1

glasilo skupine IMP Klima

2

PARTNERinformativni časopis

IzdajateljIMP Klima d.o.o.Godovič 1505275 Godovičtel.: 05 374 30 00fax: 05 374 30 83

UrednicaTanja Tominec

Naslovnicafoto: arhiv IMP Klima d.o.o.

Oblikovanje, priprava in tiskGaya Cerkno

Naklada1.500 izvodovLetnik VII, št. 2/2006julij 2006

Verjeti v usodo, v neizogibnost ali samo v navadno sre~o?

UsodaPredsednik dr. Janez Drnovšek je napisal novo

knjigo z naslovom Misli o življenju in zavedanju,v kateri govori o tem, kako si človek, ki je na niž-ji stopnji zavedanja, praviloma ne želi sprememb.Knjigo je napisal, ker bi rad spremenil svet. Meni,da se da živeti drugače, če je človek mirnejši,trdnejši, zadovoljnejši in ne dovoli, da ga premeta-vajo vetrovi. Vesoljni principi, višja stopnja zave-danja, boljši svet.

Zavedanje samega sebe pomeni tudi, da znamouživati sami s sabo. Da s svojim početjem koristimonajprej samemu sebi, svojemu počutju, zdravstve-nemu stanju telesa in duha. Prijetnost in užitek stanačina, kako uporabljamo energijo; zavedanje kajpočnemo sami s sabo. Zavest, da ne moremo nazajin spremeniti, kar se je zgodilo, je nujno potrebnaza to, da gremo lahko naprej. Če hočeš v življenjuzmagati, se ne moreš prepogosto ozirati nazaj.Kako ohranjati to prednost, je odvisno od našihspretnosti; kajti življenje je igra! Ko nekaj zareshočeš, se preleviš v karkoli. Je zapisano v našiusodi, ali bomo v življenju igrali igro napadalcevali končali kot vratarji?

NeizogibnostPlaneti, numerologija, napovedi Nostradamusa,

prerokovanja, astrologija. Za harmonične aspektev astrologiji veljajo pozicije, ko planeti tvorijomedsebojni kot 60 ali 120 stopinj, za neugodnepa veljata kota 90 ali 180 stopinj. Natalna kartaje razdeljena na dvanajst hiš, ki pomenijo različnaživljenjska področja/segmente. Prva hiša pomenitelo in karakter posameznika, druga predstavljadenar in način prehranjevanja, tretja simboliziraizobrazbo, četrta dom in družino, peta otroke,ljubezen in hobije, šesta delo, sedma usodna part-nerstva, osma operacije, finančno stanje partnerjain smrt, deveta tujino in pogled na svet, desetapoložaj človeka v družbi, enajsta prijateljstvo inzdružbe, dvanajsta pa je hiša težav.

Za nekatere to predstavlja močne simbole. Vemo,da Luna vpliva na ljudi, ker je najbližja Zemlji.Razpoloženje večine ljudi se spreminja tako, kotse spreminja Lunin položaj na nebu, ker naj bise čutil njen vpliv na pretok naših vitalnih živ-ljenjskih sokov v telesu. Ob polni Luni so ljudjenemirni, čutijo pritisk v glavi, medtem ko se obmlaju večina umiri, prav tako se umiri tudi narava.Verjamete, da vplivajo položaji planetov tudi navaše življenje?

Sre~aŽivljenje je izvedba, načrtovanje, manevriranje.

Največji adut človeka za uspeh je njegova sposob-nost, da zna ločevati, kaj si želi in kaj lahko do-bi ter da zna razpoznati, ali se mu bo to, kar lah-ko dobi, splačalo. Nič ni vnaprej zapečateno. Čenekaj ozavestimo, lahko to spremenimo. Človek,ki je sposoben kontrolirati misli in čustva, ni toli-ko podvržen raznim vplivom. Najbolje si je dolo-čene situacije ali stanje ogledati “od znotraj” invse, kar je potrebno storiti, je sprejeti odločitev.Vsak posameznik danes lahko izbira. Po svoje jevse enostavno in težko hkrati. Enostavno je zato,ker je najlažje pustiti življenje tako kot je. Najlažjese je prilagajati in postati del vzorca. Če pa tegane želimo, je potrebna velika sprememba. Odnaše pameti je odvisno, kam obrnemo potencial.Poiskati idealno razmerje, ki nas osrečuje, je težkoin vsem ne uspe.

Novo `ivljenjeMisli, ki sem jih zapisala, sem povzela po razli-

čnih publikacijah in jih strnila v današnjem uvodu.Različni pogledi na življenje so mi razkrili, danovo življenje ni samo rojstvo, ampak človek vstopiv novo življenje tudi s celovito duhovno preobraz-bo in spremembo načina življenja. Predsednikdr. Janez Drnovšek je vsem znan kot takšen primer.

Pred menoj pa je prav tako velika spremembav življenju, ki ga prinese materinstvo in z njimnovo življenje. Zato je današnji uvodnik nekolikoposlovilno obarvan. Upam, da bo Partner še naprejtako dobro sprejet, tudi z vašo pomočjo, saj senam v vedno večjem številu oglašate in predlagateprojekte, ki si zaslužijo podrobnejšo predstavitev.Za kakšno leto torej prepuščam vajeti kolegicamin jim želim veliko uspeha, Vam – bralcem pa sezavaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam.Prijetno branje in uspešno pri krojenju sreče;bodisi vzete kot usoda ali kot neizogibnost ...

@ivljenje

UvodnikTANJA TOMINEC, urednica

3

“Klasika je mimo”Podjetje Bah~ d.o.o. iz Polzele je bilo ustanovljeno leta 1993, aktivno pa deluje od leta 1998. Osnovnedejavnosti so projektiranje strojnih in{talacij, ogrevanja, hlajenja, prezra~evanja ter drugo projektiranje:vodovodov, kanalizacije, hidrantnih omre`ij.

Tekst: Tanja Tominec

G. Edo Bah~

podjetju Bahč d.o.o jepoleg Eda Bahča za-poslen tudi sin BojanBahč, univ. dipl. inž.Končal je Fakulteto

za strojništvo, smer gospodarski in-ženiring. Oba sta po duši glasbeni-ka, igrata na različne instrumente.Edo Bahč je v preteklosti 15 let igralz raznimi skupinami, sin pa spre-mlja znanega slovenskega pevcaPetra Lovšina in občasno tudi dru-ge pevce s slovenske scene, igra vorkestru, poučuje glasbo in nastopav družinskem ansamblu na različ-nih prireditvah. Hobiji Eda Bahčaso smučanje, jadranje in še vednoglasba.

Na katerem podro~ju znotraj pro-jektiranja ste se specializirali?

Moja kariera (prej sem delal vEsotechu v Velenju in podjetju KIVVransko) ves čas temelji na ener-getiki in prihrankih energije. Mojmoto je namreč: izkoristiti vse mo-žne vire energije iz procesa, ki sona razpolago, in s tem čim manjenergije potrošiti za ogrevanje inhlajenje. Iz tega sledi, da je potre-bno ne samo v stavbah, ampaktudi v industriji, poznati energetskobilanco. Odpadne energije ni, so

le viški energije, ki jih je potrebnokoristno uporabiti: toplotno za ogre-vanje, hladilno pa za hlajenje.

Kadar ni razpoložljivih notranjihvirov, skušamo uporabiti alternativ-ne, kot so energija zemlje, sonca,vode, vetra, biomase (predvsem le-sne) in druge.

Tudi sin prevzema moj pristopin uspešno izvaja energetske izra-čune objektov. Sodelujeva s projek-tanti, zunanjimi sodelavci, tako dapokrivamo celovito področje elek-tro inštalacij in gradbenega projek-tiranja.

Kak{en je va{ pristop k projektu?Moj pristop k projektiranju je

drugačen od pretežnega dela pro-jektantov in temelji na energetskem

pregledu. Za vse večje projekte,ki sem jih delal, predvsem indu-strijske, sem najprej izvedel ener-getski pregled, izdelal energetskobilanco, ta pa je potem izhodiščeza definiranje projektne naloge.

Danes tisti, ki imajo denar, nevarčujejo pri investiciji. 10-20 %višji vložek v opremo pri investicijini tolikšen strošek, da ga v začetnifazi ne bi mogli prenesti, pomenipa nižje obratovalne stroške. Priprojektiranju mi je vodilo, da jepotrebno prihraniti na dolgi rokin to z energijo, za kar pa je osnovanajprej izdelana energetska študija,ocenitev vrednosti investicije, iska-nje optimalnih rešitev, določitevvračilne in življenjske dobe, stro-

škov (amortizacije, vzdrževanja ...).Na podlagi tega lahko investitorjuponudiš ustrezno rešitev.

In kako se v ve~ini primerov od-zovejo investitorji na va{e predlo-ge?

Po mojih izkušnjah so projekti,ki jih izdelujem, pri investitorjihdobro sprejeti in se odločijo zaenergetsko varčne objekte. Cenaenergenta je relativna stvar, realenprihranek je samo prihranek ener-genta. Tam, kjer je potrošnjaenergije velika, ni bistvena cenainvesticije. Če ponazorim na prime-ru kompresorja: v življenski dobije cena kompresorja samo 15 %,85 % pa znašajo stroški energijein ostali stroški. Povprečna sloven-ska hiša porabi za ogrevanje do30.000 kWh toplotne energije(3000 litrov kurilnega olja ali pribli-žno 3000 m3 plina). Z malimi sa-nacijskimi ukrepi in sodobnim pri-stopom lahko prihranimo 40 patudi do 60 % energenta, odvisnood vložene investicije. Pri novo-gradnjah ne smemo preseči porabe10.000 kWh pri klasičnih gradnjah,pri sodobnih gradnjah pa še znatnomanj (tukaj ne mislim na pasivnohišo, do katerih imam določenepomisleke, zagovarjam nizkoener-gijske hiše, ker so za naše okoljein samo bivanje bolj sprejemljive).Poraba primarnih virov energijese še znatno zmanjša z vgradnjotoplotne črpalke za ogrevanje in zizkoriščanjem sončne energije.

V rubriki Referen~ni objekti pred-stavljamo podjetje Kostak d.d., skaterim sodelujete. Kot projektantstrojnih in{talacij - energetik stezasnovali njihovo poslovno stav-bo. Kako je nastajal ta projekt in v~em se objekt razlikuje od ostalih?

V družbi Kostak delujem kot zu-nanji sodelavec že nekaj let. Od-nosi so zelo dobri. Naš skupen ciljje, da v tej firmi nastane razvojnioddelek. Seveda pa je najprej po-trebno imeti zagotovljeno delo, dalahko razvojni oddelek tudi zaživi.

V

IntervjuEDO BAH^, univ. dipl. in`. str., direktor Bah~ d.o.o.

G. Bojan Bah~

4

Imam srečo, da je direktor, sedajpredsednik uprave, Resnik, strojniinženir. Delati z ljudmi, ki poznajostroko je lažje. Ti običajno vedokaj hočejo, a jim primanjkuje časa,da bi vse naredili sami. Večini in-vestitorjev je cilj izpeljati investicijos čim nižjimi stroški, ne vidijo padolgoročnih stroškov obratovanja.Najtežje pa je delati s tistimi, kidelajo objekte za trg. Njim je po-membno samo, da pridejo do ob-jekta za prodajo najceneje, porabaenergije pa jih ne zanima. Mislim,da bo sčasoma tudi energetska iz-kaznica dobila svojo veljavo.

Če predstavim podrobneje po-slovno stavbo Kostak, je posebnaglede ogrevanja, hlajenja in prezra-čevanja. Pri nas še ni veliko izku-šenj na tem področju. Za to obstajatudi razlog: ni pravih investitorjev,ker je gradnja nekoliko dražja.

Poslovna stavba v Kostaku serazlikuje od drugih po tem, da imagretje in hlajenje v jedru betona.To je novost pri nas in v svetu, kizahteva drugačne pristope h grad-nji. Ogrevanje in hlajenje temeljina reverzibilni toplotni črpalki, kiizkorišča energijo iz zemlje. Zanovo poslovno stavbo Kostak ima-mo 8 vrtin globine 100 metrov.Energijo iz zemlje prek toplotnečrpalke pretvarjamo v toploto inogrevamo stavbo. Ko govorimo oklasičnih akumulatorjih toplote znekaj m3 vode, ti ne predstavljajovelike mase. V tej poslovni stavbije 200 ton mase betona, ta sepozimi ogreva, poleti pa ohlaja invzdržuje konstantno temperaturo.Začetne težave smo imeli tudi mi,kar je povsem normalno. Stavba

ima stekleno fasado, lastnost takestavbe pa je, da se pozimi hitroohlaja, poleti pa hitro segreva. Za-radi vztrajnosti mase betona senaša stavba lažje prilagaja tempe-raturnim spremembam. Čez zim-sko obdobje energijo črpamo izzemlje in jo s tem ohlajamo, poletipa to zalogo hladu uporabimo zahlajenje. Največji prihranek dose-gamo pri pasivnem hlajenju, koza izkoriščanje akumuliranega hla-du potrebujemo samo obtočno čr-palko, ki porabi toliko električneenergije, kot ena žarnica. Samo vnajbolj vročih dneh za dodatnohlajenje vklopimo toplotno črpalko,tako da je hlajenje skoraj zastonj.Stavba ima v jedru betona (med-etažne plošče) 3800 m cevi. Pozakonih fizike se hladen zrak spuš-ča, topel pa dviga, kar pomeni, danam plošča pozimi ogreva prostorzgoraj, poleti pa nam iz stropa vkombinaciji s prezračevanjem iz-stopa prijeten svež zrak. To dejstvopostavi gradbeništvo (statiko in ar-hitekturo) povsem na glavo, ker jegradnja take stavbe povsem druga-čna. Po klasičnem principu smovedno delali stavbe po vrstem re-du: plošča, izolacija, estrih in talnaobloga. V tem primeru gre samoza zvočno izolacijo, ne pa tudi zatoplotno izolacijo.

Ali v Sloveniji ̀ e obstaja podobnastavba?

Po mojih informacijah je Kostakdruga tovrstna stavba pri nas. Izku-šenj z ogrevanjem in hlajenjem vjedru betona še ni veliko. Prezrače-vanje je kakovostno rešeno s kom-binacijo Menergine klimatske na-

prave z visoko stopnjo vračanjaenergije (rekuperacijo) in IMP Kli-minih izdelkov s sistemom vpiho-vanja prezračevanja v vsakem pro-storu. Ob tej priložnosti bi se za-hvalil IMP Klimi in g. Kavčiču zapomoč pri snovanju. Zasnovali smosistem, da na vsako delovno mestopride določena količina svežegazraka, ki jo zahtevajo norme. Sejnasoba se vodi z elektronskimi regu-latorji pretoka s senzorjem na CO2.Ob večji zasedenosti je prezračeva-nje intenzivnejše.

Sodelovali ste tudi z na{im se-strskim podjetjem Hidria in`e-niring.

Če ni ustrezne regulacije, stavbane “diha”. S Hidrio inženiring smouspešno rešili centralni nadzornisistem ogrevanja in hlajenja poslov-ne stavbe Kostak. Za vse, ki smopri tem sodelovali, je bila to novaizkušnja. Regulacija temelji na tem,da mora biti pravo razmerje ogre-vanja pozimi in hlajenja poleti,med jedrom betona in temperira-njem stavbe z ventilatorskimi kon-vektorji. To nam je povzročalo za-četne težave; če preveč segrejemo

beton, potem pa še posije sonce,postane v stavbi prevroče. Sistemse prilagaja počasi. Pri nihanju zu-nanjih temperatur, letošnji junij ješe posebej zahteven, balansiramorazmerje s pomočjo vaših konvek-torjev, ki imajo v vsakem prostorusvojo lastno regulacijo.

Z vašim podjetjem Hidria inženi-ring smo uspešno rešili tudi sta-novanjsko hišo, katere investitoricaje ga. Maja Vilčnik iz Sevnice. Po-sebnost hiše je v tem, da je grajenaiz naravnih materialov (opeka, izo-lacija podstrešja je iz celuloze,ometi so glineni). Za razsvetljavokletnih prostorov podnevi uporab-ljamo svetlobne zbiralnike na stre-hi. Projekt, ki je bil izdelan v na-šem podjetju, je zajemal vse strojneinštalacije, med drugim naj ome-nim predvsem ogrevanje, hlajenjein prezračevanje z rekuperacijo zvračanjem toplote do 80 %, kar jerešeno s stenskimi in talnimi kon-vektorji vašega podjetja IMP Klima.Druge posebnosti so ogrevanje zu-nanjih površin proti zmrzali (stop-nišča, terase, dovoza do garaže),ogrevanje sanitarne vode s sončni-

Ventilatorski konvektor Climmy 300 skrite izvedbe, vgrajen v parapetu

Climmy Special NMXSW 13Q, vgrajen v spu{~en strop, v ozadju linijski difuzor LD 13

5

mi kolektorji, pravzaprav vse, karspada k sodobni stavbi. Vse to jebilo potrebno povezati s centralnimnadzornim sistemom, ki so ga ko-legi v Hidria inženiringu uspešnorešili, o tem pa lahko povedo kajveč kar sami.

Stekla so tudi pomemben faktorpri sodobno zasnovanih stavbah.Kako ste to re{ili?

Posebnost poslovne stavbe Kos-tak je steklena fasada, ki je arhitek-tonsko zelo lepo zasnovana. Ohra-nili smo sodoben videz stavbe, kije v steklu, izolirali pa smo para-pete. Pri nas se premalo zavedamo,kaj dolgoročno pomenijo stekla, kizgubljajo na koeficientu prehodatoplote. Zato je potrebno vse razpo-ložljive površine dobro izolirati. Stem, ko smo izolirali parapete, smodobili dodatni prostor v notranjosti– omare, v katere smo vgradili tudivaše konvektorje skrite izvedbe,tako da so neopazni. Zunanji videzstavbe s tem ni pokvarjen. Po nor-mah vemo, kakšen mora biti g fa-ktor glede sevanja, zaradi vnosatoplote poleti. Če bi imeli stekla znanosi, ki bi zadostovala predpi-

som, bi morala biti kaljena. Stekla,ki dosegajo ustrezen faktor g, imajopreveliko absorbcijo in jih lahkoraznese, če niso kaljena. Ustrezenfaktor g lahko dobimo tudi z zasen-čenjem zunanjih steklenih površin.Odločili smo se za steklo s faktor-jem g, za katerega še ni potrebnokaljenje, kar je pocenilo gradnjo,vgradili pa smo zunanja senčila,ki so zmanjšala sevalni učinek zapolovico.

Uporabili ste tudi penjeno stekloimenovano technopor.

Da, uporabili smo technopor zaravno streho. Prvotno smo ga želeliuporabiti tudi za temelje, pa sezaradi terminskega načrta ni izšlo,ker so bili temelji že v izdelavi.Gradnja s toplotno izolacijo protizemlji močno spremeni način gra-dnje, predvsem statiko in sistemgradnje. Klasika je mimo! Takšnagradnja nima več klasičnih točkov-nih temeljev, ampak plavajoče za-radi toplotnih mostov, ki se pojav-ljajo pri točkovnih temeljih. Pritakšnem načinu gradnje imamo vsedetajle izolirane. Technopor nasuje-mo na izkopano površino, ga sti-

snemo in zravnamo z valjarjem,vlijemo temeljno ploščo in nazad-nje nasujemo do zunanje površine.Za zunanje stene nad površinosledi normalna izolacija stavbe.Sodoben način gradnje pomeni,kot da bi stavba plavala v toplot-nem ovoju.

Zdaj, ko je stavba `e v funkciji,kak{ni so prvi energetski poka-zatelji?

1200 m2 površine stavbe potre-buje za ogrevanje okrog 120 kWmoči. Pri klasičnem ogrevanju smoračunali s porabo od 10 do 12000litrov kurilnega olja. S tem pristo-pom gradnje pa ogrevamo stavbos toplotno črpalko moči 40 kW,kar pokriva transmisijske izgube.Pri prezračevanju nam prezračeval-na naprava s stopnjo rekuperacijedo 88 % vrača do 40 kW toplote.V konicah, ko so temperature podprojektnimi, določenimi s predpisi,pa nam stavbo dogreva kondenza-cijski kotel 44 kW. To pomeni, daje glavni vir toplotne energije to-plotna črpalka, ki pokriva večinotoplotnih izgub.

Pri hlajenju pričakujemo še večjeprihranke: če bo poleti nad 30 °C,bomo hladili s toplotno črpalko,ki je reverzibilna, v prehodnemobdobju pa zgolj z obtočno črpal-ko, ki porabi samo toliko električneenergije, kot malo močnejša žar-nica.

Izkušnje prve zime kažejo, dabomo dosegali za ogrevanje in hla-jenje predvideno porabo od 30 do35 % primarnih virov energije (ze-meljskega plina in električne ener-gije). Razmišljamo pa tudi o upora-bi sončnih kolektorjev.

Je `e aktualen kak{en drug novtovrsten objekt?

Prve reference so pomembne.Zanimanje za tovrstne projektemed investitorji je veliko, tako davsem žal ne bo mogoče ustrečizaradi omejenih kapacitet. Letossmo izdelali že kar nekaj projektov,ki pa praviloma vsi temeljijo naogrevanju s toplotno črpalko inprezračevanju z rekuperacijo. Tre-nutno je v izdelavi projektna do-kumentacija za podjetje Plan - net,s katerim se pripravljamo na grad-njo poslovno – skladiščnega objek-ta v Kamniku pod Krimom. Prigradnji bodo uporabili podobnesisteme, kot v Kostaku v Krškem,s tem da bo vgrajen technopor tudiv temeljno ploščo.

Kateri so pomembni referen~niobjekti, ki so uspe{no re{eni v so-delovanju s podjetjem IMP Klima?

S podjetjem IMP Klima sodelu-jem že nekaj let. Zelo uspešno smorešili na primer kopalnice na Pre-mogovniku v Velenju, kjer je zaradistalne vlage odpadal strop. Ogreva-nje, hlajenje in prezračevanje jerešeno s klimatsko napravo kapa-citete 24.000 m3 zraka na uro.

Večji objekt je poslovna stavbaERA v Velenju, kjer je za ogrevanjein hlajenje vgrajenih 99 konvek-torjev.

Zanimiv objekt je komandna so-ba Elektrarne Brestanica, kjer sobile posebne zahteve za klimatiza-cijo.

Marsikaj smo že uspešno rešili zvašim sodelovanjem. Precej skupne-ga dela nas še čaka, saj je v pre-dalu kar nekaj velikih projektov, kičakajo samo še na realizacijo.

Climmy Special NMXSW 13Q v razvojnem oddelku za ogrevanje, hlajenje in prezra-~evanje

Zbiralnik hladilne energije iz zemeljskih sond

IntervjuEDO BAH^, univ. dipl. in`. str., direktor Bah~ d.o.o.

6

Inovativno vso`itju z okoljem

ospod Božidar Resnik,predsednik upraveKostaka, je po poklicuuniverzitetni diplo-mirani inženir strojni-

štva. Osmo leto je zaposlen v po-djetju, od tega ga uspešno vodišesto leto. V nadaljevanju pred-stavlja podjetje in inovativni pri-stop k izgradnji nove poslovnestavbe.

Kakovostno in strokovnodelo

V Kostaku se ukvarjamo s širo-kim spektrom dejavnosti in imamoprek 250 zaposlenih. Osnovna skrbpodjetja je ohranjanje čistega inzdravega okolja. Smo izvajalci ne-katerih gospodarskih javnih službv občini Krško - oskrbe s pitnovodo, ravnanja z odpadki ter od-padnimi vodami, upravljanja s trž-nico, urejanja pokopališča. Tedejavnosti predstavljajo približno20% prihodkov. Večino prihodkovpa ustvarjamo na trgu, predvsemz gradbeništvom. V teh dneh za-ključujemo pripravljalna dela nahidroelektrarni Blanca, uspeli pasmo pridobiti tudi nadaljevalnadela. Za naslednje desetletje si takoobetamo, da bomo imeli več kottretjino zmogljivosti zasedenih zgradbenimi deli na savskih hidro-elektrarnah. Poleg tega gradimo ko-munalno infrastrukturo, vzdržuje-mo ceste, javne površine in javnorazsvetljavo. Eden zadnjih večjihobjektov, ki smo ga dokončali, jeprenovljena glasbena šola v Krš-kem. V našem okolju je veliko do-brih glasbenikov, ki so z njo dobilinove, boljše pogoje za delo in us-tvarjanje. Ukvarjamo se tudi s trgo-vino instalacijskega, gradbenega in

Tekst: Bo`idar Resnik, predsednik uprave

V tokratni rubriki Referen~ni objekti predstavljamo komunalno stavbno podjetje Kostak d.d. iz Kr{kega,ki je izredno sodobno in ambiciozno ter v svojem pristopu skrbno do okolja. Z leto{njim letom so sezaposleni preselili v novo poslovno stavbo, ki je moderno in inovativno zasnovana ter temelji na opti-malnem izkori{~anju energije zemlje za ogrevanje in hlajenje. Gospodarska zbornica Slovenije, Obmo-~na zbornica Posavje Kr{ko, jim je za to inovacijo podelila tudi priznanje. Mnogi obiskovalci, stranke,poslovni partnerji in vladni predstavniki, ki so jih obiskali, se strinjajo, da je stavba nekaj posebnega.Veseli smo, da smo jo soustvarjali tudi mi.

elektro materiala ter ogrevalne teh-nike, sami vzdržujemo svoj obse-žen vozni park. Po kriterijih Zako-na o gospodarskih družbah smoveliko podjetje in poskušamo obr-niti trend upadanja gospodarskemoči v regiji. Precej podjetij izkovinske in tekstilne industrije vnašem okolju na žalost ni prežive-lo, ravno sedaj smo v obdobju za-piranja proizvodnje celuloze, karpredstavlja težak udarec za regijo.V Kostaku se uspešno prilagajamotehnološkim, tržnim in informacij-skim spremembam v okolju, vla-gamo v znanje in razvoj in smoeno izmed redkih uspešnih podjetijv tej regiji.

Vlaganje v znanje in razvojV Kostaku letos ustanavljamo

svojo raziskovalno razvojno enoto,

s katero bomo stopili korak naprejv povezovanju visokega strokovnegain akademskega znanja z gospo-darstvom. Med drugim želimo ra-zvijati projektiranje na področjuvarstva okolja in gradbeništva. Žesedaj svetujemo pri izgradnji cen-trov za ravnanje z odpadki, odzbirnih centrov do kompostarn,namen pa imamo projektirati insvetovati tudi na področju vodo-oskrbe in kanalizacije. Pozornostnamenjamo obnovljivim virom inučinkoviti rabi energije, saj se že-limo razvijati tudi na tem področju.Naš pristop temelji na energetskempregledu, predlogu gradbene sana-cije z izolacijo ter uporabi novihenergetskih virov, ki so na dolgirok okolju prijazni in bolj ekonomi-čni.

Veliko pozornosti namenjamo

izobraževanju in strokovnemu us-posabljanju zaposlenih, saj se zave-damo, da je prihodnost v znanju.Na novo zaposlujemo strokovnjake,predvsem s področja naravoslovnihin tehničnih strok. Tudi štipendira-mo kar nekaj mladih študentov.Imamo dobro razvit informacijskisistem, za zaposlene pa izvajamotudi usposabljanje za ECDL (Euro-pean Computer Driving Licence),to je evropska licenca za usposob-ljenost za delo z računalnikom.

Dolgoro~na partnerstva,vpetost v okolje

Na različnih področjih sklepa-mo dolgoročna partnerstva in tke-mo mrežo dobrih odnosov. Zelopomembni partnerji so ObčinaKrško, Holding slovenskih elek-trarn, Nuklearna elektrarna Krško,in Vipap Krško. Tam izvajamogradbeno vzdrževanje, razmišljamopa tudi, kako jim pomagati prienergetskih rešitvah, kako zbiratiodpadni papir, za katerega imajovečje potrebe. V Nuklearni elektrar-ni je približno 80 naših zaposlenih,saj tam izvajamo čistilna in vzdr-ževalna dela. Vsak gradbeni pro-jekt v okolju se nas na nek načindotakne, saj dajemo soglasja, pro-jektne pogoje in komunalno poma-gamo z gradbenimi posegi.

Krško želi postati univerzitetnomesto. Letos je tu pričela delovatienota Fakultete za logistiko, ki imasedež v Celju. Pripravljamo se zabodočo Fakulteto za energetiko, ka-tere sedež naj bi bil v Krškem,enoti pa v Celju in Velenju. Tudiv našem podjetju imamo veliko mo-žnosti za praktično usposabljanjes področja energetike - prikaz upo-rabe nekaterih obnovljivih virov

Inovacijo so zasnovali (od leve proti desni) @eljko Horvat, vodja tehni~no razvojnegasektorja, Bo`idar Resnik, predsednik uprave in Edo Bah~, Bah~ d.o.o.

G

Referen~ni objektiKOSTAK KOMUNALNO STAVBNO PODJETJE d.d.

7

InvesticijaSpomladi 2004 smo začeli s pripravami na

investicijo in do oktobra pridobili vso potrebnodokumentacijo – spremembo zazidalneganačrta in gradbeno dovoljenje. Z gradnjo smopričeli konec novembra 2004, trajala je enoleto. Skoraj vsa dela, od priprave projektnedokumentacije do izvedbe, so izvedli lokalniizvajalci. V nove in prenovljene prostore smose preselili z novim letom 2006.

Stavba ima 1200 m2 uporabne površine. Skupna investicija zopremo je znašala okrog 300 milijonov tolarjev. Stavba sodi medenergetsko varčne in izkorišča alternativne vire energije, zatosmo pridobili tudi kredit ekološkega sklada. Redno spremljamoparametre, ki bodo pokazali energetsko učinkovitost objekta vprihodnosti. Po izračunih predvidevamo povrnitev investicije vroku šestih, sedmih let. Glede na to, da se cene energentovzvišujejo, pa ocenjujemo, da se bo to zgodilo še prej.

Otroci so na stojnice postavili svojezanimive, uporabne in okolju pri-jazne izdelke iz narave oz. iz raz-ličnih odpadnih materialov, obisko-valce pa so okoljevarstveno osveš-čali. Lahko rečem, da prevzemamopomembno mesto pri izobraže-vanju in okoljskem osveščanju širšejavnosti. Zavedamo se, da le s pra-vilnim in skrbnim odnosom do na-rave lahko pripomoremo k temu,da bodo tudi naši otroci in vnukiživeli v zdravem okolju.

Inovativna nova poslovnastavba

Novo poslovno stavbo smo ustva-rili z nadgradnjo stare vojašnice.Prej so bile naše službe razdrob-

Sodobna in energetsko var~na stavba je oblo`ena s steklom, v katerem se zrcalijodrevesa.

V novem delovnem okolju se zaposleni dobro po~utijo.

energije kot so geotermalna, foto-vultaična, sončna energija, lesnabiomasa, biodiesel ipd. NuklearnaKrško ima svoj simulator, ki gaprav tako lahko uporabi v študijskenamene. Včasih so strokovnjakihodili na izobraževanje v Ameriko,kar je predstavljalo ogromne stro-ške. Danes se lahko izobražujejodoma.

Veliko delamo z osnovnošolskimiotroki, saj so naš dodaten navdihpri vzpodbujanju odraslih k boljskrbnemu odnosu do okolja in kločenemu zbiranju odpadkov. Meddrugim skupaj organiziramo eko-loško tržnico, kjer sodelujejo vseosnovne šole občine Krško. Letoš-nja je bila že tretja zapovrstjo.

@eljko Horvat, vodjatehni~no razvojnegasektorja

ljene po več stavbah, kar je biloza stranke zelo nepraktično. Tudipogoji za delo zaposlenih so bilineprimerni, saj so bili objektidotrajani. Naše vodilo je bilo naenem mestu združiti vse službe,ki so namenjene uporabnikom na-ših storitev. Poleg tega pa smo že-leli svetle in prijazne prostore, kiso sodobni in hkrati energetskovarčni.

Tako smo združili staro in novo.Stari del vojašnice je rumene bar-ve, nadgradnja je obložena s stek-lom. Uporabili smo sodoben pri-stop v arhitekturi. K sodelovanjusmo povabili mlado arhitektko TinoBožičnik, ki dela magisterij iz upo-rabe stekla. Z jekleno konstrukcijo

Edo Bahč. Skupaj z njim sva izrok ministra za gospodarstvo pre-jela nagrado Območne gospodarskezbornice Posavja za uporabo pri-marnih virov v kombinaciji z ob-novljivimi viri. Nagrada je dokaz,da smo s to stavbo dosegli zastav-ljene cilje. Pritegnili smo kar nekajpozornosti in lahko rečem, da jeinteres med investitorji za podobneprojekte zelo velik. Zanimivo jetudi to, da nemški strokovnjaki nadelavnicah v Sloveniji predstavljajopodoben sistem kot novost v sve-tovnem prostoru. Pri nas že delujeto, o čemer oni šele razmišljajo.Slovensko znanje je zelo primerlji-vo z evropskim in svetovnim, lecenimo ga premalo.

na strehi je ponazorila savske va-love, ki so zaščitni znak občineKrško.

Za izolativni sloj na gornji ploščismo uporabili penjeno steklo. Pro-dukt, imenovan technopor, nastaneiz odpadnega stekla in pomeni za-okrožen ciklus - zbiramo odpadnosteklo, ga predelamo in ponovnovgradimo. Pomembno je, da smos tem pokazali, kako to deluje vpraksi. Pri tem smo sodelovali zavstrijskim podjetjem, ki ima prinas 10 % lastniški delež. Skupnosmo našli že marsikatero rešitev:na področjih predelave stekla, pla-stičnih mas ter odpadnih jedilniholj in predelavo v biodiesel.

Povezujemo se tudi z zunanjimisodelavci, predvsem na področjih,iz katerih nimamo toliko lastnegaznanja. Eden izmed njih je gospod

Pomembno mesto v panogiZagotavljamo si pomembno me-

sto v lokalnem in širšem sloven-skem prostoru in smo med uspeš-nejšimi in bolj naprednimi sloven-skimi komunalnimi podjetji. Ob 50letnici podjetja pred dvema letomasmo prejeli priznanje Občine Krškoza zgledno delo na komunalnempodročju. Za gradbena dela prihidroelektrarnah nas uvršajo medboljše izvajalce. Smo fleksibilni,inovativni, odgovorni. Pripravljenismo se učiti. To je naša prednost.Če danes delaš tako, kot si včeraj,te jutri več ne bo. Prepričani smo,da z inovativnim razmišljanjem,nenehnim izobraževanjem zaposle-nih in vlaganjem v razvoj lahkodosegamo strateške razvojne cilje.

8

Uporaba CNS doma?Tekst: Andrej Pivk, vodja projektov, Hidria in`eniring d.o.o.

ovezave regulacije,krmiljenja, avtomati-zacije, ipd. v central-no nadzorni sistem vposlovnih in industrij-

skih stavbah se vedno bolj uveljav-ljajo in smo v preteklosti o njih žepisali. Danes predstavljamo primerrešitve stanovanjske hiše Vilčnikiz Sevnice, ki jo odlikuje sodobensistem ogrevanja, hlajenja in pre-zračevanja, povezan v centralnonadzorni sistem.

Poglejmo, kaj vse omogoča CNSin kje so njegove bistvene prednosti:

Konvektorsko ogrevanje je priogrevanju s toplotno črpalko do50/40 °C, pri ogrevanju s kotlompa do 70/55 °C. Sistem je odvisenod temperature medija (vode) vhranilniku toplote in nima možno-sti krmiljenja temperature medija(vode). Z dvigom temperature kotlalahko povečamo tudi moč konvek-torskega ogrevanja. Za ogrevanjein hlajenje so izbrani konvektorjis prisilnim obtokom zraka. Konvek-torji zagotavljajo neodvisnost regu-lacije med posameznimi prostoriin se samodejno izključijo ob vzpo-stavitvi nastavljenih pogojev v pro-storu, ki ga ogrevajo ali hladijo.

Časovno delovanje konvektorjevje regulirano z regulacijo CAREL.Ta zajema delovanje (vklop) kon-vektorjev po urniku. Če želimournik podaljšati, se to izvede z iz-biro prek zaslona PGD, ki je ločenapo nadstropjih. Časovni intervalpodaljšanega delovanja je nastav-ljiv.

Vsak konvektor ima vgrajenosvojo lastno sobno digitalno regu-lacijo z elektronskim sobnim ter-mostatom DT-A03 s stikalom zaizbiro hitrosti ventilatorja, nastavi-tvijo temperature vpihovalnegazraka ter avtomatskim preklopomogrevanje-hlajenje na vodni strani.Delovanje konvektorjev je poveza-no s CPE – Carel (močnostni vklop/ izklop prek urnika).

Radiatorsko ogrevanjeSistem radiatorskega ogrevanja

je 70/55 °C. Je vremensko voden,kar pomeni, da se temperatura me-dija v radiatorskem sistemu prilaga-

ja potrebam ogrevanja glede nazunanjo temperaturo. Hladnejši jezunanji zrak, tem bolj bo sistemvroč in obratno. Na ta način seprihrani pri odvzemu toplote izsistema in s tem posledično prihra-nimo pri kurjavi. Radiatorski krogogrevanja je voden prek vremen-sko vodene regulacije z mešalnimventilom, kar pomeni, da se tempe-ratura vode v radiatorjih prilagajazunanji temperaturi. V regulacijoradiatorjev je integrirano delovanjepo dnevno/nočnem režimu. Taomogoča znižanje temperaturemedija v času, ko ni večje potrebepo gretju. S tem je možen prihra-nek pri porabi toplote sistema.

Talno ogrevanje in hlajenjeVgrajen je sistem talnega ogreva-

nja za temperaturni režim 42/37 °C.V vtok talnega ogrevanja je vgra-jen nadzornik temperature za ome-jitev maksimalne temperature poDIN 18560-2 in minimalne tempe-rature pri hlajenju (tipalo rosišča– v vsa nadstropja) poleti. Razdelil-niki talnega ogrevanja so vgrajeniv vsako nadstropje, od koder sospeljane zanke talnega ogrevanja.Ker talno ogrevanje zaradi premaj-hne površine ne nudi dovolj toplo-te v kopalnicah, je kombinirano zradiatorskim ogrevanjem. Radiator-ji v teh prostorih so zato oprem-

ljeni s termostatskimi ventili.Pri nastavitvi talnega ogrevanja

je potrebno biti še posebno pozo-ren pri ogrevalnih površinah s par-ketom, da ne pride do pregrevanja.Tla so temperirana do temperatureugodnega počutja, toplotne izgubeprostora pa pokriva konvektor.Prav tako je v regulacijo talnegagretja integrirano delovanje podnevno/nočnem režimu.

Ogrevanje zunanjih povr{inVgrajen je sistem ogrevanja zu-

nanjih površin za temperaturni re-žim do 42/37 °C. Sistem je prilago-dljiv glede na zunanjo temperaturoin temperaturo površine. Nastav-ljen je tako, da se avtomatsko vklo-pi, če pade zunanja temperaturaali temperatura zunanje površinepod nastavljeno vrednost (približno5 °C).

Ogrevanje zunanjih površin jevodeno s pomočjo vremensko vo-dene regulacije z mešalnim ven-tilom, kar pomeni, da se tempera-tura vode v sistemu ogrevanjazunanjih površin prilagaja zunanjitemperaturi. Vremenska regulacijaje izvedena z regulacijo CAREL.Prav tako je z regulacijo CARELizvedeno vklapljanje in izklapljanjesistema ogrevanja zunanjih povr-šin.

Sistem gretja zunanjih površin

je hidravlično ločen od sistemaogrevanja prek prenosnika toplotein je napolnjen s protizmrzovalnimsredstvom.

Krmilna omara in regulacijaKrmilna omara mora zajemati

vse elemente, ki so potrebni zadelovanje sistema. Regulacija siste-ma je izvedena s procesorjem, kikrmili vse vire in porabnike toplot-ne energije za gretje in hlajenje.Nekateri elementi imajo lastno re-gulacijo za opravljanje svojih os-novnih funkcij. Za usklajenost vsehelementov skrbi skupni procesor.Vse funkcije delujejo usklajeno vzimskem ali poletnem režimu. Pre-klop iz zimskega v letni režim inobratno ni avtomatski, ampak jeizveden po lastnem občutku ročnos stikalom.

Centralna procesna enota pove-zuje vse vire in porabnike toplotneenergije. Centralna procesna enotaima funkcijo SMS-alarmiranja.

Avtomatizacija kotlovnicese upravlja s pomočjo CNSa prek

osebnega računalnika ali dlančni-ka. Sistem se lahko upravlja tudiprek SMS sporočil, ki pošilja spo-ročila ob pojavu ALARMA. Z njimje možna tudi izbira in pregleddnevno/nočnega režima delovanjaoz. pošiljanje ukazov: pregled sta-nja, vklop delovanja po urniku,vklop delovanja po dnevnem reži-mu in vklop delovanja po nočnemrežimu. Upravljanje prek SMS spo-ročil je zaščiteno z geslom.

P

Primer iz praksePRIMER CENTRALNO NADZORNEGA SISTEMA V STANOVANJSKI HI[I

Pri~akuje se, da se bo v prihodnosti tudi pri gradnjah stanovanjskih hi{ vse bolj uveljavljalsodoben sistem ogrevanja, hlajenja in prezra~evanja, povezan v centralno nadzornisistem.

9

U~inkoviti in var~niTekst: mag. Boris Gantar, u.d.i.s., vodja programa Ventilatorji

NovostiKANALSKI VENTILATORJI IRB IN IRBS

Pravokotni kanalski ventilatorjiIRB so kompakten tip radialnihodvodnih in dovodnih kanalskihventilatorjev za klimatizacijske inprezračevalne sisteme. Zasnovaniso za vgradnjo v omejene prostorein omogočajo neposredno vgradnjopod poljubnim kotom na poljubnemmestu kanalske mreže. Vsi ventila-torji imajo ventilatorski rotor z na-zaj ukrivljenimi lopaticami in elek-tromotor z zunanjim rotorjem.

Pravokotnih kanalskih ventila-torjev je več vrst. Osnovni izvedbiimata ventilatorski rotor z nazajukrivljenimi in naprej ukrivljenimilopaticami. Priznani zahodni ev-ropski proizvajalci proizvajamo ka-nalske ventilatorje z nazaj ukrivlje-nimi lopaticami. To odločitev smosprejeli, ker s tem modelom pokri-vamo tudi tiste karakteristike, kijih imajo kanalski ventilatorji z na-prej ukrivljenimi lopaticami. Kanal-ski ventilatorji z ventilatorskimirotorji z nazaj ukrivljenimi lopati-cami imajo bolj strmo krivuljo inso na tlačne spremembe manj ob-čutljivi. Proizvajalci radi uporab-ljajo zakonitost, da pretoke ventila-torjev povečujejo z večanjem vrtlja-jev rotorja, pri tem pa ignorirajodruge zakonitosti, da se istočasnoše hitreje povečujeta hrupnost inporaba energije. Lastnost ventila-torjev z naprej ukrivljenimi lopati-cami je, da ustvarjajo visok dinami-čni tlak, kar se odraža pri velikihpretokih in posledično manjšihskupnih tlakih.

Dolo~evanje ustreznegakanalskega ventilatorja

Pri distributivnem prezračeval-nem elementu sta poznana tlačnipadec in dometna razdalja pri od-govarjajočem pretoku. Primer: narešetki je padec tlaka 10 Pa. Projek-tant izračuna skupni potrebni pre-tok za vse distributivne elementein celotni padec tlaka v kanalskimreži. Ventilator je tisti elementcelotnega prezračevalnega sistema,

KANALSKI VENTILATORJI

ki kanalski mreži zagotavlja potreb-ni pretok, s tem, da premaga celotnipadec tlaka kanalske mreže. Torejventilator premaguje tlačne padcepri odgovarjajočem pretoku.

Krivulja pretok � tlak:karakteristika ventilatorja

Ventilator ustvarja maksimalnioziroma prosti pretok, kadar ni pri-ključen na noben dodatni element(nobenega priključnega kanala, no-benega difuzorja, skratka nobenegaodjemalca), zunanji padec tlaka je0. V nadaljevanju ga z obremenje-vanjem (dodajanjem kanalske mre-že in distributivnih elementov) du-šimo. Zakaj? Pri prostem pretokunastane samo dinamični tlak. Koventilator dušimo, se dinamičnitlak spreminja v statičnega. Ta sepovečuje, bolj ko zapiramo ventila-tor (med meritvijo se dušenje izvajaz regulacijsko žaluzijo). Ko je venti-lator povsem zaprt, ustvarja samostatični tlak, pri tem pa je pretok0 (totalni tlak je enak statičnemu).Ker dinamičnega tlaka ni več, ven-tilator ustvarja samo statični tlak,ki nas zanima. Z opravljanjemomenjenih postopkov na merilniprogi pridobimo karakteristiko ven-tilatorja (diagram 1).

Karakteristika izkoristkaPri meritvah se določi še krivulja

za izkoristek. Krivulja izkoristkapove, koliko koristnega dela opraviventilator pri določenem pretokuglede na vloženo električno energi-jo (diagram 2)

Optimalna delovna točka za ven-tilatorske rotorje z nazaj ukrivljeni-mi lopaticami je pri tistem pretoku,kjer je izkoristek največji. Pri tejdelovni točki so tudi emisije hrupanajmanjše. Optimalna delovna to-čka se običajno nahaja v območjusrednjih pretokov.

Diagram 3Diagram 1

Opozorilo pred napakamiPogosto se pojavljajo napake, ko

se ne upošteva pravilnega padcatlaka na različnih elementih (npr.rešetka ∆p1 = 10 Pa) ali pa sameizvedbe na mestu vgradnje, vse topa dodatno duši ventilatorje. Pri-mer: zaradi neke nepredvidene no-silne stene je bil potreben poseg,ki je povečal padec tlaka (npr. šeza ∆p2 = 20 Pa). Dejansko namestop1 = 150 Pa (diagram 3 – točka 1)dobimo padec tlaka p2’ = p2” = p1 +∆p1 + ∆p2 = 180 Pa (diagram 3 –točki 2’ in 2”). Tako se nam točkadejanskega padca tlaka na krivuljispremeni in je glede na pravilnoprojektirani ventilator dobljeni re-zultat povsem drugačen. Dejanskose novo stanje karakteristike kanal-ske mreže nahaja pri ventilatorjuz nazaj ukrivljenimi lopaticami medtočkama 1 in 2’, pri ventilatorju znaprej ukrivljenimi lopaticami pa

(Nadaljevanje na naslednji strani spodaj)

program ventilatorjiV

Diagram 2

med točkama 1 in 2”. Če predpo-stavimo, da se novi stanji nahajatav točkah 2’ in 2”, lahko ugotovimo,da v danem primeru izgubimo gle-de na prvotno projektirani pretokpri ventilatorjih z naprej ukrivlje-nimi lopaticami okoli 2/3, pri ven-tilatorju z nazaj ukrivljenimi lopati-cami pa samo osmino projektira-nega pretoka. Prav zato izbira veči-ne naših projektantov že v osnovitemelji na ventilatorju z nazajukrivljenimi lopaticami. V primeru,da izvedba del ne sledi projektu,je izguba pretoka pri teh ventilator-jih mnogo manjša, kar je posledicanjihove strme karakteristike.

Kadar v praksi pride do spre-memb pri izvedbi del na kanal-skem razvodu glede na projektnodoločenega, lahko napačno zaklju-čimo, da je ventilator slab. Vendarto, kot smo povezali, ni res. Res paje, da napake oziroma odstopanjaizvedb od projektov kanalski venti-lator z ventilatorskim motorjem znazaj ukrivljenimi lopaticami (naš

10

IRB), kompenzira bolje od tistegaz naprej ukrivljenimi lopaticami.Pri montaži je bistvena tudi orien-tacija ventilatorja: obrnjen morabiti v smeri puščice.

Konstrukcija ventilatorjev IRBInovativne konstrukcijske rešitve

kanalskih ventilatorjev IRB z nazajukrivljenimi lopaticami jim zago-tavljajo prednost v primerjavi skonkurenčnimi izdelki. Ohišje jev primerjavi s klasičnimi rešitvamiizdelano tako, da zagotavlja popol-no zatesnjenost. Upoštevano je za-htevano prekritje ventilatorskegarotorja in vstopnega lijaka. Pravilnozasnovano prekritje kanalskim ven-tilatorjem IRB onemogoča povratnitok. Tako so v primerjavi s klasič-

NovostiKALORIFER ZA GRETJE IN HLAJENJETekst: Benjamin Durakovi}, vodja sektorja razvoja v Uniklimi Sarajevo

ske ventilatorje IRB in IRBS. Kotdodatna oprema so jim na voljoše jadrovinasti priključki, zaščitnemrežice ter regulacijske in nadtla-čne žaluzije.

IRB kanalski ventilatorji so narazpolago z enofaznimi in trifazni-mi elektromotorji. Za obe vrsti elek-tromotorjev je na razpolago on/offregulacija, pri enofaznih je na izbi-ro petstopenjska napetostna in brez-stopenjska zvezna regulacija, pritrifaznih elektromotorjih pa tudi fre-kvenčna regulacija.

Pravokotni kanalski ventilatorjiIRB in zvočno izolirani kanalskiventilatorji IRBS so že dobavljivi,na voljo so tehnične informacije naspletnem portalu http://partnerji.imp-klima.si, tehnični katalog pabo izdelan v mesecu juniju.

nimi rešitvami doseženi do 30 %boljši pretoki. Notranji tlačni delventilatorja, v katerem se v središ-ču nahaja ventilatorski rotor, je obi-čajno pravokotne oblike. Pri kanal-skih ventilatorjih IRB je rotor na-meščen ekscentrično, obdaja pa gaspirala, ki zagotavlja pravilno raz-poreditev tlačnega polja ter s temvišje pretoke in tlake ter boljše iz-koristke. Pomembna je tudi oblikasesalne strani, ki je pri klasičnihrešitvah pravokotne oblike. Pri ka-nalskih ventilatorjih IRB je na po-dlagi numeričnih analiz določenkonični vstop. Dodali smo mu tudivzdolžno rebro, ki zmanjša vrtinče-nje zraka, saj je z njim sesalni delrazdeljen na dve hitrostni polji.Zmanjševanje turbulenc omogočidoseganje višjih tlakov in boljših

izkoristkov.Togo izdelano ohišje ventilatorju

omogoča vgradnjo v kanalsko mre-žo pod poljubnim kotom. Delova-nje vsakega ventilatorja neizbežnospremljajo emisije hrupa, ki so dvehvrst. Prve se v prostor širijo pravo-kotno iz ohišja ventilatorja, v dru-gem primeru pa se hrup širi s tlač-nim valovanjem po zraku v kanal-ski mreži. V primeru, da so značil-no nizke emisije kanalskih ventila-torjev kljub vsemu previsoke, jena razpolago kanalski ventilatorIRBS z zvočno izoliranim ohišjem,ki je narejeno iz visokoabsorbcij-skega materiala. Za preprečevanješirjenja hrupa po kanalski mrežiso kot dodatna oprema na razpola-go učinkoviti dušilniki zvoka, kiso namensko zasnovani za kanal-

(Nadaljevanje s prej{nje strani)

Grelnik 4W se uporablja za ogre-vanje/hlajenje in ventilacijo proiz-vodnih hal, delavnic, hangarjev,skladišč, garaž in podobnih prosto-rov. Uporablja obtočni in svež zrak.Proizvajajo jih v štirih velikostih:250, 400, 650 in 1000.

Prednosti:• možnost delovanja z dvema reži-moma (letni in zimski); • enostav-na instalacija; • relativno nizkacena; • nizki stroški vzdrževanja;• možnost delovanja z obtočnim,svežim in mešanim zrakom (to sedoseže z vgradnjo priključka naohišju).

Sestavni deli osnovnega tipa:• ohišje (izdelano iz barvane plo-

čevine in predstavlja nosilnokonstrukcijo);

• prenosnik toplote (izdelan je izaluminijeve lamele in bakrene ce-vi ø 16 mm). Projektiran je tako,da hladi ali greje;

• zbirnik kondenza (nameščen jena ohišju in konstruiran tako,

INDUSTRIJSKI GRELNIK ZA OGREVANJE IN HLAJENJE 4W

da s pomočjo drenažne cevkepobere ves nastali kondenz);

• lopatice za usmerjanje zraka selahko obračajo od 0 do 120 °.

• ventilator• konzole, ki se jih montira na

zid ali strop.

program energetikaE

DelovanjeV ohišju je nameščen štiriredni

toplotni prenosnik, prek kateregaventilator dovaja zrak v ogrevan/hlajen prostor. Funkcija izhodnihlopatic je, da glede na režim (gretjeali hlajenje) usmerja zrak v ustre-zno smer. Nastali kondenz se prihlajenju zbira v koritu, ki je nameš-čeno pod toplotnim prenosnikomin se odvaja preko drenažne cevke.

Trenutno je na razpolago samozidna izvedba. Razvija se tudi stro-pna izvedba, ki bo delovala na ena-kem principu, razlika je samo vtem, da se bo kondenz iz zbirnikaodvajal s črpalko.

UporabaPri gretju je potrebno lopatice

Princip delovanja (poletje zima � izstopna temperatura jeregulirana z avtomatiko)

usmeritinavzdol zapribližno 30 ° v odnosu na verti-kalno raven, pri hlajenju pa za105 °.

Ko je grelnik priključen na in-stalacijo, je potrebno obvezno upo-rabiti odgovarjajoče orodje za dr-žanje kolektorja, da se ne bi obre-menil cevni register. Pred zago-nom in v toku izrabljanja/izkoriš-čanja, mora biti sistem temeljitoprezračen.

Mogoča je dobava z enofaznimmotorjem (imakontinualno re-gulacijo) in tri-faznim motor-jem z dvemastopnjama re-gulacije številaobratov. Dometzračnega curkapri zidni vgrad-nji je v obseguod 8 do 20 mob istočasnemdoseganju mi-nimalnega ni-voja hrupa od53 do 67 dB.

Gabaritne dimenzije Toplotni prenosnik(4 vrste cevi)

Velikost [irina Vi{ina Globina Voda VodaGrelna mo~ Hladilna mo~

a [mm] b [mm] c [mm] Q [kW] Q [kW]

250 640 515 360 33,2 7,3

400 800 630 360 54,8 13,0

650 880 740 390 71,2 18,5

1000 1040 890 390 107,7 26,8

Osnovni tehni~ni podatki

11

Vesti iz podjetjaRADIATORSKI KONVEKTOR RK, NOVE JEKLENE RE[ETKE

IMP Klima je radiatorski kon-vektor prvič predstavila na sejmuEnergetika v Celju. Radiatorskikonvektor RK je sodobna naprava,ki jo uporabljamo za ogrevanje pro-storov. Ponavadi je vgrajena ob ste-klenih površinah ali hladnih stenahin tudi povsod tam, kjer ne moremovgraditi talnih konvektorjev. Radi-atorski konvektor je možno priklju-čiti na vse vrste ogrevalnih nape-ljav, tudi na nizko-temperaturne.

RADIATORSKI KONVEKTOR RK

program energetikaE

Radiatorski konvektor RK delujena principu ogrevanja z naravnokonvekcijo in ga zaradi tega odli-kuje neslišno delovanje. S konven-cionalnim radiatorjem razen zuna-nje oblike nima nič skupnega, sajradiator deluje s kombinacijo seva-nja in naravne konvekcije. Radia-torski konvektor odlikujejo visokegrelne moči, ki jih doseže z integri-ranim lamelnim toplotnim prenos-nikom (eno- ali dvovrstni prenos-niki). Regulacija grelne moči jeenostavno rešena s termostatskimventilom. Zaradi majhne vsebnostivode v toplotnem prenosniku jeodzivnost naprave na spreminjanjetemperature v prostoru zelo velika.Zaradi intenzivnejšega prenosatoplote in manjše količine vode vcelotnem sistemu ogrevanja je se-grevanje na želeno temperaturo hi-trejše kot pri konvecionalnem radi-atorju. Temperatura ohišja radiator-skega konvektorja zaradi notranjepostavitve toplotnega prenosnikakljub morebitni visoki temperaturivstopne vode ne preseže 45 °C,kar izključuje možnosti opeklin,zato je primeren v okolju, kjer pre-bivajo otroci ali starejše osebe. Za-

Radiatorski konvektor Klasi~ni radiator

Dol`ina (mm) 1000 1000

[irina (mm) 137 100

Vi{ina (mm) 630 650

Masa, prazna naprava (kg) 18,9 16,8

Tip prenosnika Lamelni toplotni prenosnik Litina - aluminij(dvovrstni, tip baker/aluminij)

Vsebnost vode (kg) 0,53 3,48

Vrsta prenosa toplote Naravna konvekcija Sevanje in naravnakonvekcija

Grelna mo~pri sistemu 75 °C / 65 °C / 20 °C 1570 1600

Mo`nost razstavljanja Da Ne

^i{~enje Lahko Te`je

Temperatura ohi{ja Nizka Visoka

Temperaturna odzivnost Visoka Nizka

Toplotna akumulacija Majhna Velika

radi nizke temperature ohišja pravtako ni sevalnega učinka na termo-statsko glavo ventila, morebitnoobčutljivo pohištvo ali elektronskenaprave ter ni sevalnih izgub vzunanjo okolico v primeru vgrad-nje ob stekleni površini. Konstruk-cija naprave sicer ni tako kompak-tna kot pri klasičnem radiatorju,vendar je njeno ohišje po vgradnjimožno razstaviti (izpihovalno re-šetko, frontalni del ohišja, toplotniprenosnik), kar nam zelo poeno-stavi čiščenje samega konvektorjain toplotnega prenosnika.

Radiatorski konvektor RK s tre-

nutno 240 možnimi velikostmi ters pripadajočim programskim pake-tom za določevanje in izbiro veliko-sti ponuja sodobno rešitev ogreva-nja prostorov.

Konec letošnjega leta bo IMPKlima razširila družino radiator-skih konvektorjev tudi na področjeprisilne konvekcije z radiatorskimkonvektorjem RKV in s tem ponu-dila novost na tržišču. Radiatorskikonvektor RKV bo omogočal velikovečje grelne moči z natančnejšoregulacijo.dr. Erik Pavlovi~, vodja programaEnergetika

program klimaKSTARE TIPE JEKLENIH RE[ETK NADOME[^AMO Z NOVIMI

Kot smo vas že obveščali, smov IMP Klimi posodobili celotnodružino jeklenih rešetk. Ponovnovam sporočamo, da ukinjamo ob-stoječe tipe jeklenih rešetk in jihnadomeščamo z novimi (tabela).Priporočamo, da čimprej začnetenaročati nove rešetke, ki imajo predstarimi tipi naslednje prednosti:• sodobnejši izgled (nov profil),• dva dodatna tipa dvorednih re-

šetk (JR-7 in JR-8), s čimerodpade potreba po nastavnemdelu C in C1 ter G in G1,

• dodana je možnost skrite vgrad-nje z vzmetjo (oznaka JR-…/3),

nem programu še do konca leta,od 1. 1. 2007 dalje pa bomo v ce-loti dobavljali samo nove rešetke.

Spremenili smo tudi materialnastavnega dela F, ki ga sedaj na-mesto iz črno barvane izdelujemoiz pocinkane pločevine, usmerje-valne lamele pa iz črne ABS pla-stike namesto alumnija, barvanegav črni barvi. Sprememba velja zavse nastavne dele F, tudi v kombi-naciji z aluminijastimi rešetkamiin KD difuzorji. Nastavna dela S

ki pa je primerna samo za vgrad-njo v steno in za manjše dimen-zije rešetk,

• bistveno smo razširili spekterstandardnih dimenzij: - dodatnavišina (H = 175) in dodatne dolži-ne (B = 725, 925 in 1125), - doda-ten spekter “okroglih” dimenzij:H = 100, 150 … s korakom po50 mm, do H = 1200 ter B = 100,150… s korakom po 50 mm, doB = 500 (te dimenzije ne bodona zalogi).Kmalu bomo imeli nove rešetke

(razen okroglih mer) tudi na zalogi.Stare bomo obdržali v proizvod-

Stari tipi Novi tipi

JR-1 (vodoravne lamele) JR-3 (vodoravne lamele)

JR-2 JR-4

SK-1 (dvoredne, prva vrsta navpi~ne JR-8 (dvoredne, prva vrsta navpi~nelamele) lamele)

JR-7 (dvoredne, prva vrsta vodoravnelamele)

in T ostajata nespremenjena.

Druge izboljšave:• novi vijaki: vijaki z ravno glavo,

ki imajo lepši izgled;• novo tesnilo: penasto tesnilno ma-

so smo zamenjali s tesnilno masoiz poliuretana (guma v svetlo sivibarvi), ki zagotovlja boljše tesne-nje med rešetko in steno kanala.Novo tesnilo je obstojnejše (bolj-ša oprijemljivost in daljša življenj-ska doba) ter lepše na izgled.

12

Vesti iz podjetjaTERMOSTATSKA REGULACIJA, NAGRADA GZS

NAGRAJENA INOVACIJA IMP KLIME

Območna gospodarska zbornica za severnoPrimorsko je 8. junija podelila nagrade za ino-vacije za preteklo leto. Tovrstna priznanja zbor-nica letos podeljuje že tretjič, in sicer z name-nom spodbujanja inovacijske dejavnosti vseverno-primorski regiji.

Med tremi najbolje ocenjenimi inovacijamije srebrno priznanje prejela tudi inovacija IMPKlime z naslovom Regulacija variabilnega difu-zorja brez dodatne energije avtorjev DušanaŽgavca in Andreja Mohoriča. Gre za izvedbodifuzorja OD-11V/TR s termostatskim elemen-

TERMOSTATSKA REGULACIJA DISTRIBUTIVNIH ELEMENTOV � TREND, KI PRINA[A PREDNOSTI

program klimaK

Po uspešnem razvoju vrtinčnega difuzorja stermostatsko regulacijo (OD-11V/TR), ki je inst-aliran že v mnogih objektih v Avstriji, Italiji,Irski, Bolgariji, Belgiji, Franciji, Portugalski, Polj-ski in celo v Kazastanu ter Avstraliji, je izdelekže pridobil slovenski patent, pridobivanje ev-ropskega pa je v postopku. V Hidria InštitutuKlima nadaljujemo z razvojem tovrstne regu-lacije tudi pri drugih distributivnih elementih.

Na sejmu Energetika smo predstavili prototipdifuzorja OD-8TR, pri katerem je s pomočjotermostatskega elementa možna sprememba ko-ta pri polovici usmernikov, katerih os ni usmer-

Andrej Mohori~ (drugi z leve), Du{an @gavec (tretji z leve)

Vrtin~ni difuzor OD-8/TR s termostatsko regulacijo JR-8/TR s termostatsko regulacijo vodoravnih lamel Tehni~ne karakteristike izdelka smo dolo~ili na Fakultetiza strojni{tvo Ljubljana pod mentorstvom dr. Butale indr. Muhi~a

Odvisnost kota lamel pri JR-8/TR glede na dovodno tem-peraturo zraka.

tom, o kateri smo podrobneje pisali že v decem-brski številki Partnerja.

Termostat zaznava temperaturo vpihovanegazraka in samodejno uravnava nagib centralnonastavljivih lamel difuzorja. Izvedba omogočaregulacijo začetnega in končnega kota lamelter s tem optimalno delovanje pri ogrevanjuin hlajenju. Ker difuzor OD-11V/TR deluje samo-dejno (brez zunanjega vira energije, npr. motor-nega pogona in s tem povezanih instalacij),predstavlja enostavnejšo in cenovno ugodnejšorešitev. OD-11 V/TR je tudi že vključen v pro-gramski paket Klima ADE 5.2, ki je v slovenskiverziji na razpolago od letošnjega maja.

jena v center regulacije. Zvezno nastavljanjevsakega drugega usmernika poteka prek meha-nizma, ki ga poganjata element in vzmet.

Že dobavljive so tudi dvoredne rešetke s ter-mostatsko regulacijo (tip JR 8-TR), pri katerihje druga vrsta lamel (vodoravnih) samodejnonastavljiva v območju temperature vpihovanegazraka med 20 in 30 °C.

Več informacij in tehnične podatke za vse triizdelke s termostatsko regulacijo najdete tudina http://partnerji.imp-klima.si.

Du{an @gavec, razvoj programa Klima

13

Vesti iz podjetjaPREDSTAVITEV PRODAJE SKUPINE IMP KLIMA ZA SLOVENIJO

ProdajnikiTekst: Tanja Tominec, tr`enje

Skupina IMP Klima se na trgu predstavlja s skupnimi nastopi in tr`enjem. Komunikacijskepoti med podjetji so klju~ne za kupce � partnerje, zato za la`je in hitrej{e razumevanje na-vajamo klju~ne kontaktne osebe, na katere lahko naslovite povpra{evanja in druga vpra{anja.

Kristjan Brus,prodaja rezervnih delovin servisnih storitevE: kristjan.brus@hidria-ing.siT: 05 374 31 32

Rado Kav~i~,vodja prodaje progra-mov skupine IMP KlimaE: rado.kavcic@imp-klima.siT: 05 374 30 05

Drago Gnezda,prodaja programovIMP KlimaE: drago.gnezda@imp-klima.siT: 05 374 30 09

Darko Jereb,prodaja programovIMP KlimaE: darko.jereb@imp-klima.siT: 05 374 30 08

Andreja Kav~i~,prodaja programovIMP KlimaE: andreja.kavcic@imp-klima.siT: 05 374 30 07

Milan ^ukljek,prodaja in`eniringstoritevE: milan.cukljek@hidria-ing.siT: 01 300 52 35

Klemen ^ebular,prodaja avtomatike zaklimatizacijske sistemeE: klemen.cebular@hidria-ing.siT: 01 300 52 79

Benjamin Brvar,prodaja toplotnihprenosnikovE: benjamin.brvar@imp-klimat.siT: 01 300 52 68

Andra` Rogli~,prodaja sprejemnikovson~ne energijeE: andraz.roglic@imp-klimat.siT: 01 300 52 15

Slavi{a Ili~,prodaja klimatskih enotin ventilatorjevE: slavisa.ilic@imp-klimat.siT: 01 300 52 70

Andrej Podbev{ek,konstrukcija in prodajaventilatorjevE: andrej.podbevsek@imp-klimat.siT: 01 300 52 44

Klemen Vehovar,prodaja klimatskihnapravE: klemen.vehovar@impklimat.siT: 01 300 53 05

Iza Ukmar,vodja prodajeklimatskih napravE: iza.ukmar@imp-klimat.siT: 01 300 52 38

Uro{ Gro{elj,prodaja hladilne tehnike,vodja programa hladilnetehnikeE: uros.groselj@imp-klimat.siT: 01 300 52 66

Jernej Rode,prodaja hladilnetehnikeE: jernej.rode@imp-klimat.siT: 01 300 52 67

Matja` @igon,prodaja in vodjaprograma industrijskihvratE: matjaz.zigon@rotos.siT: 05 373 41 15

Robert ^esnik,prodaja servisnihstoritevE: robert.cesnik@hidria-ing.siT: 05 374 31 30

Marjetka Gosti{a,priprava ponudbskupine IMP KlimaE: marjeta.gostisa@imp-klima.siT: 05 374 30 97

14

AktualnoHLADILNA TEHNIKA

limatske spremembe,povišane temperaturev poletnih mesecih invse višja zahtevanastopnja ugodja so pri-

peljale do novih dimenzij in zahtevv klimatizacijski branži. Rezultatje dejstvo, da praktično ni več no-vega projekta strojnih inštalacij, kine bi vključeval ene ali druge obli-ke hlajenja.

Celovita storitevNudimo kompleksne rešitve, od

idejne zasnove, izdelave projekta,dimenzioniranja ob uporabi last-nega programa, do izdelave hladil-nih sistemov po zahtevah in projek-tih kupca. Sestrsko podjetje Hidriainženiring izvaja montažo, zagon,nadzor, garancijo in vzdrževanje.Na podlagi dolgoletnih izkušenj zaposamezne objekte, kjer je potre-bna sanacija in dograditev obstoje-čih sistemov oziroma razširitev de-lovanja tudi na hlajenje, s strokov-njaki iz različnih področij ponudi-mo celovito ponudbo.

Izbor hladilnih sistemovNa kratko preletimo osnovno de-

litev hladilnih sistemoviz naše po-nudbe:

• Vgradni hladilni sistem v klimat-ski napravi za centralno pripravozraka, z notranjim ali zunanjimzračno hlajenim kondenzatorjemin hlajenjem zraka z direktnoekspanzijo hladilnega sredstva.Sistem lahko deluje tudi kot to-plotna črpalka, možna je reku-peracija odpadne toplote v vod-nem kondenzatorju (pripravasanitarne ali bazenske vode).

• Direktni uparjalnik hladilnegasredstva, vgrajen v klimatski na-pravi za centralno pripravo zrakaali v kanalu (kanalski je z vgraje-nim eliminatorjem vodnih kapljicin banjo za odvod kondenzata),ki se ga “napaja” z ločeno kom-presorsko-kondenzatorsko enotov notranji ali zunanji izvedbi.Sistem lahko deluje tudi kot to-plotna črpalka.

• Vodni hladilnik, vgrajen v klimat-

Novi izzivi v hladilstvuTekst: Uro{ Gro{elj, udis, vodja programa hladilna tehnika, IMP Klimat d.d.

K

ski napravi za centralno pripravozraka ali v kanalu (kanalski je zvgrajenim eliminatorjem vodnihkapljic in banjo za odvod kon-denzata), ki se ga “napaja” s hla-dilnim agregatom.

• Hladilni agregat za centralno pri-pravo hladne vode, ki jo distribu-iramo različnim porabnikom poobjektu. Možnosti: notranja alizunanja izvedba, v napravi inte-griran hidravlični modul (obto-čna črpalka, rezervoar, ekspan-zijska posoda, varnostni ventili),toplotna črpalka, rekuperacijaodpadne toplote za pripravo sa-nitarne vode, free-cooling (za po-trebe industrijskih procesov), ti-ha verzija, notranji agregat z lo-čenim zunanjim zračno hlajenimkondenzatorjem, notranji agregatz vodnim kondenzatorjem in pri-ključitvijo na zunanji suhi hladil-nik ali hladilni stolp, itd.

• Ločeni zračno hlajeni konden-zator in zunanji suhi hladilnik(dry-cooler), namenjen odvodutoplote klimatskih in hladilnihnaprav. Domača programska iz-bira in proizvodnja nam omo-gočata popolno prilagodljivostkupčevim zahtevam glede dimen-zij, zmogljivosti in regulacije, mo-žnost brezstopenjske napetostneregulacije hitrosti vrtenja ventila-

torjev na tlak oziroma tempe-raturo.

Izzivi zahtevnostiKot zanimivost naj predstavim

nedavni primer našega doslej naj-večjega projekta v tujini s sodob-nim kompresorskim hladilnim si-stemom, ki nam predstavlja velikizziv in hkrati referenco. Uporabilismo preizkušeno tehnologijo invgradili komponente najvišje kako-vosti. Gre za hladilni sistem objek-ta Court of Appeal, višjega sodiščaKiev v Ukrajini, kamor smo doba-vili 600 ventilatorskih konvektorjevin 30 klimatskih naprav za central-no pripravo zraka. Za boljšo pred-stavo navajam osnovne podatke si-stema, ki s hladno vodo oskrbujeporabnike:• 2000 kW instalirane hladilne moči.• Trije ločeni sistemi, vsak s 660 kW

hladilne moči.• Hladilni agregati se nahajajo v

strojnici na koti –10 m.• Ločeni zunanji zračno hlajeni

kondenzatorji se nahajajo nastrehi pomožnega objekta na koti+10 m.

• Dolžinska distanca med elemen-toma hladilnega sistema je 20 m,

• Hladilni agregati TEE: 2 hladilnakroga z vijačnimi (screw) kom-presorji, uparjalnik tipa “cev vcevi”, mikroprocesorska regula-

cija, dimenzije 4000 x 860 x 2000mm (D x Š x V), teža 2900 kg.Ekološko hladivo R407c, stopenj-ska regulacija 0/25/50/75/100 %.Vsak hladilni agregat pripravljahladno vodo režima 7/12 °C inpretoka 116 m³/h.

• Zračno hlajeni kondenzatorji AVK:svoj kondenzator za vsak hladil-ni krog, torej 6 x AVK dimenzij7100 x 2740 x 1510 mm (D x Šx V). Vsak AVK ima 8 tihih(silent) aksialnih ventilatorjevpremera 800 mm.

• Napetostna regulacija vrtljajevventilatorjev na tlak kondenza-cije; tlačno tipalo se nahaja nazbiralni cevi AVK-ja, signal paje povezan z regulatorjem velektro-komandni omari. To za-gotavlja optimalno delovanje si-stema ne glede na zunanje tem-perature in na odjem hladu.

ServisSmo dolgoletni vodilni slovenski

akter v branži, ki uspešno sledivsem zahtevam. V preteklih letihsmo skupaj s partnerji vgradili večkot 500 hladilnih sistemov vsehvrst na območju Slovenije, Hrvaš-ke, Avstrije, Italije, BiH, Srbije, Čr-ne gore, Rusije, Ukrajine, Portugal-ske …

V želji, da se investitorjem šepribližamo in izpolnimo zadovolj-stvo, smo okrepili servis hladilnetehnike, ki od maja deluje znotrajHidrie inženiringa in ga vodi Se-bastjan Testen, T: 05 374 31 54,GSM: 051 417 205.

15

AktualnoSPREJEMNIKI SON^NE ENERGIJE

prejemnik sončneenergije – sončni ko-lektor (v nadaljevanjuSSE) izkorišča pov-sod dostopno in brez-

plačno energijo sončnega sevanjater jo pretvarja v toplotno energijo.Tako pridobljeno energijo uporab-ljamo za ogrevanje sanitarne vode,vode v plavalnih bazenih, stekle-njakov, za nizkotemperaturno ogre-vanje zgradb (talno ogrevanje) aliza ogrevanje v kombinaciji z dru-gimi viri energije (klasični sistemiogrevanja, toplotne črpalke). Podje-tje IMP Klimat ima na področjuizdelave SSE dolgoletne izkušnje.Začetki razvoja segajo v konec se-demdesetih let, serijska proizvod-nja pa se je začela v osemdesetih.Današnji izdelek tipa SI-SOL TIsodi v sam vrh evropskih sončnihkolektorjev, v naši ponudbi pa sotudi ostali elementi solarnega siste-ma. Z našim izbornim programomsIMPly lahko tudi sami določiteoptimalni solarni sistem za ogreva-nje sanitarne vode, prek mrežepooblaščenih monterjev pa v Slove-niji nudimo tudi kakovostno vgrad-njo in vzdrževanje naših solarnihsistemov.

Tip SI-SOL TITip SI-SOL TI izdelujemo v dveh

velikostih in sicer površine 1,4 m2

in 2 m2. Okvir SSE je izdelan izaluminijastih svetlo eloksiranihprofilov. Na spodnji strani je alumi-nijasta pločevina, na zgornji pa jevgrajeno 4 mm debelo, visokopro-sojno kaljeno steklo z nizko vseb-nostjo železa. Absorber je sestav-ljen iz bakrenega cevnega registrain bakrene plošče, ki je preplaste-na z visokoselektivnim nanosom(absorbtivnost á = 0,95, emisivnostå = 0,05). Toplotna izolacija je izkamene volne, debeline 40 mm,na zgornji strani je zaščitena s ka-širano aluminijasto folijo. Tesnilaso izdelana iz EPDM gume, obstoj-ne na vremenske vplive in UV žar-ke. Medsebojna povezava SSE jeizvedena z ermeto spoji, ki so pri-loženi vsakemu SSE. Vse to prispe-va k odličnemu izkoristku sončne-

Enostavno sIMPlyTekst: Andra` Rogli~, IMP Klimat d.d.

S

ga sevanja za gretje vode oziromavode z dodatkom sredstev protizmrzovanju ter zagotavlja trdnokonstrukcijo. Za brezhibno delova-nje jamčimo s petletnim garancij-skim rokom.

Izborni program sIMPlyNa voljo je tudi program sIMPly,

ki je namenjen dimenzioniranjusolarnih sistemov za pripravo toplesanitarne vode. Razvit je bil v sode-lovanju s Fakulteto za strojništvoUniverze v Ljubljani. Njegova upo-raba je zelo enostavna: programnas prek uporabniškega vmesnikavodi skozi vnos podatkov, potreb-nih za določitev sistema. Tako izbe-remo:• vrsto sistema,• najbližji kraj postavitve sistema,• tip SSE,• naklon SSE,• usmerjenost SSE,• število oseb, ki uporabljajo toplo

sanitarno vodo,• porabo tople sanitarne vode na

osebo na dan,• vrsto primarnega energenta,• dolžino cevovoda med SSE in

hranilnik toplote.Program po vnosu teh podatkov

določi potrebno število izbranihSSE, velikost hranilnika toplote, re-gulacijsko enoto, obtočno črpalkoin raztezno posodo, izračuna pri-dobljeno energijo s SSE, letni pri-hranek pri ogrevanju sanitarne vo-de in ceno sistema ter grafično

prikaže pridobljeno energijo pomesecih. Mogoč je tudi izpis po-ročila z vsemi zgoraj navedenimi

podatki. Program je skupaj z navo-dili na voljo na naši spletni strani(www.imp-klimat.si).

16

AktualnoRAZVOJ ELEKTRONIKE ZA DIMNI[KO VENTILACIJOZDRU@ENA PROGRAMSKA OPREMAKONZORCIJSKI MAGISTRSKI [TUDIJ

Dimniški ventilatorji so namenjeniza zagotavljanje zadostnega vlekav dimnikih, ki niso pravilno dimen-zionirani glede na kurišče. Uporab-ljajo se lahko pri vseh vrstah goriv(trdna, kapljevita in plinasta).  

Uporaba je najbolj razširjena prikaminih, ki se vgrajujejo naknadnona že obstoječ dimnik. V takemprimeru dimnik največkrat nima za-dostnega vleka, zato ga je potrebnozagotoviti. To se lahko izvede bodi-si z adaptacijo obstoječega dimnikabodisi z namestitvijo ustreznega

DIMNI[KI VENTILATORJI dimniškega ventilatorja, kar je ne-dvomno cenejša rešitev.

Če uporabljamo plinasta goriva,je potrebno poleg zadostnega vlekazagotoviti tudi varnost proti nenad-zorovanemu iztekanju plina v pros-tor ob morebitnih motnjah pri vleku(nizek pritisk, zamašen dimnik ...).Zato mora biti vsak dimniški venti-lator opremljen s krmilno elektroni-ko, ki mora izpolnjevati stroge za-hteve po standardu EN 298.

Razvoj nove družine ventilator-jev vključuje tudi razvoj dimniškihventilatorjev, ki ga izvaja Hidria In-štitut Klima. V tujini so tovrstni si-

stemi že poznani inzasnova celoviteponudbe, vključ-no z elektroniko,je nastala na po-dlagi povpraše-vanja partnerjeviz tujine. Še po-sebej so v uporabina Nizozemskem.

Naša razvojna nalogaje bila razviti avtomatiko zadimniško ventilacijo plinskih ka-minov. Izdelali smo vezje, ki omo-goča vžig kamina z daljinskim uprav-ljalcem. Ko se avtomatika aktiviras pritiskom na on/off gumb, se ven-tilator zažene v prvi hitrosti. Čeje pretočnost zraka zadovoljiva, boventilator konstantno deloval le vprvi hitrosti. Če pa je ni dovolj, sehitrost povečuje, dokler pretok zra-ka ne zadostuje. Pretok zraka oz.podtlak, ki ga povzroča ventilator,merimo s presostatom. Ko avtoma-tika zazna dovolj velik pretok zraka,se odpre plinski ventil in gorilecprižge ogenj v kaminu. V primerunapake se aktivira javljalnik napak,ki plin avtomatsko izklopi. Vklop in

izklop dimniške ven-tilacije sta mo-žna z gumbomna ohišju elek-tronike ali z da-ljinskim uprav-ljalcem.

Za potrebeservisiranja je na

voljo ročno preklaplja-nje med različnimi hi-

trostmi delovanja. Na ta na-čin se lahko ugotovi, ali je ven-

tilator dovolj močan za določendimnik. S pomočjo ročnega prekla-pljanja med hitrostmi se lahko pra-vilno nastavi presostat.

Naš know how vložek je v samiavtomatiki, ki jo sestavljata sprogra-miran mikroprocesor ter vezje. Tre-nutno smo v fazi testiranja. V sode-lovanju s Hidria Inštitutom Klimabomo opravili realni preizkus delo-vanja, nato pa se začne redna pro-izvodnja. Nadaljnji razvoj bo pote-kal v smeri povezovanja dimniškeventilacije na centralno nadzornisistem prek modbus protokola.David Pi{ljar, Hidria in`eniringPrimo` Medved, IMP Klima

Med {tudenti, ki si bodo po kon~anem {tudiju pridobili magistrski naziv, so {tirje izIMP Klimata: Marjan Hribljan (tretji z leve), Uro{ Gro{elj (~etrti z leve), Ivan Habi~ (peti zleve) in Matej ^u~ek ({esti z leve).

KONZORCIJSKI MAGISTRSKI [TUDIJ PROIZVODNEGAMANAGMENTA

meri prilagojen skupinam podjetijtako po vsebini kot po načinu izva-janja, saj poleg standardnih pred-metov obsega tudi 5 predmetovzaprtega - proizvodnega modula stujimi predavatelji. Del predavanjse odvija v podjetjih, iz katerihprihajajo študenti: Adria Mobil, Tri-mo, Iskraemeco, Iskra, Avtoelektri-ka in IMP Klimat oz. skupina IMPKlima.

2. in 3. junija se je v prostorihHidriinega Inštituta Klima v Godo-viču odvijalo zadnje predavanjeKonzorcijskega magistrskega štu-dija za proizvodna podjetja, ki gaizvaja Ekonomska fakulteta iz Lju-bljane, in sicer iz predmeta Tvega-no poslovodenje, ki ga je predavalprof. dr. Maks Tajnikar.

Gre za specialistični nadstandar-dni magistrski študij Proizvodnegamanagmenta. Program je v veliki

Programe IMP Klima (KlimaADE, Klima DZ, Klima TK, KlimaCC, Klima C3 ter Klima RK) inprogram Pit-cup CAD za risanje2D/3D gotovo že poznate. Tokratpa nekaj besed o programskempaketu Hanibal.

Paket HANIBALsoft2.0 vsebuje:1. han DOBGUB - izračun toplot-

nih dobitkov (ASHRAE1997) inizgub (DIN4701/83, EN 12831),

ZDRU@ENA PROGRAMSKA OPREMA(SOFTWARE IMP KLIMA + PIT-CUP + HANIBAL)

2. han PCM - program za izračun,dimenzioniranje in uravnoveša-nje cevne mreže z izboromgrelnih teles,

3. han KANALI - program za izra-čun, dimenzioniranje in urav-novešanje kanalske mreže, av-tomatsko privzema podatke izrisb Pit-Cup.

Informacije in prodaja: PrimožGolob, T: (0)5 37 43 102, E: primoz.golob@imp-klima.si.

Program za prera~unin dimenzioniranje:• Toplotnih dobitkov

in izgub• Kanalov• Cevne mre`e

17

RetrospektivaSEJMI, OBISKI

Sejem EnergetikaIzmed treh sočasnih sejmov –

Energetika, Terotech vzdrževanjein Varjenje in rezanje, ki so poteka-li v Celju od 15. do 19. maja, jebil letos v ospredju sejem Energe-tika. Otvoril ga je minister za go-spodarstvo Andrej Vizjak, uvodninagovor pa je imel tudi glavni di-rektor skupine IMP Klima IvanRupnik.

Skupina IMP Klima je na 200 m²predstavila svojo celovito ponudboin številne novosti (nekatere odteh predstavljamo tudi v tokrat-nem Partnerju).

Poleg ogleda novosti so se števil-ni obiskovalci radi zadržali na na-šem razstavnem prostoru tudi vpogovorih s prodajnim osebjem gle-de tekočih in novih projektov, alipa zgolj v sproščenem klepetu obosvežilnih napitkih.

Vsi tisti, ki nas na sejmu nisteobiskali, boste prejeli dokumen-tacijo o novostih in nov ažuriranCD-katalog v naslednjih dneh, vokviru redne letne akcije obveš-čanja. Za takojšnje informacije pavas vabimo na partnerski portalhttp://partnerji.imp-klima.si, nakaterem najdete še kakšno novostveč, ali pa seveda osebno kontak-tirajte naše prodajno osebje.

Sejem SHK MoskvaSejem SHK Moskva, ki je potekal

od 22.do 25. maja 2006 spada medključne sejme skupine IMP Klima,saj je tudi Rusija eden od našihnajpomembnejših izvoznih trgov,na katerega smo vstopili že letaleta 1995.

Tako je izgledal na{ razstavni prostor na sejmu Energetika leta1996 ...

... in tako leta 2006

Uvodni nagovor glavnega direktorja skupi-ne IMP Klima Ivana Rupnika

V dru`bi ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, ki je odprl leto{nji sejem Energetikav Celju

Pa {e izgled na{ega razstavnega prostora na sejmu SHK Moskva leta 1998 (levo) in leta 2006

SEJMI DANES IN NEKO^

Od 30 projektantov iz BiH jih je bila ve~ina prvi~ vSloveniji.

OBISKALI SO NAS

• Projektanti iz Bosne in Hercego-vine.

• Naš dolgoletni kupec InstalacijeRazgoršek Stane s.p. Celje s svo-jimi zaposlenimi.

• Predstavniki Krke Novo Mesto,ki smo jim predstavili celoviterešitve za področje KGH v far-maciji.

• Predstavniki Iskre Avtoelektrikeiz sektorja energetike in investi-cij, ki so si ogledali Inštitut vGodoviču in se seznanili z mož-nostjo sodelovanja s Hidrio Inže-niringom pri klimatizaciji njiho-vega inštituta v gradnji.

40 zaposlenih iz podjetja Instalacije Razgor{ek Stane s.p. se je v okviruizleta v na{e kraje ustavila v Godovi~u.

18

Novice iz Hidrie

USTANOVLJEN KONZORCIJDVEH PRIMORSKIH UNIVERZ

Konec maja je bil v Spodnji Idrijiustanovljen konzorcij razvojnegaprojekta Visokošolsko izobraževanjena področju naravoslovja in sodob-nih tehnologij na Primorskem. Pred-stavniki obeh primorskih univerz,primorski gospodarstveniki in javnizavodi želijo z oblikovanjem kon-zorcija, ki bo deloval v Kopru inNovi Gorici, spodbuditi razvoj nara-voslovnega izobraževanja na Pri-morskem, kar bo prispevalo tudik uravnoteženemu gospodarskemurazvoju države. Konzorciju pred-seduje predsednik Hidrie EdvardSvetlik.

Dogodek je s svojo prisotnostjopočastil tudi minister za gospodar-stvo mag. Andrej Vizjak.

POKROVITELJSTVIS slavnostnim podpisom pogod-

be je Hidria z družbama Rotoma-tika in IMP Klima postala general-ni pokrovitelj najstarejšega gorsko-kolesarskega kluba v Sloveniji. Sku-pni cilj generalnega pokroviteljain gorskokolesarskega kluba, ki sebo po novem imenoval Mountainbike klub Hidria, je udeležba naj-boljših članic in članov kluba naOlimpijskih igrah Peking 2008.

Hidria je letos prevzela tudi glav-no pokroviteljstvo maturantskegaplesa Gimnazije Jurija Vege Idrija.Maturante je pred tem že novem-bra lani gostila na tradicionalnemsrečanju, namenjenem predstavitvizaposlitvenih možnosti ter drugihoblik sodelovanja med korporacijoin mladimi.

Od leve proti desni: predsednik SAZU dr. Bo{tjan @ek{, predsednik uprave Istrabenza d.d.g. Igor Bav~ar, vodja kabineta rektorice Univerze na Primorskem ga. Ksenija Murari,direktorica Primorskih novic ^ZD d.o.o. ga. Barbara Verdnik, predsednik Hidrie d.o.o.g. Edvard Svetlik, rektorica Univerze na Primorskem dr. Lucija ^ok, predsednik Univerzev Novi Gorici dr. Danilo Zavrtanik, vodja regionalnega centra RTV Slovenije g. DragomirMikeli~

HIDRIA AUTOMOTIVE FORUM 2006V Gradcu, Bratislavi in Plznu

se je sredi maja odvijal tretji Hi-driin Automotive Forum. Tokrat seje 45 vodilnih pomembne Hidriinedivizije pod vodstvom Iztoka Se-ljaka osredotočilo na centralno-vzhodno Evropo s ciljem poglobi-tve znanj s področja dveh ključnihusmeritev divizije: inovativnosti inkonkurenčnosti oziroma operativ-ne odličnosti. V Hidriini razvojnipartnerski družbi AVL v Gradcu je

prof. dr. Helmut List predaval natemo Sodobni pogoni v avtomobil-ski  industriji do leta 2020. V odli-čnosti ni zaostajal obisk Volkswag-nove tovarne v Bratislavi, kamorHidria dobavlja aluminijaste odlit-ke. Tovarna je ob ogledu proizvod-nje VW Pola, VW Touarega, PorscheCayena in Audija Q7 ponudila spo-znavanje vsaj v Evropi ene najboljeorganiziranih avtomobilskih loka-cij.

SODELOVANJE Z UNIVERZONedavno so se predstavniki Uni-

verze Nova Gorica v Godoviču do-govorili za konkretne oblike sodelo-vanja pri razvojno-raziskovalnih pro-jektih, pri katerih bi inštitut koristil

storitve laboratorijev in profesorjev,istočasno pa bi Univerza lahko iz-vajala praktično delo ter diplomskenaloge na merilnih progah na Hi-driinem Inštitutu Klima.

PREIMENOVANJE IN[TITUTARTC Inštitut za klimatizacijo,

gretje in hlajenje se je preimenovalv Hidria Inštitut za klimatizacijo,gretje in hlajenje d.o.o., kratkinaziv pa je Hidria Inštitut Klima

(angleško: Hidria Institute Klima).

V soboto, 1. julija, so se v Spod-nji Idriji odvijale že tradicionalnepoletne igre za zaposlene v korpo-raciji Hidria in njihove družinskečlane. To je po udeležbi največjiHidriin dogodek v letu. Športnatekmovanja v štirinajstih športnihdisciplinah, popularni glasbeni go-stje in zanimiv družabni programzadnja leta privabijo na svoja prizo-rišča okoli 5000 obiskovalcev - po-leg zaposlenih tudi krajane.

POLETNE IGRE HIDRIA 2006

19

Podjetje ustvarjamo ljudje

Hitro do zanesljivih informacijprek spletnega portalaVabimo vas, da obiščete in uporabljate naš splet-ni portal za partnerje http://partnerji.imp-klima.si,ki ga za vas urejamo od lanskega septembra.

Zakaj je portal za vas koristen?• ker boste tam našli ekskluzivne in najnovejše

informacije o novostih v ponudbi ter tudi teh-nične prospekte, še preden so ti natisnjeni inše preden pridejo do vas po “klasični” poti,

Naj vas geslo ne prestra{i!• ker vas tam čakajo najnovejši programi za

izbor in izračun izdelkov, ki jih lahko prenese-te na vaš računalnik (enako kot iz interneta),

• ker v rubriki Zadnja novica tekoče objavljamorazne novosti iz ponudbe,

• ker imate kot kupci naše opreme možnostvpogleda v dnevno ažuritano listo zalog, kjerna vas čaka cela paleta izdelkov s takojšnjimdobavnim rokom,

• ker lahko tudi na ta način komunicirate znami: nam pošljete vaše predloge za noveizdelke, za izboljšave izdelkov in izbornihprogramov (na vsaki strani boste v levemmeniju našli ikono Vaši predlogi).

Rubrike na portalu so naslednje:• Zadnja novica• Lista zalog• Novi izdelki• Izboljšave izdelkov• Software• Dopolnitve kataloga• Kontakti

V bližnji prihodnosti bomo portal nadgradiliz novimi vsebinami: referencami, navodili zavgradnjo in vzdrževanje izdelkov, nanj bomovključili tudi informacije in novosti iz progra-mov IMP Klimata, dodali bomo rubriko Pripom-

be in mnenja ... in še kaj po vaših željah inpredlogih, ki jih lahko pošljete na naslov: majda.flander@imp-klima.si.

Vabimo vse zainteresirane, da se registrirate(na vstopni strani portala), postanete stalniobiskovalec in izkoristite prednosti ažurnih inkoristnih informacij.Majda Flander, vodja tr`enja, IMP Klima

Dijana Kozadra, direktorica Hidrie BH, prevzelatudi vodenje podjetja Uniklima Sarajevo

S pridružitvijo IMP Klimata d.d.korporaciji Hidria d.o.o., je slednjapostala tudi lastnik podjetja Uni-klima d.d. iz Sarajeva. PodjetjeUniklima Sarajevo, ustanovljenoleta 1974, proizvaja elemente zagretje, hlajenje in ventilacijo, kotso klimatske naprave, lamelnitoplotni prenosniki, industrijskigrelci in elementi za distribucijozraka. Podjetje trenutno zaposluje107 ljudi. V februarju 2006 je di-rektorica Uniklime postala DijanaKozadra, ki vodi tudi prodajno po-djetje Hidria BH že vse od njegoveustanovitve leta 1999 (ko je delo-valo kot predstavništvo, ki se jeleta 2000 preoblikovalo v podjetje).

Dijana Kozadra, rojena leta 1965v Travniku (BiH), je po poklicudiplomirani inženir strojništva.Končala je specializacijo za mana-gement in informacijske tehnolo-gije na MIT centru v okviru Eko-nomske fakultete v Sarajevu. Jemati dveh otrok. Kariero je začelakot konstruktor v letalskem zavoduORAO, nekaj časa pa je tudi pre-davala informatiko.

V preteklih mesecih, odkar jeprevzela vodenje Uniklime, so po-stavili novo organizacijo, da biomogočili kakovostno in fleksibilnoproozvodnjo, ki se hitro odziva nazahteve trga. Določili so prioritet-ne investicije za dosego ambicioz-no postavljenega razvojnega načrtater začeli s procesom uvajanjasistema ISO 9001. Uniklima inten-zivno dela na razvoju novih izdel-kov v sodelovanju in pod koordi-nacijo Hidriinega Inštituta Klima.Funkcije prodaje (na trgu BiH inv inozemstvo), servisiranje in mar-keting pa so iz Uniklime preseliliv Hidrio BH.

Ekipo Hidrie BH so ojačali z mla-dim in izobraženim kadrom iz Uni-klime, s ciljem da bi bili na trguučinkovitejši in da bi lahko nudiliše kvalitetnejše storitve. Osnovnaprodajna strategija Hidrie BH osta-ja enaka kot že vsa leta: poleg širo-kega asortimana ponuditi kupcemin projektantom kakovostno tehni-čno podporo in pomoč pri izbiriustreznih produktov in rešitev. Hi-dria BH in Uniklima na trgu deluje-

ta kot celota, seveda pa Hidria BHše naprej opravlja prodajo za vsapodjetja iz skupine IMP Klima natrgu BiH.

Kljub še vedno težki situaciji, vkateri se Uniklima nahaja že vse

od vojne, Dijana verjame, da bopodjetje v nekaj letih postalo edenglavnih proizvajalcev opreme zaKGH v regiji, kjer že ima pomem-ben tržni delež in je priznano imena področju KGH opreme.

2020

In kak{ne so va{e sanjske po~itnice?

Moje sanjske po~itnice so ...

1) na morju

2) v hribih

3) eksotična potovanja

4) lenarjenje doma

5) adrenalinsko-aktivne

V prvi leto{nji {tevilki Partnerja smo vas zape-ljevali in spra{evali o va{i sanjski slu`bi. Medprejetimi glasovi je bilo najve~ odgovorov podzaporedno {tevilko 4: sanjska slu`ba je dina-mi~no delo, povezano s potovanji. Iz`rebalismo Alojza Barli~a, EVJ Elektroprom d.o.o..Iskrene ~estitke za nagrado!

V tokratni {tevilki pa vas zapeljujemo in nagra-jujemo, ~e boste odgovorili na vpra{anje �kak{ne so va{e sanjske po~itnice ali kje bi biliv tem trenutku najraje?

O~arajte nas in nam svoj glas z zaporedno{tevilko ene slike oziroma odgovora, ki vamje najbolj blizu, s svojimi podatki po{iljite naelektronski naslov ana.mesaric@imp-klima.si.Hvala, da delite svoje sanje z nami ...

1 2

4 5

Obvestila, Anketa

3

28. septembra 2006 se bo v pro-storih Hidria Inštituta Klima v Go-doviču odvijal prvi Klima Forum,na katerem bodo priznani tuji indomači strokovnjaki razpravljali orazvojnih smernicah in aktualnihtemah s področja klimatizacije, gre-tja in hlajenja. Dopoldne bodo po-vabljeni predavatelji predstavili

Napovedujemodva pomembna dogodkaKLIMA FORUM (28. 9. 2006) inOTVORITEV HIDRIINEGA IN[TITUTA KLIMA (29. 9. 2006)

svoje prispevke na temi SodobneHVAC rešitve in Čisti prostori. Vpopoldanskem delu pa bo potekalaokrogla miza z moderatorjem dr.Novakom na temo Uporaba sodob-nih tehnologij v KGH.

V petek, 29. 9., s pričetkom ob12. uri, pa se bo odvila slavnostnaotvoritev Hidria Inštituta Klima.