DRUŽBENE RAZLIČNOSTI IN DRUŽBENE RAZLIČNOSTI IN NEENAKOSTINEENAKOSTI

Do neenakosti je prihajalo že v najbolj enostavnih družbah, zaradi bioloških razlik, starosti in spola. Iz tega se razvije družbena neenakost.

“Je neenakost, ki se kaže v dostopnosti do materialnih

dobrin, moči, ugleda, možnosti in priložnosti.”

Družbena slojevitost ali stratifikacijaDružbena slojevitost ali stratifikacija pa je pa je posebna oblika družbene neenakosti. Zanjo posebna oblika družbene neenakosti. Zanjo je značilna:je značilna:

- SkupinskostSkupinskost

- Da se reproducira s pomočjo institucij po Da se reproducira s pomočjo institucij po nekem ključunekem ključu

- Posamezne oblike slojevitosti označujejo Posamezne oblike slojevitosti označujejo cela zgodovinska obdobjacela zgodovinska obdobja

- Vsak sistem slojevitosti razvije svojo idejo Vsak sistem slojevitosti razvije svojo idejo zakaj je legitimenzakaj je legitimen

OBLIKE DRUŽBENE SLOJEVITOSTIOBLIKE DRUŽBENE SLOJEVITOSTI1. KASTNI SISTEM1. KASTNI SISTEM-je zaprt sistem-je zaprt sistem-temelji na hinduizmu-temelji na hinduizmu-položaj posameznika določen z -položaj posameznika določen z

rojstvomrojstvom-poroke med različnimi kastami -poroke med različnimi kastami

niso dovoljene niso dovoljene (endogamija)(endogamija)

-posameznik ima pripisan status-posameznik ima pripisan status-legitimira se s pomočjo karme -legitimira se s pomočjo karme

in darmein darme

2. SUŽNJELASTNIŠTVO2. SUŽNJELASTNIŠTVO-relativno zaprt sistem -relativno zaprt sistem -ideja, da suženj nima duše (“govoreče orodje”)-ideja, da suženj nima duše (“govoreče orodje”)-ohranjalo se je kot edino znana in mogoča ureditev-ohranjalo se je kot edino znana in mogoča ureditev-novodobno suženjstvo: v ZDA do leta 1864, ki se legitimira s -novodobno suženjstvo: v ZDA do leta 1864, ki se legitimira s

trditvijo o manjvrednosti črnske rasetrditvijo o manjvrednosti črnske rase

3. STANOVI3. STANOVI

-značilni za evropski srednji vek-značilni za evropski srednji vek

-legitimira se s krščanstvom (družbena -legitimira se s krščanstvom (družbena ureditev je božja volja)ureditev je božja volja)

-relativno zaprta oblika družbene -relativno zaprta oblika družbene slojevitostislojevitosti

-položaj posameznika pravno določen s -položaj posameznika pravno določen s sistemom pravic in dolžnostisistemom pravic in dolžnosti

-pripisan status-pripisan status

-prehajanje včasih mogoče: s poroko, -prehajanje včasih mogoče: s poroko, vstopom v cerkveno hierarhijo, vstopom v cerkveno hierarhijo, podelitvijo plemiškega naziva,…podelitvijo plemiškega naziva,…

4. RAZRED4. RAZRED

-odprt sistem-odprt sistem

-legitimira se z idejo, da -legitimira se z idejo, da zasedaš družbeni zasedaš družbeni položaj, ki ga zaslužiš na položaj, ki ga zaslužiš na podlagi svojih podlagi svojih sposobnosti in znanja sposobnosti in znanja (pridobljeni status)(pridobljeni status)

DOLOČNICE DRUŽBENE DOLOČNICE DRUŽBENE SLOJEVITOSTISLOJEVITOSTI

1. EKONOMSKO STANJE1. EKONOMSKO STANJE--imetjeimetje (bogastvo, premoženje – tisto kar nekdo (bogastvo, premoženje – tisto kar nekdo

poseduje) in poseduje) in dohodekdohodek (tisto kar nekdo pridobiva) (tisto kar nekdo pridobiva)

2. UGLED2. UGLED-se izraža s spoštovanjem in -se izraža s spoštovanjem in

priznanjem, ki ga izražamo priznanjem, ki ga izražamo drugim, ali smo ga deležni drugim, ali smo ga deležni sami.sami.

-človek pridobi ugled zaradi -človek pridobi ugled zaradi osebnih lastnosti in osebnih lastnosti in sposobnosti ali zgolj zaradi sposobnosti ali zgolj zaradi tega, ker zaseda tega, ker zaseda pomembnejši položaj pomembnejši položaj (izobrazba in poklic)(izobrazba in poklic)

-izražanje spoštovanja: z -izražanje spoštovanja: z odnosom (drža telesa, odnosom (drža telesa, govor,…), s statusnimi govor,…), s statusnimi simboli, z nazivisimboli, z nazivi

3. MOČ3. MOČ-Je zmožnost doseči svoje interese kljub nasprotovanju drugih -Je zmožnost doseči svoje interese kljub nasprotovanju drugih

in zmožnost vplivanja na ljudi kaj naj mislijo, hočejo in in zmožnost vplivanja na ljudi kaj naj mislijo, hočejo in delajo. To se dosega tudi s pomočjo obvladovanja medijev.delajo. To se dosega tudi s pomočjo obvladovanja medijev.

Vse tri določnice so med seboj povezane. Vse tri določnice so med seboj povezane. Ponavadi so v ravnovesju, včasih pa tudi Ponavadi so v ravnovesju, včasih pa tudi ne – takrat govorimo o statusnem ne – takrat govorimo o statusnem neskladju.neskladju.

TEORETIČNE RAZLAGE TEORETIČNE RAZLAGE

DRUŽBENE SLOJEVITOSTIDRUŽBENE SLOJEVITOSTI

1.1. FUNKCIONALISTIČNA TEORIJAFUNKCIONALISTIČNA TEORIJA--Kingsley Davis in Wilbert Moore: slojevitost je nujna za delovanje Kingsley Davis in Wilbert Moore: slojevitost je nujna za delovanje

družbe družbe -Bolj pomembne položaje družba bolje nagrajuje. Ljudje tekmujejo za te -Bolj pomembne položaje družba bolje nagrajuje. Ljudje tekmujejo za te

položaje, poizkušajo pridobiti ustrezno izobrazbo in kvalifikacije, da položaje, poizkušajo pridobiti ustrezno izobrazbo in kvalifikacije, da bi zasedli dobro plačana delovna mesta. Najboljši v tem tekmovanju bi zasedli dobro plačana delovna mesta. Najboljši v tem tekmovanju pridejo najdlje, kar ni dobro samo za njih, ampak za celotno družbo.pridejo najdlje, kar ni dobro samo za njih, ampak za celotno družbo.

Kateri položaji so najpomembnejši je odvisno od:Kateri položaji so najpomembnejši je odvisno od: Edinstvenosti položajaEdinstvenosti položaja Odvisnosti od položajaOdvisnosti od položajaKRITIKE: KRITIKE: -težko določiti objektivna merila za pomembnost položajev-težko določiti objektivna merila za pomembnost položajev-slojevitost naj ne bi bila motivacija za doseganje visokih položajev, saj -slojevitost naj ne bi bila motivacija za doseganje visokih položajev, saj

je to prej ovira za ljudi iz nižjih družbenih slojevje to prej ovira za ljudi iz nižjih družbenih slojev-neenakost štartnih izhodišč-neenakost štartnih izhodišč-tisti, ki zasedajo pomembne položaje s svojo močjo ovirajo dostop -tisti, ki zasedajo pomembne položaje s svojo močjo ovirajo dostop

ostalim.ostalim.

2. KONFLIKTNE TEORIJE2. KONFLIKTNE TEORIJE1.1. Marx:Marx: historični materializem historični materializem- s koncem lovsko-nabiralniških skupnosti (prakomunizem),se s koncem lovsko-nabiralniških skupnosti (prakomunizem),se

oblikujejo agrarne družbe v katerih se poveča količina proizvedenih oblikujejo agrarne družbe v katerih se poveča količina proizvedenih dobrin. Ustvari se privatna lastnina proizvajalnih sredstev, ki dobrin. Ustvari se privatna lastnina proizvajalnih sredstev, ki predstavlja osnovo za nastanek razredne družbe. Družba se razdeli na predstavlja osnovo za nastanek razredne družbe. Družba se razdeli na dva temeljna razreda: razred lastnikov proizvajalnih sredstev in dva temeljna razreda: razred lastnikov proizvajalnih sredstev in razred tistih, ki z njimi delajo (sužnjelastniki-sužnji, fevdalci-tlačani, razred tistih, ki z njimi delajo (sužnjelastniki-sužnji, fevdalci-tlačani, kapitalisti-delavci)kapitalisti-delavci)

- Kapitalist delavcu ne plača vse vrednosti iz ustvarjenih proizvodov, Kapitalist delavcu ne plača vse vrednosti iz ustvarjenih proizvodov, razlika med delavsko plačo in vrednostjo blaga je presežna vrednost, razlika med delavsko plačo in vrednostjo blaga je presežna vrednost, ki si jo kapitalist (lastnik proizvajalnih sredstev) prilasti kot dobiček, ki si jo kapitalist (lastnik proizvajalnih sredstev) prilasti kot dobiček, kar vodi v konflikt.kar vodi v konflikt.

- Vzroki za družbeno slojevitost so torej v ekonomski bazi, ta pa vpliva Vzroki za družbeno slojevitost so torej v ekonomski bazi, ta pa vpliva tudi na t.i. družbeno nadstavbo (pravo, politika, izobraževalni sistem tudi na t.i. družbeno nadstavbo (pravo, politika, izobraževalni sistem …), v kateri se oblikujejo in širijo ideje pravične tržne družbe - vsak …), v kateri se oblikujejo in širijo ideje pravične tržne družbe - vsak zasede položaj, ki ga zasluži glede na svoje znanje, prizadevnost in zasede položaj, ki ga zasluži glede na svoje znanje, prizadevnost in talent. Prevladujoče ideje v razrednih družbah Marx imenuje talent. Prevladujoče ideje v razrednih družbah Marx imenuje ideologijo, ki je lažna, saj utemeljuje in upravičuje prevlado ideologijo, ki je lažna, saj utemeljuje in upravičuje prevlado vladajočega razreda.vladajočega razreda.

- Rešitev nastale situacije je v razrednem boju, ki bo pripeljal do - Rešitev nastale situacije je v razrednem boju, ki bo pripeljal do revolucije s katero bo ukinjena privatna lastnina proizvodnih revolucije s katero bo ukinjena privatna lastnina proizvodnih sredstev in s tem tudi izkoriščanje delavskega razreda. Nastala sredstev in s tem tudi izkoriščanje delavskega razreda. Nastala bo komunistična brezrazredna družba. - “Proletarci vseh dežel bo komunistična brezrazredna družba. - “Proletarci vseh dežel združite se” Karl Marxzdružite se” Karl Marx

KRITIKE:KRITIKE:- Reduciranje vzrokov za družbeno slojevitost zgolj na - Reduciranje vzrokov za družbeno slojevitost zgolj na

ekonomske razlogeekonomske razloge- Kritika njegove ideje o revoluciji- Kritika njegove ideje o revoluciji

2. 2. Weber:Weber: izhaja iz Marxa, ekonomskemu dejavniku pa doda še ugled in izhaja iz Marxa, ekonomskemu dejavniku pa doda še ugled in moč. Konflikti se ne odvijajo samo med delavci in delodajalci ampak moč. Konflikti se ne odvijajo samo med delavci in delodajalci ampak tudi med drugimi družbenimi skupinami.tudi med drugimi družbenimi skupinami.

Na slojevitost vplivajo 1. ekonomska (razredi –denar), 2. statusna Na slojevitost vplivajo 1. ekonomska (razredi –denar), 2. statusna (statusne skupine - ugled) in 3. politična ureditev (stranke - moč).(statusne skupine - ugled) in 3. politična ureditev (stranke - moč).

ad1) Razred je skupina ljudi, ki imajo podoben tržni položaj, kar ad1) Razred je skupina ljudi, ki imajo podoben tržni položaj, kar pomeni podobne dohodke s katerimi si lahko kupijo določene dobrinepomeni podobne dohodke s katerimi si lahko kupijo določene dobrine

ad2) Skupine se razlikujejo po ugledu, ki ga imajo (poklicne, verske ad2) Skupine se razlikujejo po ugledu, ki ga imajo (poklicne, verske etnične …). Pripadniki skupin pogostokrat razvijejo podoben etnične …). Pripadniki skupin pogostokrat razvijejo podoben življenjski stil in vrednotni sistem.življenjski stil in vrednotni sistem.

ad3) Med stranke prišteva politične stranke, sindikate in različna ad3) Med stranke prišteva politične stranke, sindikate in različna interesna združenja, ki si prizadevajo pridobiti politično moč.interesna združenja, ki si prizadevajo pridobiti politično moč.

Vzrokov za družbeno slojevitost torej ne smemo iskati samo v Vzrokov za družbeno slojevitost torej ne smemo iskati samo v ekonomskih razmerah ampak tudi v neenaki porazdelitvi ugleda in ekonomskih razmerah ampak tudi v neenaki porazdelitvi ugleda in moči.moči.

3. Ralf Dahrendorf:3. Ralf Dahrendorf: moderne družbe so heterogene. Razvoj moderne družbe so heterogene. Razvoj tehnologije vodi do pojava množice različnih del, za katera se tehnologije vodi do pojava množice različnih del, za katera se zahteva različna usposobljenost, ki prinaša različne nagrade. zahteva različna usposobljenost, ki prinaša različne nagrade. Poleg tega pa pride do zmanjševanja koncentracije privatne Poleg tega pa pride do zmanjševanja koncentracije privatne lastnine, ki je sedaj razpršena med številne lastnike. Podjetja v lastnine, ki je sedaj razpršena med številne lastnike. Podjetja v imenu lastnikov upravljajo menedžerske skupine (delniške imenu lastnikov upravljajo menedžerske skupine (delniške družbe).družbe).

Družba postaja čedalje bolj heterogena in kompleksna na vseh Družba postaja čedalje bolj heterogena in kompleksna na vseh ravneh svojega delovanja (državna uprava, cerkev, ravneh svojega delovanja (državna uprava, cerkev, gospodarstvo). Tisti, ki organizirajo, vodijo, upravljajo in gospodarstvo). Tisti, ki organizirajo, vodijo, upravljajo in nadzirajo čedalje bolj zapletene družbene dejavnosti, pridobijo nadzirajo čedalje bolj zapletene družbene dejavnosti, pridobijo večjo moč kot tisti, ki izvršujejo navodila in ukaze. Kdor ima večjo moč kot tisti, ki izvršujejo navodila in ukaze. Kdor ima več moči pa si lahko zagotovi večje denarne nagrade in tudi več moči pa si lahko zagotovi večje denarne nagrade in tudi ugled.ugled.Tako se oblikujejo razredi na podlagi podobne avtoritete Tako se oblikujejo razredi na podlagi podobne avtoritete oziroma legitimne oblasti znotraj različnih družbenih oziroma legitimne oblasti znotraj različnih družbenih dejavnosti.dejavnosti.

Koliko si stara?

Si bogata ali revna?

Kaj si po poklicu in izobrazbi?

ZANIMA TEMOJ

DRUŽBENI STATUS?

Kakšno je tvoje versko prepričanje?

Družbeni status je različno vrednoten in rangiran družben položaj v povezavi z družbenimi dobrinami (moč, ugled, dohodki,…)

Moji PRIPISANI STATUSPRIPISANI STATUSII

so:ženska, Slovenka,

belka, katoličanka, stara pet let in pripadnica

srednjega sloja

MojiPRIDOBLJENI PRIDOBLJENI

STATUSSTATUSIIso:

diplomirani ekonomist,

borzni posrednik

Moj KLJUČNI STATUSKLJUČNI STATUS

pa jeUČENEC!

Nudim ti lahko dragulje, limuzino,

bogate večerne obleke, počitnice na Havajih, razkošno vilo in še druge statusne statusne

simbolesimbole.

DRUŽBENI STATUSDRUŽBENI STATUSŽIVLJENJSKI STATUS - Preplet ŽIVLJENJSKI STATUS - Preplet vseh statusov, ki jih človek ima.vseh statusov, ki jih človek ima.

SPOLSPOLOd 60. let prejšnjega stoletja se o razlikah med moškimi in Od 60. let prejšnjega stoletja se o razlikah med moškimi in ženskami več govori, kot pa se je včasih. ženskami več govori, kot pa se je včasih.

SPOL:SPOL:--BIOLOŠKI SPOLBIOLOŠKI SPOL (SEX) (SEX) SPOLNI DIMORFIZEM SPOLNI DIMORFIZEM (dve spolni obliki)(dve spolni obliki)-DRUŽBENI SPOLDRUŽBENI SPOL (GENDER) (GENDER) SPOLNA DIHOTOMIJA (2 družbena spola)SPOLNA DIHOTOMIJA (2 družbena spola)

SPOLNE VLOGESPOLNE VLOGESPOLNI ZNAČAJSPOLNI ZNAČAJSPOLNA IDENTITETASPOLNA IDENTITETA

TEORIJE SPOLNIH VLOGTEORIJE SPOLNIH VLOG1.1. BIOLOŠKE RAZLAGE SPOLNIH BIOLOŠKE RAZLAGE SPOLNIH

VLOGVLOG (različnost izhaja iz (različnost izhaja iz bioloških danosti)bioloških danosti)

Teorija Lionela Tigra in Robina Foxa Teorija Lionela Tigra in Robina Foxa (antropologa)(antropologa)

- Spolne vloge pripišeta biogramatikiSpolne vloge pripišeta biogramatiki (gensko določen program, ki vnaprej (gensko določen program, ki vnaprej

določa človeka da se obnaša na določene določa človeka da se obnaša na določene načine. Te predispozicije naj bi bile načine. Te predispozicije naj bi bile delno podedovane od primatov, delno pa delno podedovane od primatov, delno pa so se razvile v dolgem obdobju lovsko-so se razvile v dolgem obdobju lovsko-nabiralniških družb.nabiralniških družb.

- zato so moški tudi danes primernejši za - zato so moški tudi danes primernejši za določena opravila kot ženske, in obratno.določena opravila kot ženske, in obratno.

NEENAKOST NA PODROČJU DELA HORIZONTALNA

SEGREGACIJA-feminizirani poklici

VERTIKALNA SEGREGACIJA-moški zasedajo pomembnejša in bolje plačana delovna mesta

(tudi če gre za enako delovno mesto, prihaja do razlik v plačah žensk in moških)

ETNIJA je skupnost ljudi, ki jih povezujeta skupna kultura in zavest o skupnem izvoru.

Etnična identiteta je še vedno pomemben del posameznikovega samozavedanja, saj se opredeljujemo kot pripadniki narodov…

ETNIJA IN NEENAKOST Etnična pripadnost je dejavnik pripisanega družbenega statusa. Nanaša se na

neenakost etničnih in rasnih skupin v določeni družbi. Gre torej za slojevitost na podlagi etnične pripadnosti.

Socialna manjšina družbena skupina, ki je zaradi določene značilnosti v depriviligiranem položaju in imajo otežen dostop do družbenih dobrin.

Socialna distanca (etnična distanca) med skupinami ne prihaja do stikov, komunikacije, odnosov ali pa so ti omejeni.

Etnična segregacija prostorsko ločene skupine Diskriminacija razlikovalno obnašanje in ravnanje zaradi predsodkov do

družbenih skupin. Lahko jo izražajo posamezniki ali pa je institucionalizirana.

STAROST

RASARASA

RELIGIJA

DRUŽBENA SLOJEVITOST V SODOBNIH DRUŽBENA SLOJEVITOST V SODOBNIH DRUŽBAHDRUŽBAH

Značilnosti družbene slojevitosti v sodobnih družbah:Značilnosti družbene slojevitosti v sodobnih družbah:-izginjanje kmečkega sloja s pojavom industrializacije-povečevanje življenjskega standarda (“množična potrošnja”)-brezposelnost in povečevanje zaposlovanja v storitvenih dejavnostih-v modernih družbah so meje med sloji zabrisane in spremenljive.

SLOJI SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO PO:SLOJI SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO PO:--življenjskem stilu, odnosu do dela, zdravju, življenjski dobi, dohodku, ugledu, dostopnosti do izobraževanja in storitev, v socialnem kapitalu, načinu preživljanja prostega časa…

NIŽJI ALI DELAVSKI RAZREDNIŽJI ALI DELAVSKI RAZRED (ročni delavci, “plavi ovratniki”)

-nizki dohodki, ugled in moč, nezanesljivost zaposlitve, majhne možnosti napredovanja, slabše zdravje in krajša življenjska doba

SREDNJI RAZRED (“beli ovratniki”)SREDNJI RAZRED (“beli ovratniki”)-se deli na tri dele: nižji srednji sloj (trgovci, uradniki,..),

intelektualci in t.i. drobno buržoazijo VIŠJI RAZREDVIŠJI RAZRED-majhen delež ljudi, ki razpolaga z večino družbenega bogastva in

najvišjimi dohodki (vrhunski menedžerji, višji politiki, lastniki proizvajalnih sredstev)

““PODRAZRED”PODRAZRED” – ljudje na dnu družbene lestvice

SLOJI V MODERNIH DRUŽBAHSLOJI V MODERNIH DRUŽBAH

REVŠČINAREVŠČINARevščina je bila v preteklosti nekaj Revščina je bila v preteklosti nekaj samoumevnega, danes pa jo dojemamo kot samoumevnega, danes pa jo dojemamo kot družbeni problem.družbeni problem.

Opredelitev revščine:Opredelitev revščine:-prikrajšanje na materialnem in socialnem -prikrajšanje na materialnem in socialnem

področju (dostopnost do izobrazbe, zdravja, področju (dostopnost do izobrazbe, zdravja, kulturnih dobrin,…)kulturnih dobrin,…)

-socialna izključenost – izključenost iz vsakdanjih -socialna izključenost – izključenost iz vsakdanjih življenjskih obrazcev in aktivnostiživljenjskih obrazcev in aktivnosti

Dva koncepta revščine:Dva koncepta revščine:ABSOLUTNA REVŠČINAABSOLUTNA REVŠČINA-Je življenje v tako slabih življenjskih pogojih, da -Je življenje v tako slabih življenjskih pogojih, da

je ogroženo življenje posameznika.je ogroženo življenje posameznika.-meri le materialno pomanjkanje; ”življenjska -meri le materialno pomanjkanje; ”življenjska

košarica” (hrana, obleka, stanovanje, osnovno košarica” (hrana, obleka, stanovanje, osnovno zdravstveno varstvo)zdravstveno varstvo)

-vendar če imaš le toliko, da ne umreš, to še ne -vendar če imaš le toliko, da ne umreš, to še ne pomeni, da nisi revežpomeni, da nisi revež

RELATIVNA REVŠČINARELATIVNA REVŠČINA-Kaj je družbeno sprejemljiv način življenja.-Kaj je družbeno sprejemljiv način življenja.-primer: ogrevano stanovanje, topla voda, šolanje, zdravniška -primer: ogrevano stanovanje, topla voda, šolanje, zdravniška

oskrba, počitnice, avtomobil, mobitel,…oskrba, počitnice, avtomobil, mobitel,…-kljub precejšnjemu konsenzu o zaželenem življenjskem -kljub precejšnjemu konsenzu o zaželenem življenjskem

slogu, ni enotnega videnja družbeno sprejemljivega načina slogu, ni enotnega videnja družbeno sprejemljivega načina življenjaživljenja

KDO JE V NAŠI DRUŽBI NAJBOLJ OGROŽEN OD REVŠČINE?KDO JE V NAŠI DRUŽBI NAJBOLJ OGROŽEN OD REVŠČINE?BREZPOSELNI, SAMSKI, STAREJŠI OD 65 LET, NAJEMNIKI V ZASEBNIH BREZPOSELNI, SAMSKI, STAREJŠI OD 65 LET, NAJEMNIKI V ZASEBNIH STANOVANJIH, OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽENISTANOVANJIH, OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽENI

Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami

   19901990 19951995 199819981)1) 199919992)2) 200120013)3) 200220024)4)

Barvni televizorBarvni televizor 72,4 72,4 88,8 88,8 93,1 93,1 93,9 93,9 95,7 95,7 95,9 95,9

Črno-beli televizorČrno-beli televizor 28,5 28,5 7,3 7,3 5,2 5,2 4,4 4,4 2,6 2,6 2,0 2,0

VideorekorderVideorekorder ...... 34,0 34,0 42,1 42,1 43,5 43,5 48,1 48,1 49,3 49,3

VideokameraVideokamera 4,8 4,8 5,7 5,7 6,9 6,9 7,3 7,3 8,6 8,6 9,2 9,2

Radijski sprejemnikRadijski sprejemnik 78,9 78,9 74,2 74,2 94,5 94,5 95,1 95,1 92,6 92,6 91,2 91,2

Glasbene hi-fi naprave Glasbene hi-fi naprave 16,7 16,7 26,8 26,8 37,8 37,8 40,0 40,0 42,8 42,8 44,9 44,9

Pralni strojPralni stroj 93,3 93,3 94,3 94,3 95,9 95,9 96,3 96,3 96,5 96,5 96,0 96,0

Stroj za sušenje perilaStroj za sušenje perila ...... 4,5 4,5 9,5 9,5 11,1 11,1 13,9 13,9 14,9 14,9

HladilnikHladilnik 94,8 94,8 93,8 93,8 97,0 97,0 97,0 97,0 97,2 97,2 97,8 97,8

Zamrzovalna skrinja ali omaraZamrzovalna skrinja ali omara 84,9 84,9 80,6 80,6 85,0 85,0 85,8 85,8 86,6 86,6 85,3 85,3

Pomivalni strojPomivalni stroj 9,9 9,9 18,1 18,1 25,0 25,0 27,7 27,7 31,5 31,5 34,4 34,4

Sesalnik za prahSesalnik za prah 81,4 81,4 78,6 78,6 85,8 85,8 86,1 86,1 86,3 86,3 87,4 87,4

Šivalni strojŠivalni stroj 62,5 62,5 58,4 58,4 59,9 59,9 59,7 59,7 54,3 54,3 50,5 50,5

Klavir, pianinoKlavir, pianino 3,3 3,3 3,3 3,3 4,4 4,4 4,3 4,3 5,2 5,2 5,4 5,4

Osebni avtomobilOsebni avtomobil 70,8 70,8 69,9 69,9 77,5 77,5 77,8 77,8 79,0 79,0 79,4 79,4

KoloKolo 68,5 68,5 62,1 62,1 65,2 65,2 63,5 63,5 57,7 57,7 56,4 56,4

Počitniška prikolicaPočitniška prikolica 2,9 2,9 2,0 2,0 1,7 1,7 1,6 1,6 1,4 1,4 1,2 1,2

TelefonTelefon ...... 75,4 75,4 87,8 87,8 89,7 89,7 90,7 90,7 89,5 89,5

TEORIJE REVŠČINETEORIJE REVŠČINELočimo teorije, ki iščejo vzrok revščine v revežih samih in

tiste, ki iščejo njen vzrok v organizaciji družbe.

1.1. ““(SUB)KULTURA REVŠČINE”(SUB)KULTURA REVŠČINE”-posebni življenjski vzorci, vrednote in norme, ki se prenašajo

iz generacije v generacijo (socializacija)-značilnost: vdanost v usodo, občutki nemoči, odvisnosti in

manjvrednosti, trenutno zadovoljevanje potreb, nizke ambicije,…

2.2. KONFLIKTNE TEORIJE REVŠČINEKONFLIKTNE TEORIJE REVŠČINE-revščina je družbeni problem. Revnim predvsem primanjkuje

priložnosti in ne sposobnosti in ambicioznosti.-revščina je nujen proizvod kapitalističnega gospodarstva

3. FUNKCIONALISTIČNA TEORIJA 3. FUNKCIONALISTIČNA TEORIJA REVŠČINEREVŠČINE

-revščina je družbeno funkcionalna:

revščina priskrbi ljudi, ki opravljajo nizko vrednotena in slabo plačana dela

“industrija revščine” – ustvarja delovna mesta za tiste, ki se z njo ukvarjajo (policija, socialni delavci, zdravniki,…)

revni služijo za zagotavljanje konformnosti, saj s svojo prisotnostjo opozarjajo, kje lahko končaš (potrebno je slediti družbenim pričakovanjem in zahtevam – spoštovanje norm, sledenje vrednotam dela in poštenosti)

revni kot “grešni kozli”

4. TEORIJA SITUACIJSKE PRISILE4. TEORIJA SITUACIJSKE PRISILE-nasprotuje teoriji o kulturi revščine.-ravnanje revnih (vdanost v usodo, življenje od danes do jutri) je posledica situacije¸ v kateri se nahajajo in ne (sub)kulture kot načina življenja.

KAKO ODPRAVITI REVŠČINO?KAKO ODPRAVITI REVŠČINO?

- S čim bolj odprtim S čim bolj odprtim dostopom do dostopom do izobraževanjaizobraževanja

- Z davčnimi olajšavami Z davčnimi olajšavami - S sofinanciranjem S sofinanciranjem

različnih življenjskih različnih življenjskih potrebščinpotrebščin

- S pomočjo dobrodelnih S pomočjo dobrodelnih organizacijorganizacij

DRUŽBENA MOBILNOSTDRUŽBENA MOBILNOST

Družbeno mobilnost ločujemo od prostorske mobilnosti ali Družbeno mobilnost ločujemo od prostorske mobilnosti ali migracij. Do migracij pogosto pride zaradi želje po migracij. Do migracij pogosto pride zaradi želje po družbeni mobilnosti.družbeni mobilnosti.

Družbena mobilnost je spreminjanje položaja znotraj enega Družbena mobilnost je spreminjanje položaja znotraj enega sloja ali prehajanje v višji ali nižji sloj.sloja ali prehajanje v višji ali nižji sloj.

Ločimo:Ločimo:-HORIZONTALNO MOBILNOST (ostane znotraj istega sloja, -HORIZONTALNO MOBILNOST (ostane znotraj istega sloja,

spremeni le poklic)spremeni le poklic)-VERTIKALNA MOBILNOST (dvig v višji sloj – družbeni -VERTIKALNA MOBILNOST (dvig v višji sloj – družbeni

vzpon, promocija; ali spust v nižjega - degradacija)vzpon, promocija; ali spust v nižjega - degradacija)

Glede na to, kdaj se zgodi sprememba ločimo:Glede na to, kdaj se zgodi sprememba ločimo:-INTRAGENERACIJSKO MOBILNOST:-INTRAGENERACIJSKO MOBILNOST: do spremembe do spremembe

pride v eni generaciji oz. v življenju posameznikapride v eni generaciji oz. v življenju posameznika-INTERGENERACIJSKA MOBILNOST-INTERGENERACIJSKA MOBILNOST: otroci dosežejo : otroci dosežejo

višji/nižji status od starševvišji/nižji status od staršev

Večina mobilnosti se zgodi v bližnje razredeVečina mobilnosti se zgodi v bližnje razrede Najmanjša je mobilnost v najvišjih (“samorekrutacija Najmanjša je mobilnost v najvišjih (“samorekrutacija

elit”) in najnižjih razredihelit”) in najnižjih razredih