Upor telesa

Alice MillerUPOR TELESA – Telo terja resnico

Naslov izvirnika: Die Revolte des Körpers

Prevedla: Rapa [ukljeUredila: Veronika RutarOblikovanje naslovnice: Marko Tu{ekOblikovanje notranjosti: Mladen Pavlovi}

Glavna urednica: Bojana Hudnik RutarIzdala: Zalo`ba Tangram d.o.o., Staretova 25, Ljubljana,

www.z-tangram.siZa zalo`bo: Sre~ko RutarTisk: Demm, d.o.o., Ljubljana, 2005

© Suhrkamp Verlag, Frankfurt am Main, 2004za slovensko izdajo © Zalo`ba Tangram d.o.o., 2005

Vse pravice pridràne. Noben del te publikacije se ne sme, brezvnaprej{njega pisnega soglasja zalo`be, na noben na~in in v nobeni obliki kopirati, reproducirati, razmnoèvati in raz{irjati.

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

159.964.2:17.023.34

MILLER, AliceUpor telesa : telo terja resnico / Alice Miller ; [prevedla Rapa [uklje]. - Ljubljana :

Tangram, 2005Prevod dela: Die Revolte des Körpers

ISBN 961-6239-36-8

220583936

UporTelesa.qxd 5.7.2005 14:54 Page 2 (Black plate)


Kazalo

Predgovor..................................................................8

Uvod: telo in morala................................................11

I. Povedati in prikriti

1. Strahospo{tovanje star{ev in

njegove tragi~ne posledice

(Dostojevski, êhov, Kafka, Nietzsche) ..................33

2. Boj za svobodo v dramah

in presli{ani krik lastnega telesa

(Friedrich von Schiller) ......................................38

3. Izdaja lastnih spominov

(Virginia Woolf) ..................................................43

4. Samozani~evanje in neizpolnjena ljubezen

(Arthur Rimbaud) ..............................................46

5. Zaklenjeni otrok in zatajevanje bole~ine

(Jukio Mi{ima) ..................................................51

6. Zadu{en z materinsko ljubeznijo

(Marcel Proust) ..................................................52

7. Velemojster odcepljanja ~ustev

(James Joyce)....................................................63

Epilog po prvem delu ..............................................65


II. Tradicionalna morala v terapijah in vednost telesa

Uvod v drugi del......................................................69

1. Samoumevnost zlorabljanja otrok......................77

2. V vrtiljaku ~ustev ..............................................85

3. Telo kot varuh resnice .....................................103

4. Ali smem to povedati?......................................109

5. Raje moriti kot ob~utiti resnico........................116

6. Mamila – prevara telesa...................................120

7. Smemo opaziti.................................................130

III. Anoreksija: hrepenenje po pristni komunikaciji

Uvod v tretji del.....................................................149

Izmi{ljeni dnevnik Anite Fink ................................156

Sklepna beseda (Povzetek).....................................183

Bibliografija ..........................................................189


»ûstva niso razko{je.So mnogostransko poma-galo v boju za preìvetje.«

Antonio R. Damasio


Predgovor

Glavna tema vseh mojih knjig je zanikanje trpljenjav otro{tvu. Vsaka knjiga se ukvarja z eno razse`nostjotega pojava in osvetljuje eno podro~je bolj kot druga.Tako sem na primer v knjigah Na za~etku je bila vzgojain Ne sme{ opaziti nazorno raziskala vzroke in posledicetega zanikanja. Pozneje sem prikazala posledice v ìvlje-nju odraslega ~loveka in dru`be (npr. za umetnost in fi-lozofijo v knjigi Skriti klju~, za politiko in psihiatrijo vdelu Poru{iti zid molka). Ker posameznih razse`nosti nimogo~e povsem lo~iti, so nastala, seveda, kriànja in po-navljanja. Pozorni bralec pa bo hitro opazil, da gre vsa-ki~ za druga~no zvezo in drugo opazovalsko stali{~e.

Neodvisna od konteksta pa je moja uporaba neka-terih pojmov. Besedo »nezavedno« na primer uporabljamizklju~no za ozna~evanje izrinjenih, zanikanih ali odcep-ljenih vsebin (spominov, ~ustev, potreb). Zame nezaved-no vsakega ~loveka ni ni~ drugega kot njegova zgodovi-na, sicer zbrana in uskladi{~ena v njegovem telesu, za-vesti pa dostopna le po drobcih. V skladu s tem besede»resnica« nikoli ne uporabljam v metafizi~nem, temve~vselej v subjektivnem smislu, v povezavi s konkretnimìvljenjem posameznika. Velikokrat govorim o »njegovi«ali »njeni« resnici, o zgodovini prizadetega, ki se izraà inizpri~uje v njegovih ~ustvih (prim. str. 30 in str. 145). Be-seda »~ustvo« pri meni nastopa kot ne vselej zaveden, po-gosto pa ìvljenjsko pomemben odziv telesa na zunanjeali notranje dogajanje, kot na primer, strah pred nevihtoali bes ob odkritju, da so te prevarali, ali veselje, ko prej-me{ zaèleno darilo. Beseda »ob~utje« pa pomeni zavest-no zaznavo ~ustva (prim. str. 30, 109 in nasl. ter str. 145in nasl.). ûstvena slepota je zato drago pla~ano in ponavadi (samo)destruktivno razko{je (prim. A. M. 2001).

8


V tej knjigi gre za vpra{anje, kak{ne posledice imazanikanje na{ih resni~nih in mo~nih ob~utij za telo. Za-nikanje terjata tako morala kot religija. Na podlagi izku-{enj pri psihoterapiji, svojih in izku{enj mnogih drugihljudi pa sem pri{la do sklepa, da ljudje, ki so jih v otro{-tvu zlorabljali, lahko izpolnjujejo ~etrto bo`jo zapovedsamo s pomo~jo obse`nega izrinjanja in odcepitve svojih~ustev. Star{ev ne morejo spo{tovati in ljubiti, ker se jihnezavedno {e vedno bojijo. Celo ~e si tega èlijo, ne mo-rejo razviti spro{~enega, zaupljivega odnosa.

Po navadi ugotovimo samo bolestno navezanost,sestoje~o iz bojazni in ob~utka dol`nosti, ki je ni mogo-~e imenovati resni~na ljubezen, temve~ je zgolj videz,fasada. Poleg tega ljudje, ki so jih v otro{tvu trpin~ili,velikokrat vse ìvljenje upajo, da bodo navsezadnje de-le`ni ljubezni, ki je nikoli niso izkusili. To njihovo pri-~akovanje {e krepi navezanost na star{e, ki jo religijaimenuje ljubezen in jo hvali kot krepost. @al se nekajpodobnega dogaja tudi pri ve~ini terapij, ker jih obvla-duje tradicionalna morala. Ceno za to moralo pa pla~u-je telo.

ê ~lovek misli, da ~uti tisto, kar naj bi ~util, in senenehno trudi, da ne bi ~util tistega, kar si je prepove-dal ~utiti, zboli – razen ~e prevali pla~ilo ra~una na svo-je otroke, s tem da svoja nepriznana ~ustva prenesenanje. Mislim, da sem pri tem tr~ila ob psiholo{ko za-konitost, ki so jo zahteve religije in morale zelo dolgoprikrivale.

Prvi del knjige prikazuje to zakonitost na podlagiìvljenjskih zgodb nekaterih slavnih osebnosti, drugadva dela pa kaèta poti pristne komunikacije, ki uteg-nejo prekiniti za~arani krog samoprevare in omogo~iti,da se s tem osvobodimo tudi telesnih simptomov.

Predgovor

9


Uvod: telo in morala

Telo se pogosto odzove z boleznimi, ~e sevztrajno ne menimo za dejavnosti, ki ga ohranjajopri ìvljenju. Sem sodi zvestoba na{i resni~ni zgo-dovini. V tej knjigi gre torej predvsem za konfliktmed tem, kar ~utimo in vemo, ker je na{e telo tozaznalo, in tem, kar bi hoteli ~utiti, da bi zadostilimoralnim normam, ki smo jih è zelo zgodaj pono-tranjili. Izkazalo se je, da nam prav dolo~ena, splo-{no priznana norma, namre~ ~etrta bo`ja zapoved,pogosto prepre~uje, da bi dali svojim ~ustvom pro-sto pot, in da ta kompromis pla~ujemo s telesnimiboleznimi. Tezo knjiga ilustrira z veliko primeri, pri~emer pa ne pripoveduje velikih ìvljenjepisov,temve~ se osredoto~a predvsem na vpra{anje od-nosa s star{i, ki so neko~ otroke zlorabljali.

Izku{nje so me nau~ile, da je telo vir vseh ìv-ljenjsko pomembnih informacij, ki odpirajo pot kve~ji avtonomiji in samozavesti. [ele, ko sem sidopustila tako dolgo zatrta ~ustva in sem jih lah-ko telesno ob~utila, sem se za~ela osvobajati svo-je preteklosti. Pristnih ~ustev ne more{ izsiliti. Tu-kaj so in to vselej zaradi dolo~enega razloga, ~e-prav nam velikokrat ostane prikrit. Ne morem seprisiliti, da bi svoje star{e ljubila ali vsaj spo{tova-la, ~e mi tega telo ne dopu{~a iz njemu dobro zna-nih razlogov. ê pa ho~em kljub temu izpolniti ~e-trto zapoved, se izpostavljam stresu kot vedno,kadar zahtevam od sebe nekaj nemogo~ega. Zara-di tak{nega stresa sem trpela skoraj vse ìvljenje.

11


Sku{ala sem si izmi{ljati plemenita ~ustva in zani-kati slaba, da bi ostala v sozvo~ju z moralo, siste-mom vrednot, ki sem ga sprejemala. Pravzapravzato, da bi me star{a kot h~er ljubila. Ra~un se niiz{el, navsezadnje sem morala uvideti, da ljubeznine morem izsiliti, ~e je ni. Po drugi plati pa semspoznala, da se ljubezen pojavi spontano, na pri-mer do lastnih otrok ali prijateljev, ~e se ne silim ktemu in se ne trudim upo{tevati moralnih norm.Zgodi se le, ~e se po~utim svobodna in ostanem od-prta za vsa svoja ~ustva, tudi negativna.

Spoznanje, da s svojimi ~ustvi ne morem mani-pulirati, da ne morem in no~em sebi in drugim ne-kaj natveziti, mi je prineslo mo~no olaj{anje in mesprostilo. [ele tedaj sem opazila, koliko ljudi se sko-rajda uni~i, ker se sku{ajo, kakor sem se sku{alasama, podrediti ~etrti zapovedi, ne da bi opazili, da stem nalagajo pla~evanje zelo visoke cene svojemu te-lesu ali svojim otrokom. Dokler je za to mogo~e upo-rabiti otroke, lahko ìvi{ celo sto let, ne da bi spoz-nal svojo resnico ali zaradi te samoprevare zbolel.

Tudi mati, ki si mora priznati, da zaradi last-ne prikraj{anosti v otro{kih letih svojega otroka nemore ljubiti, pa ~e si {e tako prizadeva, bi se izpo-stavljala sodbam , da je nemoralna, ~e bi izpoveda-la svojo resnico. Mislim pa, da bi ji prav priznanjenjenih resni~nih ~ustev, ne glede na zahteve mo-rale, omogo~ilo, da bi sebi in svojemu otroku od-krito pomagala in pretrgala verigo samoprevare.

Ko se otrok rodi, potrebuje ljubezen star{ev,se pravi naklonjenost, pozornost, skrb, za{~ito,


12


prijaznost, in pripravljenost za komuniciranje.Telo otroka, opremljeno s temi darovi, potrebnimiza ìvljenje, ohrani dober spomin in kot odrasel~lovek bo pozneje lahko predal svojim otrokomenako ljubezen. ê pa je vse to pogre{al, ostane v~loveku vse ìvljenje hrepenenje, da bi bile njego-ve prve ìvljenjsko pomembne potrebe zadovolje-ne. To hrepenenje pozneje v ìvljenju prenese nadruge ljudi. Po drugi plati pa: manj ko je dobilotrok ljubezni, bolj ko je pod pretvezo, da gre zavzgojo, doìvljal negacije in zlorabljanja, mo~nejeje kot odrasel navezan na star{e ali nadomestneosebe in pri~akuje, da bo dobil od njih vse tisto,kar so mu star{i ostali dol`ni v odlo~ilnem trenut-ku. To je normalen odziv telesa. Telo ve, kaj mumanjka, pomanjkanja ne more pozabiti, prazninaje tu in zdaj ~aka, da bo napolnjena.

@al pa je tako: ~im starej{i smo, tem te`je jedobiti manjkajo~o star{evsko ljubezen od drugihljudi. Pri~akovanja pa s staranjem ne opu{~amo,temve~ nasprotno: samo prenesemo ga na druge,navadno na otroke ali na vnuke. Razen ~e se zave-mo teh mehanizmov in se posku{amo re{iti izriva-nja in zanikanja ter kolikor mogo~e natan~no spoz-nati, kak{no je bilo na{e otro{tvo v resnici. Tako vsebi ustvarimo ~loveka, ki lahko zadovolji vsaj ne-katere potrebe, na zadovoljitev katerih ~akamo odrojstva, ~e ne {e prej. Zdaj smo si sami sposobninakloniti pozornost, spo{tovanje, razumevanje zasvoja ~ustva, nadvse potrebno za{~ito, brezpogojnoljubezen, ki nam je star{i niso naklonili.


13


Da pa bi se to lahko zgodilo, nam je potrebnaizku{nja ljubezni do otroka v sebi, sicer ne vemo,iz ~esa ta ljubezen sestoji. ê se ho~emo nau~ititega pri terapijah, potrebujemo ljudi, ki so naszmo`ni sprejeti take, kakr{ni smo, in nam nuditiza{~ito, spo{tovanje, naklonjenost in spremstvo,ki nam pomagajo razumeti, kako smo tak{ni po-stali. Ta temeljna izku{nja je nepogre{ljiva, da lah-ko (sami) prevzamemo star{evsko vlogo do neko~zani~evanega otroka v sebi. Vzgojitelj, ki ima znami nekak{ne namere, nam te izku{nje ne moreposredovati, prav tako ne psihoanalitik, ki se jenau~il nevtralnega pristopa do otro{kih travm in{teje pripoved tistega, ki naj bi ga analiziral, zafantazijo. Ne, potrebno je prav nasprotno, namre~pristranski spremljevalec, ki lahko deli z namizgroènost in ogor~enost, ~e na{a ~ustva njemu innam samim korak za korakom razkrivajo, kako jeotro~i~ek trpel in kaj je moral prenesti, ~isto sam,ko sta se mu telo in du{a bojevala za ìvljenje, ìv-ljenje, ki je bilo leta in leta nenehno ogroèno. Tak-{nega spremljevalca – imenujem ga razsvetljenopri~o – potrebujemo, da lahko odtlej sami stojimoob strani otroku v sebi, se pravi razumemo govori-co njegovega telesa, in sprejmemo njegove potre-be, ne pa da se kot doslej ne menimo zanje, pravtako kot so neko~ ravnali na{i star{i.

To, kar opisujem, je povsem resni~no. Ob do-brem, pristranskem, ne nevtralnem spremstvulahko najdemo svojo resnico. V tem procesu selahko re{imo svojih simptomov in depresije ter


14


za~utimo veselje do ìvljenja, lahko se znebimo iz-~rpanosti in pridobimo veliko energije, br` ko ta nive~ potrebna za to, da izrinjamo svojo resnico. Zadepresijo zna~ilna utrujenost se namre~ pojavivsaki~, ko potla~imo mo~na ~ustva, ko omalova-ùjemo spomine telesa in jih no~emo upo{tevati.

Zakaj je tak pozitivni razvoj tako redek? Za-kaj ve~ina ljudi, vklju~no s strokovnjaki, velikoraje zaupa mo~i zdravil kot pa vodstvu telesa? Sajtelo natanko ve, kaj pogre{amo, kaj potrebujemo,kaj smo slabo prena{ali, na kaj smo se odzvali zalergijo. Ampak veliko ljudi raje poi{~e pomo~zdravil, mamil ali alkohola, kar {e bolj ovira potdo resnice. Zakaj? Ker je spoznanje resnice bole-~e? Temu ne moremo oporekati. Vendar so te bo-le~ine minljive in v dobrem spremstvu znosne.Problem vidim v tem, da primanjkuje dobregastrokovnega spremstva, ker je videti, da skorajvse predstavnike poklicev, ki naj bi pomagali, na-{a morala mo~no ovira, da bi stali ob strani neko~zlorabljenim otrokom in prepoznali posledice po{-kodb, ki so jih ti tako zgodaj dobili. Vlada jim ~e-trta zapoved, ki veleva star{e spo{tovati, »da bo{dolgo ìvel in ti bo dobro na zemlji«.

O~itno je, da ta zapoved prepre~uje ozdravi-tev po{kodb iz otro{tva. Da tega dejstva javnostdoslej {e ni doumela, ni presenetljivo. Doseg inmo~ te zapovedi sta neizmerna, ker ju hrani na-ravna navezanost otro~i~ka na star{e. Tudi naj-ve~ji filozofi in pisatelji nikoli ne tvegajo napadana to zapoved. Kljub Nietzschejevi ostri kritiki


15


kr{~anske morale je kritika prizanesla njegovidruìni, ker dremlje v vsakem neko~ zlorabljenemodraslem otro{ka bojazen pred kaznijo, ki bi sle-dila, ~e bi se uprl vedenju svojih star{ev. Vendar-le dremlje samo, dokler ostane nezavedna. Ko jodoìvi zavestno, se s~asoma razblini.

Morala ~etrte zapovedi skladno s pri~akovanjinekdanjega otroka pripelje do tega, da ve~ina sveto-valcev pomo~i i{~o~im znova ponudi pravila vzgoje,s katerimi so zrasli. Veliko svetovalcev je z ne{tetiminitmi svojih starih pri~akovanj povezanih s svojimistar{i, kar imenujejo ljubezen, ter posku{ajo to vr-sto ljubezni ponuditi kot re{itev tudi drugim. Pridi-gajo o odpu{~anju kot poti do ozdravljenja in men-da ne vedo, da je ta pot past, v katero so se samiujeli. Odpu{~anje samo po sebi namre~ {e nikoli niprineslo ozdravitve (prim. AM 1990/2003).

Zanimivo je, da ìvimo è ve~ tiso~ let z zapo-vedjo, o kateri menda {e nih~e ni podvomil, kerpa~ podpira povezanost otroka s star{i, naj bo tazlorabljen ali ne. Vedemo se torej tako, kot bi bili{e vedno otroci, ki ne smejo dvomiti o zapovedihsvojih star{ev. Kot zavedajo~i odrasli pa si smemovzeti pravico do zastavljanja vpra{anj, tudi ~evemo, kako zelo bi neko~ {okirala na{e star{e.Mojzes, ki je ljudstvu v bo`jem imenu naloìl svo-jih deset zapovedi, je bil vendar tudi sam (~epravpo sili, a vendar) zavrèn otrok. Kot ve~ina zavrè-nih otrok je upal, da bo nekega dne z razumeva-njem in spo{tljivostjo vendarle {e pridobil njihovoljubezen. Zgodba pravi, da so ga star{i zapustili,


16


da bi ga re{ili zasledovalcev. Toda dojen~ek v vrbo-vi ko{arici tega pa~ ni mogel razumeti. OdrasliMojzes bi nemara rekel: Star{i so me zapustili, dabi me re{ili. Tega jim vendar ne morem zameriti,hvaleèn jim moram biti, ìvljenje so mi re{ili.Otrok pa je morda ~util: Zakaj so me star{i zavrgli,zakaj so me izpostavili nevarnosti, da bom utonil?Kaj me star{i ne marajo? Obup in smrtni strah,pristni ~ustvi, nakopi~eni v otro~i~kovem telesu,sta verjetno ìveli v Mojzesu {e naprej in ga vodili,ko je svojemu ljudstvu podaril deset bo`jih zapove-di. ̂ e razumemo ~etrto zapoved povr{no, je mordavideti kot ìvljenjsko zavarovanje starih ljudi, ka-kr{no je bilo takrat potrebno. Danes v tej oblikinima tolik{nega pomena. Po natan~nem premisle-ku pa ta zapoved izraà gro`njo ali celo izsiljeva-nje, ki u~inkuje {e danes. Glasi se: ~e ho~e{ dolgoìveti, mora{ star{e ~astiti, tudi ~e si tega ne zaslu-ìjo, sicer bo{ moral pred~asno umreti.

Ve~ina ljudi se drì te zapovedi, ~eprav povzro-~a zmedo in strah. Mislim, da je ~as resno upo{te-vati otro{ke po{kodbe in njihove posledice in na tozapoved pozabiti. To ne pomeni, da bi morali star-{em njihova kruta dejanja pla~ati z okrutnostjo,temve~ da jih moramo videti tak{ne, kot so bili, kotso z nami, majhnimi otroki, ravnali, da bomo re{i-li svoje otroke in sebe pred tak{nim vzorcem. Lo~i-ti se moramo od ponotranjenih star{ev, ki nadalju-jejo v nas svoje razdiralno delo, samo tako lahkopritrjujemo svojemu ìvljenju in se nau~imo spo-{tovati sami sebe. Od Mojzesa se tega ne moremo


17


nau~iti, ker je postal s ~etrto zapovedjo nezvestsporo~ilu svojega telesa. Storiti pa ni mogel ni~drugega, ker se teh sporo~il ni zavedal. Prav zatopa ta zapoved ne bi smela imeti take mo~i nadnami.

V vseh svojih knjigah sem na razli~ne na~inein v razli~nih povezavah sku{ala prikazati, kako iz-ku{nja ~rne pedagogike iz otro{tva pozneje omeju-je na{o zavest in mo~no vpliva na ob~utek, kdopravzaprav smo, kaj ~utimo in potrebujemo, ali gacelo zatre. ^rna pedagogika goji prilagojene ljudi,ki lahko zaupajo le svoji maski, ker so kot otroci ì-veli v nenehnem strahu pred kaznovanjem. »Vzga-jam te v tvoje dobro,« se glasi vrhovno na~elo, »tudikadar te tepem ali te mrcvarim z besedami, delamsamo v tvojo korist.«

Madàrski pisatelj, Nobelovec Imre Kertész,pripoveduje v svojem znamenitem romanu ^lovekbrez usode o svojem prihodu v koncentracijskotabori{~e Auschwitz. Takrat je bil {e petnajstletenfant. Zelo podrobno opisuje, kako si je posku{alrazlagati vse nerazumljivo in grozno, kar je ob pri-hodu sre~al, kot nekaj pozitivnega in zanj ugod-nega, ker bi sicer zaradi smrtnega strahu umrl.

Verjetno podobno ravna vsak zlorabljen otrok,da lahko preìvi. Svojim opaànjem spremeni pomen v brezupnem poskusu videti dobro v dejanju, ki bi ga neprizadeti opredelil kot zlo~in.Otrok nima izbire. ê nima pri~, ki bi mu bile pri-pravljene pomagati in je na milost in nemilost pre-pu{~en svojim zasledovalcem, je prisiljen potla~iti


18


resni~na ~ustva. [ele pozneje, kot odrasel ~lovek,lahko izbira, ~e je imel sre~o in je naletel na raz-svetljeno pri~o. Tedaj si lahko dopusti resnico,svojo resnico, preneha »razumevati«, pomilovatistorilca in namesto njega ~utiti neizìveta, odcep-ljena ~ustva; zdaj lahko nedvoumno obsoja njego-va dejanja. Ta korak pomeni za telo veliko olaj{a-nje. Telesu zdaj ni ve~ treba z gro`njami spominja-ti odraslega na tragi~no zgodbo otroka v njem, ta-koj ko je odrasli pripravljen sprejeti vso svojo re-snico, telo ~uti, da se ga razume, spo{tuje in {~iti.

Nasilna vrsta »vzgoje« je zame zloraba, kerotroku ne odreka le pravice do dostojanstva inspo{tovanja njegove ~love{kosti, temve~ vzpostav-lja nekak{en totalitarni reìm, v katerem otrokniti ne more zaznati poniànj, one~a{~anj in pre-zira, kaj {ele, da bi se jih lahko ubranil. Ta vzgoj-ni vzorec odrasli nato ponavlja, s svojimi partner-ji in otroki, na delovnem mestu in v politiki, kjer-koli je mogo~e prikriti strah in tesnobo globokonegotovega otroka z zunanjim poloàjem oblasti.Tako nastajajo diktatorji in zani~evalci ~love{tva;kot otroci namre~ nikoli niso izkusili spo{tovanja,zato ga pozneje sku{ajo izsiliti s pridobivanjem vi-sokih poloàjev in oblasti.

Prav v politiki je mogo~e opaziti, da pohlep pooblasti in priznanju nikoli ne ugasne in ga ni mo-go~e zadovoljiti. Ve~ ko imajo taki ljudje oblasti,mo~neje jih ène v delovanje, to pa navsezadnje vprisilnem ponavljanju znova vzbudi nekdanji ob-~utek nemo~i, ki so se ga vse ìvljenje posku{ali


19


znebiti: tako Hitler v bunkerju, Stalin v svoji pa-ranoidni blodnji, Mao, ko ga je ljudstvo odkloni-lo, Napoleon v pregnanstvu, Milo{evi} v zaporu,kot ne~imrni, bahavi Sadam Husein v svoji votli-ni. Kaj je gnalo te mo{ke tako zlorabiti doseènomo~, da se je nazadnje sprevrgla v nemo~? Mi-slim, da njihova telesa. Ta telesa so natanko poz-nala nemo~ njihovega otro{tva, ker so jo uskla-di{~ila v svojih celicah, in jih hotela pripraviti dotega, da bi sprejeli to zavest. Toda resni~nostinjihovega otro{tva je bilo vse te diktatorje takostrah, da so raje uni~ili cela ljudstva, dali pomo-riti milijone ljudi, kot da bi se soo~ili z resnico onjih samih.

V tej knjigi ne bom preu~evala motivov dikta-torjev, ~eprav se mi zdi, da bi bilo preu~evanje nji-hovih ìvljenjepisov zelo razsvetljujo~e. Tukaj senameravam osredoto~iti na ljudi, ki so jih sicertudi vzgajali na podlagi ~rne pedagogike, vendarniso ob~utili potrebe po neskon~ni oblasti ali dik-tatorstvu. V nasprotju z nasilneì so bes in ogor-~enje, ki ju je potla~ila ~rna pedagogika, obrniliproti sebi, ne proti drugim. Zboleli so, mu~ili sojih neznani simptomi ali pa so zelo zgodaj umrli.Najbolj nadarjeni med njimi so postali pisatelji alislikarji, ki so resnico sicer lahko prikazali v knji-èvnosti ali likovni umetnosti, vendar vselej od-cepljeno od njihovega ìvljenja, to odcepitev pa sopla~ali z boleznimi. V prvem delu prikazujem pri-mere tak{nih tragi~nih biografij.


20


Raziskovalna skupina v San Diegu je 17 tiso~ljudem povpre~ne starosti 57 let zastavila vpra{a-nja o tem, kak{no je bilo njihovo otro{tvo in za ka-terimi boleznimi so v ìvljenju oboleli. Izkazalo seje, da je bilo {tevilo hudih bolezni pri neko~ zlo-rabljenih otrocih kar nekajkrat ve~je kot pri lju-deh, ki so odra{~ali brez zlorab, tudi brez »vzgoj-nega« tepeà. Tem v poznej{em ìvljenju ni bilotreba toìti zaradi bolezni. Naslov kratkega ~lankaje bil: »Kako iz zlata napraviti svinec« in komentaravtorja, ki mi je ~lanek poslal, se je glasil: »Rezul-tati so enosmiselni, zelo pomenljivi in hkrati jav-nosti nedostopni, skriti.«

Zakaj skriti? Ker jih ni mogo~e objaviti, ne da biobtoèvali star{e, to pa je v na{i dru`bi {e vedno, da-nes pravzaprav {e bolj, prepovedano. Medtem na-mre~ strokovnjaki vse bolj zagovarjajo stali{~e, dadu{evno trpljenje odraslih izvira iz genetskega dedo-vanja, ne pa iz konkretnih po{kodb in tega, da bistar{i pri otroku odpovedali. Javnost tudi ni zvedelaza raziskave v 70. letih o otro{tvu shizofrenikov, ki sobile objavljene samo v strokovnem ~asopisju. Globo-ko zakoreninjena vera v genetiko znova slavi zmago.

S tem vidikom se ukvarja v Veliki Britanijizelo priznan klini~ni psiholog Oliver James v svo-ji knjigi They F*** You Up (2003). êprav zapusti{tudija v celoti zelo dvoumen vtis, ker se avtor izo-giba posledicam svojih spoznanj in celo izrecnosvari pred tem, da bi naprtili star{em odgovornostza trpljenje njihovih otrok, na podlagi {tevilnih raziskovalnih rezultatov jasno kaè, da imajo pri


21


razvoju du{evnih bolezni genetski dejavniki zelomajhno vlogo.

Tako se tudi dana{nje terapije skrbno ogiba-jo spregovoriti o otro{tvu (prim. AM 2001). Najprejkliente sicer spodbujajo, naj si dovolijo mo~na~ustva. Toda ko se ob~utja sprostijo, se po navadipojavijo izrinjeni spomini iz otro{tva, spomini nazlorabe, izkori{~anja, ponièvanja in po{kodbe, kiso jih pretrpeli v prvih letih ìvljenja in ki jim po-gosto terapevt ni kos. Z vsem tem ne zna ravnati,~e sam tega nikoli ni spoznal. Terapevtov, ki soimeli to izku{njo, ne sre~a{ pogosto. Torej jih ve-~ina svojemu varovancu ponudi ~rno pedagogiko,se pravi moralo, ki je povzro~ila njegovo bolezen.

Telo te morale nikakor ne razume, s ~etrtozapovedjo nima kaj po~eti, ne more{ ga preslepitiz besedami, kot lahko prevara{ razum. Telo je va-ruh na{e resnice, ker so v njem izku{nje vsegana{ega ìvljenja, in poskrbi za to, da z resnicosvojega organizma lahko ìvimo. S simptomi nasprisili, da to resnico dopustimo tudi kognitivno,da moremo komunicirati z neko~ poniànim inzlorabljenim otrokom, ki ìvi v nas.

Kaznovalno vzgajanje k pokor{~ini sem oseb-no ob~utila è v prvih mesecih ìvljenja. Sevedatega nisem doumela cela desetletja. Kot dete sembila po maminih besedah tako pridna, da z menojni imela nobenega problema. Po njenih izjavah jebilo tako po zaslugi njene konsekventne vzgoje v


22


~asu, ko sem bila nemo~en dojen~ek. Zato se svo-jega otro{tva tako dolgo nisem mogla spomniti.[ele na zadnji terapiji, ki sem jo obiskovala, so meo tem pou~ila moja mo~na ~ustva. Pojavila so sesicer kot asociacija na druge osebe, ne v povezavis star{i, toda bolj ko mi je uspelo pribliàti se nji-hovemu izvoru, laè sem jih sprejela vase kot ra-zumljiva ob~utja in tako sem postopno rekonstrui-rala zgodovino svojega zgodnjega otro{tva. Po tejpoti sem se re{ila starih, dotlej nerazumljivih stra-hov in ob pomo~i razumevajo~ega terapevta dopu-stila, da se stare rane zacelijo.

Ti strahovi so bili povezani predvsem z mojopotrebo po komunikaciji, na katero se moja matine samo nikoli ni odzvala, temve~ jo je v svojemstrogem vzgojnem sistemu kaznovala kot razvado.Iskanje stika in komunikacije sem najprej izraàlaz jokom, nato z zastavljanjem vpra{anj ter razkri-vanjem svojih ob~utij in misli. Pa sem za jok dobi-la tlesk po licu, za vpra{anja odgovore, polne laì,izraànje ~ustev in misli pa so mi preprosto prepo-vedali; v zraku je bilo nenehno ~utiti gro`njo, da sebo mati umaknila v ve~dnevni molk. Ker me, takekot sem bila, nikoli ni sprejela, sem morala svojaprava ~ustva pred njo dobesedno skrivati.

Mati je bila sposobna nasilnih izbruhov, ni pabila sposobna razmisleka o vzrokih svojih ~ustev.Ker je bila è od otro{tva prikraj{ana in nezadovolj-na, me je nenehno ~esa obtoèvala. ê sem se bra-nila zaradi te nepravi~nosti in ji v skrajnih primerihsku{ala dokazati svojo nedol`nost, je to razumela


23


kot napad nase in me zato pogosto neusmiljenokaznovala. Ob~utja je zamenjavala z dejstvi. ê seje zaradi mojih razlag čutila napadeno, je bilo za-njo jasno, da sem jo napadla. Da bi spoznala, daimajo njena ob~utja druge vzroke in da zanje nikrivo moje ravnanje, bi morala znati razmi{ljati.Nikoli nisem doìvela, da bi karkoli obàlovala,vedno je »imela prav«. Torej je postalo moje otro{-tvo totalitarni reìm.

Svojo tezo o razdiralni mo~i ~etrte zapovedi po-sku{am v tej knjigi pojasniti v treh razli~nih delih:prvi del vsebuje vinjete iz ìvljenja raznih pisate-ljev, ki so v svojih delih nezavedno prikazali resni-co o svojem otro{tvu. Zavestno je nikoli niso moglidopustiti zaradi otro{kega strahu, ki je v njih ìvelv odcepljenem stanju. Celo kot odrasli niso mogliverjeti, da jih priznanje resnice ne bo pokon~alo.Ker ta tesnobni strah ne le v na{i dru`bi, temve~povsod po svetu podpira zapoved, da moramo star-{em prizana{ati, je ostal odcepljen in zato nedosto-pen za vsakr{ne spremembe. Cena za to domnevnore{itev, cena za beg v idealizacijo o~eta in matere,za zanikanje resni~ne ogroènosti v zgodnjemotro{tvu, ki je zapustila v telesu upravi~ene straho-ve, je bila zelo visoka, kot bomo videli pri navedenihprimerih. @al bi jih lahko {e ne{teto dodali. Iz njihje jasno vidno, da so ti ljudje svojo vez s star{i pla-~ali s hudimi boleznimi, z zgodnjo smrtjo ali samo-morom. Olep{evanje resnice o trpljenju v otro{tvuje bilo v ostrem nasprotju z vednostjo njihovega


24


telesa. Pisanje jim je sicer pomagalo izraziti ved-nost, vendar pa jim je, presenetljivo, ni pomagaloozavestiti. Zato so v telesu, kjer je prebival od nek-daj prezirani otrok, {e vedno ob~utili pomanjkanjerazumevanja in spo{tovanja. Z eti~nimi zapovedminamre~ telesu ne pride{ do ìvega. Njegove funkci-je, kot so dihanje, krvni obtok, prebava, se odziva-jo samo na čustva, ki smo jih resnično izkusili, nepa na predpise morale. Telo upo{teva dejstva.

Odkar se ukvarjam z vplivom otro{tva napoznej{e ìvljenje, berem veliko pisem in dnevni-kov pisateljev, ki me posebno zanimajo. Vsaki~sem v teh izjavah na{la klju~ za razumevanje nji-hovih del, njihovega iskanja in trpljenja, ki se jeza~elo v otro{tvu, katerega tragika pa je bila nedo-stopna njihovi zavesti in njihovemu ~ustvenemuìvljenju. Pa~ pa sem to tragiko za~utila v njihovihdelih, kot recimo pri Dostojevskem, Nietzscheju,Rimbaudu, in mislila, da se bo enako zgodilo dru-gim bralcem. Lotila sem se branja biografij in ugo-tovila, da navajajo zelo veliko podrobnosti o ìvlje-nju teh pisateljev, veliko zunanjih dejstev, ni papodatkov o tem, kako so premagovali travme svo-jega otro{tva, kako so jih prizadele in kak{en pe-~at so v njih pustile. Tudi v pogovorih s strokov-njaki za knjièvnost sem opazila malo ali splohnobenega posluha za to temo. Ve~ina se jih je namoje vpra{anje odzvala dobesedno zbegano, kotbi jih sku{ala soo~iti s ~im nedostojnim, skorajdaobscenim, in so se izognili odgovoru. Ne pa vsi.Nekateri so pokazali zanimanje za to razse`nost


25


in mi poslali dragoceno biografsko gradivo, ki jimje bilo sicer è dolgo znano, pa se jim je dotlej zde-lo nepomembno. Prav te povezave, ki jih je ve~inabiografov prezrla ali celo zanikala, sem dala v os-predje v prvem delu te knjige. To je pa~ nujno vo-dilo k omejevanju na eno samo razse`nost, prika-zovanju drugih, prav tako pomembnih aspektovnekega ìvljenja, pa se je bilo treba odre~i. To lah-ko zbudi vtis enostranskosti ali omejenosti, ven-dar sem pripravljena ta o~itek sprejeti, ker pozor-nosti bralca no~em odvrniti od rde~e niti knjige,prese~i{~a telesa in morale.

V knjigi navedeni pisatelji – razen, morebiti,Kafke – seveda niso vedeli, da so kot otroci hudotrpeli zaradi star{ev in jim kot odrasli »ni~ ne o~i-tajo«, vsaj ne zavestno. Svoje star{e so popolnomaidealizirali. Torej bi bilo povsem neìvljenjskodomnevati, da bi star{e lahko soo~ili s svojo re-snico, saj jim je bila kot odraslim nedostopna, kerso jo izrinili iz zavesti.

To nevedenje je pa~ tragika njihovih ve~ino-ma kratkih ìvljenj. Morala je preprečila prepoz-nanje resničnosti, resnice telesa v ìvljenju tehzelo nadarjenih ljudi. Niso mogli videti, da so `rtvovali ìvljenje svojim star{em, ~etudi so se kotSchiller bojevali za svobodo ali pa kakor Rimbaudin Mi{ima – povr{no gledano – poru{ili vse moral-ne tabuje ali kot Joyce prestopili meje literarnegain estetskega kanona svojega ~asa ali kot Proustdo konca spregledali buròazijo, ne pa tudi svoje-ga trpljenja zaradi matere, ki se je podrejala


26


obi~ajem buròazije. Osredoto~ila sem se prav nate razse`nosti, ker kolikor mi je znano, o njih sperspektive telesa in morale {e ni bilo nikjer ni~objavljeno.

V tej knjigi obnavljam marsikatere misli izsvojih prej{njih knjig, da bi jih osvetlila s tukajopisane nove perspektive, in se lotevam vpra-{anj, ki so ostala doslej odprta. Terapevtska iz-ku{nja sicer è od Wilhelma Reicha nenehno ka-è, da je mogo~e mo~na ~ustva »odpoklicati«.Vendar je {ele danes mogo~e ta pojav natan~ne-je razloìti po zaslugi sodobnih raziskovalcevmo`ganov, npr. Josepha LeDouxa, Antoina R.Damasia, Brucea D. Perryja in {tevilnih drugih.Tako danes vemo, da po eni plati na{e telo pre-more popoln spomin za vse, kar smo kdaj izku-sili; in po drugi, da zaradi terapevtske obravna-ve na{ih ~ustev nismo ve~ obsojeni na to, da bijih slepo izìvljali na svojih otrocih ali sami sebiv {kodo. Zato se v drugem delu ukvarjam z da-na{njimi ljudmi, ki so se povsem pripravljenisoo~iti z resnico svojega otro{tva in videti svojestar{e v pravi lu~i. @al se pogosto izkaè, da jevendarle mogo~e prepre~iti uspeh terapije, ~e te-rapija poteka pod diktatom morale, kot se pogo-sto dogaja, in se klient zato ne more znebiti zah-teve, da je tudi zdaj, kot odrasel ~lovek, star{emdolàn ljubezen in hvale`nost. V telesu nakopi-~ena pristna ~ustva ostanejo zato {e naprej zavr-ta in klient mora to pla~ati s hudimi telesnimi


27


Documents

Upor telesa