UNIVERZA VLJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Staa Gomboc

ENSKA V INDIJSKEM SISTEMU KAST

Diplomsko delo

Ljubljana 2004

UNIVERZA VLJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Staa Gomboc

Mentorica: Doc. dr. Karmen terk Somentor: Doc. dr. Ale rni

ENSKA V INDIJSKEM SISTEMU KAST

Diplomsko delo

Ljubljana 2004

SHIVAYA PARAMESHWARAYA

CHANDRA SHEKARAYA NAMA OM

BHAVAYA GUNA SAMBHAVAYA

SHIVA TANDAVAYA NAMA OM

4

POSVETILO

Diplomo posveam vsem tistim, ki so obupani in ne vidijo izhoda. Za vsakega izmed vas

si elim, da bi vas pot kdaj pripeljala v Indijo in da bi nali mir. Mir, ki je v Indiji nael

mene.

Za vse tiste, ki si elite pa si ne upate, mono upam, da boste zbrali pogum in sledili

klicu.

Besede v diplomi niso pomembne, upam, da boste ob branju zautili energijo Indije

PRED UVODOM

ivljenje me je pripeljalo do te stopnje, ko ne verjamem ve v napisano, ne verjamem ve

v razumsko analiziranje kultur in religij. Uim se vsak dan kjerkoli e sem pa ne iz knjig,

temve iz ivljenja. Moja diploma je odraz zahodnjake racionalnosti, ki zahteva zgolj

objektivnost brez vpletanja ustev. Ni mi teko pa vendarle vem, da sem s tem konala.

e zadnje opravilo, potem pa se lahko popolnoma prepustim srcu.

5

KAZALO

1. UVOD ..1 2. KONCEPTUALNI OKVIR......3 3. RAZLINI PRISTOPI PREUEVANJA....6 4. ZGODOVINSKI OKVIR.9 4. 1. Analiza indijskega nacionalnega gibanja v povezavi z vlogo enske...10 4. 2. Konstrukcija indijske enske.11 5. INDIJA V DEVETNAJSTEM STOLETJU..12 5. 1. Reforme.12 5. 2. enska vpraanja v kolonialni Indiji.13 5. 3. Spreminjanje ivljenja ensk.....15 5. 4. Moki reformatorji.15 5.5. Nova enska poznega devetnajstega stoletja......17 5. 6. Izobraevanje.....18 6. DVAJSETO STOLETJE...22 6. 1. Reforma otroke poroke....25 6. 2. Gibanje za enske pravice.26 6. 3. enske v nacionalnem gibanju..30 7. OTROTVO .38 8. IZOBRAEVANJE...39 9. POROKA...41

6

9. 1. Razvoj poroke41 9. 2. Oblike poroanja42 9. 3. Porona starost deklet45 9. 4. Vloga enske pri odloitvi za poroko48 9. 5. Dota48 9. 6. Koncept pravil pri poroanju.49 9. 6. 1. Gotra..49 9. 6. 2. Sapinda..50 9. 7. Medkastno poroanje.50 9. 8. Izbira partnerjev.51 9. 9. Porona ceremonija...52 10. LOITEV..53 11. IVLJENJE PO POROKI.55 11. 1. Materinstvo..56 12. POLOAJ VDOVE...57 12. 1. Sati...57 12. 2. Niyoga..59 12. 3. Strienje las..59 13. ZAIGANJE NEVEST60 14. SPLONI ODNOS DO ENSK-NAMESTO ZAKLJUKA.61 15. VIRI IN LITERATURA..65 16. PO ZAKLJUKU68 17. ZAHVALA..69

7

18. PRILOGE70 Priloga A: Transkript pogovora z Ganeom.70 Priloga B: Slika ivaakti.82 Priloga C: Slika porone ceremonije83 Priloga D: Slika porone ceremonije.84

8

1. UVOD

Eden najboljih nainov za preuevanje civilizacij, obudovanje njenih dosekov in

spoznavanje njenih omejitev, je preuevanje poloaja in zgodovinske pozicije ensk v

njej.

V najveji meri civilizacija odraa drubeno sposobnost nadzorovanja najmonejih in

najsebinejih impulzov loveke narave. e v zametkih civilizacij so bile enske

postavljene v poloaj totalne odvisnosti od mokih in stopnja prostovoljne modifikacije

odvisnosti ensk od mokih skozi razvoj civilizacij, slui kot test pravice in fair playa

razvitega v drubi.

Poroni zakoni in navade nam sluijo kot kazalci za spoznavanje ali je moki smatral

ensko zgolj kot ponujeno blago na trnici ali vojno nagrado ali pa je v njej videl

cenjenega partnerja, nujno potrebnega za zadovoljstvo in uspeh v druinskem ivljenju

Stopnja svobode dana enskam v monosti izobraevanja in uveljavljanja v javnem

ivljenju omogoa videnje narave administracije v drubi in kako dobro je druba dojela,

da prav tako kot moki tudi enske prispevajo k razvoju drube.

Pravila seksualne moralnosti predstavljajo vpogled v etini ton drube; kako globoko so

bili moki pripravljeni obsoditi same sebe po standardih, ki so jih doloili za enske.

Zmonost soustvovanja v drubi je lahko dobro testirana skozi odnos do vdove.

V kulturi Indije ima velik vpliv na te kazalce sama religija-hinduizem. eprav je v

demokratinem sistemu vera strogo loena od drave, v Indiji religija preema celotno

ivljenje Indijcev, od rojstva do smrti.

Hipoteza, ki jo bom v diplomski nalogi preverjala je, da so indijske hindujke v

podrejenem poloaju v primerjavi z mokimi.

To se odraa tako v javni kot v privatni sferi. V javnem prostoru jim je onemogoen

dostop do olanja in izraanja svojega mnenja, v domaem okolju pa morajo upotevati

vse elje moa.

Kazalci, ki jih bom uporabila za preverjanje moje hipoteze so naslednji: zgodovinsko

dogajanje v Indiji, razvoj izobraevanja, sistem porok, dote in vdovstvo, vkljuenost

ensk v nacionalnem gibanju.

9

Kazalcev odnosa do ensk v doloeni civilizaciji je mnogo ve, vendar v diplomskem

delu ni mogoe predstaviti vseh. Po mojem mnenju kazalci, ki sem jih izbrala zadostujejo

za grobo ponazoritev odnosa do ensk, za obirnejo analizo pa bo potrebno mnogo ve

asa in materiala.

Najve informacij o sami temi sem zbrala med estmesenim potovanjem po Indiji leta

2002. Veina literature je indijskega izvora, ker v Sloveniji na to temo gradiva ni veliko.

V diplomo so vkljueni odlomki iz intervjuva z indijskim duhovnikom in zapiski iz

dnevnika.

10

2. KONCEPTUALNI OKVIR

Hinduizem je ena izmed najvejih religij na svetu. Najve hindujcev je v Indiji, saj tam

predstavljajo kar devetinsedemdeset odstotkov indijske populacije.

Predniki hindujcev so bili Arijci. Njihov jezik je bil sanskrt, svojo religijo pa so

imenovali >> Manava dharma ali religija loveka, kar pomeni, da religija ni bila

ekskluzivna za Arijce, temve utemeljena za vse ljudi .

11

>> Prvotno je imel kastni sistem kvalitativne temelje in vse kaste so bile enakopravne.

12

V hinduizmu obstajajo trije vrhovni bogovi-trimurti : iva, Vinu in Brahma, vendar se v

praksi asti neteto njihovih manifestacij.Vsi moki bogovi imajo svoje enske

dopolnitve-akti.

Sama hindujska tradicija zagotavlja, tudi na konceptualnem nivoju, prepletanje mokih in

enskih principov kot enakopravnih partnerjev v univerzumu. Prikaz tega najdemo v

formi Ardhanaareeswara. Ta je osnovana s fuzijo ive in Parvati v enem telesu, vsak

izmed njiju zaseda polovico telesa, kar simbolizira, da sta eden brez drugega nepopolna.

(Glej prilogo B str. 82) V hinduizmu je vsa mo-akti, enska. Moki je predstavljen kot

agent enske. Kot zanimivost naj povem, da je v hinduizmu sonce enskega in luna

mokega spola. Luna se rodi iz sonca, umre v Sonce in se ponovno iz njega rodi vsak

mesec.

13

3. RAZLINI PRISTOPI PREUEVANJA

Na zahodu so znani trije razlini pristopi k zgodovini ensk. Najstareji - dodajanje k

zgodovini (additive history)- ponovni pregled virov, naj bi omogoil odkriti prispevek in

vlogo ensk. Spolna zgodovina3 bazira na feministini perspektivi; historografijo je treba

ponovno analizirati. V spolnih razlikah vidi klju analiz drubenih razmerij. Tretji

pristop-zgodovina, ki prispeva (contributory history), v ospredje postavlja enske

agencije medtem, ko ugotavlja kako je patriarhat vplival na enske akcije. (Forbes 2000).

Pisanje kolonialistine zgodovine ensk je vedno velik izziv. V primeru Indije so Anglei

predstavljeni kot angeli, ki so indijsko ensko reili pred njeno kulturo in drubo.

Problem takega raziskovanja je kontekst. Veina raziskav ne upoteva irega konteksta,

zato niso znanstveno zadovoljive.

V zaetku osemdesetih se je v Indiji pojavila subalterna ola, nova zgodovinska ola, ki

obravnava zgodovino z vidika neelitnih kolonialistinih subjektov. V poskuanju

dokazovanja hegemonije so se ti znanstveniki osredotoili na zgodbe zatiranih ljudi. Med

najbolj znanimi predstavniki je Gayatri Spivak, ki v svojem lanku Ali lahko subalteren

govori? ( Can subaltern speak?) opozarja na problem pisanja kolonialne zgodovine ensk:

>> kot predmet kolonialne histografije in subjekt upora, ideoloka konstrukcija spolov

predstavlja mokega kot dominantnega. e torej v kontekstu kolonialistine produkcije

subalteren nima zgodovine in ne more govoriti, je enska kot subalteren, e bolj

zasenena.

14

vkljuujejo kmete, delavce in druge skupine, ki jim je onemogoen dostop do

hegemonine moi.

Gramsci je trdil, da imajo subalterni razredi v primerjavi z elito, manj dostopa do sredstev

s katerimi bi nadzorovali lastne reprezentacije, prav tako pa imajo manj dostopa do

kulturnih in socialnih institucij.

Kasneje so pojem posvojili zgodovinarji, ki so v svojih post-kolonialistinih raziskavah

eleli predstaviti sistematino tudijo subalternih tem v Juni Aziji.

Pojem se tu pojavi kot generino ime za generalni doprinos subordinacije v junoazijski

drubi. Veinoma je to izraeno s pojmi kot so razred, kasta, starost, spol. (Guha 1982)

Namen subalternih tudij (skupino je ustanovila Ranajit Guha, prvotni lani pa so bili

Shahid Amin, David Arnold, Partha Chatterje, David Hardiman in Gyan Pandey) je bil

odkritje, da je subordinacija lahko razumljena samo v binarnem razmerju z elito in tako

obravnavanje subalternega kot objektivni dele vloge elite in kritika elitistinih

interpretacij te vloge.

Subalternisti so trdili, da je razvoj narodne zavesti eksluzivno elitni doseek.

V zgodovinskih delih tako ni bilo mogoe zaslediti prispevka ljudi neodvisno od ljudi,

pojavlja se manko historografije politike ljudi.

V e zgoraj omenjenemu lanku Spivakove zasledimo kritiko Gramscijeve zahteve po

avtonomiji subalternega razreda. Ne glede na razlike med subalternimi razredi je bistvo

eno samo; subalterni razred je skupina , ki se razlikuje od elite.

Spivakova analizira poloaj Indijk skozi tudijo primera in kona s trditvijo, da

subalteren ne more govoriti.

To je vasih pomenilo, da ni poti po kateri bi lahko marginalne skupine izrazile svoje

nestrinjanje z elito. Spivakova trdi drugae; pomembneji, kot monost subalternega

subjekta, da se izree v politinem diskurzu, je koncept neproblematino izgrajene

subalterne identitete. Noben upor s strani subalternih osebkov se ne zgodi neodvisno od

elite, ki doloa jezik in konceptualne kategorije, v okviru katerih se subalterni osebek

izraa. (Spivak 1987)

15

Spivakova e posebej nasprotuje ideji subalternih tudij o iskanju monosti, da bi poprej

prezrt subalteren lahko konno spregovoril. S tem naj bi konno prili do pravega vedenja

o subalternem in njegovi zavesti.

Ideja o subalternem kot kolektivnem posamezniku, tipinemu subjektu, ki se zaveda

samega sebe, je omogoila razlikovanje med subalternim in predstavi o njem s strani

imperialistov in tako opozorila na prazen prostor, ki vlada med tema dvema idejama.

Subalterne tudije osemdesetih let so to naredile, vendar z zatiranjem heterogenosti

subalternega. Doloile so znailnosti subalternega, s tem pa zapadle na metafizini

prostor iz katerega jih poskua reiti Spivakova.

16

4. ZGODOVINSKI OKVIR

Prvi zgodovinski zapisi o Indijkah izvirajo iz devetnajstega stoletja in so rezultat

kolonialistine izkunje.

Prihod Evropejcev na ozemlje Indije je indijskim enskam predstavil nove ideje o vlogi

in zmonostih enske. Te ideje so posvojili razsvetljeni Indijci.

Indija naj bi bila tako na poti v modernost po dolgem obdobju stagnacije in zavraanja.

Reitev je bila prikazana v evropskem sistemu vrednot, vladanja in tehnologije.

Tu je treba dodati, da je to tipina posledica evropske zgodovine, ki as vidi kot linearno

gibanje namenjeno k specifinemu cilju.

Veliko je razlik med indijskimi teksti in napisano kolonialistino zgodovino, a vendarle

najdemo skupno toko. To je tako imenovano verovanje v edinstveno naravo enske.

V indijskih tekstih je enska predstavljena kot predana in portvovalna, eprav vasih

bojevita in upornika. V nasprotju z mokimi, ki jih razlini indijski teksti opredeljujejo

glede na kasto, razred, starost in vero, so pri enskah te razlike zabrisale njihove bioloke

karakteristike in vloge, ki naj bi jim bile usojene. (Forbes 2000)

Leto 1975 je Organizacija Zdruenih Narodov proglasila za mednarodno leto enske. V

Indiji se je na to odzvala peica znanstvenikov, ki se je z vpraanjem ensk ukvarjala e

poprej. Kmalu je bilo oividno, da je to leto zaznamovalo zaetek enske revolucije.

Besede Gerde Lerner, pionirke na podroju enske zgodovine: >> enske imajo

zgodovino, enske so del zgodovine

17

4.1. Analiza indijskega nacionalnega gibanja v povezavi z vlogo enske

Partha Chartterjee v svoji delih analizira Indijsko nacionalno gibanje (Indian national

movement). To gibanje je kot temelj zagovarjalo razdelitev socialnega prostora na

zunanjega (bahir) in notranjega (ghar) oziroma na dom in svet, s tem pa identifikacijo

drubenih vlog.

Razdelitev naj ne bi bila samo resolucija enskega vpraanja, temve tudi reitev, ki bi

prispevala k akomodaciji zahodnih diskusij materialnega napredka, medtem, ko bi se

ohranjalo bistvo indijanizma na podroju doma, kjer bi bila superiorna indijska

spiritualnost obvarovana s strani ensk. Slui nam lahko kot dokaz, da kljub velikemu

vplivu Zahoda s svojo superiorno materialno kulturo, le ta ni uspel posei v bistvo

identitete spiritualnega Vzhoda. (Chatterjee 1989 )

Problem indijskega nacionalizma je bil v elji dosei materialni razvoj s pomojo

zahodnjakih tehnik, medtem, ko naj bi bistvene stvari Indije ostale nedotaknjene in s tem

postavile Indijo dale od kolonizatorjev. ( Sangari &Vaid 1989)

Nacionalizem je povezoval politino neodvisnost s tako reko vsakim vidikom

materialnega in spiritualnega ivljenja ljudi, zato je morala biti sfera doma obvarovana

pred zahodnjakimi vplivi. Vloga enske je bila skrb za nedotaknjenost doma s strani

tujcev.

enska naj bi bila tako vizualni, kulturni simbol ohranjanja spiritualnega bistva Indije.

Zahodnjakom ni dovoljeno poseganje v notranje svetie (inner sanctum)6, ki ga

predstavlja enska.

Indijsko nacionalno gibanje je naredilo prostor za novo ensko. e vedno je bil tu

patriarhat, ki pa je bila drugaen od tradicionalnega. enskam je bilo omogoeno

izobraevanje, vendar samo do te mere, da je bila enska drubeno sprejeta znotraj

modernih drubenih krogov ter bolja gospodinja in mati. V primeru srednjega

drubenega razreda, ko je bila enska primorana sodelovati v drubeni sferi, jo je njena

spiritualna enstvenost obvarovala pred zlimi duhovi okolice. enska je bila postavljena

na piedestal in aena kot boginja, ta imid pa je sluil kot zabris njene seksualnosti

izven doma. (Chatterjee 1989)

6 Inner sanctum se imenuje tudi notranji oltar, najbolj sveti del hindujskega templja. Vstop je mnogokrat dovoljen izkljuno hindujcem, prepovedan pa je tudi vsem enskam v asu menstruacije.

18

Sumit Sarkar v svojem lanku opozarja, da je bila skrb za ensko s strani indijskega

nacionalnega gibanja zgolj strategija preivetja. Indijske moke ne moti, e se ena oblai

v zahodnjake obleke, tudira ali hodi v slubo, vse dokler notranje svetie ostaja

nedotaknjeno. Z drugimi besedami reeno, enska ne sme dopustiti, da zahodnajka ideja

kot je feminizem, postane del privatne sfere.

Vesternizacija je popolnoma preela indijske ideje, tako v praksi deluje, da te kot

samostojne ne obstajajo ve..

Vseeno ne gre zanemariti dejstva, da ne glede na etiketo, ki jo doloen pojem dobi, v

praksi pojem e vedno obstaja; tako tudi indijsko izroilo e vedno ostaja ponotranjeno v

indijski drubi. Najvekrat se to izrazi na nezavednem interpersonalnem nivoju v obliki

ustev.

Ni vano, kaj teorija uporablja kot dokaz, da nimamo izbire, naj je to religiozni

fatalizem ali specifina branja , se v praksi to poistoveti z neprestanim ponavljanjem, da

smo nemoni in nesposobni najti interpersonalno validacijo za nae obutke in

nezadovoljstvo. To vodi v verovanje, da v resnici ni niesar kar bi narekovalo doloeno

obnaanje. Ljudje to ponotranijo kot nekaj naravno danega. Odpor se manifestira na

interpersonalnem nivoju in ko v resnici nastane monost izraza nezadovoljstva , je ta

blokirana s strani razlinih oblik teoretiziranja (ideologija, vera). Upor postane tako

nemogo (Barthes 1988).

4. 2. Konstrukcija indijske enske

Imid enske ostaja pomemben aspekt konstrukcije navidezne nacionalne kulture.

Indija ni izjema. Indijska enska je konstrukt imida zgodovinske Hindu-Arijske enske,

ki naj bi prenaala izroilo resnine indijske kulture prihodnjim generacijam.

enska je metafora za neomadeevanost in neoskrunjenost starodavnega duha, ki je

Indija (Bhattacharjee 1992).

Konstrukcija doloenega tipa indijske enske je bila izdelana v devetnajstem stoletju, ko

je bila v ospredju tenja po ponovnem odkritju indijske tradicije. V tem asu je bila

osredotoenost zgolj na vije razrede drube, kjer je bila ideal Arijska enska. Obdobje je

zaznamovala ideja o preteklosti kot zgolj kreaciji sedanjosti in ta je poveljevala kateri

elementi ivljenja bodo obravnavani v analizah in kateri ne ( Chakravarti 1989). S tem so

19

bile doloene problematike izloene iz analiz, ivljenje pa je bilo nadzorovano s pomojo

ideologije.

Ne smemo pozabiti, da so na konstrukcijo mono vplivali tudi sveti teksti.

Misli hindujskih imigrantov na internetu:

Hindujska enska in mati je ta, ki je ohranila navade in tradicijo, ki smo jih prinesli iz

Indije pred ve kot stotimi leti. Najbolj sveti vlogi enske, mati in ena, ne bo nikoli

zamenjala tako imenovana na novo najdeno lastno identiteto (Rai 1995).

Kovencionalna znanost kreditira Mahatmo Ghandija za zaetek udeleevanja ensk v

javni sferi, nekateri trdijo, da so bile enske tam ze prej. Ne glede na to pa je dejstvo, da

je Ghandi zagotovil oetom in moem, da se te politino aktivne enske ne bodo uprle

lastni druini (Forbes 2000).

5. INDIJA V DEVETNAJSTEM STOLETJU

5. 1. Reforme

Rammohun Roy (1772-1833) je eden najbolj znanih reformatorjev enskega statusa

devetnajstega stoletja v Indiji. Zgodovinarji so ga poimenovali prvak enskih

pravic(champion of womens rights).

Po oetovi smrti se je Rammon prepiral z materjo in v jezi zapustil hio. Vez se je skrhala

e bolj, ko je njegova mati izzvala neaka naj se bojuje za dedovanje. Spor se je konal

na sodiu, kjer se je Rammohun obrnil proti materi. Kljub obudovanju matere v njeni

neodvisnosti jo je bil pripravljen javno poniati. al ni zapisa o materinih besedah

(Forbes 2000).

Rassundari Devi, rojena leta 1809, je napisala zgodbo o svojem ivljenju, ki je izla leta

1876. V zgodbi opisuje kako jo je njena lastna elja po pismenosti prignala do tega, da je

izmaknila papir in svinnik svojemu sinu in se sama nauila pisati.

Tu je treba opozoriti na problem verodostojnosti podatkov. Veina informacij o enskah

devetnajstega stoletja so zgolj spomini napisani kasneje ali poroila drugih ljudi.

Devetnajsto stoletje je bil as socialnih reform, zato v poroilih najvekrat zasledimo

vpraanje satija7, otroke poroke in prepovedi izobraevanja. Te teme nas pustijo

7 Zaiganje vdov

20

neinformirane o enskem delu in zaposlitvah, ustvenemu ivljenju, vrednotah, fizinem

in psihinem zdravju. Kot pravi Lata Mani: >>debate o socialnih reformah predstavljajo

enske kot rtve ali herojke, s tem pa zanikajo njihovo kompleksno osebnost.>Anglei pa so predstavili nova razmerja, ki so bila precizna, znanstvena,

tehnina, instrumentalna, resnina in poleg vsega tudi dobrodelna za vsakogar, ki se je z

njimi sreal.

21

Vsi indijski intelektualci se niso strinjali z modifikacijo spolnih razmerij. Slavili so svoj

edinstveni odnos do ensk in v primerjavah s poloajem ensk v Evropi, ugotavljali,da

enske v obeh kulturah zasegajo priblino enak poloaj.(Raychaudhuri 1988)

Krog intelektualcev, ki se je strinjal z mankom v odnosu do ensk v indijski kulturi, je

kot prvi korak k napredku videl monost izobraevanja in emancipacije ensk..

Skupna obema skupinama je bila ideologija, ki je kasneje postala del nacionalnega

gibanja. Dom kot izvor resnine identitete potrebuje varovanje in ne transformacije.

Zadnja dekada devetnajstega stoletja je tako oznaevala vidno reformistino ideologijo,

ki se je nadaljevala v dvajseto stoletje.

Veina reformistov je bila izobraena v klasini hindulogiji, zato so poloaj enske

razlagali s pomojo Ved, kot mrano obdobje Indije, ki se poasi zdravi . V Vedah je

mogoe zaslediti razlago8, da je neko bilo zlato obdobje Indije, ko so bile enske izredno

cenjene in so zasedale visoke poloaje. V tem obdobju so bile enske izobraene,

poroale so se polnoletne. (Forbes 2000)

Ta teorija je mono vplivala tudi na enske. enske se vdajajo usodi. Niso akterji v

doseganju boljega poloaja, temve verjamejo, da bo neko spet prilo zlato obdobje.

Reformatorji, ki ne zagovarjajo vedskih teorij, krivdo prenaajo na muslimansko invazijo.

Prepoved poroanja vdov, omejevanja enskega izobraevanja, otroke poroke, izolacija

ensk, naj bi bil rezultat obvarovanja indijskih ensk pred muslimani. Pri tem ignorirajo

dejstvo, da ima v muslimanskih zakonih enska viji status kot v hindujskih zakonih.

Pozabljajo tudi, da je bilo med muslimanskimi voditelji kar nekaj mokih, ki so

zagovarjali odpravo satija. (Forbes 2000)

Z odkritjem enske tematike v zlatem obdobju je bilo samo e vpraanje asa novih

reform . Pandit Vidyasagar je tako obinstvo nagovoril: >> Kmetje, koliko asa boste e

8 Indijci as razdeljujejo na tiri obdobja-Yuge. Vse skupaj tvorijo dvanajst tiso boanskih let. Eno loveko leto je enako enemu boanskemu. Satya Yuga je trajala tiri tiso osem sto boanskih let, Treta Yuga tri tiso est sto, Dwapar Yuga dva tiso tiri sto, sedaj pa se nahajamo v Kali Yugi, ki traja tiso dve sto boanskih let. Vsako obdobje ima doloene karakteristike. Satya Yuga oznauje resnico in pravinost. To je zlato obdobje brez zlobe, boleine in sovratva. Simbolizira ga bela barva. V tem obdobju so bili vsi ljudje enakopravni. V Treta Yugi pravinost upade za etrtino. Barva Yuge je rdea. Glavna vrlina je znanje. Dwapar Yugo oznanja rumena barva. Pravinost je zgolj e polovina v primerjavi s Satyo Yugo. Zanejo se bolezni, revina in beda. Kali yuga je sedanje obdobje. Beseda Kal pomeni stroj in naznanja instrumentalno delovanje. Barva obdobja je rna. To je obdobje jeze, sovratva, pohlepa, lakomnosti. Bolezni so mentalne, psihine in spiritualne. Pojavljajo se preobremenjenosti z materialnimi in seksualnimi

22

trpeli v svojih iluzijah. Odprite oi in videli boste, da Indijo, neko deelo vrlin,

preplavljajo tokovi oetovstva in abortusa. Degradacija, do katere ste priplovili, je

neznatno velika. Sledite dui aster in odstranili boste made na obrazu svoje deele. >So perverzne, zaobrnjene prakse rojene iz ignorance in strahu ter obveljavljene brez

zdrave pameti.

23

Med svojim tudijem je ivel pri prijatelju, igar sestra je bila otroka vdova. Tu se je

prvi sreal s problematiko vdovstva. Kasneje se je njegov duhovni uitelj poroil z

dekletom, ki je bila od njega dosti mlaja. Chandra je protestiral proti poroki in odklonil

gostoljubnost svojemu guruju. Kmalu po poroku je guru umrl in njegova ena je ostala

brez strehe nad glavo. Vse te izkunje so Chandro vodile v aktivizem za bolji poloaj

ensk.

Chandra je na angleko vlado naslovil pronjo za ponovno poroanje vdov in pismu

dodal skoraj tiso podpisov. Vlada se je po premisleku odzvala. Leta 1856 je bil

ustanovljen Akt o monosti ponovne poroke vdov. (Forbes: 2000)

al ta akt ni spremenil poloaja vdov. Vdove vijih kast, velikokrat obdolene za

moevo smrt, so morale po smrti vrniti ves nakit in ivljenje nadaljevati skromno, vdove

nijih kast pa so postajale prilenice mokih.

Njegova druga velika kampanja se je nanaala na odpravo poligamije. V obravnavi kulin

brahmanov (aristokratska kasta z rigidnimi pravili poroanja) je ugotovil, da so se

nekateri poroali tudi do sto sedemkrat. Preprian je bil, da je tolikokratno poroanje

nehumano, zato je na vlado naslovil peticijo. Vlada se na to nikoli ni odzvala.

Tretja problematika s katero se je Chandra ukvarjal, je bila masovno izobraevanje ensk.

Imenovan je bil za posebnega inpektorja ol v obmojih Hoogly, Midnapur, Burdwan in

Nadia in tako izkoristil svoj vpliv za nastanek tiridesetih deklikih ol na obmoju

Bengalije. (Forbes: 2000)

Kljub naporom Chandre je bil poloaj ensk po njegovi smrti slede: ponovna poroka

vdov v drubi nikoli ni bila odobrena, veini ensk, ki so se po moevi smrti ponovno

poroile, je bila odreena pravica dedovanja, celibat vdov pa je bil v drubi e vedno

vzor. Poligamija je bila e vedno prisotna, boj za ensko izobraevanje pa se je ele zael.

(Forbes: 2000)

V severni Indiji je bil med najbolj znanimi Swami Dayananda Saraswati, ustanovitelj

Arya Samaj_. Zavraal je mladoletne poroke, doto9, zagovarjal pa je izobraevanje

ensk.

9 Dayanda Saraswati (1824-1883 ) je vodil kampanjo proti popularnemu hinduizmu, ki je vkljuevala duhovnitvo brahmanov, rituale, romanja in prepovedovala ponovno poroko vdov in izobraevanje ensk. Zagovarjal je nezadostnost Ved in ustanovil prvo Arya Samaj ( Noble society) v Bombayu 1875. Nekaj let zatem so reformatorji v drugih delih Indije ustanovili svoje neodvisne arya samaj. (Forbes: 2000)

24

Na Zahodu Indije je bil med najbolj eminentnimi Mahadev Govinda Ranade.

Po konanem tudiju je postal uitelj. Leta 1869 se je prikljuil organizaciji, ki se je

zavzemala za ponovno poroanje vdov in bil sprva bolj kot za enske reforme zavzet za

odpravo supersticijskih dogm. Kmalu zatem, ko je Mahadev postal sodnik v Puni, mu je

umrla ena. Priakovati je bilo, da se bo poroil z vdovo, a je njegov oe organiziral

poroko z enajstletno deklico (Mahadev je bil star enaintrideset let). Mahadev je poroki

kljuboval, ni pa se ji odpovedal. Postal je mo in uitelj deklice, ki je kasneje postala ena

najbolj vnetih zagovornic enskih reform.

Leta 1887 je ustanovil Nacionalno socialno konferenco, katere glavna tema so bile

socialne reforme. V svojih govorih je prihodnost Indije videl kot organizirano ivljenje,

svobodo in toleranco.

V Puni je Dhondo Keshav Karve ustanovil olo za vdove. Te so se izobraevale za

uiteljice v deklikih olah.

Zgodovinar Sumit Sarkar oznauje reformatorje devetnajstega stoletja drugae. Oita jim

pomanjkanje zaskrbljenosti za iro populacijo ensk in ne zgolj za iro druino, poleg

tega pa jih bremeni za popolno izkljuitev ensk pri snovanju reform, Forbesova pa pravi

drugae: >> Odsotnost mnenja ensk o spremembah za katere so se bojevali njihovi

moje, lahko smatramo za feministini odpor ali pa zgolj kot nasprotovanje reformam.

25

pomenilo glas ensk. Vedno ve je bilo literarnih del, ki so jih napisale enske. Zaele so

se aktivno povezovati in sodelovati v razpravah

Naj ta opis ne izkrivi slike Indije. Veina ensk je e vedno skrbela za dom in druino,

tudi tiste izobraene. Ruralna podroja so e vedno upotevala tradicionalne vrednote.

enske so se v devetnajstem stoletju elele izobraevati, vendar veina izmed njih tega ni

javno priznavala. Delni razlog za to lahko najdemo v hindujskih supersticijah. Z

besedami Williama Adama, ki je v svojem poroilu o izobraevanju v Bengaliji leta 1836

med drugim zapisal: >>Supersticije, da bo enska, ki zna brati in pisati, kmalu po poroki

postala vdova, obstajajo v velikem tevilu hindujskih druin. Veinoma v njih verjamejo

enske, moki pa jim ne nasprotujejo

26

olanja, glavni cilj pa je bil spreobrnitev hindujcev v kristjane. To jim je le redko

uspevalo.

Ena izmed prvih monosti za dekleta je bila ustanovitev Organizacije za mlada dekleta v

Kalkuti (Kalkuta Female Juvenile Society) leta 1819 s strani baptistov. Organizacija je

odprla trideset deklikih ol, vendar zanimanja s strani vijih kast ni bilo.

Pomembneja deklika ola je bila Hindu Balika Vidyalaya. Ustanovljena je bila leta

1849 v Kalkuti na pobudo predsednika dravnega sektorja za izobraevanje.

(Forbes 2000)

>> Moto ole je bil verz v sanskrtu : izobraevanje here je oetova religijska

dolnost.> Pomembnost enskega izobraevanja v Indiji ne sme biti spregledana. V veselje nam

je sporoiti, da se elja Indijcev po izobraevanju njihovih hera poveuje. S tem

izobraevanje postaja mnogo bolj proporcionalno glede na spol in bolj moralno.

27

Leta 1865 je bila prva konferenca , kjer so se enske ukvarjale s politinimi in verskimi

vpraanji (Forbes 2000).

Na prelomu stoletja je izobraevanje doivljalo razcvet. enske so se vkljuile tudi v

visoko in univerzitetno olo. e vedno so se pojavljale teave v uiteljskih krogih, zato

so bili organizirani seminarji za uitelje.

V Indiji se je pojavljala tenja po ustanovitvi ol, ki so neodvisne od religijsko baziranih

organizacij. Te ole so temeljile na kasti, razredu in skupnosti. Pionirji ol so bili Pandita

Ramabai, Mataji Tapaswini in D.K. Karve.

Panditi Ramabai je oe omogoil olanje, poleg tega pa ji je pustil, da je ostala

neporoena. Pri estnajstih sta ji stara umrla, sama pa je z bratom potovala po Indiji in

oznanjala socialne reforme in potrebo po izobraevanju ensk. Po bratovi smrti se je

poroila z njegovim prijateljem iz kaste uder in rodila otroka. Ko ji je umrl mo, se je

povezala z Zdruenjem ensk v Puni, preko katerega je prila v kontakt z Anglo-katoliko

skupnostjo Device Marije s sedeem v Veliki Britaniji. Skupnost ji je pomagala do izdaje

knjige Morala za enske, znotraj katere je bila zahteva , da morajo enske ivljenje vzeti

v svoje roke (Forbes 2000).

Pandita je s hero in prijateljico odpotovala v Britanijo, kjer pa je kmalu ugotovila, da se

ni pripravljena spreobrniti v kranstvo. Spreobrnitev v baptizem je prila s

samomomorom prijateljice v trenutku, ko Pandita ni videla drugega izhoda. Po

doloenem asu je Pandita odpotovala v Ameriko, sredstva za potovanje pa si je

zagotovila s knjigo enske visokih kast (High Caste Hindu Women). Navdueni nad

njenim pisanjem, so v Bostonu ustanovili zdruenje Ramabai za podporo Panditinega

dela v Indiji.

V Bombayu je Pandita odprla olo za vdove arada Sadan ( Hia modrosti), ki pa se je

kasneje preselila v Puno. Indijci so ji oitali spreobraanje vdov v kranstvo. V bliini

Pune v Kerdgaonu je ustanovila e eno olo, ki je predstavljala zavetie za otroke in

enske, ki so bili rtve lakote. Zagotovila jim je hrano, streho nad glavo in izobraevanje.

Puna se je na to odzvala z omejitvijo vkljuitve prebivalstva v arado znotraj okroja.

Tako je bila po zakonu Pandita primorana v svojo olo vzeti le doloeno tevilo ljudi.

Kupila je ogromno posestvo v Kerdgaonu in kmalu je posestvo postalo ena najvejih

28

izobraevalnih institucij (na posestvu je ivelo kar dva tiso ensk). Institucijo je

podpiral ameriki komite.

Pandita je spodbujala svoje vrstnice k spreobrnitvi v kranstvo. Ne kranstvo v

dananjem pomenu, temve kranstvo kot skupek idej rimokatolitva, judaizma in

indijskih kristjanov.

Kaste naj bi bile po njenem mnenju tiste, ki uniujejo indijsko drubo, saj vodijo v

neutemeljeno vrednotenje posameznikovega intelekta in fizinih sposobnosti (Forbes

2000).

Pandita je v izobraevanje vkljuila fiziologijo, botaniko, rokodelske spretnosti. Vsi

tudentje so se bili primorani vkljuiti v eno izmed organizacij za odpravo kast. Skozi

izobraevanje so se otroci nauili osnovnih parlamentarnih pravil in dobili pogum za

svoje akcije.

Njena portvovalnost je impresionirala mnogo njenih sodobnikov, vendar je njena

povezava s kranstvom izniila njeno kontribucijo v enskem izobraevanju.

Matadi Tapaswinije je v Kalkuti leta 1893 ustanovila svojo olo za enske, v primerjavi

s Pandito, je bila njena ola odraz pristnega indijskega poskusa izobraevanja deklet..

ola ni bila podprta s strani tujcev, vsi uitelji pa so bili Indijci.

>> Namen ole je bilo izobraevanje deklet izkljuno znotraj nacionalnih meja v upanju

na regeneracijo indijske drube.>Ideal enskega izobraevanja je bil po njenem mnenju uenje posveene literature in

zgodovine; razumevanje mitov in legend, ki so govorili o obveznostih mater, hera.

29

popolnoma izkljuila. Vse to je Dhondo spodbudilo k ustanovitvi ol, ki bi vdovam

zagotovile finanno neodvisnost, poleg tega pa se je zavzemal tudi za ponovno poroanje.

(Forbes 2000)

Razvoj Karvovih ol je spodbudila vdovela sestra njegove nove ene, ki je zagovarjala

neporoanje vdov. To je pritegnilo tudi konzervativnejo populacijo. Opozarjala je na

naravne vloge ensk, kot so skrb za otroka, skrb za dom, ki ne smejo biti pozabljene

zaradi izobrazbe. V predmetnik je bila vkljuena druinska znanost (home science),

enske pa so se lahko izognile tejim predmetom. olo je po nekaj letih prevzel Sir

Vithaldas Thackersey, ki je doniral 1.500000 rupij in olo preselil v Bombay.

6. DVAJSETO STOLETJE

Zgodnje dvajseto stoletje zaznamuje dramatien porast deklikih ol. Stari so imeli

monost izbire predmetnika in jezika(Forbes 2000). Monost izbire je pomenila odpravo

strahov konzervativnega, vernega in hkrati nevernega prebivalstva.

Prva generacija izobraenih novih enskse je aktivno vkljuila v drubeno dogajanje.

Zaele so ustanavljati svoje ole.

Subbalakshmi je kot prva diplomatka Univerze v Madrasu ustanovila dom za mladoletne

vdove. Program doma in izobraevanje uiteljskega kadra je doloila vlada in ga tudi

finanno podprla. (Forbes 2000)

Prelom stoletja tako oznauje zaetek kariere angleko govoree ene. enske so

prevzele vloge socialnih reformistk, v asu, ko so moki postali obsedeni s politino

akcijo in s strahom pred socialnimi reformami.

>>Medtem, ko so se moki bali, da bo izobraevanje ensk lo predale, so enske

zagotavljale, da izobraevanje omogoa profesionalno gospodinjo.

30

Nastale so enske organizacije. enske so se tu prvi sreevale zunaj njihovih druin in

lokalne skupnosti. Organizacije so predstavljale nekaken trening za enske, ki so kasneje

vstopile v politine vode (Forbes 2000).

enske organizacije so ustanavljali na zaetku moki, ki so pripadali novim religijskim

reformatorskim gibanjem. Veinoma so ustanavljali organizacije za enske njihovih

druin. Namen organizacij je bil sreevanje izobraenih ensk na tedenskih lekcijah in

doma. Sreevale so se tudi na konferencah, kjer so dvomile o zavedanju resnosti

enskega problema s strani mokih.

Ena prvih enskih konferenc Bharata Mahila je bila ustanovljena znotraj Nacionalne

socialne konference, prvi utemeljene na indijskem nacionalnem kongresu 1887. Prve

Bharata Mahila leta 1905 se je udeleilo ve kot dvesto ensk. Moka udeleba ni bila

zaeljena. Glavno sporoilo prvega sreanja je bila pomembnost sodelovanja ensk in

mokih pri regeneraciji indijskega naroda. Pojavil se je tudi predlog o prostem asu.

enske naj del svojega prostega asa posvetijo prostovoljnemu delu, uenju sirot ter

pomoi vdov. (Forbes 2000)

Bharata Mahila je postala tradionalna vsakoletna konferenca ensk. Teme konference so

bile ensko izobraevanje in odprava tradicionalnih navad kot so otroke poroke, dota,

nespotovanje vdov.

Zaradi velike publicitete je nastajalo vedno ve enskih organizacij, e vedno pa so bili

ustanovitelji moki. To je pomenilo za organizacije doloene omejitve. Moki

reformatorji so dajali velik poudarek na ensko skrb za dom in druino. Omejitve so se

pokazale vsakokrat, ko so enske predstavile nov problem. Moki reformatorji so

definirali enske probleme, niso pa ponudili podpore problemom, ki so jih odkrile

enske. Tudi britanska vlada ensk zakonsko ni podprla.

enskam so bile na voljo monosti, vendar v okviru patriarhizma.

Na prelomu dvajsetega stoletja so nastale organizacije, ki so jih ustanovile same. ele

takrat so enske lahko resnino definirale svoje interese in predstavile reitve. Leta 1910

je bila ustanovljena organizacija Bharat Stree Mahamandal (Veliko zdruenje indijskih

ensk). lanice so bile izkljuno enske.

31

Podrunice so bile v desetih vejih mestih . Cilj organizacije je bil >> zdruitev ensk

ne glede na raso, kasto in stranko, na podlagi skupnega interesa v moralnem in

materialnem napredku ensk Indije.

32

Nacionalni koncil ensk Indije je bila naslednja veja nacionalna organizacija. Ta je

delovala na mednarodni ravni. Povezana je bila z Mednarodnim koncilom ensk , ki jo je

pod svoje okrilje vzel leta 1925. (Forbes 2000)

Veliko vlogo pri razvoju koncila je imela Mehribai Tata, ena premonega industrialca.

Med potovanjem po Evropi je Tata obudovala predanost anglekih ensk v socialnih

vpraanjih in jih po povratku v Indijo obtoila pasivnosti pri pomoi Indijkam.

>> Po njenem mnenju sta bila kastne razlike in pomanjkanje izobrazbe, odloilna

faktorja, ki sta onemogoila enske pri spremembi socialnih razmer. Prvi korak k

spremembam je podpora enskega izobraevanja in gibanj s strani mokih.

33

Interes se je spet pojavil leta 1927, ko je Sahib Sarda predstavil koncept hindujske

otroke poroke. Nekaj mesecev kasneje je amerika novinarka Katherine Mayo izdala

knjigo Mati Indija, v kateri je s pomojo zdravnikih poroil, osebnih intevjujev in

uradnih poroil, kritizirala hindujske otroke poroke. Moki je obtoila posilstva

mladoletnih deklic. V knjigi je zakljuila, da >> so hindujske navade dokaz

nepripravljenosti ljudstva za samostojnost drave

34

predstavniko telo vseh ensk Indije, ki se je sreala z dravnim sekretarjem Indije.

Delegacija je zahtevala vkljuitev ensk kot ljudi v samovladni narod znotraj imperija. S

tem se je zael boj za politine in civilne pravice ensk.

Velika Britanija, ki je poprej podpirala enske organizacije, se je sedaj znala v

druganem poloaju. enskam je oitala premajhno skrb za nije razrede in s tem

ignoranco do mnoic indijskih ensk.

Leta 1918 so na posebnem sreanju kongresa predlagale raziritev franize na enske.Ta

naj bi bila po njihovem mnenju racionalna, znanstvena, kompatibilna s tradicijo in

lovekimi pravicami.

Mitingi za volilno pravico ensk so se odvijali po celotni Indiji. Na vlado so naslovile

peticijo. Odgovor na peticijo je bilo poizvedovanje Southborouvega komiteja med

indijskim prebivalstvom.

>>Na veliko ogorenje ensk je komite poizvedoval samo na dveh obmojih, Bengaliji in

Pandabu. Zakljuno poroilo komiteja je bilo, da indijske enske e niso zrele za volilno

pravico in tudi, e bi bile, bi se ta prekrivala z drubenimi navadami. >Dokler izobrazba ne spremeni indijskih institucij, so zahodne insitucije

nemone. Trenutna dolnost vlade je obvarovanje mnoice.

35

Na zahteve po volilni pravici je odgovarjala z dejstvom, da Indijke e ne morejo zahtevati

enakopravnosti, saj jo zgodovina prepoveduje.

>> Napredne enske so dosegle visoko stopnje civilizacije, vendar jih je velika veina e

vedno nepismenih in ignorantskih. Nevarno bi bilo dati glas slednjim. Dokler vse enske

niso izobraene, ta reforma ne more predstavljati vrednote Indije. > Njena izvolitev

predstavlja zaetek njenega ivljenskega boja za vzpostavitev ravnoteja med mokim in

ensko z odpravo drubenih zlorab in enakopravnostjo.

36

Simonova komisija, ustanovljena leta 1927, je bila prvi korak k ustanovitvi novega

indijskega zakona. To je iniciralo tudi drugi krog borbe ensk za franizo. Indijski zakon,

sprejet 1935, je poveal predstavnitvo ensk vendar ne do mere, ki so jo priakovale

njihove organizacije.

Sprva je Zdruenje ensk Indije elelo s komisijo sodelovati, vendar se je med obiskom

komisije v Indiji znalo na drugi strani. Sodelovalo je v v nacionalnem bojkotu proti

Simonovi komisiji. Komisijo je bojkotirala tudi Vseindijska konferenca ensk. Konec leta

1929 je angleka vlada organizirala okroglo mizo, a so jo nacionalisti bojkotirali,

udeleile pa se je niso tudi enske organizacije. Leta 1930 je bila organizirana Londonska

konferenca, kjer so bile predstavnice tudi enske. Izbrane niso bile s strani enskih

organizacij, temve zaradi druinskih vezi ali prepoznavnosti v Veliki Britaniji.

(Forbes 2000)

Na konferenci so zagovarjale ideal polnoletne franize, a so bile pripravljene sprejeti

doloene pogoje kot prehodno mero. enske organizacije se s tem niso strinjale.

Zahtevale so univerzalno polnoletno franizo. Sasoma se je vedno ve reformatork

pridruilo nacionalnem gibanju. e vedno so zagovarjale franizno pravico ensk, vendar

pa je bila prioriteta konec britanske prevlade.

Na drugi konferenci okrogle mize se je spet pojavil predlog univerzalne polnoletne

franize. Lord Lothian je bil doloen za predsednika franizne komisije, katere nart je bil

obisk Indije kot temelj za izbor mnenj in dokazov. Komisija ni zbrala veliko mnenj,

sprejela pa je memorandum zdruenih indijskih enskih organizacij, v katerem >>so

enske nasprotovale vsem formulacijam pod doloenimi pogoji: nominacija, franizirane

izobraene enske, franiza za odstotek urbanih ensk.

37

raziriti med ve ensk kot temelj socialne reformne in predlagali poveanje delebo

ensk nasproti mokim volilcem iz 1 proti 20 na 1 proti 5.

Preden so Indijke na to lahko odgovorile, je bil tu e drugi problem. Komunalna nagrada

je potrdila rezervirane sedee za muslimane in jih razirila e na zatirane. Ghandi je

protestiral, zahteval je enakost za nedotakljive, zato je zael s postom. Septembra 1932 je

pakt Puna 11sprejel kompromis; rezervirani sedei za zatirane znotraj hindujske

populacije. S tem je bila zavrnjena univerzalna franiza. Leta 1933 se je pojavil zakon, ki

je zahteval, da se odstotek med enskimi in mokimi volilci spet povea na 1 proti 10. To

je bil za zagovornike univerzalne franize hud udarec.

1935 je Indijski zakon sprejel razmerje 1 proti 5 in odobril programe za poveanje

enskih volilnih glasov, vendar ni sprejel univerzalne franize.

enske organizacije so se zavedle njihove nemonosti. Bile so izkljuene iz

reprezentativnih teles, ker niso imele lastnine ali niso bile poroene z mokim, ki je imel

lastnino. Zaradi neenakopravnosti civilnih pravic ensk z mokimi je bil sedaj cilj nov

zakon, ki se bo nanaal na dedovanje, poroko in skrbnitvo za otroke.

Pokazalo se je, da moki reformatorji in enske organizacije drugae konceptualizirajo

enske legalne pravice.

enske organizacije so taktizirale in sprejele vsak zakon, ki je bil po njihovem napreden.

Ghandi se s tem ni strinjal. Svetoval jim je, da ta as raje preivijo v ruralnih podrojih in

se pouijo o vakih navadah. Tako bodo razumele, da so legalne spremembe za ruralna

podroja irelevantne.

6. 3. enske v nacionalnem gibanju

enska gibanja za enakopravnost so bila v veini odraz urbanih, izobraenih ensk v boju

proti kolonizatorju pa so se zdruile enske vseh kast, starosti in podroij.

Zdruen je bil ves narod. enske so bile preseneene vedno znova, saj je bila sedaj

njihova politina participacija zelo zaeljena.

11 Pakt Puna je bil dogovor med voditelji kaste hindujcev in dalitov v imenu zatiranih razredov in ostale skupnosti. Nanaal se je na vejo predstavitev zatiranih skupin v zakonodaji.

38

V bistvu so bile enske del javnega ivljenja e poprej. Tradicionalno so bile prisotne na

nacionalnem kongresu, v vlogi en uglednih politikov ali ojih sorodnic.Veliki Britaniji

je to ostalo skrito.

>> enske so izrabljale tradicionalne vloge kot masko za razline politine aktivnosti.> Indija potrebuje enske

voditeljice, ki so iste in so sposobne samokontrole, tako kot Sita v Ramajani in

Damayanti v Mahabharati.> Sprva je Ghandi zagotovil enskam, da je prostor za

njih v gibanju, nato pa izrazil zaupanje v njihov pogum. Istoasno je zagotovil, da

njihova prisotnost v gibanju ne bo prikrajala druine in doma.

39

Bengaliji je Latika Ghosh nagovorila svoje bralce: >> Vsak od vas mora biti kot iskra, ki

bo izniila vse sovratvo in vse nepomembne sanje, ostala bo samo zlata ljubezen mati

Indije.

40

enske prilonosti za delo v urbanih predelih so posledica kolonizacije. Anglei so

preuredili tradicionalni ekonomski sistem in iz njega izkljuili vako ekonomijo. To je

pomenilo brezposelnost za veino ensk, ki so prej delale v majhnih vakih podjetjih.

Nov sektor je odprl drugana delovna mesta za enske, peica izobraenih se je zaposlila

v znanstvenem sektorju, nije kaste pa so dostikrat izkoriali za teja dela.

al se enske organizacije s to temo niso ukvarjale. Eden izmed vzrokov je bil status

lanic. Veina jih je pripadala vijemu razredu in bila odvisnih od mokih sorodnikov.

Za ensko zaposlovanje pa so se zanimale mednarodne organizacije. Ustanovile so

razlina telesa za raziskavo pogojev dela in organizirale seminarje za zaposlene enske.

V dvajsetih letih se je s strani enskih organizacij pojavila zahteva po izobraevanju in

medicinski oskrbi ensk. Potrebne so bile nove institucije, ker je spolna segregacija

onemogoala uporabo iste institucije za oba spola. Z novimi institucijami so se odprla

tudi profesionalna delovna mesta za enske. Najve potreb je bilo v medicinskem

sektorju. Manufakturne industrije so potrebovale zdravnice za svoje delavke, vladne

bolnice pa so potrebovale enski kader za svoje pacientke. enske so se sreale z velikim

problemom. Veina univerz je bila mokih. e so elele tudirati je to pomenilo odhod od

doma, s tem pa kritev kastnih pravil, katerih posledice so obutili tudi ostali lani

druine. Med kariero so se sreevale z nespotovanjem s strani mokih, teko pa je bilo

istoasno skrbeti tudi za druino. Ne smemo pozabiti, da so bile pod nadzorom njihovih

anglekih sester. Dobivale so manjo plao in evropejke so jih tretirale za manjvredne

zaradi rasnih razlik.

Konec devetnajstega stoletja so se zaposlovale tudi v tekstilnih industrijah; ena tretjina

zaposlenih je bila ensk. Leta 1891 je bil sprejet odlok o maksimalnem delovnem dnevu

ensk, meja je bila enajst ur. Deset let kasneje so sprejeli odlok o prepovedi dela ensk

ponoi.

V dvajsetih letih dvajsetega stoletja je zaposlenost ensk v manufakturi izredno padla.

Delodajalci niso eleli plaevati za zdravniko oskrbo, moen vzrok pa je tudi

sprememba v produkciji. (Forbes 2000)

Leta 1932 je Vseindijska konferenca ensk organizirala konferenco za zaposlene enske

in ustanovila komiteje za delo, ki so na terenu poizvedovali o pogojih dela ensk. Nova

zakonodaja je prepovedovala zaposlovanje otrok in doloala ugodnosti materinstva.

41

enske si s tem niso pridobile boljega poloaja, temve so jih podjetja odpustila in

zaposlila moke.

Delavke so protestirale in se prikljuile enskim delavskim organizacijam. Nekatere so

zahtevale mednarodne standarde dela za enske, spet druge so zahtevale enakopravnost

ensk in mokih brez ugodnosti za enske. Problem delavk je bil v neizobraenosti in

neorganiziranosti in tako nesposobnosti zagovarjanja v javnem ivljenju, zato so

potrebovale svoje predstavnice. Interesa s strani srednjega razreda ni bilo.

Ve kot tretjino delavcev v rudnikih so predstavljale enske. Podatkov o delavnih

razmerah je izredno malo. >> Razlog za to lahko najdemo v lokaciji rudnikov dale od

urbanih podroij, drugi razlog pa predstavlja sama struktura delavk. Veina teh delavk je

pripadala marginalnem plemenskem razredu, ki je bil tuj tako tradicionalnemu vakemu

hinduizmu kot mestnemu prebivalstvu. > Sluabniki so imeli veliko vlogo tudi pri socializaciji otrok druine, kjer so bili

zaposleni bili bordeli nebesa za

enske, ki niso imele doma

42

V sredini tiridesetih let so enske organizacije v celoti izgubile hegemonijo. Ideologija

organizacij je bila preve urbana, preve srednjerazredna, da bi lahko adekvatno

predstavljala vse Indijke.

Veina lanic bivih enskih organizacij se je pridruila marksistinemu gibanju in

oznanjala socialistino revolucijo.

Leta 1936 se je volitev udeleila ena estina polnoletnega prebivalstva. Na volitvah so

sodelovale tudi vse enske stareje od enaindvajset let, ki so imele lastnino ali doloeno

stopnjo izobrazbe. enske organizacije, ki so poprej zahtevale enakopravnost z mokimi,

so sedaj zahtevale rezervirana mesta za enske. Spredvidele so realnost in si hotele

zagotoviti udelebo v politinih vodah. Po protestu jim je Nehru ugodil. V vseh

provincah so stranke imele natanko enako tevilo kandidatk kot je bilo tevilo

rezerviranih sedeev. Province so dobile svojo vlado, ki pa je bila odgovorna centralni.

enske so torej kljub majhnem tevilu bile prisotne na politini sceni. Ne da bi se Anglei

posvetovali z notranjimi vladami, so leta 1939 Indijo razglasili za aktivno v drugi

svetovni vojni. Sprva je indijski kongres ponudil podporo v zameno za neodvisnost po

vojni, a vlada ni odgovorila. Ministri indijskega kongresa so odstopili. To so bila leta

naraajoega komunalizma v Indiji. Leta 1940 je Ghandi razglasil civilno neupotevanje

anglekih pravil. Na stotine protestnikov je bilo v zaporih. Na nacionalnem kongresu je

bil ustanovljen oddelek za enske, katerega naloga je bila tudij enskih nezmonosti,

rekrutiranje ensk v kongres, koordinacija in vodenje aktivnosti kongresnic ter ohranjanje

stikov z enskimi organizacijami (Forbes 2000).

Leta 1942 je kongres sprejel resolucijo o umiku Angleev iz Indije. Indijci so bojkotirali

vse tuje prehrambene produkte, ole in sodia. Vlada je priprla lane kongresa. Na

ulicah mest so se odvijali vsakodnevni protesti in spopadi s policijo, v ruralnih podrojih

so se delavci uprli delodajalcem. Zaelo se je gibanje Quit Indija. Vzpostavili so radijsko

postajo Glas svobode, v kateri so predvajali ideje neodvisne Indije. Angleka vlada je

radijsko postajo ukinila.

Boj za neodvisnost je bil boj celotne Indije, boj ensk in mokih, muslimanov in

hindujcev.

Indijci so se zdruevali tudi izven svoje domovine. V Singapurju so ustanovili vadie za

enske vojakinje. Kmalu so bila vadbia tudi v Bangkoku in Rangoomu. Bilo je ve kot

43

tiso vojakinj. Te se niso razlikovale od mokih. Nosile so uniforme s hlaami, veina

izmed njih pa je imela kratke lase.

Vojska v boju nikoli ni aktivno sodelovala, vendar je imela psiholoki efekt na enske.

Po drugi svetovni vojni se je veina izobraenih ensk pridruila kmekim gibanjem.

Vkljuile so se tudi enske iz ruralnih podroij. Kmetje v znak protesta, pridelka niso

izroili delodajalcu. V etvi so imele veliko vlogo tudi enske. Pomagale so v vseh fazah.

Prvi so se mestne in vake enske zdruile v boju proti okupatorju.

Leta 1947 sta Indija in Pakistan postali neodvisni dravi. Pakistan se je utemeljil kot

verska drava, Indija pa kot demokratina. Leto kasneje so umorili Ghanija, enske so

izgubile sanje o enakopravni dravi pod vodstvom njihovega priljubljenega voditelja.

Indijska ustava je razglasila enakopravnost osnovnih pravic in prepovedala

diskriminacijo na javnih mestih. Med leti 1950 in 1955 se je redefiniralo hindujske

zakone o poroki , loitvah in dedovanju. enske so bile vkljuene v stranke, ustanovljene

pa so bile instutucije za enske potrebe. Vlada je v nartovanje drave vkljuila enske

organizacije. Veina teh organizacij je postala formalnih, s svojo pisarno in

izobraevalnimi centri.

Z narti vlade se niso strinjale privrenke komunistinih strank, saj so v vladnih nartih

videle redukcijo enskih organizacij na dobrodelne funkcije (Forbes 2000).

Leta 1954 je bila organizirana nacionalna konferenca za enska vpraanja. Kljub trudu

ensk za enakopravnost, indijska vlada ni bila resno izzvana vse do leta 1974, ko je bilo

izdano poroilo o enskem statusu z imenom Proti enakopravnosti (Toward Equality).

Poroilo je naroilo ministrstvo za izobraevanje in socialo, namen poroila pa je bil

>>pregled ustavnih, legalnih in administrativnih provizij, ki so se nanaale na enski

poloaj, njihovo izobraevanje in zaposlovanje. > Milijoni ensk niso uivali modernosti, naj je bilo to v ekonomskem, tehnolokem,

politinem ali socialnem pogledu, na alost to ostaja dejstvo se danes.

44

Kljub prisotnosti ensk v politinem prostoru (7 odstotkov ensk v indijskem parlamentu

leta 1991, v ZDA 6 odstotkov, v Veliki Britaniji 6 odstotkov(Forbes 2000: 230)), je bila

edina vplivna enska Indira Ghandi. Zanikala je feminizem, vendar je stalno opozarjala

na slab poloaj ensk in v ospredje postavljala pomembnost materinstva. Na poroilo

Proti enakopravnosti je odgovarjala, da je bilo narejeno po zahodnih kriterijih, ki ne

veljajo za Indijo. Trdila je, da Indijci niso seksisti.

Poroilo je povzroilo nastanek novih enskih gibanj. Ta med seboj niso bila povezana

formalno. Znailna je bila decentralizacija. Osredotoenost gibanj je bila na

tradicionalnih praksah in verovanju kot sredstvih za zatiranje ensk. Ustanovili so prvi

feministini asopis.

Nekateri znanstveniki vidijo klju enskega poloaja v ekonomski poziciji. enske niso

enakopravne z mokimi v lastnitvu posestev, viini plae, zdravstveni oskrbi.

Poroilo Proti enakopravnosti je videlo kot enega od vzrokov, proces transformacije

malih industrij in domaij v nacionalne industrije. S tem so najve izgubile enske.

Industrije so se preselile na oddaljena mesta, zahtevale pa so znanja in izobrazbo, ki jo

enske niso imele. Istoasno enska prisotnost v modernizirani delovni sili ni bila

zaeljena.

Kljub vejim dohodkom, so druine enske e vedno zanemarjale.Praksa abortusa v

primeru odkritega enskega spola zarodka, je ostajala.

Vkljuitve ensk v javno ivljenje tu ne gre zanikati, vendar je kljub temu e vedno

velika veina ostala doma in tradicionalno sluila mou.

45

Prejnja poglavja so obravnavala zgodovinsko vlogo ensk v javni sferi, skozi oi ire

javnosti, zdaj pa si poglejmo e kakno je ivljenje hindujke od rojstva do smrti, z vsemi

e vnaprej doloenimi pravili in ceremonijami.

7. OTROTVO

Skozi zgodovino je bilo v vseh patriarhalnih drubah, vkljuno z Indijo, rojstvo herke

nezaeljeno, saj je sin omogoal stalno ekonomsko stabilnost druine. Ostal je v druini,

v nasprotju s hero, ki se je po poroki odselila, in tako omogoal podporo ostarelim

starem, poleg tega pa je imel vojako vrednost, tako imenovano sposobnost vojskovanja

in obrambe pred sovraniki, ki je enska naj ne bi imela. (Altekar 1995: 3)

Nedvomno to ne dri, saj enska z rojevanjem otrok posredno omogoa vojako silo,

primarno pa obstoj drube.

Eden izmed razlogov za nepriljubljenost her v starodavni Indiji je bilo rtvovanje ensk

bogovom, medtem, ko so bili moki iz tega izkljueni.

Poroka enske takrat ni predstavljala teav, kar ne velja za kasneje, saj so si enske

partnerja same izbirale, vnaprej dogovorjena poroka takrat e ni obstajala. Tudi po smrti

moa, so se enske ponovno poroale. Skozi as se je veal pomen aenja prednikov,

astili pa so jih lahko samo moki, enske so bile iz obredov izkljuene.

V zaetku naega tetja se je pojavila praksa poroanja otrok, z njo pa tudi prepoved

ponovnega poroanja vdov. Znotrajkastne poroke v drubi niso bile ve priljubljene, zato

se je oblikovalo na stotine podkast, ki so bazirale na eksogamiji. Pojavile so se teave pri

iskanju partnerja za ensko, ki jih prej ni bilo. Izbira je bila zdaj mnogo teja, saj so jo

doloala nova pravila.

Prepoved ponovnega poroanja v primeru smrti moa, je oznaila nova praksa v petem

stoletju naega tetja sati, zaiganje ivih vdov na pogrebnih grmadah njihovih mo, s

katero naj bi se izrazila njihova predanost in alovanje ob izgubi moa.

Ob vseh teh razlogih ni teko sprevideti zakaj rojstvo here ni bilo zaeleno.

>>Biti oe ali mati enski potomki je pomenilo izvor neznosne boleine in bede.

46

Kot naravna posledica temu dogajanju, se je zaela pojavljati nezaeljenost enske

potomke tudi v literaturi. V Mahabharati je tako mogoe zaslediti odstavek, da medtem,

ko moki potomec prinaa upanje, enska potomka prinaa teave (Altekar 1995: 5).

Kljub nezaeljenosti enske potomke v vedski literaturi ni bilo zaslediti prakse

infanticida. etudi se je praksa ponekod pojavljala, je bila strogo obsojena s strani

Smritijev13. V vzponu angleke civilizacije naj bi ta praksa prevladala v nijih kastah,

vendar pa dokazov za to ni mo najti.

e ve, statistika med leti 1891 in 1931, ki je vzela v vzorec deset tiso ljudi, kae, da je

bilo tevilo deklet starih do pet let v vseh letih malo veje od tevila fantov.

Tabela 1: Razporeditev spolov med otroci starimi manj kot pet let v Indiji

Vzorec: 10 000 ljudi

Leto t.fantov starih manj kot pet let t.deklet starih manj kot pet let

1891 1409 1527

1901 1254 1339

1911 1327 1433

1921 1202 1306

1931 1458 1665

Vir: Altekar (1995: 77)

Statistike izdelane med indijsko populacijo ni mo vzeti kot dokaz, da infanticid v Indiji

ni obstajal, saj je kot prvo, v vzorec vzetih premalo ljudi, in kot drugo, v Indiji veliko

prebivalstva ni bilo popisanega s strani statistinega urada.

8. IZOBRAEVANJE

V letih pred naim tetjem izobraevanje ensk v Indiji ni bilo ni nenavadnega.

enske so bile razdeljene v dve skupini; Brahmavadinis-tudij teologije in filozofije, ki je

trajal celotno ivljenjsko obdobje in Sadyodvahas-tudij, ki je trajal do poroke.

( Altekar 1995)

Bistvo tudija je predstavljala vedska literatura. tudij je potekal v krogu druine, po

specializaciji so se uenke pridruile slovitim uiteljem. Teh v indijski drubi ni bilo

13 Smriti je pojem, ki izvira iz sanskrta. Oznauje tradicijo in se pojavlja kot sekundaren po pomembnosti v primerjavi s rutiji. Del smritijev predstavljajo Purane, Sutre in Mahabharata.

47

veliko. Tu je na mestu dodati, da do etrtega stoletja naega tetja niso obstajale niti javne

ole za deke, kaj ele za punke, zato je bila javna praksa pouevanje doma.

Od vedskega do sutra obdobja (do 300 p.n.t) je bila za punke vijih kast prav tako

obvezna upanajana14, kar je zahtevalo visok nivo izobrazbe.

Uveljavitev otroke poroke v zaetku naega tetja15 pomeni zaetek stagnacije enskega

izobraevanja. Ukinjen je bil tudi proces upanajane. V dobrem stoletju je bila enskam

popolnoma odvzeta monost izobrazbe. Kriza se je le e stopnjevala. V osmem stoletju

naega tetja so bile punke poroene e pri osmih letih. e vedno je bilo tukaj priblino

dve leti asa za izobraevanje punk, vendar je bila vsa energija usmerjena v priprave za

poroko.

V obdobju muslimanske nadvlade je nepismenost hindujk sunkovito naraala, z

anglekim koloniziranjem pa je ensko izobraevanje popolnoma zamrlo. Z letom 1850

je indijska administracija zaela spodbujati izobraevanje ensk, a brez pravih uspehov.

Punke so se e vedno poroale pri osmih letih in izobraevanje je bilo nemogoe.

>>V zaetku dvajsetega stoletja so se porona leta punk dvignila na dvanajst, 1955 pa je

zakonodaja podala osemnajst let kot ustrezno starost za poroko deklet. S tem zakonom je

bila indijskim enskam spet podana monost izobraevanja.

48

9. POROKA

Poroko v hinduizmu lahko smatramo za najpomembneji trenutek v ivljenju ensk. Z

njo je zaznamovana njihova prihodnost in sigurnost.

9. 1. Razvoj poroke

Ep Mahabharata nas pouuje, da institucija zakona v starodavni Indiji ni obstajala,

Svetaketu naj bi bil tisti, ki naj bi promiskuiteto zaokroil s formalno poroko(Altekar

1995).

Ali je promiskuiteta v predvedskem obdobju obstajala ali ne ni mogoe z gotovostjo

zatrditi, saj so dokazi za njo zgolj ohlapni.

>> Ne samo, da je bila institucija poroke ustanovljena e v vedskem obdobju, temve je

bila e tedaj smatrana kot socialna in verska dolnost in obveza. > oseba, ki ni poroena ne more biti sveta. Iz

verskega vidika ostaja nepopolna in zato neprimerna za udelebo v verskih

zakramentih.

49

da omogoa mnogo laje ivljenje. Med drugim je v epu mo zaslediti, da ima pokojnica

pravico do seiga njenega trupla samo v primeru, da je poroena.

Mlada dekleta so se tako znala v zakonskem jarmu e preden so bile dovolj stare , da bi

same odloale o sebi.Ta zapoved je poskuala uniiti vse spiritualne in znanstvene

ambicije deklet.

V zaetku naega tetja je bila zaelena poroka pred puberteto deklet. >> Nekateri

misleci so predlagali, da stari poroijo svoja dekleta pred njihovo puberteto, etudi ne

najdejo primernega partnerja za njih

50

V zaetku naega tetja je hindujska druba zaela velik pomen pripisovati nedolnosti

deklet. Za dekleta, ki so bila posiljena, je bila teavno najti enina. Zakonodajalci so jim

tako omogoili to vrsto poroke z izbrancem, ki za njih ni bil primeren. >>To ni bil najbolj

zadovoljiv dogovor, vendar edini, ki je bil na razpolago.

51

>> V Kamasutri je take vrste poroka vpisana kot idealna, V Mahabharati je uvrena med

zaelene poroke v tej vrsti poroke ni

razlik med nevestami. Vse dobijo eno kravo in enega bika v ceremonialne namene, zato

to ne gre izenaevati s ceno deklet.

52

Brahma poroka

Oe svoji herki skrbno izbere enina, ga povabi v svojo hio in mu ponudi nevesto po

doloenih religijskih pravilih. Dekle aktivno ne sodeluje pri odloitvi.

>> eprav je dekle obravnavano kot objekt, to njenemu bodoemu mou ne daje nobene

pravice, da jo tretira kot svojo lastnino Dolnost enina je spotovanje svoje ene in

medsebojna povezanost skozi vse ivljenje.>Poroka je bila smatrana za sveto religijsko zdruitev do katere je pripeljala boanska

mo.>, da je ivljenje prehodno in, e naj bi poroka

zagotavljala kontinuiteto druine, nevesta ne bi smela biti premlada.

53

V zaetku naega tetja se je druba odloila za predpubertetne poroke. Prekinjena je bila

upanajana za dekleta, zato je bil pritisk na njih e veji. Pri petnajstih letih je bil zaelen

potomec in dekleta, ki se do takrat e niso niti poroila, so preivljala teke ase.

V drugem stoletju naega tetja so predpubertetne poroke postale nekaj obiajnega. V

primeru, da do pubertete stari niso nali dekletu primernega moa, so jo velikokrat

poroili z mokim, s katerim se nista ujemala.

Med petim in desetim stoletjem naega tetja se je prielo spodbujati poroke dosti pred

puberteto. Dekle naj bi stopilo v puberteto okoli desetega leta, zato so ta leta zadnji as za

poroko. Idealna starost je bila osem let, ker naj bi predstavljala ravnoteje z upanajano

dekov, ki se je prav tako izvajala pri enaki starosti.

Sprva so prakso predpubertetnih porok spotovali zgolj brahmani.

Obstajajo zapiski, da vse do sedemnajstega stoletja naega tetja, kasta katrij ni

pristajala na takno vrsto poroke. Katrije so bojevniki in tako zgodnje poroke bi v

drubo prinesle e ve vdov.

Tam kjer so upotevali predpubertetne poroke, se je primerna starost za dekleta zaela

znievati kot posledica analogije z upanajano. Starem je bilo svetovano, da se upanajana

izvri pri petih letih starosti, zato se je avtomatino starost deklet za poroko zniala na

komaj pet let.

Ti ekstremni vzorci se v drubi niso obdrali dolgo asa, znailni pa so bili predvsem za

nije kaste.

V enajstem stoletju naega tetja je bila povprena starost brahmanskih nevest dvanajst

let. (Altekar 1995)

>> Osmo in deveto stoletje naega tetja je zaznamovalo razvejanje kast na stotine

podkast in prepoved poroanja znotraj njih.

54

V zaetku britanske vladavine, je bila povprena starost deklet pri poroki osem ali devet

let (Altekar 1995). S prihodom zahodnjakih idej na podroje Indije, so indijski

intelektualci zautili potrebo po zvianju porone starosti deklet, vendar njihovi predlogi

niso bili uspeni vse do zaetka dvajsetega stoletja. Takrat so starost zviali na dvanajst

let. ira druba je imela e vedno pomisleke, a je poasi zaela sprejemati nov obiaj.

Zakon Sarda je starost deklet zvial na tirinajst let, upoteval pa ga je veinoma napredni

srednji razred. Velika inflacija leta 1942 je onemogoala preivetje srednjega razreda

zgolj z eno plao v druini. Odprle so se nove monosti zaposlitev za enske.

Zaposlovanje ensk je prineslo nujnost izobraevanja in zato kasnejo poroko okoli

enaindvajsetega leta.

S to prakso poroanja deklet se hindujska druba vraa v vedsko tradicijo, kjer je bil velik

poudarek na izobraevanju deklet, vseeno pa po nekaterih delih Indije e vedno obstaja

praksa zgodnjega poroanja.

>>Fantek je star priblino est let, ko ga poroijo z deklico, vendar ivita loeno vse do

njenega osemnajstega leta.

55

9. 4. Vloga enske pri odloitvi za poroko

Z znievanjem ugodne starosti deklet za poroko, je padala tudi avtonomnost njihove

izbire. Svayamvara-koncept samostojne odloitve enske pri izboru enina, je preivel

nekje do dvanajstega stoletja, ki je zaznamovalo modo otrokih poroke. Veina takih

porok se je odvijala znotraj razreda katrij in e to vedno po diskusiji here z oetom.

9. 5. Dota

Dota je blagovno-denarna zamenjava med stari mladoporoencev.

V starodavni Indiji je dota pripadala nevestinemu in ne eninovemu oetu, saj je s tem,

ko je enin odpeljal nevesto, njeno druino depriviral za njeno pomo v gospodinjstvu.

Pred Atharvavedo hindujci dote niso poznali. Koncept je priel v drubo z medsebojnim

izmenjavanjem daril znotraj kraljevske druine. Darila so bila v kraljevskih druinah na

prostovoljni bazi, zato bi jih teko umestili v koncept dote, so pa vsekakor njen zametek.

Dolgo asa je bila cena dote zgolj nominalna, v trinajstem stoletju pa je v kraljevskih

druinah zaradi mone zaelenosti njihovih sinov, prilo do astronomskih cen.

Med ostalim prebivalstvom je vse do devetnajstega stoletja, dota ostajala zgolj

prostovoljni prispevek nevestinega oeta in ni imela nobenega vpliva na dogovor o

poroki. (Altekar 1995)

V obdobju britanske kolonizacije je dota postala izredno pomemben faktor.

>> Izobraevanje na visoki ravni in s tem dober zaetek kariere v svojem poklicu je med

mladimi fanti izredno izboljalo ekonomsko in socialno pozicijo in jih tako naredilo

izredno zaelene za enine. S tem se jim je mono dvignila cena na poronem trgu. > Nevestini stari, dajo eninovim dva tiso rupij17. Mi imamo sreo, da je samo toliko,

v drugih kastah je dota mnogo veja.

56

9. 6. Koncept pravil pri poroanju

V veini drub obstajajo pozitivna in negativna pravila pri izbiri partnerja za poroko.

Pozitivna doloajo s kom naj bi se oseba poroila, negativna pa s kom naj se ne bi.

Endogamija in hipergamija tako doloata skupine znotraj katerih naj bi se oseba poroila,

medtem, ko eksogamna pravila prepovedujejo poroko v doloenih skupinah.

Endogamija in hipergamija sta povezani s kastno strukturo. Moki se mora poroiti

znotraj svoje subkaste (jati).

Vasih je ta tako majhna, da vkljuuje zgolj ire sorodstvo eninovih starev. ( Srinivas

1995)

Eksogamna pravila so komplementarna endogamnim, prepovedujejo poroko med

osebami iste skupine. Naj tu pojasnim eksogamiji gotra in sapinda.

9. 6. 1. Gotra

Dananje pravilo, ki prepoveduje poroko med osebami iste gotre, je bilo nepoznano

indijski drubi dolgo asa. Gotra je pravilo tako imenovane dvakrat rojene kaste,

brahmanov, vendar pa obstaja nekaj primerov tega koncepta tudi zunaj te kaste.

>> Gotra pomeni skupino ljudi, ki jih med seboj povezuje spiritualna ali krvna vez.> Gotre so razline vedske skupine, ki pomenijo potomce razlinih sadhujev. So hkrati

pot in razloitev.>tradicijo

izvora iz doloenih razsvetljenih mo (sage), ki so iveli skozi preteklost

57

9. 6. 2. Sapinda

Za ensko, ki ni v isti Sapindi po mamini strani, niti ne pripada isti druini po oetovi

strani, je priporoena poroka z dvakrat rojenimi18 (brahmani, katrije, vajje)

(Manusmriti 5-60)

Moki naj izbere ensko, ki je sorodstveno od njega oddaljena saj za deset druin pa

eprav so blinje vezi bogateje v materialnem smislu. ( Manusmriti 5-61)

Sapinda je koncept poroanja med sorodniki.

Sam pojem ima dva pomena. Prvi za sapindo smatra tiste, ki si delijo lene istega telesa,

drugi pa tiste, ki jih zdrui darovanje rievih kroglic istim mrtvim prednikom.

(Srinivas 1995)

Med hindujci je take vrste poroka prepovedana

Nenapisano pravilo je v preteklosti poveljevalo, da enin in nevesta po materini strani

nista v sorodu vsaj pet generacij in po oetovi vsaj sedem, leta 1955 pa je hindujski

poroni zakon doloil, da >>je poroka dovoljena zgolj za tiste, ki po oetovi strani niso

v sorodu ve kot pet generacij, po materini pa tri.

58

razlike med brahmani in ostalimi kastami. Medkastno poroanje je postalo nezaeljeno.

Ko so brahmani znotraj svoje kaste ustvarili endogamijo, so jim sledile tudi druge kaste.

>> Poroka je vedno znotraj iste kaste. Mi nikoli ne vzamemo enske iz druge kaste in ne

damo enske v drugo kasto.> Pred poroko je

zaroka. Najprej preverimo ujemanje horoskopov med potencialnima partnerjema in, e se

planeti ujemajo, nastopijo dolnosti. Prvih pet dni bodoa nevesta prihaja v hio enina,

vendar odhaja spat domov. Dejstvo je, da se indijske enske poroajo zelo mlade. e je

fant star devetnajst let, jih dekle teje samo petnajst. Do njenega osemnajstega leta,

ivimo posebej in ne govorimo med seboj. enska ez dan opravlja svoje dolnosti v

moevi hii, zveer pa se vraa domov. Jaz sem imel sreo, da je moja ena ivela v

sosednji hii.

59

9. 9. Porona ceremonija

Ceremonija je izredno pomemben vidik hindujske poroke, e posebno med brahmani.

Porone ceremonije sestavljajo ritual zaroke (niscitartha), doloitev primernega datuma

poroke (muhurta), sprejem enina s strani dekletove druine (kasiyatra), formalno videnje

neveste in enina (mukhadarasana), izmenjava vencev, podaritev neveste eninu

(kanyadana), stisk nevestine roke (panigrahama), objem daritvenega ognja

(agniparinaya), daritev posuene veje ognju (layahoma) in upotevanje sedmih korakov.

Ritual spremljajo himne in teksti v sankskrtu.20

(Srinivas 1991)

V zadnjem asu je mogoe zaznati vse vejo vesternizacijo med vijimi kastami, zato je

ritual reduciran na minimum, medtem, ko nije kaste v elji po vzponu na hierarhini

lestvici vse bolj prevzemajo sanskrtske navade in rituale.

19 Padmin dnevnik sem poimenovala svoj osebni dnevnik, ki sem ga pisala skozi celotno potovanje po Indiji med leti 2001 in 2002. 20 Za obseneji opis ceremonije glej Dubois, A. Hindu manners, customs and ceremonies, New Delhi, Rupa& Co., 1999

60

10. LOITEV

Noben razsoden moki naj here ne odda drugemu potem, ko je svojo hi oddal enemu

mokemu. (Manusmriti 4-71)

Mo lahko eno zapusti v primeru, da je ta omadeevana, bolna, razdeviena in mu bila

dana na nepoten nain. (Manusmriti 4-72)

e kdorkoli odda svojo omadeevano her mokemu, ne da bi mu za to povedal, lahko

enin razveljavi dogovor. (Manusmriti 4-73)

e je el moki na potovanje zaradi svete dolnosti, , ga je ena primorana akati osem

let. e je njegov namen izobraevanje in slava, potem ga mora akati est let, e pa je

odel zaradi uitka, tri leta. (Manusmriti 4-76)

Eno leto naj moki, ki ga ena sovrai, vztraja z njo. Po enem letu naj jo prikraja

njenega imetja in naj jo zapusti. (Manusmriti 4-77)

enska, ki pokae nespotovanje do svojega moa zaradi njegovih strasti, kot sta

alkoholizem ali bolezni, mora biti izolirana tri mesece in prikrajana za svoje ornamente

in stvari. (Manusmriti 4-78)

ensko, ki pije alkohol, je slabo vzgojena, upornika, bolna, mo lahko ob kateremkoli

asu zamenja z drugo ensko. (Manusmriti 4-80)

Neplodno ensko lahko mo zamenja za drugo po osmih letih, e pa so vsi otroci umrli, jo

lahko zamenja po desetih. V primeru, da je rodila samo here, naj jo zamenja po enajstih

letih, e pa je prepirljiva, naj bo zamenjana z drugo ensko brez akanja.

(Manusmriti 4-81)

e je enska bolna, vendar pa naklonjena svojemu mou, naj bo zamenjana zgolj z njeno

privolitvijo in naj ne bo nikoli osramoena. ( Manusmriti 4-82)

V literaturi Dharmaastra (200-1200 l.n.t.) je zapisano, da se moki lahko ponovno

poroi, medtem, ko je enskam loitev prepovedana. Kot kranstvo, je tudi hinduizem

smatral, da je poroka nerazdruljiva, vseeno pa najdemo primere, ko je bila enskam

dovoljena loitev.

61

Pred naim tetjem je enska lahko zapustila moa v primeru, da je bil impotenten, nor ali

pa je imel nalezljivo bolezen. Ponovno se je lahko poroila v primeru, da v prejnjem

zakonu ni imela otrok.

V obdobju zaetka kranstva in z vzponom puritanizma se je razirila ideja o zgolj

enkratni poroki enske. Ta ideja je veljala preteno v vijih kastah, medtem, ko so se v

nijih loitve e vedno pojavljale.

e primerjamo hinduizem s kranstvom, vidimo, da RKC loitve e danes ne priznava.

V hindujskih poronih obiajih, se lahko ponovno poroi samo moki in celo prisili

ensko, da kljub novi eni ostane v hii kot gospodinja. (Altekar 1995)

Obstajata dva naina za izboljanje situacije. Eden izmed njih je prepoved poligamije. Ta

prepoved bi avtomatino izkoreninila prakso zapuenih ensk. Drug nain je monost

loitve v predpisanih pogojih.

Leta 1955 je bil sprejet zakon, ki omogoa loitev v primeru, da eden izmed zakoncev

pristopi k drugi veri ali pa v zakonu vlada krutost, ki je utemeljena z obutkom

ogroenosti v skupnem ivljenju. Loitev je mona tudi v primeru petletne norosti enega

izmed partnerjev ali pa pet let trajajoe prenosljive bolezni. e ima mo konkubino pet

let, ena lahko zahteva loitev. ( Srinivas 1991)

e poblije pogledamo hindujsko drubo, loitev tudi enskam ni pisana na koo. V

primeru loitve enska izredno teko najde novega partnerja, ki bi zanjo skrbel, zato se

veina ne strinja z loitvijo.Loitev naj bi bila tako skrajna sila v nevzdrnem

vsakdanjiku.

62

11 . IVLJENJE PO POROKI

ena ni moeva sunja, temve njegova sopotnica, pomonica in enakopravna partnerka

v vsej njegovi srei in trpljenju-tako svobodna kot mo, da si izbere svojo pot.

( Mahatma Ghandi)

Do petega stoletja pred naim tetjem je bila nevesta v druini spotovana kot

enakopravna lanica druine. Kljub moevi superiornosti, je enska simbolizirala dom. V

vedski literaturi zasledimo veliko spotovanje do ensk. ena je imela glavno besedo pri

hinih opravilih; narekovala je sluinadi in skrbela za koordinacijo v hii. S trendom

otrokih porok se je odnos do nje zaenjal spreminjati. Dekleta so postala uenke svojih

partnerjev. Zaradi mladosti in neizkuenosti so se jim dogajali spodrsljaji in njihove tae

so to zaele izrabljati s preveliko avtoriteto in kazanjem svoje moi. enska je postala

podlonica svojemu mou, on je bil tisti, ki jo je vodil skozi ivljenje. Zanimiva je

anologija uitelja z eninom.

Za ensko je postala poroka nadomestek upanajane, ki je bila namenjena samo mokim.

Tako kot se je moki v procesu uenja preselil v uiteljevo hio, se je enska po poroki

preselila v moevo in kot je imel uitelj pravico kaznovati svojega uenca v primeru

njegove neposlunosti, je ta pravica prav tako pripadla eninu v odnosu s svojo nevesto.

(Altekar 1995)

Take vrste miselnost zasledimo tudi v kranstvu.

Izvorna porona ceremonija narekuje enski naj ljubi in uboga svojega moa do svoje

smrti, medtem, ko mora moki ensko ljubiti in skrbeti zanjo(Altekar 1995). Ta obred

lahko razumemo kot naravno posledico Pavlovih pisem, v katerih je mo vodja ene tako

kot je Jezus vodja Cerkve.

Vedska literatura je odnos med eno in moem videla kot komplementaren.

>> Moki je samo polovica in ni popoln dokler ni zdruen z eno in dokler z njo nima

otrok.

63

11.1. Materinstvo

Matridevo bhava - Naj bo tvoja mati tvoj bog. (Taittiriya Upanishade)

V hinduizmu materinstvo pomeni najvejo slavo ensk. enska ni objekt poelenja, ampak

mati, voditeljica. Zakon brez materinstva ni popoln. enske so najveje konzervatorke

kulture. Predane so domu. Samo s tem, da obstajajo, so misijonarke civilizacij. S svojo

neizmerno kapaciteto po samortvovanju so voditeljice ahimse.21

(S. Radhakrishnan Podpredsednik Indije leta 1953)

Materinstvo je smatrano za eno najvejih vrednot v hinduizmu. Sin matere ne sme nikoli

zapustiti, etudi jo izloi druba. Po oetovi smrti je njegova naloga skrb za mater.

21 Ahimsa je koncept nenasilja do vseh ivih bitij.

64

12. POLOAJ VDOVE

Poloaj vdove je nemalokrat dober pokazatelj odnosa drube do ensk. Tako Dubois

navaja: >>Vdove v drubi uivajo manje spotovanje kot ostale enske,; in e so po

monosti e brez otrok, jih celotna druba zaniuje.

65

Kot smo e povedali je bila praksa razirjena med katrijami in posebej ni bila

priporoena brahmanom, vendar pa so jo ti okoli leta 1000 prevzeli kot svojo. Niso

odobravali katrijske posebnosti, zato so tekste, ki so to neodobravali priredili sebi v prid,

e, da je bilo to miljeno zgolj za trenutno neprisebnost vdov, sati pa mora biti odraz

popolnega zavedanja.

Sati je obdral status prepoznane, vendar e vedno izbirne prakse. S prihodom

tirinajstega stoletja se je praksa zaela iriti, vendar pa je uradna procedura opisana ele

po sedemnajstem stoletju v tekstih Nirnayasindu in Dharmasindhu. Sati naj bi bil objekt

najvejega aenja, zato so obred vedno spremljali glasbeniki. ensko so okopali, nato

pa je na svoje spolovilo dala cel poroni bli. S seboj je nesla kurkumo, zrcalo in panove

liste, ki naj bi predstavljali poroni bli. Ponavadi je ves nakit podarila svojim binjim, ti

pa so ga tretirali kot svetega. Nato se je poslovila. e je bila vdova le ena, so jo segali na

istem prostoru kot moa, drugae pa je na ta prostor legla moeva najljuba vdova. V

primeru smrti moa na bojiu je bil ta postopek onemogoen, zato so vdovo zagali

skupaj z moevim turbanom ali evlji.

enske so si sredi ognjenih plamenov dostikrat premislile in da ne bi skakale iz ognja, je

bil prostor za kremiranje v primeru satija vedno dosti globlji, e pa se jim je e uspelo

izogniti seigu, sta jih druba in druina izloili .

ele v zaetku devetnajstega stoletja-leta 1829 je Lord William Bentick oznail sati kot

nelegalen v britanski Indiji .

Reuters e leta 1987 poroa o prisilnem satiju.

Roop Kanwar iz vasi Diwrala je bila prisiljena iti na grmado kljub njenem

nasprotovanju. elela je pobegniti, a so bili leseni hlodi naloeni vse do njenega vratu.

Njeni kriki po pomoi so bili preplavljeni z recitacijo mantre Gayatri23. eprav so sosedi

trdili, da je bila stara osemnajst let, je poroilo ole kazalo sedemnajst. (www.

Dalistan.org)

V primeru, da se vdova ni odloila za sati, so ji ostale tri monosti. Lahko je ostala vdova

celo ivljenje, se ponovno poroila ali pa se je odloila za niyogo.

23 Mantra Gayatri je vrhovna mantra hinduizma. Je nepersonalna. Pripisujejo ji udeno mo. Om Bhur bhuvah Suvah Tat Savitur Varenyam Bhargo Devasya Dhimahi DhiYo Yo Nah Pracodayat.

66

12. 2. Niyoga

Niyoga je obiaj, poznan v mnogih civilizacijah. Po smrti moa je dolnost njegovega

brata vzeti vdovo za eno.

Med Judi je bila ponovna poroka z moevim bratom avtomatska in zanjo ni bilo

potrebnih nobenih ceremonij. Podlago za to najdemo v Stari zavezi.

(Altekar 1995)

Vzroki za to navado so v sami ideji enske kot lastnine, ki po poroki pripada moevi

druini. e je enska postala vdova in je bila brez potomcev, je bila skrb brata njenega

moa zagotoviti moko potomstvo, to funkcijo pa je opravljal tudi v primeru neplodnosti

svojega brata.

Praksa niyoge je izginila okoli leta 600 n. t., skupaj z njo pa tudi ponovno poroanje

vdov, ki je bilo prej odobreno. Ohranilo se je ponovno poroanje otrokih vdov, vendar

samo do leta 1000.

Poglejmo si posledice teh prepovedi. Otroke vdove so se velikokrat iz obupa raje

odloile za sati, druge so postale konkubine. Hindujska druba je skozi stoletja le e bolj

zavraala ponovno poroko. Celibat naj bi bil prvina, ki kae isto predanost bogu,

pozabili so, da obstaja razlika med prostovoljnim in vsiljenim celibatom.

12. 3. Strienje las

Pomen prakse je narediti izgled vdove v harmoniji z idealom odpovedovanja. Tako kot je

bilo v navadi pri menihih in nunah britje glave, je bilo to miljeno tudi za vdove.

Vdova naj bi alovala vse do svoje smrti. Tudi s svojim izgledom. Glavo naj si brije

enkrat meseno, naj ne vei betla, naj se ne krasi z nakitom, namesto barvnih sarijev naj

nosi bele in naj se ne udeleuje ceremonij kot sta upanajana in poroka.

(Bois 1995)

Ta proces naj bi uniil lepoto obraza, s tem pa omogoal zavarovanje pred neeleno

pozornostjo s strani okolice. Praksa je postala zaelena okoli leta 1200 n. t., sprva je

verjetno veljala zgolj za brahmane, kasneje pa se je razirila na celotno

populacijo.Ohranila se je vse do konca prejnjega stoletja, vendar jo manjina spotuje e

danes.

67

13 . ZAIGANJE NEVEST

Praksa je skoraj vedno direktna posledica uveljavitve dote. e stari neveste do

dogovorjenega roka ne plaajo vsote, ki je bila dogovorjena e pred poroko, je nevesta

ponavadi kot rezultat neplaila zagana iva.

Vsako leto naj bi zaradi tega umrlo vsaj pet tiso ensk in samo nekaj morilcev plaa za

svoje dejanje.

V zadnjem asu pojavi satija in umorov zaradi dote polnijo vrstice v medijih ne samo v

Indiji, temve po celem svetu. To je povzroilo osredotoenost na enska vpraanja.

Diskusija naznanja, da enska vpraanja niso samo problem hindujk in hinduizma.mediji

oznaujejo Indijo kot nevarno podroje. e je verjeti statistiki iz tudije Hindujci proti

zlorabi ensk, ki je bila prikazana na drugi mednarodni konferenci s temo Zaiganje vdov

in umori zaradi dote v Indiji, potem so ZDA pred Indijo po tevilu enskih umorov.

enskih umorov v ZDA, povzroenih znotraj druinskega kroga, je po statistiki petnajst

na leto, e vzamemo vzorec en milijon. V Pakistanu jih je v istem vzorcu 6,44, v Indiji pa

6,25. Primaren vzrok je prekomerna potreba po nadzoru in pohlepu in ne religijski in

kulturni faktor. Indija je nedavno sprejela zakon, da so moje in svojci po njihovi strani

krivi, dokler se jim ne dokae nasprotno, e se smrt enske zgodi v prvem letu zakona.

Od takrat je odstotek umorjenih ensk padel kar za polovico.

(Hinduism Today 1997)

68

14. SPLONI ODNOS DO ENSK - NAMESTO ZAKLJUKA

V prejnjih poglavjih smo pregledali razline strani in aktivnosti enskega ivljenja v

Indiji. Zdaj naj bi nekako razumeli odnos do njih , vendar se pojavita dve kljuni teavi.

Status ensk in odnos do njih je variral razlino med obdobji, prav tako pa so teave tudi

z viri. V isti provinci pridemo vekrat do popolnoma nasprotnih podatkov o statusu

ensk. Medtem, ko ena ola ensko asti kot boji dar, istoasno druga zahteva, da se je

treba ensk izogibati. Tu tudi ne gre izkljuevati, da manjka mnenje povprenega

loveka, ki je ujet med ta dva ekstremistina tabora.

Indijska enska nastopa v vsakdanjem ivljenju zgolj kot obris lika idealne enske

zapisanega v hindujskih tekstih. Njena ustva niso pomembna, njeno mnenje tudi ne,

pomembne so zgolj njej pripisane dolnosti.

Ali je kdo vpraal enske kaj si mislijo o tem?

Nekaj jih je, ki so glasno poudarile, da je treba upotevati tudi njihovo mnenje in narediti

korak k enakopravnosti, veina pa jih je nezavedno vpeta v vero, brez razumskih

pomislekov. Ne spraujejo se zakaj je ivljenje tako kot je, temve ga sprejemajo kot

danega z namenom. Njihov vsakdanjik ni poln stresov in strahu pred negotovostjo

prihodnosti, njihovo ivljenje je e vnaprej opredeljeno. So zgolj drubeni konstrukt.

Veina jih je zadovoljna s svojim ivljenjem in ga ne bi spremenile za evropskega. Ne

elijo s