UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

ANJA MAJCENIČ

PRAVNA UREDITEV STAVKE V REPUBLIKI SLOVENIJI

Diplomsko delo

Maribor, 2014

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRAVNA UREDITEV STAVKE V REPUBLIKI SLOVENIJI

Študent: Anja Majcenič Številka indeksa: 71177503 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Delovno pravo Mentor: dr. Darja Senčur Peček

Maribor, avgust 2014

Zahvala

Zahvaljujem se izr. prof. dr. Darji Senčur Peček za sprejeto

mentorstvo in za strokovno pomoč ter usmeritve pri izdelavi

diplomskega dela.

Posebna zahvala gre tudi mojim staršem in fantu za razumevanje

in podporo v času študija.

KAZALO

1. UVOD........................................................................................................................................1

2. PRAVNI VIRI ..............................................................................................................................2

2.1. Državni (nacionalni) viri .....................................................................................................2

2.2. Mednarodni viri .................................................................................................................3

2.2.1. Akti OZN .....................................................................................................................3

2.2.2. Akti MOD ....................................................................................................................4

2.2.3. Akti Sveta Evrope........................................................................................................5

2.3. Avtonomni viri ...................................................................................................................7

3. OPREDELITEV POJMA STAVKE ..................................................................................................8

3.1. Pravica do stavke ...............................................................................................................8

3.2. Zakonitost stavke ..............................................................................................................9

3.2.1. Formalni pogoji za zakonitost stavke .........................................................................9

3.2.2. Materialni pogoji za zakonitost stavke .....................................................................11

3.3. Prenehanje stavke ...........................................................................................................12

3.4. Dopustno omejevanje pravice do stavke .........................................................................12

3.5. Posledice stavke ..............................................................................................................14

4. AKTUALNO O STAVKAH V SLOVENIJI ......................................................................................16

5. SKLEP ......................................................................................................................................17

6. BIBLIOGRAFIJA ........................................................................................................................19

6.1. LITERATURA .....................................................................................................................19

6.2. PRAVNI VIRI .....................................................................................................................19

6.2.1. DRŽAVNI VIRI ............................................................................................................19

6.2.2. MEDNARODNI VIRI ...................................................................................................20

6.3. SODNA PRAKSA ...............................................................................................................21

6.3.1. Sodna praksa Vrhovnega sodišča..............................................................................21

6.4. VIRI IZ MEDMREŽJA .........................................................................................................21

POVZETEK

Stavka je sredstvo za varovanje interesov delavcev. Od vseh oblik industrijskih akcij je

v našem pravu opredeljena samo stavka, ki jo Zakon o stavki v 1. odstavku 1.člena

opredeljuje kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in

socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z njo organizirano, kolektivno in zavestno

izrazijo svoje nezadovoljstvo. Za ta pravni institut je značilna organizirana ustavitev

dela, ki jo vodi predstavniška organizacija delavcev imenovana sindikat oziroma

izjemoma drugi subjekti. Dovoljeno jo je izvesti po postopku, ki je določen v

posameznih pravnih ureditvah in kot zadnje sredstvo. Pred samo izvedbo stavke je

večinoma potrebno izvesti pomiritveni postopek. Posledice stavke so vidne na področju

individualnih in kolektivnih delovnih razmerij, vendar stavka kot prekinitev dela zaradi

svoje zakonite narave ne sme imeti negativnih pravnih posledic za organizatorje in za

udeležence. Delavci želijo nasprotni stranki v kolektivnem delovnem sporu na različne

načine škodovati in jo obenem prisiliti, da bo pristala na njihove zahteve. Prav grozeča

oziroma dejanska škoda zaradi neizvajanja ali delnega neizvajanja delovnega procesa

predstavlja moč stavkajočih.

Ustava Republike Slovenije v 2. odstavku 77. člena dopušča, da se pravica do stavke z

zakonom omeji, če to zahteva javna korist, pri čemer je potrebno upoštevati vrsto in

naravo dejavnosti. Pravica do izvrševanja stavke delavcev v državnih organih in

delavcev v javnih službah je omejena z Zakonom o stavki in posebnimi zakoni, saj

delavci s svojim ravnanjem ne škodijo samo sebi in delodajalcu temveč tudi drugim.

Potrebno pa je poudariti, da se s preširoko navedbo nalog, ki jih je zaradi javnega

interesa med stavko potrebno opravljati, dejansko prepoveduje stavko delavcem v

nekaterih službah.

Ključne besede: stavka, pravica do stavke, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne

posledice stavke, omejitve pravice do stavke

SUMMARY

Strike is a mean to protect the interests of workers. From all forms of industrial actions

is in our law defined only the strike, which is defined as an organized workers

interruption of work for realisation of economic and social rights and interests. Workers

use it to organized, collective and consciously express their dissatisfaction. It is a legal

law institute which is characterized by organized shutdown and is led by representative

workers organization named trade union or, exceptionally other entities. It is allowed to

perform it after the procedure in legal arrangements and as the last action. Before the

strike realises is mostly obligatory to carry out an appeasement procedure. The

consequences of the strike are visible in individual and collective employment

relationships but the strike may not have negative legal consequences for the organizers

and the participants because of the legal nature.

The workers wish to damage the opposite side in collective labour dispute in different

ways and at the same time force them to comply with their requirements. The

threatening or actual damage due to non- or partial non-implementation of work process

represents the power of workers.

The Constitution of the Republic of Slovenia in 2. Paragraph of 77. Article allows the

limitation of the strike because of the public benefits. Although we need to consider the

type and nature of activities. The right to strike is limited for the workers in national

authorities and workers in public services with Strike Act and special laws because

workers with its action do not harm only themselves and employer but also other people.

It is important to stress that with too wide indication of the tasks that are necessary to do

between the strikes because of the public interests, the right to strike is actually

prohibited for some workers.

Key words: strike, the right to strike, proceeding of a strike, conditions of legality, legal

consequences, limitations

1

1. UVOD

Pravica do stavke je opredeljena v 77. členu Ustave Republike Slovenije1 kot ena izmed temeljnih

sindikalnih pravic. Poleg Ustave je pomemben predvsem Zakon o stavki2, ki izhaja še iz obdobja

pred osamosvojitvijo in je bil sprejet v Socialistični Republiki Jugoslaviji. Zakon o stavki v 1.

odstavku 1. člena opredeljuje, da je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje

ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Praviloma gre za kolektivno odklonitev

oziroma ustavitev dela, z namenom doseganja določenih zahtev.

Zakon ne ustreza sedanjim razmeram, predvsem zaradi družbenih sprememb od osamosvojitve do

današnjega dne. Pomanjkljivosti so vidne predvsem pri omejevanju pravice do stavke za zaposlene

v dejavnostih, ki imajo poseben pomen za delovanje države in zagotavljanje osnovnih dobrin ter

zadovoljevanje potreb državljanov. Določenim kategorijam zaposlenih je ta pravica namreč

odvzeta, saj morajo dejavnosti v času stavke potekati normalno in v neomejenem obsegu3.

Obravnavana tema diplomske naloge je razdeljena na poglavja, ki skupaj s podpoglavji pri določeni

temi tvorijo celoto. Najprej obravnavam pravne vire, saj se je potrebno v začetku seznaniti z

normami, ki so podlaga za odločanje v delovnih sporih. Pravne norme so razdeljene na tri skupine

in sicer na državne norme, mednarodne pravne norme in avtonomne pravne vire. Sledi pravna

opredelitev pojma stavke in razčlenitev pogojev za zakonitost stavke. V tem delu sem preučevala

sodno prakso. Obravnavala sem tudi posebno ureditev pravice do stavke, ki velja za zaposlene v

državnih organih in javnih službah. Kot zadnje obravnavam posledice stavke in aktualno o stavkah

v Sloveniji. Diplomsko nalogo zaključujem s sklepom z ugotovitvami in navedbo bibliografije.

Namen diplomske naloge je analiza pravnega instituta stavke z vidika mednarodnega prava in

slovenske pravne ureditve, opozoriti na neusklajenost ustavne ureditve z mednarodno ureditvijo ter

navesti pomanjkljivosti ureditve stavke v naši zakonodaji. V diplomski nalogi bom uporabila

veljavne znanstvene metode, ki bodo privedle do želenih rezultatov in sicer deskriptivno metodo-

opisovanje dejstev, procesov in pojavov, metodo kompilacije- uporaba zapisov, navedb, citiranje

drugih avtorjev ter metodo analize-proučevanje na nivoju obravnave sodb.

1 Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, 47/2013 2 Uradni list SFRJ, št. 23/1991 3 Povzeto po Pozeb Saša, Pomanjkljivosti pravne ureditve pravice do stavke v Sloveniji, Dignitas, 2005, str. 31

2

2. PRAVNI VIRI

Pravne vire, ki so pomembni pri obravnavanju pravice delavcev do stavke, lahko razdelimo v tri

skupine. V prvi skupini so državni oziroma nacionalni viri, to so ustava, zakoni in podzakonski

pravni viri, ki jih sprejema zakonodajalec (Državni zbor RS) ali izvršilna oblast (Vlada RS). Drugo

skupino tvorijo mednarodne pravne norme. Gre za akte organizacij, ki zavezujejo države članice od

dneva podpisa pogodbe. Zadnjo, tretjo skupino pravnih virov tvorijo t.i. avtonomni pravni viri, med

katere štejemo kolektivne pogodbe in splošne akte delodajalca4.

2.1. Državni (nacionalni) viri

2.1.1. Ustava Republike Slovenije

Podlago za kolektivne pravice najdemo predvsem v treh določbah Ustave RS, ki so umeščene v

poglavje o gospodarskih in socialnih razmerjih. Te določbe so:

75.člen Ustave RS, ki zagotavlja pravico do sodelovanja pri upravljanju v gospodarskih

organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon,

76. člen Ustave RS, ki zagotavlja sindikalno svobodo (kar pomeni, da je ustanavljanje in

delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno)

in 77. člen Ustave, ki opredeljuje pravico do stavke delavcev.

Ustava RS izrecno določa pravico do stavke, ki je urejena v 77. členu Ustave5. V primerjavi z

ureditvami drugih držav predstavlja navedeni člen eno izmed naprednejših ustavnih ureditev, saj

delavcem ni priznana zgolj svoboda, temveč tudi pravica do stavke. V zvezi s tem posebnim

priznanjem pravice do stavke moramo omeniti še posledice, ki se na to navezujejo. Upravičenje

delavcev, da lahko stavkajo je namreč pravno zavarovano, kar pomeni, da jim mora biti

zagotovljeno tudi pravno varstvo, omejitve te pravice pa so mogoče v mejah, kot jih začrta sama

Ustava.

V Ustavi so jasno določeni nosilci te pravice-delavci in prav to nas uvršča med sisteme z

individualistično doktrino, ki pravico do stavke opredeljujejo kot pravico delavcev6.

4 Povzeto po Novak Janez, Delovni spori, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 30 5 Delavci imajo pravico do stavke. Če to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upoštevajoč vrsto in naravo

dejavnosti, z zakonom omeji. 6 Povzeto po Debelak Marjan, Aktualno vprašanje pravne ureditve stavke v RS, Delavci in delodajalci, št. 2-3, 2005, str.

3

2.1.2. Zakonski in podzakonski akti

Med zakoni na področju materialnega delovnega prava je najbolj pomemben Zakon o stavki (v

nadaljevanju ZStk), prav tako tudi Zakon o delovnih razmerjih7 (v nadaljevanju ZDR-1), ki ga

omenjam v povezavi z dolžnostjo obveščanja delavcev glede sodelovanja v stavki in odškodninske

odgovornosti delavcev. Veljati je pričel 12. aprila 2013, s tem dnem je prenehal veljati stari ZDR.

Poleg tega so pomembni še Zakon o javnih uslužbencih 8 (v nadaljevanju ZJU), Zakon o

reprezentativnosti sindikatov 9 (v nadaljevanju ZRSin) in Zakon o kolektivnih pogodbah 10 (v

nadaljevanju ZKolP).

2.2. Mednarodni viri

Pomemben dejavnik pri obravnavanju pravice do stavke so mednarodne norme. Te zavezujejo

države pogodbenice od dneva podpisa pogodbe. Za pravico do stavke sta pomembni predvsem

Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic in v okviru Sveta

Evrope sprejeta Evropska socialna listina.

Sprva se bom osredotočila na mednarodne dokumente, sprejete na univerzalni ravni v okviru

Organizacije združenih narodov (OZN) in njene specializirane organizacije MOD (Mednarodna

organizacija dela). Sledijo dokumenti, ki so bili sprejeti na evropski ravni v okviru Sveta Evrope

(SE).

2.2.1. Akti OZN

Splošna deklaracija človekovih pravic 11 je bila sprejeta leta 1948 in predstavlja izhodišče za

urejanje človekovih pravic po svetu in je temelj za večino standardov v Združenih narodih in

večjem številu drugih mednarodnih organizacij. V zvezi s pravico do stavke je pomemben 4.

odstavek 23. člena. Ta določa, da ima vsakdo pravico sodelovati pri ustanavljanju sindikata ali se

pridružiti sindikatu za zavarovanje svojih interesov.

Drugi pomemben akt je Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah 12

(MPESKP), ki je pričel veljati leta 1976. MPESKP v 1. odstavku 8. člena določa dolžnost držav

200-201 7 Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 103/07, 45/08, 21/13 8 Uradni list RS, št. 63/07, 65/08, 69/08, 69/08, 40/12 9 Uradni list RS, št. 13/93 10 Uradni list RS, št. 43/06, 45/08 11 Splošna deklaracija človekovih pravic, Resolucija A/RES/217A III 12 Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Uradni list RS, št. 9/1992

4

pogodbenic, da zagotovijo pravico vsakogar do ustanavljanja sindikatov in do včlanjevanja vanje,

za zaščito in pospeševanje svojih ekonomskih in socialnih interesov. Sindikatom mora biti

zagotovljena pravica ustanavljati združenja in nacionalne zveze ter mednarodne organizacije ali se

vanje včlaniti, pravica do stavke pa se mora izvajati po zakonih posamezne države. V drugem

odstavku istega člena je zapisano še, da ta člen ne predstavlja ovire zakonskim omejitvam o

izvajanju teh pravic in sicer, ko gre za pripadnike oboroženih sil, policije ali uslužbencev v državni

upravi.

MPESKP predstavlja neke vrste garancijo za uveljavljanje pravice do stavke in govori o zakonskem

izvajanju pravice do stavke ter o omejitvah, ki so določene le v zakonih posameznih držav.

Omejitve in drugačna urejanja, ki bi izhajala iz podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in sodne

prakse niso predvidena13.

2.2.2. Akti MOD

Mednarodna organizacija dela je specializirana organizacija OZN s stalnim sedežem v Švici. Njena

glavna naloga je izboljšati status delavcev po vsem svetu, izboljševanje delovnih razmer in

življenjskih standardov. Slovenija je postala država članica maja 199214.

Za slovensko pravno ureditev stavke sta pomembna naslednja akta:

- Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic15 ter

- Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja16.

2.2.2.1. Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic

Konvencija določa naslednje:

delavci in delodajalci imajo brez kakršnekoli izjeme in brez predhodne odobritve pravico, da

po želji ustanavljajo organizacije in se vanje včlanijo, vendar le pod pogojem, da spoštujejo

njihove statute (2. člen),

delavske in delodajalske organizacije imajo pravico sprejemati svoje statute in splošne

upravne akte, svobodno lahko izbirajo svoje predstavnike in oblikujejo svoje akcijske

programe (1. odst. 3. člena),

13 Povzeto po Debelak Marijan, Stavka in mednarodne norme 1. del, Delavci in delodajalci, št. 1, 2005, str. 39-41

14 Povzeto po http://zeneva.predstavnistvo.si/index.php?id=2487 15 Uradni list FLRJ-MP št. 8/58 16 Uradni list FLRJ-MP št. 11/58

5

državne oblasti zgoraj navedenih pravic ne smejo omejevati ali zavirati zakonitega

izvrševanja te pravice (2. odst. 3. člena),

država mora storiti vse potrebno, da bo delavcem in delodajalcem zajamčena sindikalna

svoboda (11. člen).

Pravica do stavke v tej konvenciji ni izrecno navedena, vendar ni dvoma, da izhaja prav iz določb te

konvencije, saj so nadzorna telesa MOD v postopkih obravnavanja problematike te pravice razvila

številna načelna mnenja in stališča. Ta so vplivala na podpisnice Konvencije pri oblikovanju

zakonodaje, teorije in prakse o stavki. Pravica do stavke je ena od bistvenih sredstev, s katerim

delavci in njihove organizacije uveljavljajo in branijo svoje ekonomske in socialne interese, kot sta

večkrat navedla Odbor za sindikalno svobodo in Odbor strokovnjakov. S splošno prepovedjo stavk

bi močno omejili te možnosti sindikatov. Vseeno je potrebno opozoriti, da pravica do stavke ni

absolutna pravica, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati v vsakem primeru in v vseh okoliščinah.

Konvencija v 9. členu namreč predvideva možnost drugačnega obravnavanja pripadnikov

oboroženih sil in policije. Pravico do stavke je mogoče omejiti ali celo prepovedati le v bistvenih

službah v najožjem pomenu besede (to so le tiste, v katerih bi prekinitev dela ogrozila življenje,

osebno varnost, zdravje celotnega prebivalstva ali njihovega dela), v primeru javnih uslužbencev pa

omejitev ali prepoved velja le za tiste, ki izvršujejo funkcijo avtoritete v imenu državne oblasti

(mišljeni so predvsem zaposleni v državnih organih ali organih lokalne skupnosti kot so npr.

funkcionarji sodne oblasti, funkcionarji v ministrstvih in njihovi pomočniki)17.

2.2.2.2. Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja

Konvencija MOD št. 98 je ena od najpogosteje ratificiranih konvencij MOD, Republika Slovenija

jo je ratificirala leta 1992. Njen namen je določiti standarde za varstvo delavcev in njihovih

sindikalnih pravic v razmerju do delodajalcev oziroma zavarovati delavce pred diskriminacijo.

Konvencija dopušča, da države članice same s svojimi predpisi določijo obseg jamstev za vojsko in

policijo (5. člen), izrecno pa je določeno še, da ne velja za državne funkcionarje (6.člen). Za pravno

problematiko stavke ta konvencija nima večjega pomena18.

2.2.3. Akti Sveta Evrope

Z vidika mednarodnega prava so pomembni tudi dokumenti, ki so bili sprejeti na evropski ravni. Na

prvem mestu je potrebno omeniti akte Sveta Evrope. Svet Evrope je bil ustanovljen 5. maja 1949,

17 Povzeto po Debelak, Stavka in mednarodne norme 1.del, str. 48-60 18 Povzeto po Trček Anja, Sindikat in pravica do stavke v javnem sektorju, Zbornik 6. študentske konference Fakultete

za management Koper, 2009, str. 933

6

danes šteje 47 držav članic in vsaka od teh se je zavezala, da si bo prizadevala za uveljavljanje

človekovih pravic in temeljnih svoboščin na vseh področjih, vključno s področjem delovnih in

socialnih razmerij19. Najpomembnejša pravna akta, ki urejata to tematiko sta:

-Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)20 in

-Evropska socialna listina (ESL) oz. spremenjena Evropska socialna listina (MESL)21.

2.2.3.1. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)

Konvencija o varstvu človekovih pravic je bila sprejeta leta 1950 in je pričela veljati leta 1953.

Glede pravice do stavke jo lahko omenimo v zvezi z 11. členom 22 . Ta določa pravico do

svobodnega zbiranja in združevanja ter pravico do ustanavljanja sindikatov. Iz tega člena je

razvidno, da v zvezi s sindikati jamči le pravico do njihovega ustanavljanja in včlanjevanja vanje.

Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Schmidt in Dahlstrom proti Švedski izrazilo

stališče, da navedeni člen ne ščiti pravice do stavke.

Potrebno je omeniti še določbo 14. člena navedene konvencije, saj se lahko povezuje s pravicami iz

11. člena in določa prepoved diskriminacije23.

2.2.3.2. Evropska socialna listina (ESL) oz. spremenjena Evropska socialna listina (MESL)

Evropska socialna listina je bila sprejeta leta 1961, spremenjena Evropska socialna listina pa leta

1996. Naša država je leta 1999 ratificirala slednjo. Posebej pomemben je 6. člen MESL24, ki določa

pravico do kolektivnega pogajanja. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo priznavale pravico

19 Povzeto po http://strasbourg.representation.si/index.php?id=2204 20 Uradni list RS-MP, št. 33/1994 21 Uradni list RS-MP, št. 7/1999 22 Določba se glasi:

»1. Vsakdo ima pravico, da mirno zboruje in se svobodno združuje, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se

jim pridruži, da bi zavaroval svoje interese.

2. Izvrševanje teh pravic je mogoče omejiti samo z zakonom, če je to nujno v demokratični družbi zaradi državne

ali javne varnosti, za preprečitev neredov ali zločinov, za zaščito zdravja ali morale ali za zavarovanje pravic in

svoboščin drugih ljudi. Ta člen ne preprečuje, da bi pripadnikom oboroženih sil, policije ali državne uprave z

zakonom omejili izvrševanje teh pravic.« 23 Povzeto po Debelak, Stavka in mednarodne norme 2.del, Delavci in delodajalci, št. 1, 2005, str. 70-71 24 Da bi zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice do kolektivnega pogajanja, se pogodbenice zavezujejo, da:

1. spodbujajo medsebojno posvetovanje delavcev in delodajalcev;

2. spodbujajo, če je to potrebno in primerno, mehanizme za prostovoljna pogajanja med delodajalci ali njihovimi

organizacijami in organizacijami delavcev, s ciljem, da bi uredile pravila in pogoje za zaposlovanje na podlagi

določb kolektivnih pogodb;

3. spodbujajo ustanavljanje in uporabo ustreznih mehanizmov za poravnavo in prostovoljno arbitražo za reševanje

delovnih sporov,

in priznavajo:

4. pravico delavcev in delodajalcev do kolektivnega delovanja v primerih interesnih sporov, vključno s pravico do

stavke, v okviru obveznosti, ki bi izhajale iz predhodno sklenjenih kolektivnih pogodb.

7

delavcev in delodajalcev do kolektivnega delovanja v primeru interesnih sporov, vključno s pravico

do stavke. 4. odst. 6. člena MESL izrecno določa omejitev pravice do stavke v interesnih sporih in

ne predvideva stavke v sporih o pravicah, ti so namreč prepuščeni reševanju sodišč oziroma arbitraž.

Za temo stavke je pomemben še člen G, ki določa, da za učinkovito uresničevanje pravic in načel ne

veljajo nobene omejitve razen tistih, ki so predpisane z zakonom in so v demokratični družbi nujne

za zaščito pravic in svoboščin drugih ali za zaščito javnega interesa, državne varnosti, javnega

zdravja ali morale.

Omeniti moramo poseben pomen ESL, saj gre za mednarodni dokument, ki prvič izrecno priznava

pravico do stavke in v primerjavi s Konvencijo MOD št. 87 lahko ugotovimo, da ESL obenem

določa tudi nosilca pravice do stavke (delavce). Pri tem ni važno ali so delavci sindikalno

organizirani ali ne, prav tako ne potrebujejo podpore sindikata25.

2.3. Avtonomni viri

»Avtonomni viri so splošni akti delodajalca in kolektivne pogodbe, ki so podlaga za odločanje v

kolektivnih delovnih sporih in tudi podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi«26.

V priporočilu MOD št. 9127 nam drugo poglavje v prvi točki daje definicijo kolektivne pogodbe, ki

pomeni »vsak pisni sporazum v zvezi z delovnimi razmerami, sklenjen med delodajalcem in eno ali

več organizacijami delojemalcev na eni strani ter eno ali večimi organizacijami delavcev oziroma v

odsotnosti takšnih organizacij, predstavnikov delavcev, ki so jih ti neposredno izvolili ali pooblastili

v skladu z veljavno državno zakonodajo«.

ZDR-1 opredeljuje tri vrste kolektivnih pogodb. To so:

- kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo,

- kolektivne pogodbe dejavnosti ali kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti,

- kolektivne pogodbe delodajalca28.

25 Povzeto po Debelak, Stavka in mednarodne norme 2.del, str. 72-79 26 Novak Janez, Kolektivne pogodbe in kolektivni delovni spori, Pravosodni bilten, 2009, št. 3, str. 21 27 http://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_ILO_CODE:R091 28 Povzeto po Novak Janez, Delovni spori, str. 32-33

8

3. OPREDELITEV POJMA STAVKE

ZStk v prvem členu določa, da je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje

ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela.

»Stavka je sredstvo za varovanje interesov delavcev in sredstvo za razreševanje kolektivnih sporov

z uporab sile. V sodobnih demokracijah je priznano sredstvo delavskega boja, s katerim delavci

organizirano, kolektivno in zavestno izrazijo svoje nezadovoljstvo. Gre za vnaprej napovedan in

organiziran odpor delavcev proti delodajalcu, katerega vsebina so najpogosteje zahteve za

povečanje plač. S stavkami skušajo delavci preusmeriti ekonomsko in socialno politiko ter braniti

sindikalne svoboščine in pravice delavcev. Stavka pomeni motnjo v delovnem procesu, zaradi nje se

delovni proces praviloma ustavi. Praviloma gre za odklonitev oziroma ustavitev dela, in to

kolektivno, z namenom doseganja določenih zahtev v okviru predpisanih norm«29.

Od vseh oblik industrijskih akcij, ki so značilne drugod po svetu, imamo v našem pravu opredeljeno

le stavko. Teorija in sodna praksa nista opredelili in tudi ne pravno definirali pojma druge

industrijske akcije. Sodna praksa se zaradi skromne prakse stavk ni mogla ustrezno razviti in čeprav

so v literaturi in sodnih odločbah navedeni številni pojmi (kot so bela stavka, spontana in

opozorilna stavka, zamrznitev stavke, prekinitev stavke, protestni shod, gladovna stavka itd.), ti

pravno niso opredeljeni. ZStk in ZKolP ločujeta stavko zaradi kršitve pravic od interesne stavke.

Kadar je napovedana stavka posledica različnih interesov strank zaradi nesporazuma o posameznih

vprašanjih glede sklenitve, dopolnitve ali spremembe kolektivne pogodbe govorimo o interesni

stavki. Za stavko zaradi kršitve pravic gre, kadar bi šlo za kršitev določb veljavnih kolektivnih

pogodb30.

3.1. Pravica do stavke

Kot že omenjeno, Ustava RS v 77. členu izrecno določa pravico do stavke. S tem posebnim

priznanjem pravice do stavke je upravičenje delavcev, da lahko stavkajo, postalo pravno

zavarovano. Pravica do stavke je omejena na delavce, torej osebe v delovnem razmerju, kar pomeni,

da je ni mogoče razširiti na druge kategorije zaposlenih oseb in na bivše delavce. Podobni postopki

drugih oseb (npr. samostojni podjetniki v primerljivem položaju z delavci, samostojni kulturni

delavci, brezposelni), ne morejo biti opredeljeni kot stavka, temveč kot javno zborovanje, protest,

protestni shod, ipd.31.

29 Pozeb, n.d., str. 18 30 Povzeto po Novak Janez, Stavka in druge industrijske akcije, Delavci in delodajalci, št. 1, 2012, str. 72-73 31 Povzeto po Debelak, Aktualno vprašanje pravne ureditve stavke v Sloveniji 1.del, str. 200-201

9

3.2. Zakonitost stavke

Zakonita stavka je stavka, ki je v skladu z zakonom ali drugimi pravnimi akti. ZStk nam pove, kdaj

je stavka zakonita in sicer se to zgodi takrat, kadar izpolnjuje vse zakonske pogoje. Poleg tega je

potrebno upoštevati še določbe posebnih zakonov in kolektivne pogodbe, ko gre za zasebni sektor.

Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 222/2005 navedlo naslednje: »Ker pravice do stavke, razen v

skladu z ustavo in zakonom, ni mogoče omejevati, je treba storiti vse, da stavka poteka ves čas

zakonito in pod popolno kontrolo organizatorjev. Že prva nezakonitost povzroči, da je stavka od

takrat dalje pa do prekinitve nezakonita, saj ima vsaka nezakonitost lahko tudi posledice, ki tako ali

drugače vplivajo na potek celotne stavke.« V kolikor bi se delavci udeležili nezakonite stavke bi to

privedlo do določenih sankcij. Te so največkrat disciplinske, lahko pa predstavljajo zahtevo po

odškodnini.

Pogoje za zakonitost stavke bi lahko delili na formalne in materialne. Formalni pogoji se nanašajo

na postopek, obliko in pristojnost, materialni pogoji pa urejajo razmerja med strankami in so

predpisani s splošnim predpisom32.

3.2.1. Formalni pogoji za zakonitost stavke

Pogoji so naslednji:

- namen stavkajočih delavcev mora biti uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov

iz dela (1. odst. 1. člena),

- sklep ustreznega organa o začetku stavke,

- pravočasna napoved stavke delodajalcu oz. delodajalski asociaciji,

- pisna oblika33.

3.2.1.1. Sklep o začetku stavke in napoved stavke

Zakon v 2. členu določa, da lahko sindikati organizirajo stavko v podjetju, drugi organizaciji, delu

organizacije, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali splošno stavko. Večina delavcev lahko

organizira stavko le pri delodajalcu, kar pomeni, da zakon ne dopušča, da bi lahko organizirali tudi

širšo stavko (s tem se zoži ustavna določba).

Sestava stavkovnega odbora, ki dejansko vodi stavko, ni zakonsko določena in je v celoti

prepuščena organizatorju stavke. Zakon prav tako ne določa posebnih formalnosti pri glasovanju o

32 Povzeto po Goldinskij Gregor, Pravica do stavke: pravna ureditev v Sloveniji in na Poljskem, 2013, str. 40-41 33 Povzeto po Pozeb, n.d., str. 23-25

10

sprejemu sklepa o začetku stavke. V skladu z 2. členom ZStk sklep o začetku stavke delavcev v

organizaciji, delu organizacije ali pri delodajalcu sprejme organ sindikalne organizacije te

organizacije, dela organizacije ali pri delodajalcu, sklep o začetku stavke delavcev panoge ali

dejavnosti sprejme organ sindikata zadevne panoge ali dejavnosti, sklep o začetku splošne stavke

delavcev pa sprejme najvišji organ sindikatov v republiki oziroma federaciji. Sklep o začetku stavke

lahko sprejme tudi večina delavcev v organizaciji, delu organizacije ali pri delodajalcu. Sklep mora

vsebovati naslednje obligatorne sestavine:

-zahteve delavcev,

-čas začetka stavke,

-kraj zbiranja udeležencev stavke,

-oblikovanje stavkovnega odbora, ki zastopa interese delavcev in v njihovem imenu vodi stavko.

Stavkovni odbor mora poslati sklep o začetku stavke organu upravljanja in poslovodnemu organu

organizacije oziroma delodajalcu. Sklep mora biti poslan najpozneje pet dni pred dnevom začetka

stavke (v primerih stavke v državnih organih ali javnih službah je rok drugačen in sicer deset dni).

Sklep o začetku stavke delavcev panoge ali dejavnosti in splošne stavke je treba poslati pristojnemu

organu gospodarske zbornice oziroma strokovnega združenja34.

Dolžnost delavcev, da delodajalca obvestijo o udeležbi v stavki, posredno izhaja iz ZDR-1, Zakon o

stavki te dolžnosti namreč ne omenja neposredno. 36. člen ZDR-1 določa, da mora delavec

delodajalca obveščati o vseh okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje

njegovih pogodbenih obveznosti. Udeležba v stavki je nedvomno takšna okoliščina35.

Primer iz sodne prakse, ki se nanaša na napoved stavke je sodba Vrhovnega sodišča VIII Ipd

129/2008. Sodišče je obrazložilo, da organizator stavke oziroma stavkovni odbor ne more

napovedati stavke s tem, da določi le stavkovne zahteve in ne opredeli časa začetka stavke, saj v

takšnem primeru ni jasno, kdaj bo do stavke prišlo oziroma ali bo do nje sploh prišlo. Datuma

stavke tudi ne more naknadno določiti že naslednji dan po tem, ko delodajalec ne ugodi stavkovnim

zahtevam. Sklep o začetku stavke je namreč popoln šele takrat, ko vsebuje vse elemente, ki jih

določa zakon, od takšne napovedi do začetka stavke pa mora preteči najmanj pet dni.

34 Povzeto po Tratnik Lilijana, Pravila organiziranja stavke z vidika zakonskih podlag, Delavci in delodajalci, št. 4, 2007,

str. 590-591 35 Povzeto po Verbajs Gregor, Zakonitost stavke, 28.9.2010, URL: http://www.ius-optima.com/zakonitost-stavke/

11

3.2.2. Materialni pogoji za zakonitost stavke

Materialni pogoji so naslednji:

- mirno reševanje spora (stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka,

morajo od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor)36,

- stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, morajo stavko organizirati in voditi na način, ki

ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja,

- stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, ne smejo delavcem, ki ne sodelujejo v njej,

preprečevati, da bi delali37.

3.2.2.1. Mirno reševanje spora pred stavko

ZStk v 1. odst. 4. člena določa, da morajo stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je

napovedana stavka, od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor.

Zakon razen te določbe ne določa nič drugega, kar pomeni, da niso predvideni posebni in dodatni

postopki.

V kolikor bi kolektivna pogodba vsebovala določbe o postopku pred komisijo za pomirjanje in nato

pred arbitražo, bi šlo za medsebojni dogovor, ki bi zavezoval le stranke kolektivne pogodbe. Za

druge osebe te določbe ne bi bile obvezujoče38.

3.2.2.2. Nujnost, primernost in sorazmernost stavke

Vsaka stavka povzroči škodo in prav načela nujnosti, primernosti ter sorazmernosti stavke pomenijo

poskus, s katerim bi dodatno omejili stavko z namenom zmanjšati škodo. S tem, ko je delavcem

podeljena pravica do stavke, lahko hkrati govorimo o legalizaciji škode, ki nastane z ustavitvijo ali

odklonitvijo dela.

Nujnost stavke se povezuje z doktrino ultima ratio. Gre za zahtevo, da bi bila stavka res zadnje

sredstvo za dosego cilja in dopustna šele po tem, ko so izčrpana vsa druga sredstva. Pri pojmu

primernosti gre za vprašanje, ali je stavka v danih okoliščinah primerno sredstvo za dosego

želenega cilja. Takšna omejitev je v nasprotju z dopustnimi omejitvami Spremenjene Evropske

socialne listine (MESL), ki nas zavezuje. Načelo sorazmernosti pomeni, da morata biti dolžina in

36 Sklep Vrhovnega sodišča Sklep VIII Ips 77/2006, enako sodba VIII Ips 20/2003: Poskus mirne rešitve spora je

procesna predpostavka za delovni spor. 37 Odločba Vrhovnega sodišča VIII Ips 119/2006 : Z aktivnim preprečevanjem dela drugim delavcem, ki niso stavkali,

so tožniki kršili določbe Zakona o stavki, ki stavkovnemu odboru in delavcem, ki sodelujejo v stavki, prepoveduje

preprečevanje dela drugih delavcev, ki ne stavkajo. 38 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 538-540

12

intenzivnost stavke v sorazmerju z interesi, zaradi katerih stavka poteka. V našem pravnem redu

moramo izhajati zgolj iz ustavnih in zakonskih omejitev pravice do stavke, zato zgoraj omenjena

načela ne morejo dodatno omejiti te pravice39.

3.3. Prenehanje stavke

6. člen Zakona o stavki določa prenehanje stavke. Iz te določbe izhaja, da stavka preneha s

sporazumom med organom, ki je sprejel sklep o stavki in organom, ki mu je bil sklep poslan. V tem

primeru govorimo o dvostranskem sporazumu. Iz določbe izhaja še druga možnost in sicer

enostransko prenehanje stavke. Sklep o tem sprejmejo sindikati oziroma delavci, ki so sprejeli sklep

o začetku stavke.

3.4. Dopustno omejevanje pravice do stavke

Pravica do stavke je v slovenski pravni ureditvi priznana kot temeljna pravica delavcev (1. odst. 77.

člena), ki se lahko omeji le z zakonom, če to zahteva javna korist (2. odst. 77. člena). Zakonodajalec

ima možnost, da omeji pravico, vendar mora pri temu upoštevati vrsto in naravo dejavnosti.

3.4.1. Zaposleni v državnih organih

Posebna ureditev pravice do stavke velja za zaposlene v državnih organih in upravah lokalnih

skupnosti (razen funkcionarjev), ki jim z drugo besedo rečemo tudi javni uslužbenci. Iz 2. odst. 1.

člena ZJU lahko razberemo, da javni sektor sestavljajo še drugi posamezniki, ki sklenejo delovno

razmerje v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter

drugih osebah javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne

skupnosti.

Za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti se uporabljajo določbe 11. in

12. člena ZStk, za ostale kategorije javnih uslužbencev pa so relevantne zlasti določbe od 7. do 10.

člena ZStk.

Delavci v organu oziroma organizaciji družbenopolitične skupnosti in v drugem državnem organu

uveljavljajo pravico do stavke pod pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije

teh organov in organizacij. S splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo se v skladu z zakonom

določijo dela in naloge, ki se morajo opravljati tudi med stavko40.

12. člen ZStk določa, da lahko delavci v organih za ljudsko obrambo in notranje zadeve uveljavljajo

39 Povzeto po Debelak Marijan, Nujnost, primernost in sorazmernost stavke, HRM, 2010, št. 36, str. 66-69 40 ZStk ,Uradni list SFRJ, št. 23/91, 11.člen

13

pravico do stavke pod pogoji, ki so določeni z zakoni, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v

teh organih. Vidimo lahko, da so omejitve določene z večjim številom zakonov. Zakon o obrambi41

tako v 1. odst. 99. člena prepoveduje stavko vojaškim osebam med opravljanjem vojaške službe.

Delavcem, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, je stavka dovoljena

in sicer pod pogoji, ki jih določa ZJU, poleg tega pa morajo zagotoviti nemoteno opravljanje zadev,

ki jih zakon izrecno našteva v 3. odst. 99. člena. Sklenemo lahko, da so vse dejavnosti, ki jih

opravljajo vojaške osebe, tudi v času brez vojne nevarnosti takšne, da zanje velja prepoved stavke.

Republika Slovenija ni izkoristila možnosti iz Konvencije MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in

zaščiti sindikalnih pravic, ki omogoča drugačno obravnavanje pripadnikov oboroženih sil in policije

in po kateri je pravico do stavke je mogoče omejiti ali celo prepovedati le v bistvenih službah v

najožjem pomenu besede.

Podobne omejitve veljajo tudi za pripadnike policije in sicer jih določa 84. člen Zakona o policiji42.

Za carinike, inšpektorje in izterjevalce velja 56. člen Zakona o carinski službi43, za vse delavce

uprave je pomemben 217. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij 44 , 58. člen Zakona o

sodiščih45 pa omejuje pravico do stavke sodnemu osebju. Iz pregleda teh zakonov lahko ugotovimo,

da večina delavcev sploh ne more stavkati. Obenem se postavlja vprašanje, ali so vse te dejavnosti

resnično takšne, da je zaradi zahtev javne koristi omogočen takšen poseg v pravico do stavke46.

3.4.2. Javni uslužbenci

Zakon o stavki določa omejitve pravice do stavke za delavce v javnih službah od 7. do 10. člena. V

7. členu je zapisano, da lahko delavci uveljavijo pravico do stavke samo pod naslednjima pogojema:

delavci morajo zagotoviti minimalni delovni proces, ki zagotavlja varnost ljudi in

premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih

organizacij ter

zagotoviti izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.

V skladu z 8. členom se stavka napove organu upravljanja in poslovodnemu organu oziroma

delodajalcu, sindikatu (če ta ni organizator stavke) in pristojnemu državnemu organu. Sklep o

začetku stavke in izjava o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa se pošljeta najpozneje

41 Zakon o obrambi, Uradni list RS, št. 103/2004 42 Zakon o policiji, Uradni list RS, št. 49/98, 66/98, 93/01, 52/02, 56/02, 26/03, 48/03, 79/03, 110/03, 43/04, 50/04,

54/04, 102/04, 14/05, 53/05, 70/05, 98/05, 113/05, 3/06, 36/06, 78/06, 107/06, 42/09, 66/09, 22/10, 26/11, 58/11, 40/12,

96/12, 15/13 43 Zakon o carinski službi, Uradni list RS, št. 56/99, 52/02, 57/04, 103/04, 113/05, 40/09, 9/11, 96/12 44 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 22/00, 113/05, 70/06, 110/06, 76/08, 40/09, 9/11, 96/12,

109/12 45 Zakon o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99, 28/00, 26/01, 56/02, 16/04, 73/04, 23/05, 72/05,

100/05, 49/06, 127/06, 27/07, 67/07, 94/07, 45/08, 96/09, 86/10, 33/11, 75/12, 63/13 46 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 547-549

14

10 dni pred začetkom stavke.

S tem, ko je postavljena zahteva po zagotovitvi minimalnega delovnega procesa, so zabrisane

razlike med različnimi javnimi službami (med t.i. bistvenimi in ostalimi) ter zahtevano razlikovanje

med vrstami in naravami dejavnosti. Pravico do stavke je mogoče omejiti le v bistvenih službah v

ožjem pomenu besede, vendar bi lahko rekli, da v ZStk ni zadostne opredelitve pojma javne službe,

saj med posameznimi javnimi službami obstajajo večje razlike47.

Sedanji ZStk v 7. in 11. členu ni v skladu z ustavnimi usmeritvami in tudi ne z mednarodnimi

normami, ki nas zavezujejo. Pravica do stavke delavcev v javnih službah in državnih organih je že v

izhodišču omejena na zagotavljanje funkcij teh organov in zagotavljanje izpolnjevanja mednarodnih

obveznosti. Potrebno pa je poudariti, da vsaka javna služba ni bistvena služba, saj vse mednarodne

obveznosti in funkcije vsake javne službe niso takšne, da bi za vsako od teh funkcij javna korist

zahtevala tudi omejevanje pravice do stavke48.

3.5. Posledice stavke

Posledice stavke so lahko naslednje:

pravne (disciplinska in odškodninska odgovornost, prenehanje delovnega razmerja),

ekonomske (izguba zaslužka za delavce, izguba proizvodnje za delodajalca) in

socialne (slabi odnosi med delavci in delodajalci)49.

Organizacija oziroma udeležba v stavki, ki je v skladu z zakonsko določenimi pogoji, ne pomeni

kršitve delovne obveznosti in za posledico ne sme imeti prenehanje delovnega razmerja ter ne sme

biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti delavca50.

Ta opredelitev določa obveznost zakonitega ravnanja za vsakega od organizatorjev in udeležencev.

Odgovornost vsakega je individualna in za odškodninsko odgovornost morajo biti podani vsi

naslednji elementi: protipravno dejanje (nezakonita stavka), nastanek škode, vzročna zveza med

stavko in nastalo škodo ter škoda, ki je neposredna posledica napovedi določene stavke51.

Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 222/2005 potrdilo, da je organizator oziroma udeleženec,

varovan le v primeru zakonite stavke. V kolikor bi šlo za nezakonito stavko, je organizator oziroma

udeleženec disciplinsko in odškodninsko odgovoren, sodelovanje v nezakoniti stavki pa lahko

predstavlja tudi podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi52. Samo zaradi dejstva organiziranja ali

47 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 551 48 Povzeto po Debelak, Aktualno o pravici do stavke, str. 13 49 Povzeto po Kukec Bojan, n.d., str. 297 50 ZStk, Uradni list SFRJ, št. 23/91, 13. člen 51 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 560 52 Povzeto po Verbajs Gregor, n.d..

15

sodelovanja v zakoniti ali nezakoniti stavki ne smemo enačiti možnosti disciplinskega kaznovanja

ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Čeprav gre za zakonito stavko to še ne pomeni, da nekdo izmed

udeležencev ne bo povzročil nedopustne škode ali ogrozil varnost oziroma zdravje. Kljub izgredu

določenega posameznika stavka ne bo nezakonita, vendar bo moral organizator dokazati, da izgreda

ne bi mogel preprečiti in predvideti.53

Po 2. odst. 13. člena ZStk delavec, ki sodeluje v stavki, uveljavlja temeljne pravice iz delovnega

razmerja (razen pravice do nadomestila osebnega dohodka), pravice iz pokojninskega in

invalidskega zavarovanja pa uveljavlja v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju. Za naš pravni sistem velja teorija suspenza pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da

pravice in obveznosti dejansko le mirujejo. Zaradi neizvrševanja dela miruje tudi obveznost

delodajalca, da delavcem za čas stavke izplačuje plačo oziroma nadomestilo plače. Materialno

nadomestilo med stavko se lahko uveljavi le, če je to predvideno s kolektivno pogodbo ali s

splošnim aktom, kot določa 3. odst. 13. člena ZStk. Kot prvi primer navajam kolektivno pogodbo za

negospodarstvo54, ki v 19. členu določa, da so delavci upravičeni do nadomestila za čas stavke v

višini plače, kot da bi delali, vendar le, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne

pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani pristojnih organov. Drug primer je kolektivna

pogodba za kovinsko industrijo Slovenije55 . V 49. členu določa, da imajo delavci pravico do

nadomestila za čas stavke, ki mora biti organizirana po ZStk in stavkovnih pravilih, kot dodatna

pogoja pa navaja še bistveno kršenje kolektivnih pogodb in izčrpanost vseh pogajalskih možnosti.

Večina kolektivnih pogodb predvideva nadomestilo, ki je omejeno na 70% osnovne plače,

prejemanje pa je omejeno na dva oziroma štiri dni. Dodaten pogoj je, da gre za stavko zaradi kršitev

točno določenih pravic iz kolektivnih pogodb (kot je npr. plača, regres).

ZStk ne navaja, katere so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč nas napoti

na Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju56. Na podlagi sklepanja moramo upoštevati

tudi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju57. Delodajalec je v času stavke

dolžan plačevati prispevke, delavci pa so v tem času zdravstveno zavarovani. Tudi za tiste delavce,

ki ne stavkajo, zdravstveno zavarovanje ne sme biti sporno, prav tako pa ne za tiste, ki v stavki ne

sodelujejo zaradi bolniškega staleža58.

53 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 561 54 Uradni list RS, št. 18/91-I, 53/92, 13/93, 34/93, 12/94, 18/94, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97, 3/98,

3/98, 39/99, 39/99, 40/99, 99/01, 73/03, 77/04, 115/05, 43/06, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08, 67/08, 1/09, 2/10,

52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13 in 46/13 55 Uradni list RS, št. 108/05, 43/06, 97/06, 114/06, 90/07, 33/08, 70/08, 10/10, 84/11 in 51/13 56 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13, 101/13, 44/14 57 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 99/01,

60/02, 126/03, 20/04, 76/05, 100/05, 38/06, 72/06, 114/06, 91/07, 76/08, 62/10, 87/11, 40/12, 21/13, 91/13, 99/13,

99/13 in 111/13 58 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 559-562

16

4. AKTUALNO O STAVKAH V SLOVENIJI

V Sloveniji o stavkah prevladuje vtis, da večinoma gre za stavke zaradi nespoštovanja osnovnih

pravic delavcev, ki največkrat potekajo v fazi pred stečajem. Od leta 2009 naprej poznamo stavke,

katerih oblika ni več prekinitev dela. Policisti in sodniki tako niso prekinili dela, temveč so delo

opravljali v okviru norme. Cariniki so še bolj vestno opravljali delo in natančneje upoštevali proto-

kol ter povečali pogostost carinskih pregledov. ZStk opredeljuje stavko kot prekinitev dela, zato se

pojavi vprašanje zakonitosti takšnih oblik stavk. Poudariti je potrebno, da se ZStk uporablja smisel-

no ter da moramo upoštevati že dlje časa mednarodno uveljavljen standard, po katerem se tudi dru-

ge oblike odklonitve ali delne odklonitve dela (to so npr. delo po pravilih, počasno delo) štejejo za

stavko. Konec leta 2009 je zakonodajalec pripravil predlog novega zakona o stavki, ki pa je leta

2010 zastal. Statistični urad RS ne vodi podatkov o številu in vrstah stavk s približnim številom

udeležencev, čeprav obstajajo ustrezne pravne podlage59, saj delodajalci ne sporočajo podatkov60.

Doslej največja stavka javnega sektorja v zgodovini samostojne Slovenije, v kateri je sodelovalo

približno 80.000 zaposlenih, je potekala jeseni leta 2010. Med drugim so stavkali policisti, cariniki,

veterinarji, zaposleni na upravnih enotah, RTV Slovenija, del zaposlenih v zdravstvu, sociali in kul-

turi61.

V letošnjem letu je potekalo več stavk. Omenim naj spontano stavko rudarjev v Premogovniku Ve-

lenje meseca julija. Osnovne stavkovne zahteve rudarjev so bile redno izplačilo plač skladno s ko-

lektivno pogodbo, izplačilo regresa, razlike plač iz let 2012 in 2013, določitev zdržne cene premoga

in spoštovanje stavkovnega sporazuma, ki je bil podpisan marca letos62.

Zadnja aktualna je stavka delavcev Nafte Petrochem. Meseca aprila so izvedli opozorilno stavko.

ZStk je ne opredeljuje, po pravni teoriji gre za stavko s krajšim trajanjem, s katero delavci le opozo-

rijo, da se bo le-ta nadaljevala,če ne bodo uresničene njihove zahteve. Od 4. avgusta dalje poteka

generalna stavka. Njihove stavkovne zahteve so izplačilo plač za junij, zagotovilo izplačila plač za

julij, izplačilo prispevkov, regres za leto 2014 in zagon proizvodnje63.

59 Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, Uradni list RS, št. 40/2006, Pravilnik o obrazcih prijav o

reševanju kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu, Uradni list RS, št. 125/2007 60 Povzeto po Debelak, Aktualno o pravici do stavke, str. 9-12 61 http://www.dnevnik.si/clanek/1042523682 62 http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/velenjski-rudarji-so-zaceli-spontano-stavko/340705 63 http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/foto-stavka-v-lendavski-nafti/343328

17

5. SKLEP

Stavka je v skladu z zakonodajo organizirana prekinitev dela, s katerim delavci uveljavljajo svoje

ekonomske in socialne pravice ter interese iz dela. Gre za sredstvo za varovanje interesov delavcev

in sredstvo, pri katerem delavci uporabijo silo za razrešitev kolektivnega spora. Stavka obenem

pomeni motnjo v delovnem procesu, saj praviloma govorimo o odklonitvi oziroma ustavitvi dela, z

namenom doseganja določenih zahtev. Pravna opredelitev stavke v naši državi je preozka, saj kot

opredelilni element določa zgolj prekinitev dela, ne zajema pa drugih oblik industrijskih akcij. Na

podlagi Konvencije MOD št. 87 in stališč Odbora za sindikalno svobodo ter Odbora strokovnjakov

bi namreč morali dopustiti tudi stavke, kjer govorimo o raznih drugih aktivnostih, kjer se delo ne

prekine, temveč gre npr. za upočasnitev dela ali delo po pravilih. Nujna bi torej bila širša

opredelitev pojma stavke. Za zakonito izvedbo stavke morajo biti izpolnjeni določeni formalni in

materialni pogoji. Sklep o začetku stavke sprejme pristojni organ sindikata in mora obsegati zahteve

delavcev, čas začetka stavke, kraj zbiranja udeležencev ter imenovanje stavkovnega odbora.

Stavkovni odbor mora poslati sklep o začetku stavke organu upravljanja in poslovodnemu organu

organizacije oziroma delodajalcu in sicer najpozneje pet dni pred dnevom začetka stavke, v

primerih stavke v državnih organih ali javnih službah pa deset dni pred dnevom začetka stavke.

Vsak delavec se odloči o svoji udeležbi v stavki, stavkovni odbor in delavci, ki stavkajo pa tistim

delavcem, ki ne sodelujejo v stavki ne smejo preprečevati, da bi delali. Delavci imajo obenem

dolžnost, da delodajalca obvestijo o udeležbi v stavki, kar posredno izhaja iz ZDR-1. ZStk določa,

da morajo stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, poskušati

sporazumno rešiti spor še pred dejanskim začetkom stavke. Razen te dolžnosti v zakonu ni

določeno nič drugega. Pravica do stavke pomeni tudi legalizacijo škode, ki izvira iz prenehanja

oziroma odklonitve dela. V našem sistemu ni posebnih določb, da bi delodajalci zahtevali povrnitev

škode, ki je bila povzročena z nezakonito stavko. Odškodninska obveznost udeležencev in

organizatorjev je namreč predmet individualne presoje. Omeniti je potrebno še posebno ureditev

pravice do stavke, ki velja za zaposlene v državnih organih in javne uslužbence. Prav v tem delu

lahko opazimo pomanjkljivosti, saj jim je ta pravica dejansko omejena, določenim kategorijam pa

celo odvzeta, saj morajo dejavnosti v času stavke potekati normalno in v neomejenem obsegu. Po

mednarodni ureditvi je pravico do stavke mogoče omejiti ali celo prepovedati le v bistvenih službah

v najožjem pomenu besede, v primeru javnih uslužbencev pa omejitev ali prepoved velja le za tiste,

ki izvršujejo funkcijo avtoritete v imenu državne oblasti. Predvsem bi bilo potrebno ločiti bistvene

in nebistvene javne službe, saj vse dejavnosti niso takšne, da bi zaradi prekinitve dela prišlo do

ogrožanja življenja ali zdravja ljudi.

18

Skozi pregled pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji sem ugotovila, da bi v sodni praksi

morali več uporabljati in razlagati mednarodne norme, ki jih je naša država ratificirala. Sprejem

novega Zakona o stavki, ki bo usklajen z Ustavo in mednarodnimi normami, je nujno potreben.

Prav tako menim, da je bilo doslej premalo storjenega na področju mirnega oziroma nadomestnega

reševanja sporov. Stavko je dovoljeno izvesti kot zadnje sredstvo, po postopku, ki je opredeljen v

pravnih normah in pred začetkom katere je vsaj v načelu potrebno izvesti pomiritveni postopek.

Odločilne korake bi morala storiti država in z različnimi sredstvi spodbujati takšne načine reševanja

sporov.

19

6. BIBLIOGRAFIJA

6.1. LITERATURA

DEBELAK MARIJAN, Stavka in mednarodne norme- I. del, Delavci in delodajalci, 2005, št.1

DEBELAK MARIJAN, Stavka in mednarodne norme- II. del, Delavci in delodajalci, 2005, št.1

DEBELAK MARIJAN, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v RS- I. del, Delavci in

delodajalci, 2005, št. 2-3

DEBELAK MARIJAN, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v RS- II. del, Delavci in

delodajalci, 2005, št. 4

DEBELAK MARIJAN, Aktualno o pravici do stavke, Delavci in delodajalci, 2011, št. 1

DEBELAK MARIJAN, Nujnost, primernost in sorazmernost stavke, HRM, 2010, št. 36

GOLDINSKIJ GREGOR, Pravica do stavke: pravna ureditev v Sloveniji in na Poljskem, Maribor

2013

KUKEC BOJAN, Management in kolektivni delovni spori, Založba Arkadija, Vrhnika, 2007

NOVAK JANEZ, Delovni spori, GV Založba, Ljubljana, 2004

NOVAK JANEZ, Stavka in druge industrijske akcije, Delavci in delodajalci, 2012, št.1

POZEB SAŠA, Pomanjkljivosti pravne ureditve pravice do stavke v Republiki Sloveniji, Dignitas,

2005, št. 28

TRATNIK LILIJANA, Pravila organiziranja stavke z vidika zakonskih podlag, Delavci in

delodajalci, 2007, št. 4

TRČEK ANJA, Sindikat in pravica do stavke v javnem sektorju, Zbornik 6. študentske konference

Fakultete za management Koper, 2009

6.2. PRAVNI VIRI

6.2.1. DRŽAVNI VIRI

Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13

Zakon o stavki, Uradni list SFRJ, št. 23/1991

Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 103/07, 45/08, 21/13

Zakon o carinski službi, Uradni list RS, št. 56/99, 52/02, 57/04, 103/04, 113/05, 40/09, 9/11, 96/12

20

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 22/00, 113/05, 70/06, 110/06, 76/08,

40/09, 9/11, 96/12 in 109/12

Zakon o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07, 65/08, 69/08, 69/08, 40/12

Zakon o kolektivnih pogodbah, Uradni list RS, št. 43/06, 45/08

Zakon o obrambi, Uradni list RS, št. 103/04

Zakon o policiji, Uradni list RS, št. 49/98, 66/98, 93/01, 52/02, 56/02, 26/03, 48/03, 79/03, 110/03,

43/04, 50/04, 54/04, 102/04, 14/05, 53/05, 70/05, 98/05, 113/05, 3/06, 36/06, 78/06, 107/06, 42/09,

66/09, 22/10, 26/11, 58/11, 40/12, 96/12 in 15/13

Zakon o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99, 28/00, 26/01, 56/02, 16/04, 73/04,

23/05, 72/05, 100/05, 49/06, 127/06, 27/07, 67/07, 94/07, 45/08, 96/09, 86/10, 33/11, 75/12 in 63/13

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96,

29/98, 6/99, 99/01, 60/02, 126/03, 20/04, 76/05, 100/05, 38/06, 72/06, 114/06, 91/07, 76/08, 62/10,

87/11, 40/12, 21/13, 91/13, 99/13, 99/13 in 111/13

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, Uradni list RS, št. 40/2006

Zakon o reprezentativnosti sindikatov, Uradni list RS, št. 13/93

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13, 101/13,

44/14

Pravilnik o obrazcih prijav o reševanju kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu, Uradni list RS,

št. 125/2007

Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 18/91-I,

53/92, 13/93, 34/93, 12/94, 18/94, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97, 3/98, 3/98,

39/99, 39/99, 40/99, 99/01, 73/03, 77/04, 115/05, 43/06, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08, 67/08,

1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13 in 46/13

6.2.2. MEDNARODNI VIRI

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS-MP, št.

33/1994)

Evropska socialna listina, Uradni list RS, št. 24/1999

Evropska socialna listina (spremenjena) Uradni list RS-MP, št. 7/1999

Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic, Uradni list RS-MP,

št. 15/1992

Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja,

Uradni list FLRJ št. 11/1958

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Uradni list RS, št. 9/1992

Splošna deklaracija človekovih pravic, Resolucija A/RES/217A III

21

6.3. SODNA PRAKSA

6.3.1. Sodna praksa Vrhovnega sodišča

Sodba VIII Ips 20/2003 z dne 17.2.2004

Sodba VIII Ips 222/2005 z dne 31.1.2006

Sklep VIII Ips 77/2006 z dne 9.5.2006

Odločba VIII Ips 119/2006 z dne 13.3.2007

Sodba VIII Ipd 129/2008 z dne 23.9.2008

6.4. VIRI IZ MEDMREŽJA

http://strasbourg.representation.si/index.php?id=2204 15.8.2014

http://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_ILO_CODE:R091

25.8.2014

http://www.ius-optima.com/zakonitost-stavke/ 16.8.2014

http://www.dnevnik.si/clanek/1042523682 16.8.2014

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/velenjski-rudarji-so-zaceli-spontano-stavko/340705 18.8.2014

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/foto-stavka-v-lendavski-nafti/343328 18.8.2014

http://zeneva.predstavnistvo.si/index.php?id=2487 21.8.2014