Začetki elektronskega poslovanja med podjetji (business-to-business ali B2B), segajo slaba štiri desetletja nazaj, ko so se začeli uporabljati prvi EDI (Electronic Data Interchange) sistemi. Z velikim vlaganji v informacijsko tehnologijo so podjetja dosegla visoko stopnjo avtomatizacije internega poslovanja. Razloge za hitro rast B2B poslovanja, gre iskati v številnih prednostih, ki jih tovrstna oblika poslovanja prinaša podjetjem in v vse večjem prenosu B2B poslovanja na internet. Med poglavitne prednosti sodijo predvsem nižji transakcijski in administrativni stroški, hitrost opravljanja transakcij, avtomatizacija različnih poslovnih procesov, možnost hitrejšega prilagajanja spremembam na tržišču in dostopa do globalnega trga, nove tržne priložnosti, ki se z uvedbo B2B poslovanja odpirajo podjetjem, učinkovitejše poprodajne storitve,… Z uporabo sodobnih tehnologij, lahko podjetja tudi bolje optimizirajo zaloge, spremljajo njihovo stanje, oblikujejo učinkovit sistem naročanja, sledijo izdelkom na njihovi distribucijski poti, itd. E-poslovanje, ki poteka skozi odprta omrežja, zahteva učinkovite mehanizme, ki zagotavljajo zasebnost in varnost. Raziskave kažejo, da so v podjetjih najbolj zaskrbljeni glede varnosti finančnih podatkov in zasebnosti transakcij. Opazno je tudi pomanjkanje zaupanja kupcev do elektronskih transakcij. Pogosto se pri e-poslovanju omenja problem znanja, ki se nanaša na pomanjkanje usposobljenega in izobraženega kadra. Udeležence B2B poslovanja skrbijo tudi težave, ki so povezane s pravno obveznostjo in pogodbami. Potencial, ki ga prinaša e-poslovanje B2B, lahko podjetje izkoristi le, če prilagodi poslovne procese novim tehnologijam. Ker lahko prinese koristi le spremenjen način dela, ne pa tehnologija sama, se lahko ob uvedbi e-poslovanja B2B, pojavijo organizacijske težave znotraj podjetja. Najbolj značilne oblike elektronskega poslovanja med podjetji - B2B 3.3.1 Računalniška izmenjava podatkov EDI (Electronic Data Interchange) ali po naše Računalniško izmenjevanje podatkov (RIP), omogoča izmenjavo poslovnih dokumentov, kot so naročilnica, faktura, račun, direktno preko računalnikov. Računalniško izmenjavanje dokumentov med organizacijami je možno le, če so dokumenti v takšni obliki, ki je razumljiva obema, ki komunicirata. To lahko dosežeta tako, da se dogovorita, kako bosta šifrirala materiale, izdelke, storitve, tipe dokumentov.

21

Značilnosti RIP-a (Sulčič, Lesjak 2001, 3): omogoča pošiljanje in prejemanje velike količine podatkov širom sveta, RIP zagotavlja poslovanje brez papirja in predstavlja precejšen prihranek denarja, prejeti podatki so lahko takoj uporabljeni, podjetjem omogoča dostop v baze podatkov poslovnih partnerjev, glede na velika potrebna vlaganja v RIP, se oblikujejo strateška partnerstva, pri prenosu podatkov med dvema računalnikoma obstaja relativno malo napak.

RIP se večinoma odvija znotraj relativno zaprtih medorganizacijskih informacijskih sistemov. Zato ga uvrščamo med najbolj značilno obliko e–poslovanja med podjetji. Najpomembnejše in glavne prednosti RIP, so predvsem v tem, da se skrajšuje čas za posamezne poslovne postopke, da se lahko optimizirajo viri/dejavniki poslovanja (zaloge) in da se uporabnik hitro odziva na zahteve okolja, v katerem deluje. Razlika med klasičnim RIP in odprtim e-poslovanjem, ki temelji na internetu (Sulčič, Lesjak 2001, 3):

vrednost ponudbe v klasičnem e-poslovanju temelji na vnaprejšnjem pogodbenem razmerju, ki je pogoj za izvedbo transakcij, medtem ko se v odprtem e-poslovanju vrednost ponudbe oblikuje sproti, npr. ob nakupu;

v klasičnem e-poslovanju se zmogljivosti zagotovijo šele takrat, ko so trgi znani, v odprtem e-poslovanju pa se zmogljivosti zagotovijo vnaprej, za uporabnike, ki bi se lahko pojavili;

finančne transakcije se v klasičnem načinu izvajajo čez obstoječa omrežja, na internetu pa se uporabljajo usmerjevalniki finančnih omrežij;

v klasičnem e-poslovanju je manjša pogostost transakcij, vendar imajo le-to večjo vrednost;

pri RIP si stranke bolj zaupajo, kot pri internetu; za klasično e-poslovanje so značilni bolj dolgotrajni pogodbeni odnosi, medtem ko

so v odprtem e-poslovanju pogodbena razmerja bolj kratkoročne narave; stroški RIP so v primerjavi z internetom visoki; zanesljivost klasičnega e-poslovanja, je večja od zanesljivosti internetnega

poslovanja, vendar so tudi na tem področju opazne izboljšave; na internetu je večja fleksibilnost poslovanja.

3.3.2 Intranet poslovanje Intranet spada med sodobne komunikacijske tehnologije, ki so neizogiben del vsakega poslovnega okolja. Intranet, predstavlja hrbtenico notranjega komuniciranja v organizaciji ter eno osnovnih orodij dela delovnega mesta. Pogosto so intranetni sistemi povezani tudi z različnimi drugimi notranjimi in zunanjimi mrežami, kar pomeni, da s pomočjo spletnih tehnologij omogočamo povezavo sicer ločenih sistemov, ki se morda nahajajo tudi na oddaljenih lokacijah.

22

Intraneti že dolgo niso več le oglasne deske podjetja, ampak predstavljajo integralni del sodobnega delovnega mesta, kjer se zaposleni informirajo o zadevah, ki jih pri vsakodnevnem delu potrebujejo.

Intranet je precej več kot le spletna stran za zaposlene. Intranetna komunikacija je podrejena popolnoma specifičnim potrebam.

Intranet združuje številna orodja, ki jih potrebujemo pri vsakdanjem delu in pripomore k boljši obveščenosti ter učinkovitosti v podjetju. Pospeši poslovne procese in avtomatizira precejšen del nalog in opravil. Izboljša pa se tudi pozitivna klima v podjetju. Predvsem v večjih podjetjih, je intranet tista točka komunikacije, ki dopolnjuje in nadgrajuje pretok informacij, ki so tako vedno »pri roki«. Intranet je lahko podaljšek spletnega mesta ali pa samostojno spletno mesto, ki je v obeh primerih dostopno le zaposlenim v podjetju. V slovenskih podjetjih se šele razvija, zato je lahko prav intranet konkurenčna prednost podjetja. S pomočjo intraneta, se opravlja e-poslovanje znotraj podjetja in tudi e-poslovanje podjetja z okoljem. Intranet se med drugim uporablja tudi za naslednje namene (Sulčič in Lesjak 2001, 6):

predstavitve podjetja (organizacijsko, funkcijsko, prostorsko ipd.), predstavitve novic podjetja, omogočiti dostop do internih in eksternih knjižnic, pregled kataloga proizvodov in storitev, pregled cenika proizvodov in storitev s tehnično in marketinško intranet podporo, priprava in obdelava potovanj, potnih nalogov, pregled kadrovskih informacij, pregled projektnega gradiva, pregled zakonskih in drugih predpisov, ki so pomembni za poslovanje podjetja, pregled poslovnikov, pravilnikov, organizacijskih navodil in standardov podjetja, pregled okrožnic in drugih obvestil vodstva, sindikata, interesnih združenj, pregled zapisnikov in sklepov vodstva, projektnih skupin, pregled predlog različnih obrazcev in dokumentov, pregled razporeditve in urnikov zaposlenih, pregled delovnega koledarja, pregled razvedrila, pregled načrta dopustov in ustreznih zamenjav, pregled zbirke koristnih internet povezav, pregled predstavitve arhitekture intraneta ...

Tako kot vsaka stvar v podjetju in v življenju nasploh, ima tudi intranet svoje prednosti in slabosti, ki jih prikazujemo v Tabeli št. 2.

23

Tabela št. 2: Prednosti in slabosti intraneta PREDNOSTI INTRANETA SLABOSTI INTRANETA

Globalni koncept Nova, razvijajoča se tehnologija

Enostaven grafični uporabniški vmesnik in dostop preko brskalnikov

Pomanjkanje orodij za izboljšanje odzivnosti sistema

Cenovno ugodni dostop do intraneta Pomanjkanje varnostnih mehanizmov uporabe intraneta

Cenovno ugodna ali celo brezplačna orodja za razvijanje intranet rešitev Minimalna podpora uporabnikov

Cenovno ugodna računalniška oprema Običajno zahteva nadgradnjo internet omrežja z dodatnim strežnikom

Neodvisen od računalniških proizvajalcev Nezdružljivost različnih brskalnikov

Standardni prenos datotek Zahtevno vzdrževanje oziroma spreminjanje vsebine

Standardno oblikovanje dokumentov Počasnost animacij, videa in avdia

Standardni mrežni protokol TCP/IP Uporabniki so lahko preplavljeni z množico informacij

Zmanjšuje stroške papirja, kopiranja, tiskanja Vsak zaposleni še nima računalnika

Povečuje učinkovitost zaradi hitrejšega kroženja in dostopa do informacij ter lažjega sodelovanja

Običajno še ni dovolj zmogljiv za potrebe velikih podjetij v primeru zelo obsežnih aplikacij

Zmanjšuje stroške marketinga in prodaje, saj je notranja komunikacija racionalnejša

Nekateri zaposleni se težko privadijo na nove tehnologije

Vir: Sulčič in Lesjak 2001, 8 3.3.3 Ekstranet poslovanje Kot že ime pove, je ekstranet namenjen ekskluzivnim zunanjim uporabnikom, npr. poslovnim partnerjem, distributerjem, zunanjim sodelavcem, naročnikom, ... Sam izraz ekstranet izhaja iz angl. besede »extended intranet«, kar pomeni razširjen intranet oziroma razširjeno notranje omrežje. Ekstranet omrežje dobimo »takrat«, kadar se med seboj poveže več intranetov podjetij s pomočjo interneta. Osnovni namen ekstraneta, je podpora sodelovanja med podjetji. Ekstranet uporablja enako infrastrukturo kot internet (strežnike, protokole, elektronsko pošto in brskalnike). Res pa je, da se transakcije opravljajo veliko bolj varno kot preko interneta. V ekstranet omrežje lahko prestopijo podjetja na osnovi dogovora in pogodbe.

24

Tako je pristop omejen, dovoljen le pooblaščenim osebam, s čimer postane poslovanje nadzorovano in s tem je zagotovljena večja varnost e-poslovanja. Uporabnik določenega podjetja, ki je preko ekstranet povezave vstopil v intranet partnerskega podjetja (kupca, dobavitelja ipd.), lahko uporablja vse ali del intranet razširitev partnerskega podjetja, odvisno od dodeljenih pooblastil. Ekstranet, ki temelji na internetni infrastrukturi, pomeni razširitev RIP-a, saj se preko ekstraneta ne izmenjujejo le podatki standardnih transakcij (naročila, računi, plačila), temveč tudi druge vrste podatkov. Ekstranet povezuje več poslovnih partnerjev preko njihovih intranetov v večja, ekstranet omrežja. Posamezno podjetje je lahko vključeno v različne ekstranete. Takšen način povezovanja je veliko cenejši od omrežij z dodatno vrednostjo, ko so podjetja gradila lastna povezovalna omrežja ali pa najemala drage telekomunikacijske vode. S povezavo intraneta in ekstraneta, lahko podjetja elektronsko sodelujejo tudi s svojimi poslovnimi partnerji, dobavitelji in strankami. Ta povezava prinaša vrsto prednosti za vse sodelujoče v novonastali povezavi. Slika št. 2: Povezava Intranet – Ekstranet – Internet

Vir: lasten

INTRANET Povezava znotraj podjetja

EKSTRANET Povezava s poslovnimi partnerji

INTERNET Povezava s končnimi uporabniki

25

3.4 Prednosti in slabosti ob uvedbi elektronskega poslovanja v podjetje Uvedba elektronskega poslovanja v podjetje, ima svoje prednosti in prav tako svoje slabosti. Vsekakor, če podjetje vključi elektronsko poslovanje v samo poslovanje podjetja, mora predvsem strukturno preoblikovati notranje temelje podjetja. Stare in slabe aplikacije informacijskega sistema, je treba povezati v učinkovitejšo infrastrukturo elektronskega poslovanja. Potrebno je stalno in sprotno nadgrajevanje informacijskega sistema, dohitevanje konkurence s področja elektronskega poslovanja, hkrati pa elektronsko poslovanje zmanjša delo na drugih oddelkih v podjetju. V nadaljevanju bomo predstavili prednosti in slabosti, ki jih prinaša uvedba elektronskega poslovanja v podjetje. 3.4.1 Prednosti elektronskega poslovanja Podjetja, ki uvajajo e-poslovanje, znajo pravočasno sprejemati izzive sodobnega poslovnega sveta in mu prilagajati svoje poslovanje. Veljavna zakonodaja in sodobna informacijska tehnologija elektronskega podpisovanja, omogočata podjetjem prehod s klasičnega papirnega načina poslovanja, na elektronsko poslovanje. Zadnja ovira za prehod na popolnoma elektronsko poslovanje, je bila zakonska ureditev področja arhiviranja elektronskih dokumentov, ki pa je bila odpravljena z marcem 2006. Uvedba elektronskega poslovanja prinaša, v primerjavi s klasičnim papirnim poslovanjem, številne prednosti (Sulčič in Lesjak 2001, 14):

Standardizirana pošta – elektronska pošta; Za finančnike, je glavna prednost elektronskega poslovanja, v prihranku denarja. Ni več potrebno tiskati vse vrste elektronskih dokumentov, pošiljati preko pošte in jih več let arhivirati v mapah. Standardizirano pošto nadomesti elektronska pošta, ki je veliko cenejša, hitrejša ter bolj pregledna.

Boljša podpora manjšim in srednjim podjetjem; Elektronsko poslovanje sproža na trgu nove podporne pristope. Zdi se, da je najpomembnejši cilj razvoj novih načinov trženja in orodij. Pri tem je odločilen premik, ki nas zbliža s posameznim kupcem, s tem pa izboljšamo razumevanje njegovih potreb in zahtev. Ta novi pristop in prednost, pa ne smeta ostati na voljo samo velikim podjetjem. Mala in srednje velika podjetja, bi morala pri tem imeti vodilno vlogo. In ravno javna uprava ter večja podjetja z razvito infrastrukturo, lahko z bolj enostavnim dostopom do koristih informacij, kar z elektronskim uvajanjem lahko dosežejo, omogočajo boljšo informiranost tudi manjšim podjetjem.

Enostavnejši dostop do koristnih informacij; Ena od večjih koristi elektronskega poslovanja je, da omogoča enostaven dostop do informacij. Informacija, ki je pomembna za vsako poslovno dejavnost, je že in bo morala biti, vedno dosegljiva in vsakomur »na dosegu roke«. Odpira nove možnosti sodelovanja gospodarskih družb in javne uprave in hkrati javno upravo približuje državljanom. Elektronsko poslovanje, je vsekakor tehnologija, s katero bo mogoče dobiti koristne informacije.

26

Racionalnost poslovanja uporabnikov elektronskega poslovanja; Med cilje uvajanja elektronskega poslovanja, spada vsekakor racionalnejše poslovanje in s tem tudi pomembno znižanje stroškov. Poslovanje brez papirja, omogoča hitrejše poslovanje ter vsekakor znižuje tekoče stroške poslovanja. Hkrati nam omogoča boljši pregled nad dokumenti, saj je tiskanje in odlaganje tekočih stvari tako nepotrebno.

Odzivnost; Neposredne komunikacijske povezave in sprotna interakcija, ki jo omogoča elektronsko poslovanje, omogoča veliko večjo odzivnost javne uprave in podjetij. Z uvedbo elektronskega poslovanja je lahko večina storitev, ki jih nudijo javna uprava in podjetja, dostopna 7 dni v tednu in 24 ur dnevno.

Javne odprte podatkovne baze javne uprave, podjetij in raziskovalnih institucij;

Prost, neposreden računalniški pristop do javnih podatkov, je stalna zahteva vseh poslovnih subjektov in tehnologija elektronskega poslovanja to omogoča na zelo enostaven način.

Fizična prisotnost; Veliko storitev (pregledi računov podjetij, uradnih listov, bančnih tečajev, plačilnih nalogov), postane z elektronskim poslovanjem dostopnih na daljavo, fizična prisotnost v teh primerih ni več potrebna. Človeško fizično delo nadomestijo računalniki.

Manjša možnost napak; Čim več dela opravimo po avtomatizirani poti (uporaba elektronskega poslovanja), manj je možnosti za človeške napake. Tako lahko pričakujemo, da bo skupno število napak, ki so največkrat človeške narave, seveda ob zanesljivem delovanju celotnega informacijskega sistema, manjše.

Razširjanje najnovejše tehnologije; Uporaba elektronskega poslovanja v podjetjih, spodbuja uporabo najnovejše informacijske in komunikacijske tehnologije, tudi v drugih gospodarskih družbah in raznih institucijah, v medsebojnem poslovnem procesu. Po podatkih ameriškega urada za e-poslovanje, omogočajo eksponentno rast elektronskega poslovanja med podjetji predvsem: nižji transakcijski stroški, zmanjšanje inventarja, krajši časi obračanja zalog, krajše dobavne poti, učinkovitejše poprodajne storitve, možnost globalnega poslovanja ter nove tržne priložnosti. To je potrdila tudi raziskava o e-poslovanju slovenskih podjetij na internetu (Ecom 1999).

27

3.4.2. Slabosti elektronskega poslovanja Pogosto se, pri e-poslovanju, omenja problem znanja oziroma drugače povedano, pomanjkanje usposobljenega in izobraženega kadra. To je še posebej moč opaziti pri manjših podjetjih, ki si težko privoščijo lastne rešitve, temelječe na sodobni računalniški in telekomunikacijski opremi, saj za kaj takega navadno nimajo ne zadostnih sredstev, ne ustrezno usposobljenih strokovnjakov. Takšni in podobni problemi podjetja, ki zadevajo elektronsko poslovanje, sodijo med slabosti elektronskega poslovanja. Podjetja se morajo znati z problemi spopasti in jih prav tako učinkovito razrešiti. Med slabosti elektronskega poslovanja uvrščamo (Sulčič in Lesjak 2001, 15):

Pravni vidik; Za uspešno uporabo elektronskega poslovanja so nujne pravne spremembe. Pravo zaostaja za hitrim napredovanjem informacijske tehnologije in se v današnjim obdobju pospešeno prilagaja, spreminja. Vendar ravno v obdobju sprememb, nedorečenosti predpisov in standardov, obstaja možnost zlorab in izkoriščanja »pravnih lukenj«.

Potrebne organizacijske spremembe; Elektronsko poslovanje pomeni korenito spremembo načina izvajanja poslovnih procesov, kar ima veliko in neposredno povezavo s spremembami v organiziranosti poslovanja podjetij in vpliv nanje. Zato je uvajanje elektronskega poslovanja večkrat bolj organizacijski, kot tehnološki problem. Spremembe bodo najbolj pogoste v notranji organizacijski strukturi javnih organov, zlasti prehod od hierarhičnih organizacijskih oblik v heteroarhične oblike. Vsaka sprememba pa vedno prizadene določen krog zaposlenih.

Izobraževanje; Pri uvajanju elektronskega poslovanja je obvezno potrebno izobraževati zaposlene, saj proces izobraževanja zaseda izredno pomembno mesto. Težave z izobraževanjem se lahko pojavljajo pri zaposlenih, saj so v večini primerov neustrezno stimulirani, večkrat pa tudi nezainteresirani za nove tehnologije, v katerih vidijo le nujno zlo oz. njihovo odvečnost.

Presežki delovne sile; Popolnejša modernizacija informacijske tehnologije, uvajanje elektronskega poslovanja in s tem avtomatizacije večine opravil, kar cilja tudi na zniževanje stroškov, večkrat vzbujata občutek o negotovi prihodnosti zaposlenih in povzročata odpuščanje odvečne delovne sile. V najboljšem primeru lahko prihaja do prekvalificiranja zaposlenih.

Standardi; V celovitem procesu elektronskega poslovanja, različni subjekti ne morejo nastopati brez pravil. Uspeh njihovega delovanja, je v veliki meri odvisen od globalno urejenih okvirov, zgrajenih na industrijskih standardih in javnem pravnem ter s predpisi urejenem okolju. Pripravo standardov bi bilo treba prepustiti panogi, podlago zanje pa je treba razširiti na vse mednarodne subjekte v mednarodnih forumih.

28

Časovna dimenzija; Za sprejem novega načina poslovanja, potrebujejo ljudje določen čas. Zaradi nasprotovanj spremembam, ki jih povzroča uvajanje elektronskega poslovanja v podjetje, je za njegovo uspešno vpeljavo nujna ustrezna podpora in toleriranje vodstva.

Potrebe po močnejši primarni infrastrukturi; Za uspešno uporabo elektronskega poslovanja, je vsekakor pogoj močna komunikacijska infrastruktura, ki v začetku zahteva večje investicije in s tem tudi večje zagonske stroške.

Zloraba/varnost informacij; Odprt, enostaven dostop do informacij, najbrž omogoča tudi enostaven vdor in krajo zaupnih (sicer zaščitenih) informacij. Zagotavljanje varnosti, je namreč prvi korak na poti k vzpostavljanju zaupanja, nepogrešljive lastnosti elektronskega poslovanja. Varnost in zasebnost, sta pri elektronskem poslovanju še posebej pomembni na finančnem področju. Vdor neavtorizirane osebe, lahko povzroči veliko škodo v poslovnem procesu med izmenjavo vpletenih partnerjev.

Potrebe po dobri informacijski organiziranosti in obvladovanju podatkov; Podatki, ki niso več na papirju, ne gredo več skozi roke ljudi, temveč samo skozi različne računalniške aplikacije. Ljudje pravilnosti podatkov pri vnosu v baze podatkov ne kontrolirajo direktno, zato nimajo več čuta odgovornosti do verodostojnosti in pravilnosti podatkov, ki si jih v različnih oblikah izpisujejo. Slabosti oziroma pomanjkljivosti elektronskega poslovanja so vedno prisotne. Glede na to, da poteka elektronsko poslovanje preko mreže, spleta, ni nikoli izključena zloraba podatkov, informacij. Odvisno je le od podjetij, kako se bodo proti zlorabi zaščitila.

29

3.5 E – logistika, prodaja, dobava in odnosi s strankami ter poslovnimi partnerji Spremembe, ki jih je prineslo elektronsko poslovanje, so morda najbolj vidne pri logistiki, prodaji, dobavi in odnosih s strankami. Posledice uvajanja elektronskega poslovanja in globalizacija industrije in trgovine, so pripeljale do večje specializacije v poslovanju in v izkoriščanju ekonomije obsega, zmanjševanju števila dobaviteljev ter centraliziranega nadzora zalog, skladiščenja in distribucije. Poleg tega uporabniki pričakujejo dobavo blaga v krajšem času, kar vpliva na čas dobave, ki ponekod znaša le 24 ur, ob vse večji kakovosti storitev. Hitrost in natančnost dobave oziroma optimizacija, vplivajo na zniževanje stroškov. Odnosi s strankami ter poslovnimi partnerji, so se pri uvedbi e-poslovanja, močno spremenili. Odnosi s strankami, poslovnimi partnerji Podjetje, z dobro urejenimi odnosi s strankami, poslovnimi partnerji, prihrani pri oglaševanju in trženju. Pri objavljenih informacijah na spletu, je možno slediti uporabnikom, kako se pomikajo skozi aplikacijo. Takšne informacije pomagajo podjetju razumeti, kaj imajo ljudje radi in kaj so njihove želje. Podjetje lahko te informacije uporabi za tržne namene in poveča prodajo ter logistične storitve. Dobri odnosi s strankami in poslovnimi partnerji, vplivajo na učinkovitost elektronskega poslovanja. Cilji v elektronskem poslovanju, pri graditvi odnosov s strankami, so pridobiti stranke, izboljšati odnose in te odnose vzdrževati na najvišji možni ravni. Nekatera pravila vodenja odnosov, s strankami in poslovnimi partnerji, v podjetju:

podjetje naj vzdržuje povezave s poslovnimi partnerji na visoki ravni, podjetje naj si za zagotovitev najboljše podpore strankam prizadeva integrirati vse

informacije, ki jih dobi, zbere ali ima, podjetje naj vpelje standardizirane postopke v logistični verigi pri poslovnih

partnerjih. Vzdrževanje in izboljšanje odnosov z obstoječimi strankami in poslovnimi partnerji, je področje, ki mu je treba nameniti največ pozornosti. Stalne stranke in stalni poslovni partnerji, so največji prihodek podjetju. Prodaja Najpomembnejša razlika, med klasičnim in elektronskim poslovanjem pri prodaji, je v integraciji poslovnih funkcij v porazdeljen in dobro delujoč informacijski sistem. Cilja, ki si ju podjetje zastavi pri reorganizaciji prodaje, sta prodaja kupcem s pomočjo opreme, ki zagotavlja profil kupca ter načrtovanje kupcu prilagojene dobave. Pri tem se kot problemi kažejo omejenost, funkcijska izolacija, organizacijski odpor in omejen pogled na stranke. Podjetje si zastavi pri reorganizaciji prodaje, dva cilja. To sta, prodaja kupcem s pomočjo opreme, ki zagotavlja profil kupca in načrtovanje kupcu prilagojene dobave.

30

Dobava Dobava izdelkov, je postala kompleksno omrežje, ter povezuje poslovne partnerje, kateri proizvajajo ali dobavljajo gotove izdelke ali surovine. Dobavna veriga je sestavljena iz procesov, ki pridobivajo, transformirajo, skladiščijo in prodajajo surovine, vmesne in končne izdelke. Ti procesi so vezani na transport, ki zagotavlja njihov pretok. Dobavna veriga, katero sestavlja ponavadi več podjetij, je popolna le takrat, ko funkcionira tako učinkovito, kot eno podjetje s transparentnim vpogledom v podatke o blagu in na njega vezane račune. Podjetje mora izpeljati naslednje korake, če želi uspešno vključiti elektronsko dobavo v podjetje:

integracija podpore dobavi v centralnem informacijskem sistemu podjetja, partnerstvo pri distribuciji in obvladovanje kanalov dobave, odzivnost do strank in odgovornost v vzpostavljenih odnosih.

Največji pomen imata načrtovanje in izvedba načrtov. Informacijska podpora dobavi, v obliki programske opreme, zagotavlja, da je načrtovanje bolj natančno (napovedi, simulacija zalog, distribucija, transport, načrt produkcije ipd.). Izvedba načrtov je zagotovljena z nabavo, produkcijo in distribucijo izdelkov. E - logistika Vse večja konkurenca, v vseh industrijskih sektorjih, teži k optimizaciji poslovnih procesov posameznih podjetij in možnosti novih povezav oziroma partnerstva med podjetji, z namenom zniževanja poslovnih stroškov in zviševanja konkurenčnosti. S strateškimi povezavami podjetij, se formirajo nove managerske strategije, kot so oskrbne verige, e-logistika, boljše komuniciranje s poslovnimi partnerji, ... Nekateri avtorji ocenjujejo vrednost e-logistike med 10% in 12% BDP (DSI, Groznik 2002, 3). E-logistika, ima moč zniževanja stroškov logistike vse tja do 10 %. V zadnjih letih, je prav ta ugotovitev, prisilila top management visoko učinkovitih podjetij, k uporabi oskrbnih verig in s tem e-logistike. E-logistika omogoča podjetju hitrejše, cenejše ter učinkovitejše elektronsko poslovanje med partnerji v logistični verigi. Glavna prednost je seveda prihranek časa, ki bi ga sicer porabilo podjetje za ročno delo in posledično se prihrani tudi veliko denarja, saj je potrebnih manj ljudi za delo, kot sicer. Kot predpogoj, za dobro e-sodelovanje s poslovnimi partnerji, morajo podjetja imeti dobro zasnovano informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. To je začetek vsega in je tudi bistvo dobrega poslovanja in sodelovanja, tako posameznih funkcij med seboj v podjetju, kot tudi funkcij med podjetji, poslovnimi partnerji. Hkrati imajo podjetja, z uvedbo informatizacije, tudi večjo učinkovitost poslovanja in hitrejšo odzivnost. Podjetja morajo gledati, na uporabo interneta in elektronskega poslovanja, kot stroškovno učinkovito tehnologijo. Vložki v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, se podjetjem prej ko slej povrnejo. Seveda ob pravilni uporabi le-tega in ob pravilnem poslovanju.

31

Podjetja, v zadnjih letih, ugotavljajo močno odvisnost učinkovitosti poslovanja s sodelovanjem in usklajevanjem njihovih dobaviteljev ter prav tako njihovih strank. Konkurenčnost, ki je temeljnega pomena za podjetje, žene podjetje naprej in ga prisili, da sledi svetovnim trendom poslovanja podjetij. Vključevanje in stalno obnavljanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetju, je zatorej ključnega pomena za podjetje. Z boljšo informacijsko opremo, je lahko podjetje bolj produktivno. Olajšano je poslovanje pri prodaji tj. s strankami in dobavi tj. z dobavitelji. Omogočeno je brezhibno komuniciranje s poslovnimi partnerji, javnimi ustanovami in drugimi udeleženci. E-logistika pomeni procese, ki so nujni za prenos blaga, prodanega preko interneta, do kupca. Hkrati, pa je to široko področje, ki je povezano z integracijo oskrbnih verig in ima vpliv na izločanje vmesnih delov v nabavni verigi (kot so prodaja na debelo in prodaja na drobno). Vključuje tudi nove subjekte, katerih vloga je vključiti tradicionalno logistično verigo v elektronsko poslovanje (DSI, Groznik 2004, 62-66). E-logistika ima ključen pomen pri oskrbnih verigah. Oskrbna veriga je niz procesov in aktivnosti, ki premikajo proizvode in storitve, od naročila strank, skozi faze polproizvodov, ponudbe, produkcije ter distribucije produktov in storitev, do strank oziroma poslovnih partnerjev. Podjetja imajo različne sestave oskrbnih verig, ki so odvisne od same velikosti podjetja in vrste proizvodnje. Te povezave, pomagajo pridobiti vse potrebne polproizvode, za izdelavo končnih proizvodov in nato distribucijo teh proizvodov, do končnih kupcev. Uspešnost učinkovitega upravljanja vsakega člena v oskrbni verigi, je odvisna od hitrega odzivanja, brez zmanjšanja kakovosti, ki bi zmanjšala zadovoljstvo kupca, poslovnega partnerja. Hkrati, pa je potrebno z upravljanjem oskrbnih verig, znižati stroške poslovanja, kar je temeljno načelo oskrbnih verig. Oskrbna veriga je tako direktno kot indirektno, vpletena v vse faze zadovoljevanja kupčevih zahtev. Kupci so lahko fizične osebe, nova podjetja, redne stranke in poslovni partnerji. Napredek IKT, ima velik vpliv na e-logistiko v podjetju. Omogoča cenovno dostopen avtomatski zajem podatkov, sprotni prenos podatkov, iz mesta izvora do centralnega sistema in preko tega do vseh uporabnikov v podjetju ter elektronsko izmenjavo podatkov s poslovnimi partnerji.

32

4 UPORABA KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJU 4.1 Vloga komunikacijske tehnologije v organizaciji Moderne organizacije so lahko sestavljene iz poslovnih enot, ki se nahajajo na dveh ali več lokacijah. Takšen primer je proizvodna organizacija, ki ima več proizvodnih obratov, skladišč ali prodajnih mest, oddaljenih od sedeža organizacije. V preteklosti, se je komunikacija med njimi odvijala s pomočjo pisem ali telefonskih razgovorov, V današnjem času, pa se krajevno oddaljene enote lahko elektronsko povezujejo s pomočjo sodobne komunikacijske tehnologije. Kar pomeni, da lahko imajo vodilni in ostali zaposleni, enak dostop do podatkov in procesne moči računalnikov, neodvisno od tega, v kateri organizacijski enoti se nahajajo. Poleg tega pa se posamezne organizacije elektronsko povezujejo tudi z drugimi organizacijami v medorganizacijske sisteme. Sodobna komunikacijska infrastruktura omogoča elektronsko poslovanje, ki je zaradi svojih prednosti v velikem razmahu. Komunikacijska tehnologija se izredno hitro razvija. Najpomembnejši vzroki za to so (Gradišar 2003, 452):

tehnologija komunikacij postaja vedno boljša in cenovno dostopnejša; veliko podjetij je geografsko razpršenih in potrebuje hiter ter zanesljiv prenos velikih

količin podatkov; mnogo podjetij uporablja orodja za podporo delovnim skupinam, katerih člani so

krajevno ločeni; večje potrebe po komunikacijah med organizacijo in okoljem zaradi:

- nastajajočih medorganizacijskih sistemov; - splošnih trendov globalizacije trgov; - številnih komercialnih baz podatkov.

Možno je, da bo bodoči razvoj komunikacijske tehnologije podobno ali še bolj vplival na poslovne sisteme, kot razvoj računalniške tehnologije, katera že sama povzroča revolucionarne spremembe. Obe tehnologiji pa se med seboj močno povezujeta. Pred 20-timi leti, so bile telekomunikacije v organizacijskih sistemih, večinoma omejene na telefon in jim niso posvečali velike pozornosti. Danes pa je pomen komunikacijske tehnologije veliko večji. Razvita komunikacijska tehnologija, pogojuje učinkovito in uspešno poslovanje. Komunikacijske mreže olajšujejo zlasti mednarodno poslovanje in predstavljajo pomembno konkurenčnost. Značilna uporaba komunikacijskih tehnologij v organizacijskih sistemih – podjetjih, je prikazana v Tabeli št. 3.

33

Tabela št. 3: Uporaba komunikacijske tehnologije v organizacijskih sistemih

DELOVNA FAZA ZNAČILNA UPORABA TELEKOMUNIKACIJ

RAZVOJ IZDELKA

- izmenjava podatkov z ostalimi deli organizacije in s kupci, da bi zagotovili možnost cenovno sprejemljive izdelave in čim boljše pokrivanje tržnih potreb; - izmenjava računalniško shranjenih tehničnih podatkov in risb med člani razvojne skupine za bolj učinkovito delo; - izmenjava podatkov med razvojnim oddelkom in proizvodnjo na primer pri CAD sistemih, ki omogočajo neposredno krmiljenje NC strojev;

PROIZVODNJA

- posredovanje naročil neposredno v dobaviteljev računalnik, kar omogoča takojšnje evidentiranje in nadaljnjo obravnavo; - sprejem računalniško posredovanih naročil in posebnih zahtev kupcev ter prenos v informacijski sistem za vodenje proizvodnje; - zbiranje podatkov iz različnih delov organizacije za analizo kakovosti;

PRODAJA

- posredovanje cen, dobavnih rokov, tehničnih in ostalih podatkov kupcem; - komuniciranje trgovskih potnikov in zastopnikov s sedežem podjetja, medtem ko se pogajajo s kupci in posredovanje naročil; - omogočanje kupcem neposredno naročanje; - prenos podatkov o poslovanju s kreditnimi karticami za zagotovitev čimprejšnjega plačila;

DOBAVA - posredovanje dobavnic; - spremljanje izdelkov v procesu dobave; - potrditev dobave;

SERVIS - sprejemanje zahtev po servisnih storitvah s strani kupcev; - posredovanje podatkov kupcem za pomoč pri uporabi izdelka; - razporejanje servisnih ekip po terenu;

MANAGEMENT - sprejemanje urejenih podatkov iz različnih delov organizacije; - komuniciranje z ljudmi iz različnih delov organizacije; - komuniciranje z okoljem organizacije;

FINANCE - nakazila dobaviteljem; - sprejem sredstev od kupcev; - izvajanje poslov, povezanih s financiranjem organizacije;

Vir: Gradišar 2003, 453

34

Prvi korak, ki ga je potrebno opraviti pri komunikacijski tehnologiji, je določitev ali pa ustvarjanje podatkov, ki jih želimo prenašati. Ti podatki lahko že obstajajo, npr. na nekem pomnilnem mediju in jih samo izberemo oziroma določimo za prenos, npr. pri telefaksu ali računalniku. Včasih pa podatke za prenos sproti ustvarjamo, tj. na primer s pomočjo telefonskega aparata, pozivnika, tipkovnice ipd. Podatke lahko ustvarja človek ali pa stroj. Stroj je lahko računalnik, samodejni telefonski odzivnik, senzor za toploto ipd. V splošnem, je treba podatke iz izvirne oblike, preoblikovati v takšno, ki je potrebna za prenos. Takšen proces imenujemo kodiranje. Pri telefoniranju po običajnih telefonskih linijah, se izvirni podatki v obliki zvoka pretvarjajo v analogne električne signale. V tem primeru, kodiranje izvede mikrofon v telefonskem aparatu. Podatki, ki jih pošiljamo, imajo navadno natančno določenega prejemnika. Zatorej je potrebno določiti tako pot, po komunikacijskem omrežju, da bodo do prejemnika podatki res prišli. Pri telefoniranju, določimo to pot z izbiranjem številk, s pomočjo katerih telefonske centrale vzpostavijo zvezo. Pot, po kateri se prenašajo podatki, se imenuje podatkovni kanal. Podatkovni kanali lahko potekajo po različnih medijih. Največkrat sta to žica in zrak. Po žici se prenaša električni tok ali svetloba, če gre za optična vlakna. Po zraku pa se širijo elektromagnetni valovi. Ko podatki pridejo do prejemnika, jih je potrebno zopet preoblikovati v izvirno obliko. Izvesti moramo obraten postopek od kodiranja. Ta postopek se imenuje dekodiranje. Pri telefonu, preoblikovanje podatkov iz električne v zvočno obliko, izvede zvočnik v slušalki. V vseh teh korakih, v procesu prenosa, so zaradi tehničnih in drugih omejitev, podatki izpostavljeni izgubam, popačenjem in motnjam. 4.2 Vrste telekomunikacijskih omrežij Pri telekomunikacijskih omrežijih poznamo telefonsko, radijsko in televizijsko omrežje ter tri tipe omrežij za prenos podatkov med računalniškimi enotami. To so krajevne ali lokalne mreže (local area networks - LAN), razprostrte ali široke mreže (wide area networks - WAN) in mreže z dodanimi storitvami (value added networds - VAN). Telefonsko omrežje Telefonsko omrežje predstavlja najpomembnejši del informacijske infrastrukture neke regije ali države. Na primer, v vzhodnem delu Nemčije, je slabo razvito telefonsko omrežje ena glavnih ovir pri izenačevanju nivoja poslovanja z nivojem v zahodnem delu (Gradišar 2003, 465). Pri telefonskem omrežju bomo podrobneje prestavili ISDN, ADSL ter PBX.

ISDN Angleška kartica ISDN pomeni, digitalno omrežje z integriranimi storitvami (ISDN – integrated service digital network). ISDN je sistem standardov. Uresničitev teh standardov ponuja, pri uporabi telefonskega omrežja, dodatne možnosti brez zamenjave obstoječih dvožilnih kablov. Gre za sodobno tehnologijo, ki omogoča hkraten prenos glasu, slike in podatkov. Prehod v okolje ISDN pomeni, vstop v svet sodobnih digitalnih komunikacij.

35

Nadgrajeno, obstoječe telefonsko omrežje Telekoma Slovenije, zaradi njegove popolne digitaliziranosti, odlikuje (Telekom 2007):

višja kakovost, zmogljivost, hitrost, zanesljivost storitev prenosa pogovora, podatkov, on-line storitev in videa.

Prednosti storitve ISDN so (Telekom 2007):

enostavnejše telefoniranje, sočasna uporaba dveh linij, prikaz identifikacije klica, obvestila o stroških pogovora ali čakajočem klicu, ena ali več klicnih številk na istem priključku, možnost različnih preusmeritev klicev, glasovna pošta, zaradi večje hitrosti in kakovosti prenosa podatkov, je ISDN tudi stroškovno ugoden.

ADSL

Telekomunikacijske družbe ponujajo vedno hitrejše, izboljšane ter uporabniku bolj prijazne storitve. Asimetrični digitalni naročniški vod (angl. ADSL – Asymetrical Digital Subscriber Line), ki sodi v družino DSL, je ena izmed takšnih storitev. ADSL je po načinu delovanja podoben ISDN, le, da ADSL omogoča opravljanje »danih nalog« hitreje. Hitrost sprejemanja je višja, od hitrosti oddajanja in znaša do nekaj megabitov na sekundo. Vlogo ISDN modema, pa v tem primeru igra ADSL modem, ki je bil sprva namenjen konkuriranju storitvam kabelskih operaterjev. Danes pa je njegova glavna naloga povezovanje računalnikov v internet (Gradišar 2003, 466).

PBX PBX je angleška kratica (private branch exchange) in pomeni naročniško telefonsko centralo. To je pravzaprav poseben računalnik, ki nadzoruje preklapljanje med telefoni znotraj podjetja, oziroma posamezne organizacije in zunanjimi linijami. Uporaba PBX omogoča, da na primer, pri 50 telefonih v podjetju zadostuje 5 do 10 zunanjih linij, odvisno od tega, kako pogosto zaposleni uporabljajo telefon. PBX v splošnem omogoča zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti pri telefoniranju. Je vsekakor sistem, katerega uporaba prinaša veliko prednosti in izboljšave pri samem poslovanju podjetja ali organizacije (Wikipedia 2008). 4.3 Računalniška omrežja Večina računalnikov je danes povezana v računalniška omrežja. Mnoge organizacije, imajo krajevno oddaljene enote, povezane na njihov osrednji računalniški sistem s terminali. V takšnem primeru, lahko govorimo o računalniškem omrežju, četudi ga v resnici sestavlja en sam računalnik. Imenujemo ga osrednje računalniško omrežje. Računalniško omrežje, lahko povezuje krajevno oddaljene točke in takšno omrežje imenujemo prostrano omrežje (WAN). Omrežja, ki povezujejo računalnike na enem kraju (ena stavba ali več sosednjih stavb na razdalji enega kilometra), pa se imenujejo krajevna omrežja (LAN).

36

Posebna oblika krajevnih omrežij so mestna omrežja (10 – 100 km), ki pokrivajo področja velikih mest. Danes, informacijske potrebe posameznih krajevno ločenih enot organizacije, običajno ne pokriva en sam, ampak več v krajevno omrežje povezanih računalnikov. Krajevna omrežja posameznih enot, pa so med seboj povezana v prostrana omrežja. Internet Internet, je postal del vsakdanjega življenja, kot pomemben vir informacij pri sodobnem poslovanju, izobraževanju ter prav tako zabavi. Internet, je največje svetovno omrežje, je omrežje vseh omrežij ali drugače povedano je omrežje, ki med seboj povezuje druga računalniška omrežja. V internet je povezanih na milijone računalnikov z vsega sveta. Seveda se to število, vedno in dokaj hitro, povečuje. Vzrok za tako hitro in obsežno rast omrežja, je v veliki meri v tem, da internet nima lastnika.

Razvoj interneta

Internet se je razvil iz ARPAnet-a, pred nekaj več kot dvajsetimi leti. ARPAnet je bila poskusna mreža ameriškega obrambnega ministrstva, za podporo raziskavam, v vojaške namene. Zasnovana je bila tako, da njeno delovanje ni bilo ogroženo, če je izpadel kakšen računalnik v mreži, kot bi se to zgodilo v morebitnem bombnem napadu. To lastnost so dosegli tako, da so omogočili komunikacijo katerihkoli dveh računalnikov v mreži. Ravno ta lastnost, pa je odločilno vplivala na nastanek in razvoj interneta. Sredi sedemdesetih in v začetku osemdesetih let, je prešlo v akademske kroge in takrat se je začel njegov razcvet, saj je ponujalo vse več uporabnih storitev. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let pa se je začela njegova komercializacija (Gradišar 2003, 480). Danes internet povezuje preko sto držav, več deset tisoč manjših omrežij, kjer se število uporabnikov že bliža tristo milijonom. Internet raste z eksponencialno hitrostjo (število uporabnikov, promet) in trenutno nič ne kaže, da bi se to kaj spremenilo. Do podatkov, ki jih najdemo na internetu, lahko pridemo tako, da uporabimo računalnik, ki je stalno vključen v internet omrežje, ali pa se na primer, preko osebnega računalnika in modema povežemo s takim računalnikom. Dokler traja povezava, tvorita telefonska linija in osebni računalnik trenutni podaljšek omrežja. Stalni del internet omrežja, se pa začne pri računalniku, na katerega smo priključeni. V podjetjih, so ponavadi, računalniki povezani v krajevno mrežo. Če je krajevna mreža s pomočjo usmerjevalnika povezana v internet, je možen dostop v internet preko kateregakoli računalnika. Usmerjevalnik je posebna naprava ali računalnik z ustreznimi programi, ki je sposoben povezati dve omrežji tako, da preverja naslove paketov in jih preko telekomunikacijskega voda, po potrebi usmerja v sosednjo mrežo.

37

Uporaba interneta Interneta ne bi mogli uporabljati brez ustreznih uporabniških programov. Uporabniški programi, izvajajo razne internet storitve. Uporaba teh programov je v generalnem enostavna. Največkrat in najbolj pogosto so uporabljani: - program za elektronsko pošto (mail); - program za prijavo na oddaljen računalnik (telnet); - program za prenos datotek s FTP strežnikov, ki delujejo po FTP (file transfer protocol)

protokolu za prenos datotek. Ti programi, so največkrat vključeni že v mrežne pakete operacijskih sistemov. Drugi internet programi (npr. www, archie, gopher, wais), pa so bili razviti v okviru interneta z namenom, da bi poenostavili dostop do virov informacij po vsem svetu (Gradišar 2003, 489):

Elektronska pošta; Internet omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte (angl. Electronic mail). Za to so na voljo številni programi, na primer Microsoft Outlook. Elektronska pošta, je eno najbolj uporabljenih orodij in omogoča komunikacijo z uporabniki omrežja internet. Program za elektronsko pošto, mora omogočati izvajanje petih osnovnih funkcij: - oblikovanje sporočila, ki mu lahko pripnemo tudi že obstoječe datoteke kateregakoli

tipa, - prenos sporočil od pošiljatelja do naslovnika, - obveščanje prejemnika, da je sporočilo prispelo, - branje prejetega sporočila, - urejanje prejetih sporočil (shranjevanje, brisanje, odgovarjanje, ponovno branje). Poleg teh osnovnih funkcij, pa nudi večina programov tudi dodatne možnosti, kot so: vodenje imenika naslovnikov, pošiljanje prejetih sporočil naprej, pošiljanje na več naslovov, šifriranje sporočila, ... Uporabnik dobi uporabniško geslo in elektronsko naslov na nekem poštnem strežniku, ki je vključen v internet. Na tem računalniku, bi uporabnik lahko neposredno sprejemal in oddajal elektronsko pošto.

Telnet; Je program, ki omogoča prijavo na poljubnem računalniku, v internet omrežju. Številne baze podatkov v omrežju, so dostopne le preko programa telnet. Pri uporabi programa telnet, je potrebno poznati naslov računalnika, na katerega se priključujemo, ter veljavno prijavno ime in geslo za ta računalnik.

38

Archie Je uporabniški program, ki pomaga locirati določene datoteke, ki so dostopne preko omrežja internet s pomočjo programa FTP. Informacije o razpoložljivosti datotek so shranjene na številnih strežnikih. Program archie zna ugotoviti, v katerih se na primer nahaja neka ključna beseda.

Gopher Je program, ki omogoča iskanje in pregledovanje informacij na oddaljenih računalnikih. Vsebuje več-nivojski sistem menijev, ki pripeljejo uporabnika do želene informacije.

WorldWideWeb (WWW) – svetovni splet Svetovni splet je namenjen pregledovanju informacij. Danes je svetovni splet najpomembnejša internetna storitev in se tudi najbolj pogosto uporablja. WWW predstavlja mehanizem za dostop do povezanih nadbesedilnih dokumentov, ki se nahajajo na milijonih računalnikov v internetu po vsem svetu. Za iskanje informacij, ki jih ponujajo spletni strežniki v internetu namesto menijev uporablja nadbesedilni vmesnik. WWW stran lahko vsebuje kakršnekoli kombinacije besedil, slik, zvoka in videa. Seveda pa potrebujejo strani, ki vsebujejo slike, zvok in video dalj časa za prenos do uporabnika. Za dostop do spletnih strani potrebujemo poseben program – pregledovalnik. Najbolj znana sta Mozilla Firefox in Internet Explorer. Splet vsebuje ogromno informacij, katere lahko s pomočjo iskalnikov poiščemo ter jih uporabimo bodisi v vsakdanjem življenju, bodisi v službene namene.

39

5. POMEN SODOBNE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) ZA POSLOVANJE PODJETJA 5.1 Opredelitev informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) Uporaba ter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, sta doživela revolucionaren razvoj. Telekomunikacije, satelitske povezave in računalniška omrežja, so velik del sveta povezala v prepleteno celoto – informacijsko družbo. IKT opredeljujejo številne znanosti, tako naravoslovne kot družboslovne. Nanaša se na zbiranje, obdelavo in prikaz podatkov, prav tako pa vključuje tudi komunikacijski element, ki omogoča prenos podatkov. Tehnologije za obdelavo podatkov obsegajo tako združevanje podatkov in njihovo analizo kot tudi podporo pri odločitvenem procesu. IKT označuje prodor moderne elektronske, predvsem računalniške in komunikacijske tehnologije v metode obdelave informacij. Izvor termina sega v 70. leta 20. stoletja. Bistveno pri njegovem širšem razumevanju pa je, da ne govorimo samo o tehnično-infrastrukturnem strojnem vidiku in napravah (Bosch, 2000, 86). Upoštevati moramo predvsem vidik programske opreme, ki daje napravam uporabno vrednost in človeški dejavnik, ki programsko in strojno opremo seveda uporablja. Programski in strojni vidik je torej nujno povezati z uporabo pri doseganju želenih ciljev (tehnološka aplikativnost oz. družbena uporabnost). IKT lahko opredelimo kot sposobnost, znanje, spretnost oziroma tehniko. Želene učinke lahko dosežemo predvsem z uporabo strojev in naprav, ki omogočajo informacijske dejavnosti. Taka splošna opredelitev nam omogoča, da informacijske dejavnosti in procese opredeljujemo in preučujemo v vseh družbenih podsistemih. V tem smislu vse pogosteje govorimo o kritični informacijski infrastrukturi kot ključnemu elementu delovanja sodobnih družb, ki pa je lahko aplicirana le v določenem družbenem podsistemu. Vse bolj razvita informacijska tehnologija, svetovni trendi v smeri globalnih standardov, vse večje zahteve potrošnikov ter naraščajoče mednarodno tekmovanje so tisti ključni dejavniki, ki so omogočili razvoj nacionalnih informacijskih infrastruktur (Svete 2005, 17). IKT je obravnavana kot osnova informacijske revolucije, ki je najbolj očitna v povečevanju zmogljivosti računalnikov, digitalizaciji podatkov in informacij ter konvergenci nekoč ločenih družbenih podsistemov v novo entiteto produkcijskih, distribucijskih in aplikativnih aktivnosti. Digitalizacija informacijskih procesov je tako omogočila združitev računalnikov, telekomunikacij, televizije in interneta v enotno multimedijsko (komunikacijsko) okolje, prav tako pa povzročila širjenje IKT tehnologije (predvsem njenega informacijskega dela) v skoraj vse družbene sektorje in aktivnosti (Svete 2005, 17). Ločimo 3 različne vidike IKT:

IKT kot medij IKT kot vstavljen dejavnik proizvodnje IKT kot gonilna sila organizacijskih sprememb.

40

IKT kot medij, se nanaša na samo vsebino. Oddajana in tiskana sporočila ter programi, nosijo v sebi tako eksplicitne kot implicitne vrednosti. Naloga raziskovalcev je izbrskati implicitni kontekst, vključujoč kulturne, politične in druge vrednosti, za katere se predvideva, da so del sporočil. Naslednja naloga je, proučevanje, ali je implicitna vsebina sploh prišla do prejemnika, tj. bralca, poslušalca ali gledalca. Kako je le-ta takšno vsebino zaznal ter na kakšen način je vplivala na njegovo vedenje ter delovanje. Bistveno drugačno pa je obravnavanje IKT kot vstavljenega dela proizvodnje. Ta namreč obravnava IKT podobno kot tradicionalne elemente proizvodnje, katerih odnosi vplivajo na ekonomsko proizvodnjo. Največji pomen IKT v tem okviru se nanaša na spremembe virov, do katerih imajo nekateri posamezniki in skupine v družbi dostop. Tretji vidik IKT zajema obravnavanje le-tega, kot gonilno silo organizacijskih sprememb. 5.2 Vpliv naložbe v IKT na poslovanje podjetja Naložbe v IKT povečujejo produktivnost podjetij. Učinki so večji pri podjetjih, ki bolj intenzivno vlagajo v IKT. Poleg tega na učinkovito uporabo IKT v podjetjih vpliva vrsta dejavnikov v procesu implementacije IKT. Nove tehnologije ne delujejo v izolaciji. To pomeni, da zgolj naložbe v IKT ne bodo same po sebi prinesle pozitivnega rezultata. Zraven še sodijo vplivi drugih dejavnikov, ki vzporedno z uvedbo IKT v podjetje, izboljšujejo poslovanje podjetja, povečujejo njegovo vrednost ter nenazadnje skrbijo za rast produktivnosti in uspešnosti podjetja. Z uvedbo IKT v podjetje, so podjetja morala veliko postoriti tudi na drugih področjih, katera so bila pod »vplivom« IKT (Stare in Bučar 2005, 34): Strokovna znanja; uvajanje novih tehnologij zahteva ustrezno usposobljene zaposlene. V primeru IKT so to zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe kot pred uvedbo. Naložba v IKT je zato tesno povezana na eni strani z nujno povečanimi izdatki za usposabljanje in izobraževanje zaposlenih in na drugi strani z zmanjšanjem povpraševanja po nekvalificirani delovni sili. Niz mikro študij povezuje razširjenost IKT z razpoložljivostjo človeškega kapitala in izpostavlja nezadostno usposobljenost zaposlenih kot eno izmed pomembnih ovir pri odločitvi za uvajanje IKT in pri uspešnosti samega uvajanja.

Organizacijske spremembe; IKT so imele največji pozitiven vpliv na poslovanje tam, kjer so vzporedno z njihovim uvajanjem izvedli ustrezne organizacijske spremembe. To so novi poslovni procesi in prakse, nove organizacijske spremembe in strategije, pa tudi vsebinski premiki, kot je preusmeritev na skupinsko delo, na nove oblike povezovanja znotraj podjetja in navzven. Vse troje: naložbe v IKT, organizacijske spremembe in usposobljenost zaposlenih, je med seboj tesno povezano: čim višja je usposobljenost in izobrazba zaposlenih, tem lažje in temeljitejše so lahko organizacijske spremembe, ki jih podjetje podpre oziroma omogoči z uvedbo novih tehnoloških rešitev. Uvajanje IKT brez ustrezno spremenjenih organizacijskih oblik ali prekvalifikacije zaposlenih le redko vodi v ekonomsko učinkovitost.

41

Zato je, ob odločanju za naložbo v IKT nujno, v finančni in izvedbeni načrt, zajeti stroške za usposabljanje zaposlenih in reorganiziranje poslovnih procesov. Velikost in starost podjetja; difuzija IKT je hitrejša v velikih podjetjih kot v manjših. Velikost je posebno pomembna pri uvajanju kompleksnejših IKT rešitev, ki je finančno in strokovno silno zahtevno. Po drugi strani pa so nekatere študije na mikro ravni opozorile na to, da novo nastajajoča podjetja, tudi mala, veliko hitreje vgrajujejo v svoje poslovanje nove tehnološke rešitve. Tak primer je uporaba omrežnih (network) tehnologij, pri katerih je stopnja uporabe visoka ne glede na velikost, se pa loči po vsebini: mala podjetja uporabljajo internet pretežno za trženje, velika za outsourcing in interno komunikacijo. Raziskave niso potrdile pomembnejše povezanosti med starostjo podjetij in dinamiko uvajanja IKT, razen pri malih podjetjih, kjer so novo nastala mala podjetja hitreje vlagala v IKT kor starejša. Lastništvo, konkurenca ter vodstvo; menjava lastnika (prevzem, tuja naložba) pogosto prinese tudi spremembe v tehnologiji, ko želi novi lastnik poenotiti tehnološke podlage v vseh podjetjih. Tako kot pri tehnološki difuziji na sploh, tudi pri uvedbi IKT, stopnja konkurence na trgu pospeši oziroma odloži naložbe v IKT. Tista podjetja, ki so bolj izpostavljena mednarodni konkurenci ali pa delujejo na notranjem trgu, ki ga označuje visoka konkurenca, so prisiljena hitreje uvajati nove tehnološke rešitve. Nekatera podjetja z nižjo stopnjo produktivnosti, so naložila v IKT celo več sredstev, kot produktivnejša v isti dejavnosti, v pričakovanju, da bodo nove tehnološke rešitve same prinesle tudi boljše poslovne rezultate. Ta ugotovitev, nas pripelje do sklepa, da so manj sposobne vodstvene ekipe želele s tehnologijo nadomestiti pomanjkljivo znanje vodenja in upravljanja.

Inovativnost; povezava med inovativnostjo in uspešnostjo uporabe IKT se je pokazala tako na mikro kot na makro ravni. Države, ki so veliki investitor v IKT, so tudi tiste z velikim deležem patentov v IKT. Na mikro ravni se potrjujeta oba odnosa: uvajanje IKT pospeši oziroma omogoči inovacijsko dejavnost (posebej na področju uvajanja novih poslovnih oblik – netehnološke inovacije), hkrati pa inovativnejša podjetja hitreje in uspešneje uvajajo IKT.

Čas; upoštevanje vloge časa je izjemnega pomena. Že večkrat izpostavljena kompleksnost uvajanja in uporabe rešitev, ki jih omogoča IKT, opozarja na to, da je obsežne spremembe mogoče uresničiti le znotraj ustrezno dolgega časovnega obdobja. Zato je čas zelo pomemben. Čim dlje v določenem okolju (ali na nacionalni ravni ali na ravni podjetja) uporabljajo IKT, tem več je možnih razlitij in medsebojnih vplivov. Višja stopnja informatizacije dovoljuje uporabo zahtevnejših tehnoloških rešitev. IKT se kot generične tehnologije lahko uporabljajo v vseh dejavnostih, čeprav izkušnje razvitih držav kažejo, da so storitvene dejavnosti tiste, ki najbolj intenzivno uporabljajo IKT. To je po eni strani posledica posebnih lastnosti številnih storitvenih dejavnosti, ki bolj kot predelovalne dejavnosti temeljijo na obdelavi in distribuciji informacij. Po drugi strani pa to odraža prevladujoč položaj storitvenih dejavnosti v bolj razvitih gospodarstvih, ki se še nadalje krepi, tudi pod vplivom uporabe IKT.

42

Razširjenost uporabe IKT je odvisna predvsem od obsega in dinamike naložb podjetij v IKT (računalniška oprema, programska oprema in komunikacijska oprema), čeprav naložbe v IKT predstavljajo samo potencial, ki ga je potrebno izkoristiti. Študije na ravni podjetij navajajo, da morajo uvajanje IKT spremljati komplementarne aktivnosti, če naj podjetja bolje izkoristijo potencial IKT. To zajema usposabljanje zaposlenih, organizacijske spremembe in inoviranje, različne managerske pristope, ki v zgornji analizi niso bili zajeti zaradi pomanjkanja podatkov. Rast produktivnosti je namreč posledica skupnega učinka vseh teh aktivnosti ob uvajanju IKT. (DSI, Stare in Jaklič 2006, 16) 5.3 Pomen IKT v slovenskih podjetjih Vlagati ali ne vlagati v informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) že dolgo ni več relevantno vprašanje za slovenska podjetja. To je postalo samo po sebi umevno ali splošno sprejeto dejstvo, ki podjetja ne postavlja več pred osnovno izbiro glede vlaganj v IKT. Res je, da se je IKT vpeljal nekoliko kasneje v slovenska podjetja, v primerjavi x podjetji iz drugih držav. Vendar danes uporablja sodobno IKT že zelo velik odstotek slovenskih podjetij. Glede na vse večje možnosti (in zmogljivosti) uporabe IKT in njihovo prisotnost v vseh poslovnih procesih, prihaja bolj v ospredje vprašanje, kako optimizirati in doseči največjo korist IKT skozi njihov vpliv na učinkovitost in kakovost poslovanja ter na odnose s kupci, dobavitelji in poslovnimi partnerji. Zaposlenim v podjetju se večkrat poraja vprašanje ali znajo pravilno izmeriti oziroma oceniti vpliv in pomen IKT na učinkovitost poslovanja podjetja in kateri so tisti temeljni dejavniki, ki transformirajo naložbe podjetij v IKT v njihovo večjo poslovno uspešnost. Za podjetja je zelo pomembno da v partnerstvu z IKT dosežejo poslovno odličnost. Ali je pri tem pomembna velikost vlaganj v IKT, širina uvajanja IKT, kakovost procesa uvajanja IKT v podjetja pa morajo ugotoviti zaposleni in odgovorni na področju informacijske tehnologije. Podjetja lahko pri samem merjenju in ocenjevanju pomena IKT za podjetje, uporabijo ekonometrične metode. Te metode lahko dajo dokaj točne informacije oziroma rezultate o tem, ali se splača vlagati v IKT, koliko bi naj vlagalo podjetje, kako pogosto. Te analize vplivajo na sam pomen IKT v podjetju. Z dobro analizo, bo podjetje vedelo kakšne prednosti mora pripisovati informacijsko-komunikacijski tehnologiji v podjetju in kako naj le-to vrednoti. Še boljše in bolj podrobne rezultate, pa bo podjetje dobilo, če bo ugotovitve ekonometričnih analiz dopolnilo z metodološkimi pristopi, ki temeljijo na proučevanju uvajanja in pomena IKT v konkretnih primerih oziroma z analizo študij primerov.

43

Slovenija je začela razmeroma hitro uvajati IKT, tako v podjetjih kot v javnem sektorju, vendar pa ni posvečala dovolj pozornosti merjenju in ocenjevanju učinkov, ki jih ima uporaba IKT za podjetja. Najbolj neposredno je moč zaznati in izmeriti vpliv IKT na učinkovitost s podatki na ravni podjetij. Za podjetja je bistveno, da z uporabo IKT znižajo stroške nabave, proizvodnje in prodaje, čeprav pri tem ne gre samo za racionalizacijo proizvodnih procesov, temveč tudi nove načine organizacije in upravljanja dela, vzpostavitev mrežnih povezav z dobavitelji in strankami, vse pa se pozna na povečani učinkovitosti. V razvitih državah so se v zadnjih desetih letih pojavile številne študije, ki so empirično potrdile vpliv uporabe IKT na učinkovitost, tako na ravni držav, sektorjev kot tudi podjetij. Prve ocene o vplivu IKT na gospodarsko rast v Sloveniji kažejo, da je kapital IKT v obdobju 1995-2001 prispeval 0,71 odstotne točke k skupni gospodarski rasti, ki je znašala 4,31 %. Ta prispevek je primerljiv s tistim za povprečje držav EU 15 in nekaterih novih članic, vendar pa precej zaostaja za prispevkom IKT k rasti v ZDA, ki so uspele doslej najbolje izkoristiti potencial IKT. Čeprav je merjenje učinkov IKT na agregatni ravni soočeno z mnogimi pomanjkljivostmi, daje neko splošno informacijo o tem, kako posamezne države izkoriščajo potencial IKT. (DSI, Stare, Jaklič 2006, 2) Slovenija lahko izboljša svoj konkurenčni položaj na podlagi bolj celovite uporabe IKT ne samo v podjetjih, temveč tudi v javnem sektorju/institucijah. Zlasti pomembno je povezovanje uvajanja IKT v vse segmente (mreženje), pa tudi spodbujanje partnerstva med zasebnim in javnim sektorjem na področju učinkovite uporabe IKT, ki zahteva tudi spremembe na področju organizacije, izobraževanja in usposabljanja. Zato je za vse akterje še kako pomembno nadaljnje spremljanje učinkov uporabe IKT, ki vključuje tako tekoče merjenje učinkov IKT na produktivnost kot vključevanje drugih podatkov v analizo (npr. o inovacijski aktivnosti podjetij), ki bi osvetlili še nadaljnje dejavnike uspešnega uvajanja IKT v podjetja. 5.4 Najpomembnejše determinante uspešnosti IKT projektov Proučevanje študij primerov je pokazalo, da so najpomembnejše determinante uspešnosti IKT projektov načrtovanje, pogled menedžmenta na IKT, vpetost IKT v strateške razvojne programe, hkratno uvajanje organizacijskih sprememb, raven znanja v podjetju, usposobljenost zaposlenih in izobraževanje ter skrb za motiviranost in komunikacijo med vsemi akterji, ki so vključeni v implementacijo. Posledično so se kot največje ovire za uspešno uvajanje IKT pokazali pomanjkanje znanja, podcenjevanje zahtevnosti IKT projekta, slabo poznavanje poslovnih procesov, nezadostno izobraževanje in usposabljanje, slaba komunikacija in pomanjkanje motivacije. (DSI, Stare, Jaklič 2006, 4) Načrtovanje implementacije IKT v podjetja pomeni, začetni korak k uspešnemu uvajanju IKT in ta proces se v podjetjih postopoma izboljšuje. To je pomembno, saj postajajo projekti vedno bolj zahtevni in celoviti, število sodelavcev, ki so vključeni v proces načrtovanja, pa narašča. Izboljšalo se je tudi sodelovanje med menedžmentom in IT strokovnjaki, kar se kaže kot eden najpomembnejših dejavnikov uspeha.

44

IKT imajo v večini podjetij pomembno strateško funkcijo in tam kjer jo obravnavajo kot neločljivi del strateškega razvojnega načrta, so bili procesi in rešitve pri uvajanju IKT bistveno bolj premišljeni in integrirani v najpomembnejše poslovne funkcije na vseh ravneh v podjetju. Nadaljnja značilnost uspešnih primerov uvajanja IKT v podjetja, so tudi sočasne večje organizacijske spremembe. IKT omogočajo organizacijske in druge spremembe, prilagoditve in uvajanje novih idej, vendar pa se ponavadi pojavi problem v pomanjkanju ustreznih znanj in pripravljenosti za uresničevanje teh sprememb, odzivnosti, prilagodljivosti in sodelovanja vseh zaposlenih. Tudi druge analize so pokazale, da je najizrazitejša posledica IKT vlaganj, povečana potreba po izobraževanju zaposlenih. Za uspeh IKT projektov, je zelo pomembno, da se v izobraževanje ob uvajanju IKT, vključijo vsi zaposleni oziroma uporabniki IKT in ne samo tisti, ki so neposredno odgovorni za IT. Pomen človeškega kapitala se kaže še v enem elementu uvajanja IKT, to je pri izbiri ključnih oseb za izvedbo projekta znotraj podjetja. Uspešnost uvedbe in izrabe IKT, je odvisna od ključnih oseb in njihovega poznavanja procesov, odkrivanja napak, motiviranja sodelavcev in prenosa znanja ter opozarjanja na doseganje ciljev. Za te osebe je znanje in izobraževanje še večjega pomena. Analiza študijskih primerov je potrdila, da je uspešno uvajanje IKT odvisno od komplementarnih dejavnikov. Čim bolj celovito je njihovo upoštevanje, tem večja je uspešnost uvajanja IKT. Same investicije v IKT ne rešijo problemov v procesih ali organizaciji dela. Celo nasprotno, uvedba novih sistemov in novih procesov lahko slabo premišljene ali neustrezno organizirane procese še upočasni in jim dodatno zmanjša učinkovitost. Ekonomska zgodovina potrjuje taka gibanja ob vseh večjih tehnoloških spremembah, ne le na ravni podjetij, temveč tudi na ravni gospodarstva (rast produktivnosti je navadno vidna šele po nekaj letih in to se je pokazalo tudi ob uvajanju IKT, znano pod imenom paradoks produktivnosti). Ob nezadostnem načrtovanju se pogosto zgodi, da se takoj po uvedbi učinkovitost zmanjša, naraste pa šele ob uvedbi drugih organizacijskih sprememb in prilagoditvah. (DSI, Stare, Jaklič 2006, 18) Tudi v Sloveniji podjetja na začetku niso vlagala v IKT zato, da bi si pridobila neko prednost pred konkurenti, temveč bolj iz strahu, da ne bi zaostala za splošnimi gibanji po svetu. Pogosto so bile odločitve o vlaganjih v IKT bolj posledica napačnega pričakovanja, da lahko uvajanje IKT reši vse težave, povezane s prestrukturiranjem, kot pa skrbno načrtovane analize možnih vplivov uvajanja IKT. Zato ne presenečajo številni primeri, ko uvedba IKT v podjetjih ni prinesla pričakovanih rezultatov, vendar temu ponavadi ni sledilo kritično ovrednotenje dejavnikov neuspeha. Pomen in učinki IKT so za podjetja in druge uporabnike tem večji, čim širši je krog uporabnikov in v čim več funkcijah se IKT uporablja, zato je v prihodnosti zaradi izkoriščanja učinkov mrežne uporabe IKT pričakovati še večje koristi IKT (Stare, Bučar 2005, 53). Po drugi strani tudi globalizacija, ki sicer ni nov pojav, dobiva nov zagon prav zaradi izjemnih zmogljivosti IKT, zlasti interneta. Lahko govorimo o preskoku kvantitete v novo kvaliteto globalizacije.

45

IKT so na prelomu tisočletja postale temeljna infrastruktura za nove poslovne modele oziroma za globalizacijo in drobitev verige ustvarjanja dodane vrednosti na več mednarodnih lokacijah. IKT omogočajo opravljanje poslovnih funkcij (outsourcing, offshoring) v državah z ugodnimi razmerami, bodisi da gre za nižje stroške dela, razpoložljivost izobražene delovne sile itd. Tako podjetja/države povečujejo svojo konkurenčnost v primerjavi s tekmeci. Izzivov in priložnosti uporabe IKT v prihodnje je še mnogo, saj je ta tehnologija šele v zgodnji fazi uporabe. Prav zato ima merjenje različnih razsežnosti IKT, vključno z razvojem novih metodoloških pristopov, tudi v prihodnje velik pomen za razumevanje ekonomskih in širših družbenih vplivov IKT v podjetjih, državah ali v mednarodnih primerjavah. Zlasti za poslovni sektor so dragoceni empirični dokazi o povezanosti naložb v IKT in uspešnostjo podjetij ter informacije o koristih in tveganjih, povezanih z uvajanjem IKT. Zavedanje o pomenu merjenja vplivov IKT na vseh ravneh je pred kratkim pripeljalo tudi do soglasja med različnimi mednarodnimi organizacijami za vzpostavitev Partnerstva za merjenje IKT vplivov na razvoj.

46

6. PREDSTAVITEV INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE TER ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJU MIKRO + POLO D.O.O.

6.1 Predstavitev in zgodovina podjetja Mikro + Polo d.o.o.

Podjetje MIKRO + POLO d.o.o. je bilo ustanovljeno januarja 1990 v Mariboru. Nastalo je iz dveh uspešnih obratovalnic:

mikro – proizvodnja procesne opreme in bazenske tehnike ter polo - proizvodnja laboratorijske opreme.

Podjetje se deli na trgovski del, storitven del ter proizvodni del. Organizirano je v štiri glavne funkcijske oddelke in sicer:

oddelek nabave in logistike, inženiring, oddelek prodaje in oddelek servisa.

Podjetje se ukvarja s:

PRODAJO laboratorijske in procesne opreme, pribora ter kemikalij za razvojne, raziskovalne in diagnostične laboratorije, (malih) bioloških čistilnih naprav;

PROJEKTIRANJEM IN IZVAJANJEM GRADNJE laboratorijev: PROIZVODNJO LABORATORIJSKEGA POHIŠTVA; popolnim SERVISIRANJEM in VALIDACIJO prodajnih aparatov in opreme zdravili.

S svojim prodajnim programom so prisotni v zdravstvu, farmaciji, šolstvu in industriji. Od leta 1996 izdajajo lasten katalog laboratorijskega pribora, opreme in kemikalij. Med več kot 70 zaposlenimi, najdemo strokovnjake iz različnih področij kot so kemija, biologija, biokemija, strojništvo, ekonomija, elektrotehnika in računalništvo. Osnovno vodilo dela v podjetju, je dobra komunikacija s kupci. Izkušnje zaposlenih so plod njihove strokovnosti, dolgoletnega poslovanja in upoštevanja želja strank. S posluhom za izpolnjevanje kupčevih želja in skrbnim izborom dobaviteljev, gradi podjetje dolgoročne partnerske odnose. Poslanstvo podjetja je predvsem izpolnjevati pričakovanja in zahteve kupcev. S svojimi dolgoletnimi poslovnimi partnerji, želijo dosegati zadovoljstvo in vzdrževati poslovne odnose. Na trgu si krepijo močan konkurenčni položaj z uvajanjem kvalitetnih izdelkov na obstoječe in potencialne trge. Spodbujati želijo izobraževanje zaposlenih in s tem omogočati njihov osebni razvoj, prav tako si prizadevajo zagotavljati prijazno in ustvarjalno okolje v podjetju in graditi ugled in zaupanje v okolju, v katerem podjetje deluje.

47

Osnovna vizija, ki jo podjetje zasleduje, je osredotočenost na inovativnost, ustvarjalnost, kakovost in prilagodljivost, v smislu zadovoljevanja spremenljivih kupčevih potreb in želja. Podjetje si je oblikovalo svoj sistem vrednot, ki jim zagotavlja uspešnost pri izvajanju procesov. Glavna vrednota je strokovna usposobljenost in motiviranost zaposlenih. Podjetje kot celota mora biti usmerjeno h kupcu in biti odgovorno za celovito zadovoljevanje kupčevih potreb. Vrednota podjetja se kaže tudi v njegovi skrbi za stabilno in kakovostno poslovanje, ki se odraža v kakovostnih izdelkih. Podjetje je odgovorno za varnost zaposlenih, saj s tem gradi zaupanje in pozitivno klimo v podjetju, ki se odraža v dobrem poslovanju podjetja (Mikro+polo d.o.o. 2007). Mikro + Polo d.o.o. predstavlja povezavo med 4000 kupci in 300 dobavitelji. Uspešnost poslovanja podjetja se zrcali v zaupanju, ki ga izkazujejo kupci, katerega rezultat je stalna rast, tako v številu zaposlenih in njihovi strokovnosti, kakor tudi v obsegu poslovanja. Težnja podjetja k poslovni odličnosti, je bila nagrajena z uspešno "recertifikacijo" ISO 9001:2000, kar jih postavlja v kakovostni vrh med sorodnimi družbami z istim predmetom poslovanja. Prihodki od prodaje so v preteklem poslovnem letu presegli 10,100.000 € od tega predstavlja 10% izvoz.

48

6.2 Informacijsko – komunikacijska tehnologija v podjetju Mikro + Polo d.o.o. Informacijski sistemi v podjetju, le redko pomenijo en sam monoliten in centraliziran sistem. V podjetju Mikro+polo d.o.o. gre za množico manjših podsistemov, ki so preko komunikacijskih povezav povezani med seboj. Zagotavljajo kakovostno informacijsko tehnologijo storitev na vseh geografskih lokacijah, kjer delujejo. Informatizacija poslovanja je danes namreč že tako globoko segla v poslovne procese, da brez tega podjetje ne bi moglo biti več konkurenčno in prav tako ne bi mogli poslovati konkurenčno v primerjavi z drugimi podjetji. Za nemoteno poslovanje v podjetju, uporabljajo poslovno informacijski sistem SAP, ki je prisoten na vseh funkcijskih področjih v podjetju. Uporabljajo ga tako v logistiki, kakor tudi za delo v prodaji, nabavi in nenazadnje za redno komuniciranje s poslovnimi partnerji. Poslovno informacijsko sistem SAP omogoča zaposlenim, da dokažejo svoj potencial in izrabijo znanje za doseganje boljšega poslovnega izida, oziroma imajo možnost doprinesti svoj delež k poslovanju celotnega podjetja. Hitra, učinkovita ter kvalitetna povezava, podjetju omogoča, da lahko brezhibno komunicira s poslovnimi partnerji ter sklepa posle na nacionalni, kakor tudi na mednarodni ravni. Zatorej daje podjetje velik pomen sodobni ter učinkoviti informacijsko- komunikacijski tehnologiji. V podjetju se zavedajo, da je s pomočjo dobre tehnologije, moč doseči višjo konkurenčno stopnjo in biti v ospredju pred možnimi konkurenčnimi podjetji. Poslovno informacijski sistem SAP, je v podjetju zasnovan tako, da podjetje spremlja v vseh njegovih fazah razvoja. Podjetje vpelje le tiste funkcionalnosti, ki jih potrebujejo in ko jih potrebujejo, obenem pa lahko kadarkoli naredijo nadgradnje na druge rešitve iz družine SAP-ovih poslovnih platform.

49

Poslovno informacijski sistem SAP, ki ga podjetje uporablja v soodvisnosti z informacijsko tehnologijo, omogoča naslednje kvalitativne in prav tako kvantitativne prednosti: - hitrejši dostop do informacij (boljša strukturiranost informacijskega sistema) in

posledično lažje in bolj varno odločanje; - omogoča hitrejšo potrditev naročila in s tem znižuje obdelavo v logistični verigi ter s

tem dobavo ključnim kupcem in poslovnim partnerjem; - boljšo povezavo s poslovnimi partnerji, ključnimi dobavitelji; - hitrejšo izvedbo logističnih procesov; - za popolno povezavo v logistični verigi, je potrebno manj človeškega faktorja in manj

nadzora samega poslovanja; - hitrejše dobave kupcem, saj krajša dobavni čas v logistični verigi; - boljša preglednost nad stanjem zalog v skladišču; - hitrejša komunikacija s kupci, dobavitelji, potencialnimi strankami; - optimizacijo ključnih poslovnih procesov na vseh funkcijskih področjih in s tem

celotnega poslovanja podjetja, kar omogoča povišanje prihodkov od prodaje, znižanje stroškov poslovanja (manj napak in posledično manj reklamacij oziroma manj časa za opravljanje rutinskega dela) ;

- hitrejši pretok ključnih informacij znotraj funkcijskih področij; - izboljšanje odnosov s kupci (CRM) in dobavitelji (SRM), kar povečuje ugled podjetja

in reprezentativnost v mikro in makro okolju; - kreiranje kontrolne funkcije in zmožnost profitabilnostnih analiz, kar odločilno vpliva

na znižanje stroškov ter večjo preglednost nad poslovanjem; - ustvarjanje konkurenčne prednosti in stabilnosti na trgu; - podjetje ima konkurenčno prednost pred podjetji iz iste branže, vendar z drugačnim IS; - boljšo, bolj stabilno rast in bolj produktiven razvoj podjetja; - izboljšanje pretoka informacij oziroma informacijskega toka, kar omogoča hitrejše

odločanje in odzivni čas vezan na izpolnjevanje zahtev kupcev; - izboljšanje izvedbe kritičnih poslovnih procesov v nabavi, prodaji in predvsem

logistiki; - stroškovno učinkovito in nadzorovano poslovanje; - izboljšanje zadovoljstva zaposlenih in medsebojnega sodelovanja; - izboljšanje zadovoljstva dobaviteljev in kupcev; - znižanje skupnih stroškov za vsaj 7-15%; - povečanje kataloške prodaje in prodaje preko interneta za vsaj 10 %; - znižanje števila zaposlenih, od uvedbe SAP, za 4 oziroma njihova prerazporeditev iz

klasično »birokratskih« delovnih mest na »donosnejša« delovna mesta oz. kot podpora prodajni funkciji ter s tem vplivanje na večjo produktivnost zaposlenih.

50

Prikaz zasnove poslovno informacijskega sistema SAP v podjetju Mikro + polo d.o.o. po posameznih funkcijskih področjih, ali kako vpliva dobra informacijsko-komunikacijska tehnologija na posamezna funkcijska področja v podjetju: PRODAJA

lažji vnos in pregled ponudb (prednastavljeni tipi ponudb, kontrola razpoložljivosti, rezervacija zalog, veljavnost ponudbe, spremljanje realizacije);

lažji vnos in pregled naročila (prednastavljen tip naročila, kontrola razpoložljivosti, rezervacija zalog, kartica kupca, plačilna disciplina kupca);

natančnejše kalkulacije (kalkulacijske sheme, kalkulacija prodajne cene iz nabavne cene, sistem popustov, prodajne akcije, provizije);

večja preglednost računov (avtomatizirana prodaja, zbirni računi, avtomatska knjiženja);

večja preglednost provizij (obračun provizije); podjetju nudi boljše primerjalne analize (prodajne vrednosti in razlike v ceni po

različnih kriterijih, primerjave plan-realno poslovanje); podjetju nudi poslovno informacijski sistem izboljšane odnose s strankami,

ključnimi kupci na podlagi CRM - Customer Relationship Management. NABAVA

lažji pregled naročila (povpraševanje, naročilnice, kontrola zadnje nabavne cene, planiranje odvisnih stroškov, opominjanje nabave);

hitrejša likvidacija faktur (kontrola prevzema, avtomatsko knjiženje); boljše planiranje; podjetju, nudi sistem, izboljšan odnos z dobavitelji in poslovnimi parterji na

podlagi SCM - Supply chain management. SKLADIŠČENJE

učinkovitejša kontrola odprem (kontrola dobave, avtomatizirani procesi); hitrejša priprava blaga (mikrolokacije); produktivnejše upravljanje zalog (prednastavljeni tipi premikov in tipi zalog,

spremljanje šarž in serijskih številk, avtomatsko blagovno in finančno knjiženje, črtne kode).

FINANČNO RAČUNOVODSTVO

saldakonti kupcev; saldakonti dobaviteljev; glavna knjiga; osnovna sredstva.

KONTROLING

delitev po stroškovnih mestih; natančnejša analiza profitabilnosti.

ZUNANJA TRGOVINA

prikaz porekla blaga; poenostavljeno deklariranje (uvozni in izvozni postopek); omogoča računalniško izmenjavo podatkov – RIP.

51

6.3 Elektronsko poslovanje podjetja Mikro + Polo d.o.o.

Dostop do interneta in spletna stran Dejavnost podjetja Mikro+Polo d.o.o. obsega prodajo opreme za razvojne, raziskovalne ali diagnostične laboratorije, proizvodnjo aparatur, projektiranje in izvajanje gradnje laboratorijev, popolno servisiranje in validacijo prodanih aparatov in opreme. Jedro podjetja predstavlja prodajno funkcijsko področje podjetja, zatorej podjetje redno skrbi za brezhibno omrežno povezavo z »zunanjim svetom«. Postopna integracija elektronskega poslovanja v podjetje, se je začela z ureditvijo dostopa do interneta ter s postavitvijo prve spletne strani v letu 1997, ki je obsegala klasično, enostavno predstavitev in je bila namenjena zgolj pridobitvi osnovnih informacij o podjetju. Podjetje, je s postavljeno strategijo postopnega razvoja in implementacije elektronskega poslovanja, prešlo preko osnovnih razvojnih faz dostopa do interneta in postavitve prve spletne strani na: - uvajanje elektronskega trgovanja in - postopnega razvoja B2B (business to business), B2C (business to customer) ter B2G

(business to government) koncepta. Že v začetnem obdobju predstavitve na svetovnem spletu, je podjetje Mikro + Polo d.o.o. postopno uvedbo e-poslovanja, postavilo med osnovne cilje podjetja, saj predstavlja poslovno priložnost, možnost hitrega prilagajanja tržnim razmeram, nižanje stroškov poslovanja ter vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih odnosov s poslovnimi partnerji.

E – trgovanje Trgovanje preko interneta spada med najhitreje rastoči segment svetovnega gospodarstva in prav ta informacija je predstavljala v podjetju osnovni motiv za vzpostavitev le-tega. Kljub majhnosti slovenskega trga ter nizkemu deležu aktivnih uporabnikov interneta pri e-nakupovanju ostaja vzpostavitev uspešnega e-trgovanja eden od glavnih ciljev podjetja. Osnovno poslanstvo podjetja je zagotoviti kupcem ponudbo najkakovostnejših proizvodov za delo v razvojnih, raziskovalnih ali diagnostičnih laboratorijih, ugodne cene, hiter nakup in dobavo blaga ter zagotavljanje potrebnih strokovnih nasvetov in informacij za učinkovito delovanje prodanih aparatur. Poleg osnovnega prodajnega programa, je podjetje v mesecu oktobru 2001, razširilo in dopolnilo elektronsko ponudbo še s kemikalijami. Z doseženimi rezultati, ki jih je podjetje zabeležilo na področju uporabe e-trgovine, so zelo zadovoljni, saj se število naročil in opravljenih nakupov preko interneta vztrajno povečuje.

52

Navedeni podatki še vedno govorijo o relativno nizki stopnji zaupanja v plačevanje preko interneta, čeprav je stopnja zlorab pri e – poslovanju (ukradene številke plačilnih kartic, prestrežene številke plačilnih kartic, lažne spletne trgovine….) nižja kot stopnja zlorab pri običajnem poslovanju z negotovinskimi plačilnimi sredstvi,

E - poslovanje Uvajanje e-poslovanja, katerega smisel je v izboljšavi poslovnih procesov v podjetjih bi lahko razdelili na štiri stopnje. Osnovne izkušnje si ponavadi podjetja pridobijo najprej s komuniciranjem prek interneta z uporabo e-pošte in s postavitvijo spletnih strani. V naslednjem koraku se s povezavo intraneta in interneta povežejo z "zunanjim svetom". Sledi medsebojno povezovanje z drugimi podjetji in s strankami, s čimer začnejo spreminjati svoj uveljavljeni, tradicionalni način poslovanja. Prave učinke e-poslovanja prinese šele zadnji korak, ko je potrebno seči globlje v podjetje in spremeniti oziroma prilagoditi poslovne procese. Elektronsko poslovanje (e-business) vključuje poleg izvedbe že prej omenjenih osnovnih razvojnih faz uporabe interneta, še elektronsko bančništvo ter poslovanje med podjetji in državno upravo. Prav koncept elektronskega poslovanja je v podjetju v fazi razvoja in trenutno obsega računalniško izmenjavo podatkov s Carinsko upravo, pošiljanje mesečnih poročil o izvozu in uvozu na Banko Slovenije in prvo implementacijo procesiranja naročil direktno v informacijski sistem poslovnega partnerja v tujini, ki omogoča tudi spremljanje vseh potrebnih informacij za uspešno izvedbo dobave naročenega blaga (vpogled v stanje skladišča, dan odpreme, ipd.). E – poslovanje je realnost. Postaja neizbežno funkcijsko področje mnogo podjetij, ki z uspešno integracijo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij v svoje poslovanje, pridobivajo resnično globalne razsežnosti in odpirajo virtualna vrata 24 ur dnevno, 365 dni v letu tudi kupcem, ki v nevirtualni trgovini morda ne bi nikoli opravili nakupa.

Dorasli izzivom elektronskega poslovanja Poslovni uspeh danes ne pogojujejo zgolj tradicionalni faktorji dela in kapitala, temveč ima prednostno vlogo znanje in iz slednjega izhajajo možnosti za obstanek podjetja in njegovo rast v razmerah vse bolj globalnega poslovanja. Elektronsko poslovanje kot področje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij omogoča znotraj podjetja časovni prihranek pri posameznih delovnih postopkih, boljšo preglednost opravljenih nalog ter manjše število napak pri obdelavi posameznih postopkov, kar združeno pomeni višjo kakovost internega delovnega procesa.

53

Pomembnejšo vlogo elektronskemu poslovanju vsekakor podjetje pripisuje vzpodbujanju povezav podjetja z obstoječimi poslovnimi partnerji ter pri ustvarjanju novih poslovnih vezi, ki prinašajo preseganje konkurence in učinkovit CRM (Customer relationship Management). Vse naštete prednosti pa ostanejo zgolj črke v strateškem načrtu, če za njimi ne stoji močno prizadevanje vseh zaposlenih, ki sooblikujejo poslovni proces. Elektronsko poslovanje pomeni namreč celovito informacijsko preobrazbo podjetja in marsikdaj predstavlja bolj organizacijski kot tehnološki problem. Zavedajoč se pomembnosti kakovostne predstavitve podjetja poslovnim partnerjem ter naključnim obiskovalcem je stran potrebna tako vsebinske kakor tudi oblikovne rekonstrukcije kar pomeni: - boljšo in preglednejšo predstavitev podjetja, - obširnejšo predstavitev prodajnih področij ter prodajnega osebja, - spremembo predstavitve dejavnosti inženiringa ter vključitev servisne dejavnosti, - večjo pozornost nameniti vključitvi koristnih informacij za potencialne kupce ter

zagotoviti možnost nakupa kataloga, - števec obiskov, vpis obiskovalcev strani (možnost postavljanja vprašanj prodajnemu

osebju), - vključiti novosti ter informacije o akcijah, zakonodaji, predstavitvah, ipd. IT za operativno podporo je programska in strojna oprema, telekomunikacijska tehnologija in znanje, ki omogoča reševanje strukturiranih problemov in kvalitetno kontrolo ter izboljšanje učinkovitosti transakcij. Kvaliteta vpliva tako na IT za podporo poslovnim procesom, ki skrbi za izvajanje, vodenje in kontrolo poslovnih procesov znotraj podjetja in navzven (dobavitelji, kupci), kot tudi na IT za podporo inovacijam, ki izboljšuje kreativnost, deljenje idej, skupinsko delo in podobno. Zrelost na področju investiranja in uvajanja IT pa je dosežena z uvedbo IT podpore za management, za katero so predpogoj razviti vsi nižji nivoji IT podpore. V današnjem poslovnem okolju za zagotovitev ključnih konkurenčnih prednosti podjetja ni dovolj zagotovitev odlične operativne podpore in podpore izvajanju poslovnim procesom, ki so nujno potrebni le za poslovanje in sledenje konkurenci. Potrebno informacijsko asimetrijo lahko organizacija doseže le z uvedbo IT za podporo inovacijam in kreativnosti in IT za podporo vodstvu. Z drugimi besedami, s tem zagotovijo podporo (poleg načrtovani) tudi porajajoči se strategiji, ki edina omogoča nadpovprečne poslovne rezultate. Seveda pa slednji niso možni, če podjetje nima razvite sposobnosti upravljanja s podatki in informacijami, ter če ni aktivnega informacijskega obnašanja zaposlenih.

54

7 SKLEP Podjetje je kot skupek drobnih delcev, ki ne morejo obstojati sami od sebe. Delujejo le v korelaciji in v sožitju z drugimi prisotnimi delci in le na tak način je tako kvalitativen kakor tudi kvantitativen rezultat, ki ga ovrednotimo, najvišji. Takšna podjetja, bodo znala izkoristiti maksimalno iz vsakega vložka, ki ga bodo namenila poslovanju podjetja. Vedo, da morajo za odlične poslovne rezultate delovati vsa funkcijska področja kooperativno, povezano in ob tem uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Ob takšnem delu, si lahko zaposleni v podjetju, obetajo visoko realizacijo plana ter maksimalne poslovne rezultate. Vlagati ali ne vlagati v informacijsko-komunikacijske tehnologije že dolgo ni več relevantno vprašanje za večino podjetij. Podjetja morajo le najti tisto pravilno mejo, do katere so pripravljena vlagati in bogateti podjetje za večje sposobnosti. Velikokrat so vodilni v podjetjih doživeli razočaranje, saj niso znali pravilno ovrednotiti vložka IT z doseženim poslovnim rezultatom. S samo uvedbo IT v podjetje zgodba še ni zaključena. Treba je znati to uvedbo, najbolje izkoristiti, oplemenititi, povezati z vrednotami in znanjem zaposlenih. Informacijska tehnologija je osnovni temelj v podjetju, vendar brez ustrezne podpore, povezave ter spremljanja podjetja ne morejo visoko ovrednotiti vložka in pozitivnega vpliva na poslovne rezultate. Za podjetja je zelo pomembno, da v partnerstvu z IKT dosežejo poslovno odličnost. S sodobno informacijsko-tehnologijo, si lahko podjetja zelo olajšajo poslovanje, kakor tudi znižajo stroške nabave, proizvodnje in prodaje. Pri tem ni nujno, da gre samo za racionalizacijo proizvodnih procesov, temveč gre tudi za nove načine organizacije in upravljanja dela, vzpostavitev mrežnih povezav z dobavitelji in strankami ter boljšo povezavo s strateško pomembnimi poslovnimi partnerji izven podjetja. Podjetja veliko pridobijo z elektronskim poslovanjem. Izmenjavanje podatkov, pošiljanje faktur, sprejemanje naročil in ostale dokumentacije, so tisti parametri, s katerimi podjetja pridobijo na časovnem prihranku. Procesi so veliko bolj avtomatizirani, prirejeni dejanskim potrebam dela. Elektronsko poslovanje vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije v poslovnih procesih, kar pomeni izboljšano, bolj natančno poslovanje ter vedno večjo količino razpoložljivih informacij. Za neprestan uspeh podjetja, bo vsako poslovanje moralo postati e-poslovanje. Občutno viden rezultat poslovanja, bodo podjetja obeležila pri prihranku denarja zaradi tiskanja in pošiljanja dokumentov po standardnih poštah ter pri večji količini vhodnih, koristnih informacij. Podjetja si lahko privoščijo večjo odzivnost za stranke, odjemalce, človeški faktor pa se lahko prerazporedi na zasičena, bolj potrebna mesta v podjetju. V današnjem času, najuspešnejša podjetja združujejo vse »delce« v podjetju v celovito ter produktivno celoto. Če vsak od zaposlenih, prispeva s svojim delom k celoti, je podjetje na odlični poti za dosego pozitivnih poslovnih rezultatov, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, pa je danes tista, ki na hitrejši ter produktivnejši način, pomaga vsakemu zaposlenemu za dosego le-teh.

55

POVZETEK Diplomsko delo je usmerjeno na uporabo in vpliv sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij v podjetju, med podjetji oziroma poslovnimi partnerji ter v doseganju večje konkurenčnosti na zunanjih trgih. Uvedba informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetje, se začne z ustrezno podporo in implementacijo informacijske tehnologije. Informacijske tehnologije dopolnjujejo in dodajajo inteligenco različnim opravilom in transakcijam od proizvodnje do trgovine, spreminjajo in izboljšujejo organizacijsko strukturo podjetij ter lajšajo samo poslovanje podjetja. Učinkovita uvedba IT v podjetje je osnova za dobro elektronsko poslovanje podjetja, tako v podjetju, kakor tudi navzven, s poslovnimi partnerji in strateško pomembnimi dobavitelji. E-poslovanje vse bolj pridobiva na pomenu in prav tako na njegovi vrednosti. Največji prihranek, ki ga je moč s samim e-poslovanjem doseči je nedvomno v prihranku časa, sledi pa mu stroškovni prihranek. Podjetju prinaša prihranek tudi moč različnih povezav med subjekti e-poslovanja, kjer pridobi podjetje na času, produktivnosti, nižjih stroških poslovanja ter navsezadnje na takojšnji odzivnosti. V Sloveniji je pojem IKT že zelo razvit. Podjetja gradijo le-to postopoma, kot smo tudi prikazali v diplomskem delu. Osnovni temelj je dobra informacijsko tehnološka podpora, nato je omogočeno elektronsko poslovanje, čemu pa sledi moč nadgradnje z komunikacijsko tehnologijo. Podjetjem je navsezadnje ob vsej tej tehnologiji omogočeno boljše, produktivnejše, ter stroškovno izboljšano poslovanje podjetja, kar smo v diplomskem delu predstavili, na primeru podjetja Mikro + Polo d.o.o. iz Maribora. KLJUČNE BESEDE: informacijska tehnologija, komunikacijska tehnologija, elektronsko poslovanje, intranet, ekstranet, internet, računalniška izmenjava podatkov, produktivnejše poslovanje.

56

ABSTRACT The diploma work is oriented on the application and influence of modern information and communication technologies in enterprise, between enterprises or business partners and achieving bigger competitive position. Introduction of ICT in business, starts with good support and implementation of IT. IT si adding intelligence to different functions and transactions from manufacture to traffic. IT is changing and improving organization structure of firms and they make business run easier. The effective introduction IT in business is basis for good e-commerce in company and also outside of company, with strategic business partners and strategic suppliers. E-commerce is getting more on his meaning and also on his value. The biggest saving for company is on the first place time saving and on the second place is cost saving. Company can make a saving also with different connections between subjects of e-commerce, where company can gain on time, productivity, lower costs of business and last but not least on prompt response. In Slovenia, the meaning of ICT is very developed. Companies are building this very slowly, like as we described in diploma work. The main base is good IT support, which makes our e-commerce possible, and the last step is communication technology. Companies can be with this kind of technology, better, more productive, with lower costs can improve business and this kind of business have we introduced in our diploma work, based on Mikro + Polo d.o.o. from Maribor. KEY WORDS: information technology, communication technology, e-commerce, intranet, extranet, internet, electronic data transfer, productive business.

57

LITERATURA 1. Antonneli, C. 1995 b. The economics of localized technological change and industiral dynamics. Boston / Dorddrecht / London: Kluwer Academic Publishers. 2. Baloh, Peter. 2004. Informacijska usmerjenost v poslovnem in poslovno-informacijskem izobraževanju. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 3. Banovec, Tomaž. 2006. IKT, gospodarska rast, prebivalci, zaposlenost in seniorji. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 4. Bergant, Tomaž. 2006. Integracija notranjih logističnih procesov v celovito programsko rešitev. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 5. Boar, Bernard. 1997. Strategic Thinking for Information Technology. New York: John Wiley & Sons, Inc. 6. Bučar, Maja. 2001. Razvojno dohitevanje z informacijsko tehnologijo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 7. Egan, Mark in Tim Mather. 2005. Varnost informacij: grožnje, izzivi in rešitve. Ljubljana: Pasadena. 8. FDV – Fakulteta za organizacijske vede. 1999. Prvo posvetovanje diplomantov in magistrantov s področja elektronskega poslovanja - zbornik posvetovanja. Kranj: Moderna organizacija. 9. FERI – Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Inštitut za informatiko. 2000. Kolokvij – Komuniciranje v informacijski družbi. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. 10. Gradišar, Miro in Gortan Resinovič. 1994. Osnove informatike. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 11. Gradišar, Miro. 2003. Uvod v informatiko. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 12. Groznik, Aleš in Borut Zorič, Dejan Vičič. 2004. E – logistika: informatizacija slovenskega transportno logističnega grozda. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 13. Groznik, Aleš in Mojca Indihar Štemberger, Andrej Kovačič. 2004. Je e – poslovanje več kot portal?. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika.

58

14. Groznik, Aleš. 2002. E – prenova poslovanja. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 15. Jenko, Marjan in Franc Rotar. 2004. Zasnova in izvedba evolutivnega distribuiranega sistema za krmiljenje logističnih procesov. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 16. Jerman – Blažič, Borka s soavtorji. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 17. Kariž, Matija. 2006. Analiza slovenskega sektorja IKT. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 18. Klopčič, Sonja. 2004. Od strategije do zniževanja stroškov z informatizacijo logističnih procesov. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 19. Kos, Matjaž. 2002. XML v elektronskem poslovanju. Diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. 20. Laudon C. Kenneth and Jane P. Laudon. 2000. Management Information Systems, Organization and Tehnology in the Network Enterprise, Sixth Edition. New Jersy: Printice-Hall, Inc. 21. Lindič, Jaka in Luka Mladinov. 2006. Kako slovenska podjetja izkoriščajo internet za grajenje odnosov z javnostmi. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 22. Login, Iza. 2002. Ključ do uspeha: upravljanje infrastrukture e – poslovanja. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 23. Maver, Jasna. 2002. Informacijska tehnologija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. 24. McKay, Judy in Peter Marshall. 2004. Strategic management of e-business. Milton: John Wiley & Sons Australia, Ltd. 25. Mckie, Steward. 2001. E-business best practices: leverging technology for business advatage. New York: Wiley, cop. 26. Pavliha, Marko in Borka Jerman Blažič s soavtorji. 2002. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Ljubljana: GV Založba. 27. Perez, C. 1985. Microelectronics, Long Waves and World Structural Change: New Prespecitves for Developing Countries, World Development, Vol. 13, No. 33.

59

28. Prešeren, Saša. 2000. Poslovna informatika in internter za podjetnike in managerje. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo. 29. Remenyi, Dan. 2000. Ney Business Opportunities with E-Commerce. Bled: Bled School of Mangement. 30. Soban, Bogdan. 2004. Uvajanje sodobnih konceptov informacijske tehnologije na področje ustvarjanja. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 31. Stare, Metka in Maja Bučar. 2005. Učinki informacijsko – komunikacijskih tehnologij. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 32. Stare, Metka, Andreja Jaklič in Maja Bučar. 2006. Celovito mejenje učinkovitosti informacijkso-komunikacijskih tehnologij. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 33. Sulčič, Viktorija in Dušan Lesjak. 2001. Prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja. Maribor: EPF. 34. Sulčič, Viktorija in Dušan Lesjak. 2001. Elektronsko poslovanje podjetje-podjetje (B2B). Maribor: EPF. 35. Svete, Uroš. 2005. Varnost v informacijski družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 36. Topolišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantis. 37. Turban, E.J. Lee, E. McLean and J. Wetherbe. 1999. Information Technology for Management. New York: John Wiley & Sons, Inc. 38. Ustni viri iz podjetja Mikro + polo d.o.o. (neformalni intervjuji) 39. Žerko, Miha. 2004. Analiza vplivov višine proračuna za informacijsko tehnologijo na poslovne kazalce v bančnem sektorju. V: DSI – Dnevi slovenske informatike, zbornik posvetovanja, urednik – S. Novaković. Ljubljana: Slovensko društvo informatika.

60

VIRI 1. Bela knjiga. (1997). Elektronsko poslovanje malih in srednjih podjetij [on line]. Dostopno na: http://www.drustvo-informatika.si/publikacije/belaknjiga.pdf [10.10.2007]. 2. Drmaž, Tomaž. (2006). Iteo Relacije – Elektronsko poslovanje – prihranek časa in denarja [on line]. Dostopno na: http://www.relacije.com/clanek.php?niceid=elektronsko-poslovanje-8211-prihranek-casa-in-denarja [4.11.2007]. 3. ECOM. (1999). Elektronsko poslovanje prek interneta; priložnosti in težave v Sloveniji – rezultati raziskave [on line]. Dostopno na: http://ecom.fov.uni-mb.si/ECOMFrames.nsf/pages/EPOS-Rezultati [4.11.2007]. 4. Oseli, Petra. (2002). Iteo Relacije – Uporabnost spletnih strani [on line]. Dostopno na: http://www.relacije.com/clanek.php?niceid=uporabnost-spletnih-strani [4.11.2007]. 5. Radoš, Skrt. (1999). Nasvet – elektronsko poslovanje med podjetji [on line]. Dostopno na: http://www.nasvet.com/elektronsko-poslovanje-med-podjetji/ [4.11.2007]. 6. RIS – Raba interneta v Sloveniji. Sektor IKT v Sloveniji [on line]. Dostopno na: http://www.ris.org/index.php?fl=0&p1=276&p2=285&p3=&id=510 [10.10.2007]. 7. SERŠ – Srednja elektro računalniška šola, E-gradiva. (2005). Integrated services digital network [on line]. Dostopno na: http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/omrezja/50_wan/isdn.html [10.10.2007]. 8. SIOL. (2007). Internet [on line]. Dostopno na: http://storitve.siol.net/internet/ [1.10.2007]. 9. Skrt, Radoš. (2002). Nasvet - B2B poslovanje [on line]. Dostopno na: http://www.nasvet.com/b2b-poslovanje/ [4.11.2007]. 10. Skrt, Radoš. (2007). Nasvet - spletne skupnosti [on line]. Dostopno na: http://www.nasvet.com/spletne-skupnosti/ [4.11.2007]. 11. Mikro + polo. (2007). Mikro + polo – Predstavitev podjetja [on line]. Dostopno na: http://www.mikro-polo.si/index.php?id=56 [10.10.2007]. 12. Mikro + polo. (2007). Mikro + polo – Zgodovina podjetja [on line]. Dostopno na: http://www.mikro-polo.si/index.php?id=1953 [10.10.2007]. 13. Mikro + polo. (2007). Mikro + polo – Kakovost [on line]. Dostopno na: http://www.mikro-polo.si/index.php?id=1958 [10.10.2007].

61

14. Telekom Slovenije. (2007). ISDN [on line]. Dostopno na: http://www.telekom.si/poslovni_uporabniki/isdn/ [10.10.2007]. 15. Wikipedia – The free encyclopedia. (2007). PBX [on line]. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Pbx [10.10.2007].

62

SEZNAM SLIK

Slika št. 1: Naraščanje količine informacije, ki je vedno bolj dosegljiva ........................... 17 Slika št. 2: Povezava Intranet – Ekstranet – Internet .......................................................... 24 SEZNAM TABEL Tabela št. 1: Pregled IT sposobnosti podjetja ..................................................................... 13 Tabela št. 2: Prednosti in slabosti intraneta ........................................................................ 23 Tabela št. 3: Uporaba komunikacijske tehnologije v organizacijskih sistemih .................. 33

63

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ADSL - asymetrical digital subscriber line/ asimetrični digitalni naročniški vod B2B - business to business/ elektronsko poslovanje med podjetji B2C - business to consumer/ elektronsko poslovanje med podjetji in potrošniki B2G - business to government/ elektronsko poslovanje med podjetji in vladnimi org. B2E - business to employees/ elektronsko poslovanje podjetja z zaposlenimi C2B - consumer to business/ elektronsko poslovanje potrošnika s podjetjem C2C - consumer to consumer/ elektronsko poslovanje med potrošniki CRM - customer relationship management/ upravljanje odnosov s strankami EC - electronic commerce/ elektronska trgovina EDI - electronic data interchange/ računalniška izmenjava podatkov FMS - flexible manufacturing system/ fleksibilni proizvodni sistem FTP - file transfer protocol/ protokolu za prenos datotek. G2C - government to citizens/ elektronsko poslovanje med vladnimi org. in državljani G2G - government to government/ elektronsko poslovanje med vladnimi organizacijami IKT - informacijsko-komunikacijska tehnologija ISDN - integrated service digital network/ digitalno omrežje z integriranimi storitvami LAN - local area network/ lokalna omrežja PBX - private branch exchange/ telefonsko omrežje TQM - total quality management/ popolno obvladovanje kakovosti VAN - value added networks/ mreže z dodanimi storitvami WAN - wide area networks/ razprostrta omrežja WWW - world wide web/ svetovni splet