UNIVERZALNI FIZI^KI KONSTANTI Konstanta Oznaka i vrednostgermanski.mk/wp-content/uploads/2017/08/Dodatok-2.pdfZbirka zada~i od fizika DODATOK 2 _____ 385 UNIVERZALNI FIZI^KI

Zbirka zada~i od fizika DODATOK 2 _____________________________________________________________________________________

385

UNIVERZALNI FIZI^KI KONSTANTI

Konstanta Oznaka i vrednost

Zemjino zabrzuvawe 2sm 81,9=g gravitaciona konstanta -2-1311 skgm 1067,6 −⋅=γ normalen atmosferski pritisok Pa 101325=p Avogadrov broj -123 mol 10023,6 ⋅=AN molaren volumen na idealen gas pri normalni uslovi

molm 4,22 3=mV

univerzalna gasna konstanta KJmol 314,8 -1=R Bolcmanova konstanta KJ 1038,1 23 ⋅⋅= −k Faradeev broj -17 molC 1065,9 ⋅⋅=F apsolutna dielektri~na konstanta na vakuumot

mF 1086,8 120−⋅=ε

elektri~en polne` na elektronot C 106,1 19−⋅=e masa na elektronot kg 101,9 31−⋅=em masa na protonot kg 10672,1 27−⋅=pm masa na neutronot kg 10675,1 27−⋅=nm unificirana edinica za masa kg 1067,1 27−⋅=u magnetna konstanta -17

0 mH 104 ⋅⋅=−πµ

brzina na svetlinata vo vakuum sm 103 8⋅=c Plankova konstanta sJ 1067,6 34 ⋅⋅= −h [tefan-Bolcmanova konstanta -1-4-28 sKJm 1067,5 −⋅=σ Ridbergova konstanta -17 m 10097,1 ⋅=R radius na Zemjata km 6371=ZR masa na Zemjata kg 1098,5 24⋅=ZM


386

GUSTINA NA NEKOI SUPSTANCII

1. CVRSTI TELA PRI STANDARDNI USLOVI

Supstancija ( )3mkgρ Supstancija ( )3mkgρ aluminium 3107,2 ⋅ mangan 3105,8 ⋅ bakar 3109,8 ⋅ mesing 3105,8 ⋅ bizmut 3108,9 ⋅ nikel 3109,8 ⋅ volfram 3103,19 ⋅ olovo 3104,11 ⋅ germanium 31032,5 ⋅ platina 3105,21 ⋅ grafit 3101,2 ⋅ srebro 3105,10 ⋅ dijamant 3105,3 ⋅ staklo 3105,2 ⋅ `elezo 31087,7 ⋅ ~elik 3108,7 ⋅ zlato 3103,19 ⋅ cink 3101,7 ⋅ konstantan 3109,8 ⋅ kalaj 3103,7 ⋅

2. TE^NOSTI PRI STANDARDNI USLOVI

Supstancija ( )3mkgρ Supstancija ( )3mkgρ anilin 31002,1 ⋅ eter 3107,0 ⋅ benzin 3107,0 ⋅ `iva 3106,13 ⋅ benzol 3109,0 ⋅ kerozin 3108,0 ⋅ voda 3100,1 ⋅ maslo 31092,0 ⋅ glicerin 31026,1 ⋅ nitrobenzol 3102,1 ⋅ etil alkohol 31079,0 ⋅ petrolej 3108,0 ⋅

3. GASOVI PRI STANDARDNI USLOVI

Supstancija ( )3mkgρ Supstancija ( )3mkgρ azot 25,1 kislorod 43,1 argon 78,1 kripton 74,3 vozduh 29,1 ksenon 85,5 vodorod 09,0 helium 18,0


387

SPECIFIÊN TOPLINSKI KAPACITET NA NEKOI SUPSTANCII

1. CVRSTI TELA

Supstancija ( )KJkg-1c Supstancija ( )KJkg-1c aluminium 2108,9 ⋅ nikel 2106,4 ⋅ bakar 2108,3 ⋅ olovo 2102,1 ⋅ beton 2108,8 ⋅ parafin 2102,3 ⋅ drvo 2107,2 ⋅ pesok 2107,9 ⋅ èlezo 2106,4 ⋅ platina 21022,1 ⋅ zlato 21025.1 ⋅ srebro 2105,2 ⋅ kalaj 2105,2 ⋅ staklo 2104,8 ⋅ mraz 2101,2 ⋅ cement 2100,8 ⋅ mesing 2108,3 ⋅ cink 2105,5 ⋅

2.TE^NOSTI

Supstancija ( )KJkg-1c Supstancija ( )KJkg-1c voda 21018,4 ⋅ kerozin 2101,2 ⋅ glicerin 21043,2 ⋅ mazut 2102 ⋅ etil alkohol 21043,2 ⋅ maslo 2101,2 ⋅ ìva 2105,1 ⋅ te~no èlezo 2103,8 ⋅

TEMPERATURA NA VRIEWE NA NEKOI SUPSTANCII

Supstancija )K(T

benzin 423 voda 373

vozduh 81 eter 308 èlezo 3323


388

KOEFICIENT NA LINEARNO [IREWE

NA CVRSTI SUPSTANCII

Supstancija )(K -1α Supstancija )(K -1α aluminium 5103,2 −⋅ bakar 5107,1 −⋅ beton 6100,10 −⋅ volfram 6100,4 −⋅ èlezo 5102,1 −⋅ zlato 5104,1 −⋅ mesing 5109,1 −⋅ nikel 5103,1 −⋅ olovo 5109,2 −⋅ platina 6100,9 −⋅ pleksiglas 4100,1 −⋅ cink 5109,2 −⋅ staklo 6100,9 −⋅ ~elik 5102,1 −⋅

KOEFICIENT NA VOLUMENSKO

[IREWE NA TE^NOSTI

Supstancija )(K -1β Supstancija )(K -1β aceton 3102,1 −⋅ benzin 3100,1 −⋅ voda pri C105 o− 5103,5 −⋅ etilalkohol 3106,1 −⋅ pri C2010 o− 4105,1 −⋅ ìva 4108,1 −⋅ pri C4020 o− 41002,3 −⋅ kerozin 4100,1 −⋅ pri C6040 o− 41058,4 −⋅ nafta 3100,1 −⋅ pri C8060 o− 41087,5 −⋅ ma{insko maslo 4100,6 −⋅ pri C10080 o− 41002,7 −⋅ glicerin 4100,5 −⋅

KOEFICIENT NA POVR[INSKI NAPON

Supstancija )mN(α Supstancija )mN(α aceton 024,0 krv 060,0 voda 720,0 maslo 033,0 ìva 470,0 te~no olovo 526,0 benzin 029,0 alkohol 024,0 glicerin 590,0 azotna kiselina 059,0 kerozin 024,0 sulfurna kiselina 057,0 te~en aluminium 024,0 te~no zlato 102,1


389

SPECIFIÊN ELEKTRIÊN OTPOR

NA NEKOI METALI

Metal )m( ⋅Ωρ Metal )m( ⋅Ωρ aluminium 8107,2 −⋅ bakar 8107,1 −⋅ volfram 8103,5 −⋅ èlezo 8109,9 −⋅ ìva 8105,9 −⋅ zlato 8102,2 −⋅ konstantan 7107,4 −⋅ nikel 8103,7 −⋅ nikelin 7102,4 −⋅ cink 8100,6 −⋅ olovo 7101,2 −⋅ platina 8101,1 −⋅

TEMPERATUREN KOEFICIENT NA OTPOROT ZA NEKOI METALI

Metal )(K -1α Metal )(K -1α

aluminium 3103 −⋅ bakar 31025,4 −⋅ volfram 3105 −⋅ èlezo 3106 −⋅ ìva 4109 −⋅ zlato 3109,3 −⋅ konstantan 5102 −⋅ nikel 4101 −⋅ nikelin 4101 −⋅ cink 3104 −⋅ olovo 3104 −⋅ platina 3109,3 −⋅

INDEKS NA PREKR[UVAWE

NA SVETLINATA

Supstancija n Supstancija n anilin 59,1 kamena sol 54,1 aceton 36,1 kvarc 54,1 benzol 50,1 kron staklo 50,1 voda 33,1 maslo 52,1 vozduh 00,1 mraz 31,1 glicerin 47,1 pleksiglas 50,1 etil alkohol 36,1 flint staklo 7,1


390

MOLARNA MASA NA NEKOI GASOVI

Gas Hemiska

formula )molkg(M

azot 2N 0,028016

vodorod 2H 002016,0

vozduh - 0,028970 etan 62HC 0,03070

kislorod 2O 0,03200

ksenon Xe 0,13130 neon Ne 0,02018 radon Rn 0,22200 hlor Cl 0,07091

IZLEZNA RABOTA NA ELEKTRONITE

KAJ NEKOI METALI

Metal )eV(A Metal )eV(A

bakar 47,4 molibden 2,4 volfram 5,4 nikel 0,5 `elezo 7,4 platina 3,6 `iva 5,4 rubidium 1,2 zlato 7,4 srebro 7,4 kalium 0,2 tantal 1,4 litium 4,2 cezium 9,1 natrium 3,2 cink 0,4

TEMPERATURNI SKALI

Temperaturna

skala po~etna to~ka

krajna to~ka

vrednost na C1o vo ovaa skala

Celziusova C0o C100o -

Reomirova R0o R80o R 54C1 oo = Farenhajtova F32o F212o F 59C1 oo = Kelvinova C)K(-273,15 0 o - 1KC1 =o


391

PREFIKSI

Ime Oznaka Vrednost Ime Oznaka Vrednost

deci d -110 deka da 110 centi c -210 hekto h 210 mili m -310 kilo k 310 mikro µ -610 mega M 610 nano n -910 giga G 910 piko p -1210 tera T 1210 femto f -1510 peta P 1510 ato a -1810 eksa E 1810

GR^KA AZBUKA

Bukva Oznaka Bukva Oznaka

alfa α Α ni ν Ν beta β Β ksi ξ Ξ gama γ Γ omikron ο Ο delta δ ∆ pi π Π epsilon ε Ε ro ρ Ρ zeta ζ Ζ sigma σ Σ eta η Η tau τ Τ teta θ Θ ipsilon υ Υ jota ι Ι fi ϕ Φ kapa κ Κ hi χ Χ lambda λ Λ psi ψ Ψ mi µ Μ omega ω Ω


392

TRIGONOMETRISKI FUNKCII OD OSTAR AGOL

αAC

B

a c

b

β

Sl.1

c

a

AB

BC ==αsin , c

b

AB

AC ==βsin (1)

c

b

AB

AC ==αcos , c

a

AB

BC ==βcos (2)

b

a

AC

BC ==αtg , a

b

BC

AC ===α

αtg

1ctg (3)

a

b

BC

AC ==βtg , b

a

BC

AC ===β

βtg

1ctg (4)

Vo narednata tabela se dadeni vrednostite na trigonomet-riskite funkciii za nekoi karakteristi~ni agli:

Agol α αsin αcos αtg αctg )rad 0(0o 0 1 0 ∞+

)rad 6(30 πo 21 23 33 3 )rad 4(45 πo 22 22 1 1

)rad 3(60 πo 23 21 3 33 )rad 2(90 πo 1 0 ∞+ 0

)rad (180 πo 0 1− 0 ∞−

)rad 23(270 πo 1− 0 ∞− 0

)rad 2(360 πo 0 1 0 ∞+

Tabela 1

Na sl.1 e prika`an pra-voagolen triagolnik ABC so strani a , b i c i agli α i β , pri {to praviot agol e vo temeto C . Se definiraat slednite trigonometriski fun-kcii od ostrite agli α i β :


393

ADICIONI FORMULI

1cossin 22 =+ αα 1ctgtg =⋅ αα

( ) βαβαβα sincoscossinsin ±=± ( ) βαβαβα sinsincoscoscos m=±

( )βα

βαβαtgtg1

tgtgtg

⋅±=±

m

( )αβ

βαβαctgtgc

1ctgctgctg

±±⋅=±

αα

2ctg1

1sin

+=

αα

2tg1

1cos

+=

ααα cossin22sin = ααα 22 sincos2cos −=

ααα2tg1

2tg2tg

−=

ααα

2ctg

1ctgctg2

2 −=

2cos

2sin2sinsin

βαβαβα −+=+

2cos

2sin2sinsin

βαβαβα +−=−

2cos

2cos2coscos

βαβαβα −+=+

2sin

2sin2coscos

βαβαβα −+−=−

( )βα

βαβαcoscos

sintgtg

⋅±=±

( )βα

βαβαsinsin

sinctgctg

⋅±±=±

2

cos1

2sin

αα −=

2

cos1

2cos

αα +=

2

2cos1cos2

αα +=

2

2cos1sin2

αα −=

( ) ( )βαβαβα +−−= coscossinsin2 ( ) ( )βαβαβα ++−= coscoscoscos2 n

( ) ( )βαβαβα ++−= sinsincossin2

Konstanti Pribli`ni formuli (pri 1


394

KVADRATNA RAVENKA

Op{tata forma na kvadratnata ravenka ima oblik:

02 =++ cbxax kade {to a , b i c se konstanti. Veli~inata:

acbD 42 −= se narekuva diskriminanta na kvadratanata ravenka, pri {to: - ako 0=D ravenkata ima edno edinstveno re{enie:

a

bx

20−=

- ako 0>D ravenkata ima dva realni koreni (re{enija):

a

acbbx

2

4221

−±−=

-ako 0a (“polna ~a{a” ) i svrtena so otvorot nadolu koga 0


395

DOBITNICI NA NOBELOVATA NAGRADA ZA FIZIKA

1901-2005

1901 Vilhelm Konrad Rendgen (Wilhelm Conrad Röntgen) za otkrivawe na Rendgenskite zraci. 1902 Henrik Anton Lorenc (Hendrik Antoon Lorentz) i Piter Zeman (Pieter Zeeman) za istraùvawe na vlijanieto na magnetnoto pole vrz radijacionite pojavi. 1903 Antoan Henri Bekerel (Antoine Henri Becquerel) za otkrivawe na radioaktivnosta, Pjer Kiri (Pierre Curie) i Marija Sklodovska Kiri (Marie Sklodowska Curie) za ispituvawe na radijacionite pojavi koi gi otkril profesorot Bekerel. 1904 Lord Xon Vilijam Strut Rejli (Lord John William Strutt Rayleigh) za istraùvawe na gustinata na najva`nite gasovi i otkrivawe na argonot. 1905 Filip Eduad Anton Lenard (Philipp Eduard Anton Lenard) za ispituvawe na katodnite zraci. 1906 Ser Xozef Xon Tompson (Sir Joseph John Thompson) za teoretskite i eksperimentalnite istraùvawa na elektri~nata sprovodlivost niz gasovite. 1907 Albert Abraham Majkelson (Albert Abraham Michelson) za konstrukcija na precizni opti~ki instrumenti so ~ija {to pomo{ se vr{eni precizni spektroskopski i metrolo{ki merewa. 1908 Gabriel Lipman (Gabriel Lippmann) za metodot na fotografska reprodukcija na boi zasnovan na pojavata interferencija. 1909 Xulelmo Markoni (Guglielmo Marconi) i Karl Ferdi- nand Braun (Carl Ferdinand Braun) za pridones vo razvojot na bezì~nata telegrafija.


396

1910 Johan Diderik Van der Vaals (Johannes Diderik Van Der Waals) za ravenkata na sostojba na gasovite i te~nostite. 1911 Vilhelm Vin (Wilhelm Wien) za otkritija vo vrska so zakonite za toplinsko zra~ewe. 1912 Nils Gustav Dalen (Nils Gustaf Dalén) za otkrivawe na avtomatski regulatori za gasni akumulatori. 1913 Hajke Kamerling Ones (Heike Kamerlingh-Onnes) za ispituvawe na povedenieto na materijalite pri niski temperaturi, {to ovozmo`ilo dobivawe na te~niot helium. 1914 Maks fon Laue (Max von Laue) za otkrivawe na difrakcijata na rendgenskite zraci kaj kristali. 1915 Ser Vilijam Henri Breg (Sir William Henry Bragg) i Ser Vilijam Lorens Breg (Sir William Lawrence Bragg) za analiza na kristalnite strukturi so pomo{ na rendgenski zraci. 1916 Nobelova nagrada za fizika ne e dodelena. 1917 ^arls Glover Barkla (Charles Glover Barkla) za otkrivawe na karakteristi~nite rendgenski zraci. 1918 Maks Karl Ernst Ludvig Plank (Max Karl Ernst Planck) za otkrivawe na fotonite. 1919 Johan [tark (Johannes Stark) za otkrivawe na Dopleroviot efekt kaj kanalskite zraci i cepeweto na spektralnite linii vo prisustvo na elektri~no pole. 1920 [arl Eduard Galam (Charles Edouard Guillaume) za vr{ewe precizni merewa vo fizikata so ~ija {to pomo{ se otkrivani defekti vo leguri na nikel. 1921 Albert Ajn{tajn (Albert Einstein) za zaslugi vo teoretskata fizika, a posebno za objasnuvawe na fotoelektri~niot efekt.


397

1922 Nils Bor (Niels Bohr) za ispituvawe na strukturata na atomite i zra~eweto koe {to poteknuva od niv. 1923 Robert Endrjus Miliken (Robert Andrews Millikan) za raboti vo vrska so elementarnoto koli~estvo elektri- ~estvo i fotoelektri~niot efekt. 1924 Karl Man Xorx Zigban (Karl Manne Georg Siegbahn) za istraùvawa i otkritija vo oblasta na spektroskopijata na rendgenskite zraci. 1925 Xejms Frank (James Franck) i Gustav Herc (Gustav Hertz) za otkrivawe na zakonitosti pri sudiri na elektroni so atomi. 1926 @an Batist Peren (Jean Baptiste Perrin) za raboti od oblasta na diskontinuiranosta na materijata i otkrivawe na sedimentacionata ramnoteà. 1927 Artur Holi Kompton (Arthur Holly Compton) za otkrivawe na Komptonoviot efekt (promena na branovata dolìna na elektronot pri sudir so te{ko jadro). 1928 Ser Oven Vilans Ri~ardson (Sir Owen Willans Richardson) za raboti vo oblasta na termo-jonskite pojavi i otkrivawe na Ri~ardson-Da{manoviot zakon. 1929 Princ Luj-Viktor de Brolji (Prince Louis-Victor de Broglie) za otkrivawe na branovata priroda na elektronot. 1930 Ser ândrasekar Venkata Raman (Sir Chandrasekhara Venkata Raman) za raboti vo oblasta na rasejuvawe na svetlinata i otkrivawe na Ramanoviot efekt. 1931 Nobelova nagrada za fizika ne e dodelena. 1932 Verner Hajzenberg (Werner Heisenberg) za sozdavawe na kvantnata mehanika. 1933 Ervin [redinger (Erwin Schrödinger) i Pol Adrien Moris Dirak (Paul Adrien Maurice Dirac) za teoretski otkritija vo oblasta na atomskata teorija.


398

1934 Nobelova nagrada za fizika ne e dodelena. 1935 Ser Xejms ^edvik (Sir James Chadwick) za otkrivawe na neutronot. 1936 Viktor Franc Hes (Victor Franz Hess) za otkrivawe na kosmi~kite zraci i Karl Dejvid Anderson (Carl David Anderson) za otkrivawe pozitronot. 1937 Klinton Xozef Dejvison (Clinton Joseph Davisson) i Ser Xorx Pexit Tomson (George Paget Thomson) za eksperimentalno otkrivawe na difrakcijata na elektroni od kristali. 1938 Enriko Fermi (Enrico Fermi) za doka`uvawe na postoeweto na novi radioaktivni elementi sozdadeni preku ozra~uvawe so neutroni, kako i za otkrivawe nuklearni reakcii predizvikani so bavni neutroni. 1939 Ernest Orlando Lorens (Ernest Orlando lawrence) za otkrivawe i razvoj na ciklotronot, posebno za rezultatite postignati so nego vo vrska so ve{ta~kite radioaktivni elementi. 1940-1942 Nobelova nagrada za fizika ne e dodelena. 1943 Oto [tern (Otto Stern) za pridones vo razvojot na metodite koi koristat molekularni snopovi i za otkrivawe na magnetniot moment na protonot. 1944 Isidor Isak Rabi (Isidor Issac Rabi) za otkrivawe na metodot za snimawe na magnetnite karakteristiki na atomskoto jadro. 1945 Volfgang Pauli (Wolfgang Pauli) za formulirawe na principot na isklu~uvawe, poznat kako princip na Pauli. 1946 Persi Vilijams Brixman (Percy Williams Bridgman) za konstrukcija na aparatura za postignuvawe ekstremno visoki pritisoci, kako i za niza otkritja postignati so taa aparatura vo fizikata na visoki pritisoci.


399

1947 Ser Edvard Viktor Eplton (Sir Edward Victor Appleton) za istraùvawa na visokite sloevi od atmosferata i otkrivawe na Epltonoviot sloj. 1948 Lord Patrik Mejnard Stjuart Bleket (Lord Patrick Maynard Stuart Blackett) za razvoj na metodite na ispituvawa so pomo{ na Vilsonova komora vo oblasta na nuklearnata fizika i kosmi~koto zra~ewe. 1949 Hideki Jukava (Hideki Yukawa) za teoretskite istraùvawa vo poleto na nuklearnite sili i predviduvawe na postoeweto na mezonot. 1950 Sesil Frenk Pauel (Cecil Frank Powell) za razvoj na fotografskite metodi za ispituvawe na nuklearnite procesi i otkritija povrzani za mezonite, napraveni so pomo{ na ovie metodi. 1951 Ser Xon Daglas Kokroft (Sir John Douglas Cockcroft) i Ernest Tomas Sinton Volton (Ernest Thomas Sinton Walton) za raboti od oblasta na ve{ta~kata transmu- tacija na atomski jadra so pomo{ na zabrzani ~estici. 1952 Feliks Bloh (Felix Bloch) i Edvard Mils Parsel (Edward Mills Purcell) za razvoj na novi metodi za merewe na nuklearnite magnetni momenti i otkritija povrzani za niv. 1953 Fric (Frederik) Zernike (Fritz (Frederick) Zernike) za otkrivawe na fazno-kontrasten mikroskop. 1954 Maks Born (Max Born) za fundamentalni istraùvawa vo oblasta na kvantnata mehanika, posebno za statisti~koto tolkuvawe na branovata funkcija i Volter Bote (Walter Bothe) za sozdavawe na koincidentniot metod i otkritija napraveni so negova pomo{. 1955 Vilis Juxin Lemb (Willis Eugene Lamb) za otkritija vo vrska so finata struktura na spektrite na vodorodniot atom i Polikarp Ku{ (Polykarp Kusch) za precizno opredeluvawe na magnetniot moment na elektronot.


400

1956 Vilijam [okli (William Shockley), Xon Bardin (John Bardeen) i Volter Hauzer Braten (Walter Houser Brattain) za prou~uvawe na poluprovodnicite i otkrivawe na tranzistorskiot efekt. 1957 ên Ning Jang (Chen Ning Yang) i Cung-dao Li (Tsung-dao Lee) za istraùvawa povrzani so zakonite za parnost vo fizikata na elementarnite ~esti~ki. 1958 Pavel Alekseevi~ êrenkov (Pavel Alekseevi~ êrenkov), Ilja Mihajlovi~ Frank (IlÝa MihaŸlovi~ Frank) i Igor Evgewevi~ Tam (Igor EvgenŸevi~ Tam) za otkrivawe i objasnuvawe na efektot na êrenkov. 1959 Emilio Xino Segre (Emilio Gino Segré) i Oven êmberlen (Owen Chamberlain) za otkrivawe na antiprotonot. 1960 Donald A. Glejzer (Donald A. Glaser) za otkrivawe na komorata so meur~iwa. 1961 Robert Hof{tater (Robert Hofstadter) za istraùvawa povrzani so rasejuvawe na elektronite od atomskite jadra, {to ovozmoìlo prou~uvawe na strukturata na nukleonite i Rudolf Ludvig Mesbauer (Rudolf Ludwig Mössbauer) za istraùvawa povrzani so rezonantnata apsorpcija na gama zracite i otkrivaweto na efektot na Mesbauer. 1962 Lav Davidovi~ Landau (Lev Davidovi~ Landau) za mnogu zna~ajni teorii od oblasta na fizikata na kondenziranata materija, posebno teorii za te~niot helium. 1963 Juxin P. Viwer (Eugene P. Wigner) za pridones kon teoriite za atomskoto jadro i elementarnite ~esti~ki, posebno preku otkrivawe i primena na osnovniot princip na simetrija, Marija Gepert-Maer (Maria Goeppert-Mayer) i J. Hans D. Jensen (Y. Hans D. Yensen) za otkritija vo vrska so strukturata na atomskoto jadro.


401

1964 ^arls H. Tauns (Charles H. Townes), Nikolaj Genadievi~ Basov (NikolaŸ Genadievi~ Basov) i Aleksandar Mihajlovi~ Prohorov (Aleksandr MihaŸlovi~ Prohorov) za otkritija vo poleto na kvantnata elektronika, koi dovedoa do konstrukcija na oscilatori i zasiluva~i zasnovani na lasersko- maserski principi. 1965 Sin-Itiro Tomonaga (Sin-ItiroTomonaga), Xulijan [vin- ger (Julian Schwinger) i Ri~ard P. Fejnman (Richard P. Feynman) za fundamentalni istra`uvawa vo kvantnata elektrodinamika, so mnogu va`ni posledici za fizikata na elementarnite ~esti~ki. 1966 Alfred Kastler (Alfreed Kastler) za otkrivawe i razvoj na opti~ki metodi za ispituvawe na rezonantni pojavi vo atomite. 1967 Hans Albreht Bete (Hans Albrecht Bethe) za pridones kon teorijata na nuklearnite reakcii, posebno za negovite otkritija vo vrska so proizvodstvoto na energija vo yvezdite. 1968 Luis V. Alvarez (Luis W. Alvarez) za pridonesi vo fizikata na elementarni ~esti~ki, posebno za otkrivawe na golem broj rezonantni sostojbi preku koristewe na vodorodna komora so meur~iwa. 1969 Mjurej Gelman (Murray Gell-Mann) za pridonesi kon klasifikacijata na elementarnite ~esti~ki i nivnite interakcii. 1970 Hans Alfen (Hannes Alfvén) za otkritija vo oblasta na magnetnata hidrodinamika i pridonesi vo fizikata na plazma i Luis Nil (Louis Néel) za otkritija vo vrska so feromagnetizmot i anti-feromagnetizmot koi pridone- soa za zna~ajni otkritija vo fizikata na cvrsto telo. 1971 Denis Gabor (Dennis Gabor) za otkrivawe i razvoj na holografijata. 1972 Xon Bardin (John Bardeen), Leon N. Kuper (Leon N. Cooper) i X. Robert [rifer (J. Robert Schrieffer) za


402

zaedni~ki razvoj na teorijata za supersprovodlivost, nare~ena BCS- teorija. 1973 Leo Esaki (Leo Esaki), Ajvar @aver (Ivar Giaever) i Brajan D. Xozefson (Brian D. Josephson) za teoretsko pretskaùvawe na karakteristikite na superstruite niz tunelski barieri, a posebno za pojavata poznata kako Xozefsonov efekt. 1974 Ser Martin Rajl (Sir Martin Ryle) i Entoni Hjui{ (Antony Hewish) za istraùvawa vo astrofizikata-Rajl za tehnikata na aperturna sinteza, a Hjui{ za svojata uloga vo otkrivaweto na pulsarite. 1975 Age Bor (Aage Bohr), Ben Motelson (Ben Mottelson) i Xejms Rejnvoter (James Rainwater) za otkrivawe na vrskata pome|u kolektivnoto dvièwe i dvièweto na ~esti~kite vo atomskoto jadro, na koja {to zasnovale teorija za strukturata na atomskoto jadro. 1976 Barton Rihter (Burton Richter) i Semjuel K. K. Ting (Samuel C.C Ting) za otkrivawe na te{ki elementarni ~esti~ki (J/Ψ-mezonot). 1977 Filip V. Anderson (Philip W. Anderson), Ser Nevil F. Mot (Sir Nevill F. Mott) i Xon H. van Vlek (John H. van Vleck) za fundamentalni teoretski istraùvawa na elektronskata struktura na magnetni i nesredeni sistemi. 1978 Pjotr Leonidovi~ Kapica (PŸotr Leonidovi~ Kapica) za otkritija i istraùvawa vo oblasta na fizikata na niski temperaturi, Arno A. Penzijas (Arno A. Penzias) i Robert V. Vilson (Robert W. Wilson ) za otkrivawe na kosmi~koto mikrobranovo pozadinsko zra~ewe. 1979 [eldon L. Gle{ou (Sheldon L. Gleshow), Abdus Salam (Abdus Salam) i Stiven Vajnberg (Stiven Weinberg) za sozdavawe na teorijata koja {to gi obedinuva slabite i elektromagnetnite zaemnodejstva pome|u elementarnite ~esti~ki, vklu~uvaj}i ja i pretpostavkata za postoewe slabi neutralni strui.


403

1980 Xejms V. Kronin (James W. Cronin) i Val L. Fi~ (Val L. Fitch) za otkrivawe na naru{uvaweto na osnovniot princip na simetrija pri raspa|aweto na neutralniot K- mezon. 1981 Nikolas Bluembergen (Nicolaas Bloembergen), Artur L. [avlov (Arthur L. Schawlow) i Kaj M. Zigban (Kai M. Siegbahn) za pridones vo razvojot na elektronskata mikroskopija. 1982 Kenet X. Vilson (Kenneth G. Wilson) za pridonesi vo oblasta na teorijata na fazni premini, konkretno teorijata na kriti~ni pojavi. 1983 Subramanjan ^andrasekar (Subramanyan Chandrasekhar) za teoretsko prou~uvawe na fizi~ki procesi zna~ajni za opredeluvawe na strukturata i evolucijata na yvezdite i Vilijam A. Fauler (William A. Fowler) za teoretski i eksperimentalni ispituvawa na nuklearni reakcii zna~ajni za sozdavawe na hemiski elementi vo vsele- nata. 1984 Karlo Rubija (Carlo Rubbia) i Simon Van der Meer (Simon Van Der Meer) za otkrivawe na W i Z-~esti~kite prenosnici na slaboto zaemnodejstvo i sozdavawe na obedinetata teorija na slabo zaemnodejstvo. 1985 Klaus fon Klicing (Klaus von Klitzing) za otkrivawe na kvantniot Holov efekt. 1986 Ernst Ruska (Ernst Ruska) za fundamentalen pridones vo elektronskata optika i konstrukcija na prviot elektronski mikroskop i evolucijata na yvezdite, Gerd Bining (Gerd Bining) i Hajnrih Rorer (Heinrich Rorer) za konstrukcija na skenira~kiot-tunelira~ki mikroskop. 1987 Georg Bednorc (Geotg Bednorz) i Aleksandar Miler (Alexander Müller) i za otkrivawe na supersprovodnost kaj nekoi kerami~ki materijali. 1988 Leon M. Lederman (Leon M. Ledermann.), Melvin [varc (Melvin Schwartz) i Xek [tajnberger (Jack Steinberger) za


404

metodot na neutrinski snopovi i potvrduvawe na dubletnata struktura na leptonite preku otkrivawe na mionskoto neutrino. 1989 Norman F. Remzi (Norman F. Ramsey) za otkrivawe na metodot na razdvoeni oscilatorni poliwa i negovata primena vo vodorodniot MASER i ostanatite atomski ~asovnici, Hans G. Demelt (Hans G. Dehmelt) i Volfgang Pol (Wolfgang Paul) za razvoj na tehnikata na jonska stapica. 1990 Xerom I. Fridman (Jerome I. Friedman), Henri V. Kendal (Henry W. Kendall) i Ri~ard E. Tejlor (Richard E. Taylor) za ispituvawa na neelasti~noto rasejuvawe na elektronite od protoni i vrzani neutroni, zna~ajni za razvoj na modelot na kvarkovi vo fizikata na elementarnite ~esti~ki. 1991 Pjer-@il de Gen (Pierre-Gilles De Gennes) za otkrivawe na mo`nosta metodite razvieni za ispituvawe na sredenosta vo ednostavni sistemi da bidat voop{teni i za poslo`eni formi na materijata, posebno za te~nite kristali i polimerite. 1992 @or` [arpak (Georges Charpak) za otkrivawe i razvoj na detektori na ~esti~ki, posebno za proporcionalnite komori so pove}e vlakna (multiwire propotional chamber). 1993 Rasel A. Hals (Russell A. Hulse) i Xozef Tejlor Pom- ladiot (Joseph Taylor Jr.) za otkrivawe na novi vidovi pulsari (otkritie koe ovozmo`ilo novi ispituvawa na gravitacijata). 1994 Bertram N. Brokhaus (Bertram N. Brockhouse) za razvoj na neutronskata spektroskopija i Kliford G. [ul (Clifford G. Shull) za razvoj na tehnikata na neutronska difrak- cija. 1995 Martin L. Perl (Martin L. Perl) za otkrivawe na leptonite i Frederik Rejns (Frederick Reines) za detekcija na tau-neutrinata.


405

1996 Dejvid M. Li (David M. Lee), Daglas D. O{erov (Douglas D. Osheroff) i Robert Ri~ardson (Robert Richardson) za otkrivawe na superfluidnosta vo helium-3. 1997 Stiven ^u (Stiven Chu), Klod Koen-Tanuxi (Claude Cohen- Tannoudji) i Vilijam D. Filips (William D. Phillips) za razvoj na metodite na lasersko ladewe i zarobuvawe atomi. 1998 Robert B. Laflin (Robert B. Laughlin), Horst L. [termer (Horst L. Störmer) i Daniel K. Cu (Daniel K. Tsui) za otkrivawe na novi formi na kvantni te~nosti. 1999 @erard Hoft (Gerardus’t Hooft) i Martin J. G. Veltman (Martinus J. G. Veltman) za prou~uvawe na kvantnata struktura na elektroslabata interakcija. 2000 @ores I. Alferov (Zhores I. Alferov), Herbert Kremer (Herbert Kröemer) za razvoj na polusprovodni~ki hetero- strukturi koristeni vo opto-elektronikata i Xek S. Kilbi (Jack S. Kilby) za pridones vo otkrivaweto na integralnite kola. 2001 Erik A. Kornel (Eric A. Cornell), Volfgang Keterle (Wolfgang Ketterle) i Karl E. Viman (Carl E. Wieman) za realizirawe na Boze-Ajn{tajnovata kondenzacija kaj razredeni gasovi na alkalnite metali i za prvi fundamentalni ispituvawa na Boze-Ajn{tajnoviot kondenzat. 2002 Rejmond Dejvis Pomladiot (Raymond Davis Jr), Masato{i Ko{iba (Masatoshi Koshiba) za isklu~itelni pridonesi vo astrofizikata, posebno za detekcija na son~evite neutrina i Rikardo Xakoni (Riccardo Giacconi) za isklu- ~itelni pridonesi vo astrofizikata, posebno za otkrivawe na kosmi~ki izvori na rendgenski zraci. 2003 Aleksej A. Abrikosov (AlekseŸ A. Abrikosov), Vitalij Ginzburg (VitalŸ GinzburgÝ) i Entoni L. Lexet (Anthony L. Leggett) za pridonesi kon teoriite za supersprovodnost i superfluidnost. 2004 Dejvid J. Gros (David J. Gross), H. Dejvid Policer (H. David Politzer) i Frenk Vil~ek (Frank Wilczek) za otkri-


406

vawe na asimptotskata sloboda vo teorijata na silni zaemnodejstva. 2005 Rej J. Glauber (Ray J. Glauber) za pridones kon kvantnata teorija za opti~ka koherencija, Xon L. Hol (John L. Hall) i Teodor V. Hen~ (Theodor W. Hänch) za pridones kon razvojot na lasersko-precesiona spektroskopija.

Documents

UNIVERZALNI FIZI^KI KONSTANTI Konstanta Oznaka i vrednostgermanski.mk/wp-content/uploads/2017/08/Dodatok-2.pdfZbirka zada~i od fizika DODATOK 2 _____ 385 UNIVERZALNI FIZI^KI