UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE - … · Endoskopija je znana tehnika minimalne invazivne kirurgije, ki se uporablja tudi v ortopedski kirurgiji – z namenom, da

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ARTROSKOPSKA OPERACIJA KOLENA

(Diplomsko delo)

Maribor, 2014 Tjaša Brezovnik

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: predav. Vladimir Topler, dr. med., spec. krg.

Somentor: predav. Barbara Donik, univ. dipl. org.

Tjaša Brezovnik: Artroskopska operacija kolena

I

IZVLEČEK

Artroskopska operacija kolena je invazivna diagnostična in/ali terapevtska metoda.

Artroskopija sklepov omogoča vpogled v notranjost sklepa, ocenitev struktur, postavitev

diagnoze in hkrati možnost operativne oskrbe. Artroskopija je prinesla tudi veliko

sprememb v zdravstveni negi. Potrebno je v kratkem času bolnike dobro informirati,

pripraviti na operativni poseg, oskrbeti in nuditi dovolj informacij za odpust pacienta v

domače okolje. Namen diplomskega dela je predstaviti artroskopsko operacijo kolena.

V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vključili smo domačo in tujo

literaturo ter elektronske vire, ki zajemajo vsebine artroskopske operacije kolena.

Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Izvedli smo študijo s pomočjo

anketiranja pacientov, ki so se odločili za artroskopsko operacijo kolena v Splošni

bolnišnici Slovenj Gradec. Anketni vprašalnik smo pripravili v namen raziskave.

Ugotovili smo, da je vseh 20 (100 %) anketiranih odstranilo šive oziroma sponke v devetih

dneh po artroskopski operaciji kolena. Prav tako so pacienti, mlajši od trideset let, ki jih je

bilo sedem (35 %), bolečino po operativnem posegu ocenili s povprečno oceno 8,4 po

lestvici VAS. Anketirani, starejši od trideset let, katerih pa je bilo 13 (65 %) pa s

povprečno oceno 5,7 po VAS, kar nam pove, da je bolečina pri mlajših anketirancih bolj

izražena kot pri starejših. Pacienti so največ informacij in navodil o operativnem posegu in

rehabilitaciji prejeli od zdravnikov. Dokazano je, da se šivi po operativnem posegu, kjer ne

pride do zapletov, odstranjujejo v sedmih do desetih dneh. Prav tako je za ocenjevanje

bolečine odvisnih veliko dejavnikov; pri starejših so velikokrat prisotne tudi druge bolezni,

ki lahko vplivajo na oceno bolečine po lestvici VAS.

Ključne besede; endoskopija, koleno, zdravstvena nega, rehabilitacija kolena, artroskopija

kolena, bolečina.


II

ABSTRACT

Arthroscopic knee surgery is an invasive diagnostic and/or therapeutic method.

Arthroscopy of joints provides us with a view inside the joint, an evaluation of the

structures, and enables us to make the right diagnosis and provide suitable operative care.

Arthroscopy has brought about many changes in health care. It is necessary to inform the

patients within a short period of time, to prepare them for the operation, to nurse them and

provide them with sufficient information upon discharge from the hospital. The purpose of

this dissertation is the presentation of arthroscopic knee surgery.

A descriptive work method was used in the dissertation. Foreign and Slovenian literature,

as well as electronic sources dealing with arthroscopic knee surgery were included. The

research was based on quantitative work method. A study was made by interviewing

patients who opted for arthroscopic knee surgery in General Hospital Slovenj Gradec. A

questionnaire was prepared for the purpose of this study.

It was established that all 20 (100%) of the interviewed patients had their stitches or clips

removed within nine days after having an arthroscopic knee surgery. Also, patients under

thirty, i.e. 7 (35%) of them, assessed the pain after the operation with an average grade of

8.4 according to the VAS scale. Interviewees, older than thirty, i.e. 13 (65%) assessed the

pain with an average grade of 5.7 according to VAS; this means the pain was more

pronounced in younger patients than in older patients.

Patients received the most information and instructions regarding the operation and

rehabilitation from their doctors. It has been proven that stitches are removed within seven

to ten days after the operation, provided there are no complications. Also, several factors

affect pain assessment; in the case of older patients, other illnesses can have an effect on

pain assessment according to VAS scale.

Keywords; endoscopy, knee, health care, knee rehabilitation, knee arthroscopy, pain.


III

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ................................................................ 3

2.1 Namen .................................................................................................................................................... 3

2.2 Cilji ......................................................................................................................................................... 3

3 ENDOSKOPIJA ............................................................................................................... 4

3.1 Zgodovinski razvoj endoskopij ............................................................................................................. 4

3.2 Vrste endoskopij .................................................................................................................................... 5

4 ZGRADBA KOLENSKEGA SKLEPA .......................................................................... 6

4.1 Klinični pregled ..................................................................................................................................... 7

4.2 Slikovna diagnostika kolenskega sklepa ............................................................................................. 10

4.3 Nujna stanja kolenskega sklepa ......................................................................................................... 11

4.4 Bakterijska vnetja kolena .................................................................................................................... 18

5 ARTROSKOPIJA KOLENA ........................................................................................ 20

5.1 Zgodovina artroskopije kolena .......................................................................................................... 20

5.2 Indikacije za artroskopijo kolena ....................................................................................................... 21

5.3 Kontraindikacije za artroskopijo kolena ............................................................................................ 22

5.4 Priprava na artroskopsko operacijo .................................................................................................. 22

5.5 Anestezija pri artroskopiji kolena ....................................................................................................... 23

5.6 Potek artroskopije kolena ................................................................................................................... 24

5.7 Možni zapleti med in po artroskopski operaciji ................................................................................. 25

5. 8 Pričakovan rezultat po artroskopski operaciji .................................................................................. 25

6 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PRI ARTROSKOPIJI .................................. 26

6.1 Zdravstvena nega pred operacijo ........................................................................................................ 26 6.1.1 Fizična priprava .............................................................................................................................. 27 6.1.2 Psihična priprava ............................................................................................................................ 27 6.1.3 Sprejem pacienta ............................................................................................................................ 28


IV

6.2 Medoperativna zdravstvena nega ....................................................................................................... 29

6.3 Zdravstvena nega pacienta po artroskopiji ........................................................................................ 30

6.4 Zdravstvena nega pacienta ob odpustu iz bolnišnice ......................................................................... 31

6.5 Rehabilitacija po artroskopskih posegih v kolenskem sklepu ............................................................ 32

6.6 Bolečina ................................................................................................................................................ 33

6.7 Oskrba in nega rane ............................................................................................................................ 34

7 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................... 36

7.1 Raziskovalna vprašanja ...................................................................................................................... 36

7.2 Metodologija in metode dela ............................................................................................................... 36

7.3 Raziskovalno okolje ............................................................................................................................. 36

7.4 Postopek zbiranja podatkov ................................................................................................................ 36

7.5 Raziskovalni vzorec ............................................................................................................................. 37

7.6 Prikaz rezultatov.................................................................................................................................. 38

8 RAZPRAVA .................................................................................................................... 53

9 SKLEP ............................................................................................................................. 57

10 ZAHVALA .................................................................................................................... 58

11 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 59

PRILOGA 1.......................................................................................................................... 1


V

KAZALO SLIK

Slika 1: Zgradba kolenskega sklepa ...................................................................................... 7

Slika 2: Koleno .................................................................................................................... 14

Slika 3: Artroza .................................................................................................................... 18

Slika 4: Artroskopija kolena ................................................................................................ 21

Slika 5: Potek artroskopije ................................................................................................... 24

Slika 6: Artroskopija ............................................................................................................ 25


VI

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Razmerje med spoloma ........................................................................................... 38

Graf 2: Starostna struktura ................................................................................................... 38

Graf 3: Zaposlitev ................................................................................................................ 39

Graf 4: Trajanje težav s kolenom ........................................................................................ 39

Graf 5: Vzrok težav s kolenom ............................................................................................ 40

Graf 6: Stalna medikamentozna terapija ............................................................................. 40

Graf 7: Uporaba ortopedskih pripomočkov pred artroskopsko operacijo ........................... 41

Graf 8: Predhodne operacije kolena .................................................................................... 41

Graf 9: Načini lajšanja bolečin v domačem okolju pred operativnim posegom ................. 42

Graf 10: Alternativni načini lajšanja bolečin ....................................................................... 42

Graf 11: Ortopedski pripomočki pri lajšanju bolečin pred operativnim posegom .............. 43

Graf 12: Informacije za lajšanje bolečin v domačem okolju .............................................. 43

Graf 13: Navodila in informacije o operativnem posegu in rehabilitaciji ........................... 44

Graf 14: Priprava na operativni poseg ................................................................................. 44

Graf 15: Pojavljanje vprašanj pred operativnim posegom .................................................. 45

Graf 16: Ocena bolečine ...................................................................................................... 46

Graf 17: Skrb za nego rane po odpustu iz bolnišnice .......................................................... 47

Graf 18: Komplikacije po operativnem posegu ................................................................... 47

Graf 19: Celjenje rane in odstranitev šivov ......................................................................... 48

Graf 20: Protibolečinska terapija ob prevezih ..................................................................... 48

Graf 21: Opravljanje preveza rane....................................................................................... 49

Graf 22: Prejemanje antikoagulantne terapije po posegu .................................................... 49

Graf 23: Informacije ob odpustu ......................................................................................... 50

Graf 24: Prejemanje najkoristnejših informacij ................................................................... 50

Graf 25: Informacije, prejete od medicinske sestre ............................................................. 51

Graf 26: Informacije ob odpustu iz bolnišnice .................................................................... 51

Graf 27: Dokumentacija ob odpustu .................................................................................... 52


1

1 UVOD

Koleno je največji sklep v človeškem telesu in je eno izmed najpogosteje poškodovanih

sklepov. Sestavljajo ga sprednji del stegnenice, zgornji del golenice in pogačica. Stabilnost

sklepu zagotavljajo notranja in zunanja stranska vez ter sprednja in zadnja križna vez.

Sklep obdaja sklepna kapsula, ki proizvaja sklepno tekočino, v samem sklepu pa se

nahajata še dve vezivno-hrustančni polkrožni strukturi, ki ju imenujemo meniskusa. Sklep

obdajajo kolenske mišice (Krajnc, 2007, str. 283, 284).

Antolič (2006) navaja, da je potrebno za postavitev diagnoze natančno upoštevati

anamnezo, klinični status, prisotne bolezni, prejšnje bolezni in rezultate dodatnih preiskav.

Meni, da je potrebno klinični pregled opraviti sistematično. Zdravnik mora dobro poznati

klinično sliko posamezne bolezni in mora znati razmišljati tudi iz simptomov, ki kažejo na

bolezen. Je mnenja, da bolnik pride k zdravniku ravno s simptomi in ne z diagnozo, čeprav

se bolezni učimo po diagnozah in ne po simptomih. Zdravniki lahko naredijo veliko

napako, če do diagnoze niso prišli samo zato, ker bolnika niso pregledali, temveč so ga

poslali k specialistu le na podlagi bežnega razgovora.

Leta 1912 je danski radiolog in kirurg, Nordentoft, udeležencem 41. nemškega kongresa

kirurgov v Berlinu predstavil svoje prve izkušnje z endoskopijo kolena. Uporabil je doma

narejen instrument, podoben takrat že znanemu laparoskopu. V 20. in 30. letih 20. stoletja

sta na področju razvoja artroskopije kolena največ prispevala Japonec Tagaki in Švicar

Bircher. Nova metoda je služila kot pomoč pri diagnostiki, izšli so prvi atlasi artroskopske

anatomije. Leta 1955 je Japonec Watanabe uspel artroskopsko odstraniti sinovialni tumor

kolena, leta 1962 pa je naredil prvo artroskopsko delno resekcijo meniskusa (Stražar, 2004,

str. 81).

Artroskopija sklepov je invazivna diagnostična in terapevtska metoda, ki operaterju

omogoča pogled v notranjost sklepa, oceno struktur v njem, postavitev diagnoze in hkrati

tudi možnost operativne oskrbe morebitne nepravilnosti v sklepu. Beseda artroskopija

izvira iz grških besed »arthro« (sklep) in »skopeo« (gledati) in bi jo lahko prevedli kot

»gledati v sklep«. Začetki artroskopije segajo v prvo polovico 20. stoletja; takšna, kot jo

poznamo danes, pa se je začela razvijati v poznih 60. letih prejšnjega stoletja in se še vedno

izpopolnjuje. V začetku je bila omejena na večje sklepe: koleno, ramo, s tehničnim


2

napredkom in izboljšanim kirurškim znanjem pa se je njena uporabnost razširila še na

druge sklepe: gleženj, kolk, ramo, zapestje in hrbtenico. V primerjavi s klasičnimi

operacijami je metoda dosti manj invazivna, omogoča krajšo hospitalizacijo in

rehabilitacijo, boljši je tudi kozmetični rezultat (Krajnc, 2007, str. 281).

Seničar (2005) je zapisala, da je razvoj artroskopskih metod prinesel veliko sprememb tudi

na področju zdravstvene nege. Negovalno osebje v enodnevnih bolnišnicah ali na

travmatoloških oddelkih mora biti prilagojeno hitrejšemu tempu pacientove obravnave –

vse od sprejema do odpusta pacienta. Večina pacientov, ki potrebujejo operativni poseg, je

planiranih, pred tem pa so morali opraviti pregled v ortopedski ali travmatološki ambulanti,

kjer so dobili tudi datum hospitalizacije ter najpomembnejše informacije o operativnem

posegu. Pacienti prejmejo ustna in pisna navodila, lahko pa tudi predstavitev operacije na

zgoščenki. Po pregledu prejmejo tudi navodila za sprejem v bolnišnici in osnovna navodila

za obdobje po operaciji. Seničar navaja, da je načrt zdravstvene nege, ki ga napravimo za

pacienta, odvisen od načina obravnave pacienta.


3

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

2.1 Namen

Namen diplomskega dela je predstaviti artroskopsko operacijo kolena, ugotoviti, na kakšne

načine so pacienti lajšali bolečine v domačem okolju pred artroskopsko operacijo kolena,

ter raziskati informiranost pacientov pred operativnim posegom, o negi rane, privezih in

odstranitvi šivov oziroma sponk.

2.2 Cilji

Cilji diplomske naloge so:

predstaviti, kaj je endoskopija,

predstaviti zgradbo kolenskega sklepa,

predstaviti, kaj je artroskopska operacija kolena,

predstaviti naloge medicinske sestre pred, med in po operativnem posegu ter pri

odpustu,

ugotoviti, ali so bili pacienti pred artroskopsko operacijo kolena zadostno

informirani.


4

3 ENDOSKOPIJA

Endoskopija je diagnostična in terapevtska metoda. Pri preiskavi uporabljajo rigidne in

upogljive endoskope; to so instrumenti z optiko in zunanjim izvorom svetlobe, ki se

prenaša na vrh inštrumenta in razsvetli notranjost na televizijski zaslon. Omogoča pregled

površin nekaterih votlih organov skozi naravne odprtine ali skozi steno. Med posegom

lahko odvzamejo material za citološko, histološko ali bakteriološko preiskavo (Trpin,

2010, str. 95).

Endoskopija je znana tehnika minimalne invazivne kirurgije, ki se uporablja tudi v

ortopedski kirurgiji – z namenom, da se prek majhnih rezov (portalov) na koži doseže čim

boljši estetski videz (manjšo brazgotino), boljši ali enak funkcionalni rezultat kot pri

klasičnem kirurškem posegu in krajši rehabilitaciji. Ker se med endoskopskim ortopedskim

posegom tkivo (kožo, mišice, vezi, tetive) poškoduje manj, je celjenje hitrejše,

brazgotinjenje manjše, izid posega pa boljši in manj obremenjujoč za bolnika. V teh

primerih endoskop in instrumente, ki jih sicer uporabljamo tudi pri pregledovanju sklepov

(brivnike, nož, ščipalke …), uvedemo skozi majhne kožne reze in izvedemo poseg na

sluznih mešičkih (bursae), mišicah, tetivah, tetivnih narastiščih, vezeh in živcih, torej na

strukturah, ki se nahajajo izven sklepov. Omenjene posege se večinoma izvaja v predelu

zapestja, komolca, kolka in stopala (Zupanc, Stražar, & Dobronič, 2008, str. 107).

3.1 Zgodovinski razvoj endoskopij

Zgodovinsko gledano poteka razvoj endoskopije že 200 let. Za vse, ki se ukvarjajo z

endoskopsko dejavnostjo, je ta razvoj poučen, zanimiv in je sedaj na stopnji kulminacije.

Razvoj poteka ves čas dvotirno. Po eni tirnici se razvijajo instrumenti – po obliki,

gibljivosti, prefinjenosti, dovršenosti za doseganje njihove higienske neoporečnosti – po

drugi pa se razvija optika. Nekoč so bili instrumenti togi, grobi, nevarni za uporabo.

Svetloba je prihajala od zunaj preko ogledalc. Danes so instrumenti elegantni, upogljivi ter

tehnično in higiensko varni. V preteklosti je bila endoskopija predvsem diagnostična.

Napredna endoskopija je terapevtska in operativna. Kot diagnostično terapevtsko in

operativno medicinsko metodo jo izvajajo že v skoraj vseh vejah medicine (Hekič, 2007,

str. 18).


5

Prva laparoskopija in gastroskopija sta bili narejeni na Interni kliniki v Ljubljani leta 1948

(Repše, 1993, str. 89).

3.2 Vrste endoskopij

Endoskopija zajema številne metode. Ime metode pa je odvisno od pregledovanega organa

ali organskega sistema. Poznamo:

bronhoskopijo,

ezofagogastroduodenoskopijo (EDGS),

endoskopsko retrogradno holangiopankreatikografijo (ERCP),

kolonoskopijo,

rektoskopijo,

laparoskopijo,

uretrocistoskopijo,

uretrorenoskopijo,

artroskopijo (Trpin, 2010, str. 95).


6

4 ZGRADBA KOLENSKEGA SKLEPA

Kolenski sklep je največji in najbolj zapleteno grajen sklep v človeškem telesu. Sestavljajo

ga stegnenica, golenica in pogačica. Ker so sklepne površine stegnenice in golenice

neskladne, sta med njimi vezivno-hrustančna meniskusa, ki poglobita površje golenice in

delujeta kot blažilca udarcev. Sklepna ovojnica s propadajočimi ligamenti in kolateralna

ligamenta predstavljajo poglavitni statični del stabilnosti kolenskega sklepa. Dodatno ga

pomembno podpira mišično-tetivni aparat, ki predstavlja aktivni del stabilnosti kolena

(Potočnik, 2007, str. 177).

Koleno je kompleksna skupna funkcija, ki jo zagotavlja kombinacija kosti in struktur

mehkih tkiv. Ovojnica mehkega tkiva ima pomembno vlogo v patologiji kolena in pri

upravljanju teh pogojev. S skrbno anamnezo, telesnim pregledom in ustrezno uporabo

razpoložljivih diagnostičnih metod je patologijo mogoče natančno določiti in uspešno

zdraviti. Uspešno obravnavanje patologije kolena vključuje obravnavo posebne etiologije,

vendar je optimalno obravnavanje mehkega tkiva s fizikalno terapijo bistvenega pomena za

optimalne rezultate (Evans, 2007, str. 469).

Potočnik (2007) opisuje, da je stabilnost kolena odvisna od mehanske osi sklepa, kostnih

elementov, zunanjih struktur – kot sta sinivialna in sklepna ovojnica s pripadajočimi

vezmi, kolateralni vezi in mišično-tetivni aparat – ter notranjih struktur (križni vez in

meniskusa). Navaja, da so vezi pasivni stabilizatorji, mišice pa aktivni stabilizatorji.

Okvara katerekoli strukture privede do okvare stabilnosti in funkcije kolenskega sklepa.

Le-ta lahko izvaja ekstenzijo, fleksijo, zunanjo rotacijo in notranjo rotacijo.

V kolenu oziroma kolenskem sklepu se stikata dve najdaljši kosti v človeškem telesu,

stegnenica (femur) in golenica (tibia). V sklep je vključena tudi pogačica (patella) in ga

zato imenujemo sestavljeni sklep. Gre za zelo neskladen, kostno nestabilen sklep z velikim

obsegom gibljivosti, ki je obenem izpostavljen velikim obremenitvam. Običajno koleno

deluje v pogojih osne obremenitve, pod silo gravitacije. Glede na naravo obremenitve in

delovanja mora kolenski sklep sočasno zagotoviti mobilnost kakor tudi stabilnost. Te

pogoje zagotavlja usklajeno delovanje ligamentov, meniskov, tetiv in mišic. Ligamenti in

meniski zagotavljajo statično stabilnost, mišice in tetive pa dinamično. Ne glede na

kompleksnost in usklajenost mišično-kostnega in vezivnega aparata pa kolenski sklep velja


7

za najbolj ranljiv sklep v človeškem telesu, ki je pri večini dnevnih aktivnosti in rekreaciji

močno izpostavljen zunanjim silam. Osnovni gibljivosti v sklepu sta fleksija in ekstenzija,

možni pa sta tudi zunanja in notranja rotacija golenice v odnosu do stegnenice, ki pa sta

izvedljivi le, če je koleno pokrčeno (Jesenšek Papež, 2004, str. 3).

Slika 1: Zgradba kolenskega sklepa

Vir: (Mikek, n. d.)

4.1 Klinični pregled

Anamneza

Antolič (2006) navaja, da je potrebno pri anamnezi pustiti bolnika, da s svojimi besedami

opiše težave, ki so prisotne. Bolnikovo pripovedovanje moramo znati voditi, in sicer na

aktiven način in poskrbeti, da bolniku ne vsiljujemo svojih misli in opažanj. Meni, da

subjektivni del pregleda ni odvisen od bolezni, ampak je le pogojen z njo, lahko tudi z

osebnim pragom bolečine, z eventuelno rento ali kakšno drugo tendenco, psihičnim

stanjem bolnika in z obnašanjem pri bolezni, ki je lastna vsakemu bolniku in je v skladu s

strukturiranostjo osebnosti.

Osnova ciljne anamneze je opredelitev vodilnega simptoma, ki bolnika privede na pregled.

Pomembno je opredeliti, ali je v klinični sliki v ospredju bolečina, motnja gibljivosti z


8

okorelostjo, mišična oslabelost, občutek nestabilnosti, deformacija, nevrološke motnje in

(redkeje) površinski znaki z oteklino in rdečino (Tomažič, Rečnik, & Kuhta, 2008, str. 10).

Splošni somatski status

Antolič (2006) navaja, da je potrebno pri splošnem somatskem statusu oceniti

orientiranost, kompenziranost, morebitni obstoj perifernih edemov, mišične slabosti in

hitre utrujenosti, ortopnoe, ponavljanja podaljšanega izdiha pri dihanju in uporabe

ekcenzorne dihalne muskulature. Ocenimo barvo in trofiko kože, sudomotorično funkcijo,

stanje venskega sistema in telesno temperaturo ter obvezno preverimo prisotnost perifernih

žilnih utripov.

Inspekcija

Opazujemo lahko obliko, oteklino kolena ter atrofijo kolenskih mišic. Natančno opazujemo

tudi koleno med gibanjem, in sicer mišični relief, obseg gibanja in mehaniko sklepa

(Koritnik, 1994, str. 17).

Oteklino v področju kolena najbolje ugotavljamo v hrbtno-ležečem položaju bolnika. Pri

večjih sinovialnih izlivih je koleno rahlo pokrčeno. Oteklina z rdečino in toplo kožo kaže

na bakterijsko vnetje ali giht. Dlje časa trajajoča vnetja spremlja izguba mase štiriglave

mišice (Lonzarić, 2004, str. 22).

Palpacija

S palpacijo ugotavljamo čvrstost in obliko mehkih tkiv, pravilnost kostnih struktur,

tekočino v sklepu (ballottement) in krepitacije ter lokalno občutljivost. Pozorni smo na

lokalno povišano temperaturo kože, ki je lahko posledica tevmatoidnega artritisa, vnetja,

poškodbe ali hitro rastočega tumorja. Če je sklep zadebeljen, izmerimo obsege na

simetričnih mestih in določimo stopnjo otekline. Ugotovimo lahko tudi mišično atrofijo

(Tomažič, Rečnik, & Kuhta, 2008, str. 12).

Perkusija

Perkutiramo mesta, kjer so periferni živci lahko stisnjeni. Pri zažetju perifernega živca se

pri perkusiji pojavlja Tinelov znak, pri katerem se občutek mravljinčenja ali elektrike


9

razširja v distalno (lahko tudi proksimalno) smer po živcu. Perkutiramo lahko v predelu

Guyonovega kanala, medianusa v zapestju, za fleksornim epikondilom komolca, na

izstopišču zunanjega podkožnega stegenskega živca pod spino iliako anterior superior ter

na notranji strani kolena (Antolič, 2006, str. 43).

Testiranje stabilnosti

Če sumimo na pretrganje vezi, koleno natančno večkrat pregledamo. Pri svežih poškodbah

pregledujemo ciljno in pazljivo, ker sicer koleno dodatno poškodujemo. Bolnik mora pri

preiskavi sodelovati. Pomembno je, da mišice čim bolj sprosti, kar dosežemo tudi s

preusmeritvijo njegove pozornosti. Za testiranje stabilnosti anestezija praviloma ni

potrebna. Pri nejasni klinični sliki koleno artroskopiramo v lokalni ali splošni anesteziji.

Pri svežih poškodbah pred preiskavo izpunktiramo eventuelno kri iz sklepa ob lokalni

infiltraciji in tako izboljšamo pogoje testiranja (Koritnik, 1994, str. 20).

Avskultacija

Antolič (2006) poudarja, da je pri iskanju anevrizem in arteriovenskih zvez izredno

pomembna avskiltacija. Zvok hoje po svežem snegu je podoben zvoku pri nekaterih

vnetjih tetiv, kadar se tetiva premikajo. Ti zvoki so značilni za tendovaginitis krepitans, ki

lahko nastane na zapestnih tetivah ali na goleni.

Gibljivost

Preiskavo gibljivosti opravimo leže. Ugotavljamo aktivno in pasivno gibljivost v kolenu ter

moč fleksorjev in ekstenzorjev kolena. Običajna gibljivost kolena znaša med nič

stopinjami ekstenzije, kar pomeni, da ležita stegnenica in golenica v eni osi, ter 135 stopinj

fleksije. Ob preiskavi lahko ugotovimo krepitacije v kolenu, bolečine pri izvajanju gibov in

morebitne preskoke. Zaklenjeno koleno prepoznamo običajno vsaj v 20 stopinjah v

upogibu in nikoli v polni iztegnitvi, brez dodatne pomoči je aktivni upogib kolena zelo

boleč ali sploh mogoč (Tomažič, Rečnik, & Kuhta, 2008, str. 12).


10

Ocenjevanje nestabilnosti

Rezultate kliničnega pregleda moramo dokumentirati, najbolje na posebnem protokolu.

Zabeležena naj bodo kvalitativna opažanja in seveda kvantitativni izvidi. Nestabilnost naj

bo označena s +, v milimetrih ali stopinjah. Pri medialni ali lateralni nestabilnosti velja

slediti tabeli (po Nosbergerju):

+ = 3–5 mm odpiranja,

++ = 5–10 mm odpiranja,

+++ = več kot 10 mm odpiranja (Koritnik, 1994, str. 20).

Usmerjeni klinični testi

Z usmerjenimi kliničnimi testi lahko razen izliva v sklep ugotavljamo:

poškodbo pogačice ali njenih sklepnih površin, poškodbo patelarnega ligamenta,

izpah pogačice,

okvaro meniskusov,

poškodbo kolateralne vezi, nestabilnost v kolenu zaradi okvarjenih križnih vezi

(Tomažič, Rečnik, & Kuhta, 2008, str. 12).

4.2 Slikovna diagnostika kolenskega sklepa

Na prvem mestu tradicionalno omenjamo nativni rentgenogram (RTG) kot lahko dostopno

metodo, ki je navadno prva pri iskanju in opredelitvi skeletnih poškodb ter obrabe

(Rupreht, Jevšek, Friedrich, & Kljaić Dujić, 2008, str. 21, 22).

Rentgensko slikanje predstavlja osnovno preiskavo v celotni obravnavi poškodovanega

kolena. Pri akutni poškodbi napravimo standardni RTG pred kliničnim pregledom, da

izključimo morebitni zlom kosti (Veseljko, 2002, str. 52).

Pri kompleksnejših poškodbah skeleta pa je ustrezna metoda računalniška tomografija

(CT). Večrezinski CT-aparati omogočajo hitre preiskave, ki so opravljene v nekaj

sekundah, obenem pa s submilimetrsko natančnostjo omogočajo rekonstrukcije prerezov v

katerikoli ravnini. Na ta način preiskava omogoča natančno oceno zlomov, tudi subtilnih,


11

ter dislokacij in prostih fragmentov (Rupreht, Jevšek, Friedrich, & Kljaić Dujić, 2008, str.

21, 22).

CT koristi predvsem za načrtovanje operativnega zdravljenja kompliciranih zlomov, s CT-

angiografijo pa lahko prikažemo poškodbo križnih vezi (Veseljko, 2002, str. 52).

Ultrazvok (UZ) je široko dostopna, hitra, neinvazivna in poceni preiskava. Uporabna je pri

iskanju in oceni stopnje poškodbe tetiv in mišic ter burzitisu. UZ-preiskava je uporabna pri

iskanju izliva v sklepu. Poleg tega UZ omogoča tudi oceno kolateralnih ligamentov ter

delno oceno meniskusov. Magnetna resonanca (MR) kolena je postala ena izmed

najpogostejših preiskav v radiologiji. Je neinvazivna preiskava, ki omogoča večravninski

prikaz z odlično prostorsko in kontrastno ločljivostjo. Z različnimi pulznimi sekvencijami

lahko prikažemo tako spremembe v skeletu, mišicah, hrustancu kot tudi v intraartikularnih

strukturah. Podatki o točnosti MR-preiskave variirajo od 85 % do 95 %, pri čemer veliko

preiskovalcev meni, da je celo natančnejša kot artroskopija. Zelo malo kirurgov danes še

pristopi k posegu v koleno brez MR-preiskave kot vodila. Obstajajo tudi študije, ki kažejo

velike finančne prihranke, kadar je MR-preiskava opravljena pri bolnikih, ki so kandidati

za artroskopijo. Za veliko od slednjih se izkaže, da je sploh ne potrebujejo. MR-preiskava

kolena ima visoko negativno napovedano vrednost, zato je zelo zanesljiva za izključevanje

bolezenskih sprememb v sklepu. Največjo diagnostično točnost lahko dosežemo s

kvalitetnimi slikami, poznavanjem MR-znakov notranjih okvar sklepa ter pasti (Rupreht,

Jevšek, Friedrich, & Kljaić Dujić, 2008, str. 21, 22).

4.3 Nujna stanja kolenskega sklepa

Ko opredelimo diagnozo poškodovanega ali obolelega kolena, moramo oceniti tudi nujnost

in resnost bolnikovih težav ter temu primerno ukrepati. Glede na resnost poškodbe ali

stanja sklepa in splošnega zdravja bolnika izbiramo med konservativnim zdravljenjem,

odloženim ali nujnim kirurških zdravljenjem ter potrebo po bolnišničnem zdravljenju

(Krajnc, 2008, str. 41).

Kadar govorimo o nujnem stanju, mislimo na bolnika oziroma del telesa, čigar vitalnost je

ogrožena in zahteva takojšnjo zdravniško oskrbo. Iz tega vidika se pri kolenski

problematiki pogosto ne srečujemo s stanji kolena, ki bi zahtevala takojšnjo oskrbo.

Pogosteje obravnavamo poškodovance ali bolnike, ki sicer potrebujejo zdravniško oskrbo


12

v kratkem času, vendar je pojem nujnost pri večini pretiran in izgubi pomen v ožjem

pomenu besede, zato ta stanja raje opišemo kot za kratek čas odložljiva ali manj nujna

stanja (Krajnc, 2008, str. 41).

Zaklenjeno koleno

Krajnc (2008) opisuje, da je gibanje kolena onemogočeno, kadar gre za »zaklenjeno

koleno«. Pogosto se to pojavi pri 30–45 stopinjah upogiba. Navaja tudi, da se zaklenjeno

koleno nikoli ne pojavi v popolni iztegnitvi kolena, hkrati pa ga spremlja tudi bolečina.

Kranjc poudarja, da moramo biti pozorni in znati ločiti psevdo-zaklenjeno koleno, ki je

posledica bolečine in mišični krč, ki je nastal zaradi poškodbe in naraščajoče otekline.

Pomembno pa je tudi, da ne manipuliramo sklepa oziroma poskušamo kolena iztegniti,

preden ne najdemo vzroka, saj lahko na ta način poškodbo še povečamo. Zdravljenje je

odvisno od vzroka.

Izpah pogačice

Že iz anamneze lahko v večini primerov izvemo, da so poškodovanci utrpeli izpah

pogačice in ne kolenskega sklepa. Izpah oziroma delni izpah pogačice se najpogosteje

pojavlja pri adolescentih, večinoma dekletih. Pri kliničnem pregledu pogosto ugotavljamo

anatomske nepravilnosti, ki povečajo tveganje za izpah pogačice. Običajno srečamo

lateralne izpahe. Poleg travmatskih poznamo še ponavljajoče, prirojene, habitualne in

trajne izpahe pogačice. Travmatskemu izpahu so pogosto pridružene še druge poškodbe

(Krajnc, 2008, str. 42).

Izpah kolena

Izpah kolena pomeni izpah goleni glede na stegno. Med kolenskimi poškodbami je

redkejša. Daje značilno klinično sliko, pojavijo se deformacija, oteklina in bolečina

(Komadina, 2000, str. 244).

Izpah kolena (luxatio genus) nastane kot posledica delovanja močne sile, ki povzroči

pretrganje vseh vezivnih struktur kolena. Poškodba žilnih in živčnih struktur je zelo

pogosta, zato je po poškodbi obvezno spremljanje žilno-živčnega statusa okončine.

Pomembna je takojšnja repozicija (Pandurovič & Frank, 2003, str. 257).


13

Zlomi v predelu kolena

Zlome v predelu kolenskega slepa lahko razdelimo na:

zlom pogačice,

zlom spodnjega dela stegnenice,

zlom zgornjega dela goleni.

Krajnc (2008) navaja, da je ob pregledu pomembno, da opazimo oteklino tkiv, krvav izliv

v koleno, deformiranost, rotacijo ali skrajšanje uda, bolečino med palpacijo, krepitus ipd.

Poudarja, da je pri zlomih v predelu stegneničnih kondilov potrebno pomisliti tudi na

žilno-živčne poškodbe. Kadar pri punkciji sklepa poleg krvi opazimo tudi prisotnost

maščobnih kapljic, je to zanesljiv znak znotrajsklepnega zloma. Zdravljenje je odvisno od

vrste zloma.

Zgodnja medicinska rehabilitacija bolnikov se začne neposredno po kirurški oskrbi zloma,

pa naj je le-ta operativna ali konzervativna. Določeni rehabilitacijski postopki, na primer

učenje hoje, se izvajajo tudi pred operativnim posegom. Bistvo obravnave intraartikularnih

zlomov na spodnjih udih je zgodnje razgibavanje sklepa in odloženo obremenjevanje

spodnjega uda (Sedej & Kos, 2004, str. 83).

Poškodbe ekstenzornega mehanizma in meniskusov

Poškodbe ekstenzornega mehanizma delimo na poškodbe:

mišic kvadricepsa po 40. letu starosti (pogosteje pri moških, glavni vzrok pa naj bi

bila oslabljena prekrvavitev);

pogačice (so posledica neposrednega udarca v predel pogačice, padca na pokrčeno

koleno ali močnega pokrčenja mišic kvadriceps delno upognjenega kolena);

patelarnega ligamenta pred 40. letom starosti (pogostejša pri mlajših moških od 40.

leta starosti). Vzrok pretrganja je intenzivna obremenitev upognjenega (60 stopinj)

kolena. Pretrganje je lahko popolno ali nepopolno, kita pa se običajno pretrga ob

narastišču na pogačico.

Nezmožnost aktivne iztegnitve kolena pomeni prekinitev ekstenzornega mehanizma, kar je

indikacija za operativni poseg (Krajnc, 2008, str. 45).


14

Senekovič (2002) navaja, da sta meniskusa sestavni del kompleksa kolenskega sklepa.

Okvara meniskusa lahko privede do hujših degenerativnih okvar kolena. Te so

najpogostejše poškodbe kolenskega sklepa in najpogostejša indikacija za artroskopsko

operacijo. Pri poškodbah pa gre za različne raztrganine. Klasificiramo jih glede na videz,

mesto in velikost. Nadaljnja razdelitev je na akutne (sveže) raztrganine (nastale v zadnjih

14 dneh pred pregledom) in na stare raztrganine. Raztrganine meniskusov so glede na

vzrok pogosto degenerativne. Travmatske raztrganine so manj pogoste. Mnogo

poškodovancev v svoji anamnezi pogosto opisuje rotacijsko poškodbo kolena.

Slika 2: Koleno

Vir: (Mihalić, 2004)


15

Poškodbe kolenskih vezi

Poškodbe sprednje in zadnje križne kolenske vezi

Ligamentarne poškodbe kolena, predvsem poškodbe sprednje pa tudi zadnje križne vezi

kolena, so zadnja leta vse pomembnejše predvsem za tiste, ki se ukvarjajo s športnimi

poškodbami kolena. Te poškodbe so – pri vseh napornejših treningih, ki jih zahteva sedanji

vrhunski šport na eni strani pa tudi vse intenzivnejša vadba med rekreativci – vse

pogostejše. Gre za hude poškodbe kolena, ki se jih vsak športnik najbolj boji in ki

zahtevajo večinoma dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo ter onemogočajo reden trening

za dalj časa. Za večino vrhunskih športnikov lahko taka poškodba med tekmovalno sezono

pomeni izgubo celega tekmovalnega ciklusa (Šimnic, 2004, str. 99).

Akutne poškodbe bočnih kolenskih vezi

Zdravljenje akutne okvare bočne kolenske vezi se je v zadnjih 50. letih večkrat bistveno

spremenilo. Na podlagi zadnjih biomehanskih študij je danes v ospredju dejstvo, da je

potrebno tako pri rekreativnem kot tudi pri visoko zmogljivem športniku izolirano akutno

okvaro bočne kolenske vezi zdraviti neoperativno. Program rehabilitacije ne smemo

vnaprej določiti glede na pretečen čas od poškodbe, ampak ga moramo dnevno

individualizirati glede na poškodovančeve zmožnosti. Najkasneje po petih tednih

zdravljenja lahko pričakujemo funkcionalno polno vrnitev v športno aktivnost (Podobnik,

2002, str. 33).

Preobremenitvena poškodba kolena

Poškodbe zaradi kroničnih preobremenitev so poškodbe, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega

delovanja submaksimalnih sil na isti del telesa. Taka poškodba lahko nastane v katerem

koli tkivu, kosti, hrustancu, kiti, burzi itn. Razlikovanje med poškodbami zaradi

preobremenjevanja oziroma stresnimi poškodbami ter degenerativnimi spremembami ni

preprosto, saj gre tudi v primeru poškodb zaradi preobremenjevanja pravzaprav za

degeneracijo tkiva na preobremenjenem mestu. Degeneracija izvirno označuje poslabšanje

z višje v nižjo kakovost ali obliko, predvsem pa spremembo tkiva v manj kakovostno in

funkcionalno slabšo obliko. Kemično spremenjeno tkivo je prav degeneracija, kadar pa se

v njem nalagajo depoziti, je to infiltracija. Do degenerativnih sprememb v mišično-


16

skeletnem sistemu privedejo najrazličnejši vzroki: staranje, presnova in avtoimunske

bolezni, akutna travma in seveda kronično preobremenjevanje (Veselko, 2000, str. 256).

Stok (2004) navaja, da imajo preobremenitvene poškodbe skupno lastnost, in sicer občutek

bolečine okoli kolena. Zanje je značilno, da prične koleno postopoma ali pa tudi nenadno

boleti, vendar pred nastopom bolečine koleno ni bilo poškodovano. Poznamo tudi več

tipov preobremenitvenih poškodb.

Eksudat v kolenskem sklepu

V kolenskem sklepu se pogosto pojavi eksudat. Če ga je veliko, je koleno otečeno, napeto

in boleče; koža je toplejša. Odstranimo ga s punkcijo, kar omili tudi bolečino. Če je

eksudat bister, sklepamo, da ne gre za bakterijsko vnetje. Tako vnetje pogosto nastane iz

neznanega vzroka ali je imunoalergično (Pavlovčič, 2006, str. 330).

Bolečine v sklepih ali artritis

Tomažič (2004) navaja, da lahko sistemsko bolezen odraža boleče in oteklo koleno. Ob

dobri anamnezi in izključitvi drugih možnosti ter pozitivnih laboratorijskih testih je pri

artritisu potrebno misliti tudi na revmatoidni artritis ali metabolni revmatitizem ali

kristalopatije. Zdravljenje poteka konzervativno in občasno tudi s kirurškim posegom, ki

obvaruje sklep pred hitrim uničenjem, pozneje pa z obnovo sklepa omogočijo njegovo

boljšo delovanje.

Burzitisi in ciste v predelu kolena

Prepatelarna burza večkrat oteče. Vzrok je kronično draženje zaradi dolgotrajnega in

pogostega klečanja ali pa zaradi poškodbe. Burza je lahko tudi gnojno vneta. Pri tem so

opazni vsi klinični znaki vnetja. Če je burza napeta zaradi eksudata, jo punktiramo. Pri

gnojnem vnetju gnoj odstranimo, burzo pa izpiramo ali jo celo odstranimo. Pri kroničnih

vnetjih je potrebna tudi operativna odstranitev burze (Pavlovčič, 2006, str. 335).


17

Artroze kolena

Beseda »artroza« je izraz za degenerativno in progresivno bolezen sklepov (Splihal &

Stok, 1991, str. 85).

Artroza je najpogostejša okvara sklepov, pojavlja se pri starejših osebah in je tudi

mnogokrat razlog za bolečino v sklepih ter gibalno okrnjenost. Je degenerativni proces, ki

se prične na hrustancu; h končnemu videzu sklepa pripomore cel niz sprememb, ki

spremenijo sklepno zgradbo. Okvara hrustanca in motnje, ki mu sledijo, prizadenejo

celoten sklep, torej z okolnimi mišicami, podhrustančno kostjo, vezmi, sinovialno pa tudi

vezivno ovojnico. Bolezen uvrščamo v široko skupino »degenerativnega sklepnega

revmatizma«. Koleno je eno od tistih velikih sklepov, ki prenašajo težo in ki ga

najpogosteje prizadene obrabni proces, kolčni sklep pa mu pogosto sledi. Tveganje za

pojav degenerativnih sprememb v kolenu povečajo mnogi dejavniki, kot so: starost,

genetski vpliv, hrana, povečana teža, prejšnje poškodbe, predhodna vnetja, prirojena

slabost veziva, motnje presnove in druge bolezni, prirojen izpah kolka, prikrajšava spodnje

okončine, poklic in šport. Pri artrozi se patološki proces začne na hrustancu in ko proces

propadanja prevlada nad celjenjem, se pokažejo znaki bolezni. Klinični znaki, ki

spremljajo artrozo kolena, so: oteklina, zabrisana kontura, atrofija kvadricepsa, omejena

gibljivost, morebitni izliv, ohlapnost in deformacija. Cilja zdravljenja sta omiliti oziroma

odstraniti bolečino in pridobiti na gibljivosti kolenskega sklepa. Začetni ukrepi pri bolniku

z artrozo kolena so informacije in poučitev bolnika o bolezni in prognozi, o spremembi

načina življenja in napotki, kako si lahko pomaga sam ter o raznih možnostih zdravljenja

(fizikalna terapija, vaje, kolenske opore, zdravljenje z zdravili (lokalna terapija, analgetiki,

NSAR- in COX-zaviralci, injekcije v sklep in druga zdravila)), (Kurnik, 2004, str. 147).


18

Slika 3: Artroza

Vir: (Ravnihar, 2013)

Nestabilno koleno

Pavlovčič (2006) pravi, da kronično nestabilno koleno še vedno predstavlja težko rešljiv

problem fizioterapevtom, čeprav lahko s sodobnimi pristopi in razumevanjem problema

bistveno izboljšamo zdravljenje in kratkoročne rezultate. Navaja, da lahko o kronični

nestabilnosti kolena govorimo takrat, ko ostaja koleno po poškodbi trajno nestabilno, kar je

posledica neustreznega zdravljenja po poškodbi, ki je lahko bilo konservativno ali

operativno.

4.4 Bakterijska vnetja kolena

Gnojno vnetje kolena

Koleno je sklep, ki je prizadet najpogosteje; sledita kolk in ramenski obroč. Vnetje je v

večini primerov (90 %) v monoartikularni obliki, pri revmatoidnem artritisu pa so

istočasno prizadeti tudi drugi sklepi. Prepozno odkrivanje in neustrezno zdravljenje

gnojnega vnetja kolena lahko vodita do destrukcije kolenskega sklepa, kar je lahko za

starejše oslabele bolnike usodno. Potrebno je čimprejšnje ustrezno zdravljenje, ki temelji

na punkciji kolena in mikrobiološki analizi eksudata. Zaradi ustrezne antibiotske terapije

lahko zgodnja diagnoza in pravilno zdravljenje preprečita možno okvaro kolenskega sklepa

in druge zaplete, še posebej pri rizičnih bolnikih. Najpogostejši povzročitelj gnojnega


19

vnetja kolena je staphylococcus aureus in zajema več kot 50 % izoliranih

mikroorganizmov. Pogosteje se gnojno vnetje pojavi pri bolnikih, katerih koleno je

prehodno prizadeto zaradi revmatoidnega artritisa, artroze in podobno. Poti okužbe so

različne. Najpogostejša je hematološka okužba z naselitvijo mikroorganizmov v kolenu iz

oddaljenih delov telesa (več kot 50), (Koritnik & Dolinar, 2004, str. 135).

Tuberkoloza kolena

Pavlovčič (2006) poudarja, da je pogostost tuberkoloze kolenskega sklepa takoj za

tuberkolozo v kolku. Navaja, da se tuberkoloza najpogosteje pojavi pri otrocih in

mladostnikih. Prizadeti sklep je otečen, toplejši in z močno zadebelitvijo kapsule, gibljivost

prizadetega kolena je omejena in boleča, bolečina pa se pojavlja tudi v mirovanju. Mišice

kolena postanejo hitro močno atrofične. Kasneje se pojavi zožitev sklepne špranje, erozija

kosti pod hrustancem in zadebelitev mehkih delov. Zdravljenje je splošno in lokalno. Pri

splošnem sta poleg zdravljenja s tuberkolostatiki in antibiotiki pomembna še dobra

prehrana in počitek.


20

5 ARTROSKOPIJA KOLENA

Krajnc (2007) navaja, da artroskopijo uvrščamo med operativne posege, pri katerih s

pomočjo artroskopa – endoskopa za pregledovanje sklepov in izvora hladne svetlobe

natančno ocenimo, kaj se dogaja znotrajsklepnih struktur in lahko postavimo končno

diagnozo ali opravimo tudi operativni poseg in tako oskrbimo najdeno patologijo ali pa le

odvzamemo vzorec tkiva za nadaljnje preiskave.

Najpomembnejše pri artroskopiranju je, da kirurg obdrži čistost območja, ki ga gleda tako,

da se lahko dobro orientira. Sklep je potrebno razširiti, pri čemer si lahko pomagamo tako,

da ga napolnimo s tekočino ali plinom. Večjo razširitev sklepa pa omogoča tudi uporaba

artroskopske črpalke. Če je sklep primerno razširjen, hidrostatični pritisk preprečuje

krvavenje iz kapilar. Za razširitev sklepa po navadi uporabljamo raztopino Ringerjevega

laktata. Raziskave so pokazale, da je raztopina Ringerjevega laktata bolj fiziološka kot

fiziološka raztopina, ker ima pozitiven vpliv na presnovo sklepnega hrustanca. Kontrolo

gibljivosti sklepa med artroskopskim posegom dosežemo z uporabo držala za ude, seveda

ob pomoči asistenta. Kot pravilo velja, da se za vstop v sklep uporabljata dve mesti. Pri

medialnem vstopu je viden stranski del sklepa, pri lateralnem pa lahko dobro opazujemo

notranji del sklepa. Lateralni vstop omogoča praktično pregled vsega sklepa. Obstajajo še

drugi vstopi, ki pa se uporabljajo redkeje (Tonin, 1993, str. 137).

Stražar (2004) meni, da ima artroskopija številne prednosti pred odprtimi operacijami.

Omogoča natančnejši poseg ter pregled struktur in delov sklepa, ki se pri odprti operaciji

kolena ne vidijo. Navaja, da spada artroskopija med minimalno invazivne posege, ki so

bistveno hitrejši od odprtih operacij, prednost pa dajejo tudi v hitrejši rehabilitaciji ter

manjši brazgotini. Uvedba artroskopij je zmanjšala tudi incidenco pooperativnih poškodb

kolena.

5.1 Zgodovina artroskopije kolena

Leta 1912 je danski radiolog in kirurg Nordentoft udeležencem 41. Nemškega kongresa

kirurgov v Berlinu predstavil svoje izkušnje z endoskopijo kolena. Uporabil je doma

narejen inštrument, podoben takrat že znanemu laparoskopu. V 20. in 30. letih 20. stoletja

sta na področju razvoja artroskopije kolena največ prispevala Japonec Tagaki in Švicar

Bircher. Nova metoda je služila kot pomoč pri diagnostiki, izšli so prvi atlasi artroskopske


21

anatomije. Leta 1955 je Japonec Watanabe uspel artroskopsko odstraniti sinovialni tumor

kolena, leta 1962 pa je opravil prvo artroskopsko delno resekcijo meniskusa (Stražar, 2004,

str. 81).

Slika 4: Artroskopija kolena

Vir: (Kavčič, 2008)

5.2 Indikacije za artroskopijo kolena

Krajnc (2007) poudarja, da se za artroskopijo kolena odločijo takrat, ko ima bolnik s

kolenom težave in so prisotne bolečine, ki jih kljub izčrpnim diagnostičnim postopkom ne

znamo opredeliti ali pa so poškodbe tako hude, da jih ne moremo zdraviti konzervativno.

Indikacije za artroskopijo:

o lezija meniskusa – najpogostejša indikacija za artroskopijo,

o lezija hrustanca,

o ponavljajoči se izliv v sklep,

o omejena gibljivost sklepa,

o Bakerjeva cista,

o degenerativne spremembe sklepa,

o osteohondralni zlomi,

o disekantni osteohondritis,

o prosta telesa v sklepu,

o izpah pogačice,

o sindrom povečanega lateralnega vleka pogačice,

o sindrom sinovilane debelike,


22

o poškodbe sprednje križne vezi,

o poškodbe zadnje križne vezi,

o znotrajsklepni zlomi,

o septični artritis (Stražar, 2004, str. 82).

5.3 Kontraindikacije za artroskopijo kolena

Pred odločitvijo, ali bomo bolnika artroskopsko operirali, je potrebno sistematično

izključiti zunajsklepne vzroke za bolnikove težave. Skoraj vsako patologijo, ki prizadene

znotrajsklepne strukture, pa lahko bolj ali manj uspešno zdravimo z artroskopijo. Dober

klinični pregled in slikovna diagnostika močno zmanjšata potrebo po artroskopiji kot

diagnostični metodi (Stražar, 2004, str. 81).

Krajnc (2007) navaja, da so absolutne kontraindikacije artroskopije kolena sistemska ali

lokalna infekcija, motena cirkulacija in huda rigidnost sklepa.

5.4 Priprava na artroskopsko operacijo

Kavčič (2008) navaja, da je pred operacijo potrebno opraviti osnovne preiskave pri

osebnem zdravniku. Pri pacientih, mlajših od 40 let, je potrebno narediti hemogram, PČ in

INR. Pri starejših bolnikih je poleg naštetega potrebno narediti še RTG p. c. ter EKG.

Navaja, da večino artroskopij kolena opravijo v enodnevni bolnišnici, v nasprotnem

primeru pa so lahko bolniki tudi hospitalizirani na ortopedsko-travmatološki oddelek.

Pacienti na prvem pregledu dobijo tudi navodila. V le-teh so seznanjeni s časom in krajem,

kjer se morajo na dan operativnega posega zglasiti ter z dejstvom, da morajo imeti

veljavno napotnico s potrjeno zdravstveno kartico. Biti morajo tešči, opravljene morajo

imeti naročene preiskave in izvide v zvezi s boleznijo ali poškodbo ter podpisano soglasje

za operativni poseg. Tekom dneva so pacienti operirani in so, v kolikor gre brez zapletov,

zvečer odpuščeni v domače okolje.

Zaradi preprečevanja infekcij je higiena telesa in kože ključnega pomena. Pomembno je,

da pacienti na dan operativnega posega pri tuširanju z milom vsaj nekaj minut intenzivno

umivajo koleno. Po možnosti si predhodno uredijo prevoz in spremstvo. Pred operativnim

posegom morajo iz ustne votline odstraniti morebitno zobno protezo, žvečilni gumi,

bombon in tudi nakit. Zdravnika morajo seznaniti s svojim zdravstvenim stanjem,


23

prejšnjimi in trenutnimi boleznimi (krvni pritisk, srčna obolenja, sladkorna bolezen, astma,

alergije) in z zdravili, ki jih jemljejo (Bitenc, n. d.).

Bolnik mora biti tako kot na vsako operacijo tudi na artroskopijo ustrezno psihično

pripravljen. Pred operacijo mora biti zdrav; v primeru internističnih bolezni v

kompenziranem stanju potrebujemo mnenje internista, da je sposoben za poseg. V primeru

jemanja nekaterih zdravil je le-te potrebno predoperativno za nekaj časa prenehati jemati

(npr. zdravila za redčenje krvi vsaj tri dni pred posegom). V primeru jemanja drugih

antikoagulantnih zdravil pa je potreben predoperativni pregled v ambulanti, kjer vodijo

pacientovo antikoagulantno zdravljenje (Krajnc, 2007, str. 282).

5.5 Anestezija pri artroskopiji kolena

Artroskopski poseg bo uspel, če bo anestezija zadostna in muskulatura sproščena. Splošna

anestezija s kratko delujočimi anestetiki je uporabna tudi za ambulantne posege (dnevni

hospital). V svetu za artroskopijo kolena najpogosteje uporabljajo regionalno anestezijo

(spinalno ali epiduralno). Ker je bolnik med posegom pri popolni zavesti, omogoča

regionalna anestezija komunikacijo med operaterjem in bolnikom in s tem skupno

odločanje med samim posegom. Epiduralni kateter, ki ga lahko vstavimo ob uvajanju

regionalne anestezije, nam omogoči zadostno kontrolo postoperativne bolečine. Možni so

redki, a nekateri resni zapleti regionalne anestezije: prehodni glavoboli in motnje

praznjenja mehurja, epiduralni hematom z možnimi trajnimi nevrološkimi posledicami,

infekt. Regionalna anestezija odloži začetek rehabilitacije za več ur in ni primerna za

ambulantne posege. Artroskopijo kolena pa lahko opravimo tudi v lokalni anesteziji. Od

lokalnih anestetikov najpogosteje uporabljamo lidokan ali buqivakain, lahko tudi v

kombinaciji z adrenalinom. Med posegom v lokalni anesteziji je možna komunikacija z

bolnikom, omogoča začetek rehabilitacije takoj po posegu, rednih zapletov med in po

posegu je manj. Prednosti artroskopije v lokalni anesteziji pa so tudi ekonomske narave.

Poseg lahko opravimo ambulantno in potrebnega je manj osebja. Nekaterih artroskopskih

posegov na kolenu ni mogoče narediti v lokalni anesteziji, ki tudi ni primerna za bolnike,

mlajše od 16. leta in za tiste, ki ne sodelujejo med preiskavo. Vsak bolnik pa lahko sam

izrazi željo po vrsti anestezije (Stražar, 2004, str. 83).


24

5.6 Potek artroskopije kolena

Artroskopijo kolena izvedemo odvisno od vrste poškodbe ali obolenja, ki ga z

artroskopskim posegom zdravimo v lokalni, spinalni ali splošni anesteziji. Po namestitvi

pacienta na operacijsko mizo predel, ki bo operiran, sterilno očistimo. Na stegno

namestimo kompresijsko manšeto, ki omogoča krvno stazo v operirani nogi med operacijo,

v kolikor je to potrebno. Najpogosteje sta za izvedbo kolenske artroskopije potrebna le dva

drobna reza, eden za uvedbo optike in drugi za uvedbo inštrumentov. Med samim posegom

je kolenski sklep napolnjen s sterilno raztopino Ringerjevega laktata. Gre za posebno

raztopino vode in elektrolitov, ki sklep izpira, ga nekoliko razteguje in na ta način

omogoča dobro preglednost notranjosti sklepa. Pri posegu (glede na vrsto poškodbe ali

obolenja) odstranimo okvarjeni ali bolezensko spremenjeni predel tkiva ali rekonstruiramo

poškodovane vezi. Glede na obsežnost in zahtevnost posega čas operacije varira in se

giblje od 20 minut do dveh ur. Po posegu pacient odleži krajši čas v sobi za okrevanje, še

isti dan pa je odpuščen v domačo oskrbo (Center za ortopedijo in Športne poškodbe,

Artros, 2014).

Slika 5: Potek artroskopije

Vir: (Benčina, 2011)


25

5.7 Možni zapleti med in po artroskopski operaciji

Hujši zapleti po artroskopiji kolena so redki, tako da pridobljene koristi po posegu

odtehtajo tveganja. Zapleti se lahko pojavijo med operacijo ali po njej. Možna tveganja so:

krvavitev v kolenski sklep,

poškodbe manjših kožnih vej živcev,

pooperativna bakterijska okužba (vročina, tresenje, mrzlica, otekanje mehkih tkiv,

rdečina kože ob sklepu, hujše bolečine, izcedek iz rane),

nastanek krvnega strdka (venska tromboza, pljučna embolija),

okorelost kolenskega sklepa,

zapleti v zvezi z lokalno ali spinalno anestezijo (med artroskopskim posegom),

bolečine mišično-tetivnega tipa (Ortopedska klinika, n. d.).

5. 8 Pričakovan rezultat po artroskopski operaciji

Krajnc (2007) navaja, da je večina bolnikov, pri katerih je bila opravljena artroskopska

operacija kolena, z operacijo zadovoljna in se lahko kar hitro vrnejo na raven aktivnosti, ki

so jo izvajali pred nastankom težav. Poudarja, da se je potrebno zavedati, da vsem

bolnikom težav s kolenom ne bodo popolnoma omilili. Pri nekaterih bolnikih lahko v

sklepu ostane občutek občasnega zbadanja, bolečine, vendar so to predvsem bolniki, pri

katerih so že prisotni znaki artroze sklepa.

Slika 6: Artroskopija

Vir: (Južnič Sotlar, 2011)


26

6 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PRI ARTROSKOPIJI

Razvoj artroskopskih operativnih metod prinaša veliko sprememb tudi na področju

zdravstvene nege. Organizacija dela negovalnega osebja v enodnevni bolnišnici ali na

travmatološkem odseku mora biti prilagojena hitrejšemu tempu pacientove obravnave od

sprejema v bolnišnico pa vse do odpusta (Seničar, 2005, str. 93).

Z vso potrebno dokumentacijo se pacient javi v sprejemni ambulanti, kjer se opravi

administrativni sprejem in dobi temperaturni list, potem pa ga v dopoldanskem času (do

14. ure) medicinski sestri sprejmeta v bolnišnico po veljavnem strokovnem standardu

(Seničar, 2005, str. 94).

Seničar (2005) navaja, da prihajajo pacienti za artroskopsko operacijo kolena v večini na

operativni poseg planirano. Načrt zdravstvene nege posameznega pacienta je odvisen od

načina obravnave, ta pa od diagnoze in vrste operativnega posega, ki ga operater predvidi

že ob pregledu v ambulanti. Standardiziran načrt zdravstvene nege ima prednosti, saj

bistveno zmanjša obseg dokumentiranja. Organizacija, načrtovanje, izvajanje in

vrednotenje zdravstvene nege so kakovostnejši, če jih izvajamo s pomočjo teorij

zdravstvene nege. V fazi priprave pacienta na operacijo uporabljamo model Virginie

Henderson, v pooperativni zdravstveni negi pa model samooskrbe Dorothee Orem.

6.1 Zdravstvena nega pred operacijo

Poučevanje pred operacijo ugodno vpliva na bolnika. Idealno je, če ima bolnik dovolj časa,

da se na operacijo pripravi. Najbolje je, če pri odločitvi za operacijo dobi navodila, ki jih

doma prebere in že prične z izvajanjem vaj. Ko je sprejet v bolnišnico, s pomočjo

medicinske sestre ali fizioterapevta vaje le ponovi. Bolniki, ki so tako pripravljeni, se

počutijo boljše, so v boljši fizični kondiciji in ostanejo manj časa v bolnišnici. Poučevanje

bolnika dan pred operacijo ni koristno, ker ga je preveč strah in ne sledi navodilom

(Ivanuša & Železnik, 2008, str. 514).

Zdravstveni tim mora v procesu priprave na operacijo pri pacientu natančno pogledati

anamnezo ter opraviti fizični pregled. Pri pregledu podrobneje pregledamo dovzetnost

pacienta za alergije, morebitne akutne ali kronične bolezni, medikamentozno terapijo ter

povprašamo po družinski anamnezi (Lord Mackey & Manworren, 2007, str. 7).


27

6.1.1 Fizična priprava

Živič (2011) navaja, da izraz fizična priprava bolnika na operativni poseg pomeni

doseganje čim boljše kondicije za operativni poseg. Poudarja, da vanjo vključujemo

pregled bolnika s strani kirurga in anesteziologa ter da opravimo predoperativne preiskave.

Fizično pripravo bolnika pa je razdelila tudi na splošno pripravo, specifično pripravo ter

neposredno pripravo pred operativnim posegom.

Pri ugotavljanju bolnikovih potreb po zdravstveni negi medicinska sestra ocenjuje:

bolnikovo znanje o bolezni in zdravljenju – kaj se bo z njim dogajalo, kakšen poseg

bo imel,

bolnikovo psihično pripravljenost na operacijo,

bolnikovo fizično stanje pred operacijo (Seničar, 2006, str. 9).

6.1.2 Psihična priprava

Priprava bolnika na operacijo in anestezijo je zelo zahtevno področje zdravstvene nege.

Pomembna naloga medicinske sestre je oskrba bolnika že ob prvem stiku. Medicinska

sestra mora zmanjšati strah in negotovost pri bolniku, da bo pacient lažje sodeloval v

nadaljnjem zdravljenju ter sprejel svojo bolezen. Pacient mora biti za operativni poseg v

dobri fizični in psihični kondiciji. (Seničar, 2006, str. 9).

Naloge medicinske sestre

Med pripravo na operacijo je z bolnikom največ časa medicinska sestra, zato ima

pomembno vlogo pri pripravi na poseg. V tem času bolnik doživlja velik strah pred

operacijo, neznanim, morebitno invalidnostjo. Zato so naloge medicinske sestre:

pogovor z bolnikom in svojci,

pojasnilo in razlaga o posegih, postopkih in pripomočkih,

poučevaje o pravilnem dihanju, izkašljevanju in gibanju po operaciji,

zagotavljanje varnosti in dobrega počutja (Kardinar, 2008, str. 24).


28

Hospitalizacija že sama po sebi vzbuja nelagodje in strah. Tesnoba se pri bolniku pojavi že

ob pojasnitvi, da bo potrebna operacija, ter se konča, ko bolnik prejme anestezijo. Strah pa

ima tudi vpliv na nadaljnje zdravljenje po operativnem posegu ter lahko poslabša fizično

okrevanje. Naloga medicinske sestre je, da poskuša pred operativnim posegom ugotoviti,

koliko strahu je prisotno pri bolniku. Bolniki velikokrat pred operacijo ne povedo, kaj jih

skrbi, zato mora medicinska sestra glede na bolnikovo vedenje in ravnanje sama odkrivati

vzroke njegove zaskrbljenosti, ga soočiti s temi vzroki in jih oceniti. Pri psihični pripravi

bolnika na operacijo je potrebno upoštevati tudi bolnikovo vero (Seničar, 2006, str. 9).

6.1.3 Sprejem pacienta

Pacient, ki je naročen na artroskopsko operacijo, ob sprejemu potrebuje:

potrjeno kartico ZZZS,

veljavno napotnico za sprejem v bolnišnično obravnavo,

ambulantne izvide specialista ortopeda,

ambulantne izvide ostalih specialistov (morebitne rentgenske izvide, izvide

ultrazvoka, RMG, magnetne resonance, scintigrafije, fiziatra idr.),

sveže izvide osnovnih laboratorijskih preiskav (KKS, PČ, INR, krvni sladkor,

sečnina, kreatinin, elektroliti, CRP),

izvide EKG,

izvid RTC p. c. (pri starosti nad 60 let ali če to pogojuje anamneza),

podpisano soglasje za operativni poseg in anestezijo (Seničar, 2005, str. 93).

Seničar (2005) poudarja, da mora biti pacient zdrav ter da v predelu operativnega reza na

koži ne sme imeti ranic, vnetja ali drugih sprememb.

Naloge medicinske sestre ob sprejemu bolnika

Ob sprejemu medicinska sestra:

preveri pacientovo dokumentacijo, manjkajočo dokumentacijo dopolni (soglasja),

preveri, ali je pacient tešč za operacijo,

preveri krvne in ostale izvide, po potrebi odvzame kri za manjkajoče laboratorijske

preiskave, izpolni rentgenski list oziroma konzilijarni list za EKG,


29

izpolni dokumentacijo zdravstvene nege (negovalno anamnezo, sestrsko poročilo),

izmeri pacientove vitalne znake (temperaturo, pulz, pritisk),

preveri higiensko stanje pacienta in poskrbi, da se pacient stušira in preobleče v

bolniško perilo,

poskrbi za snemanje EKG in slikanje pljuč, če je potrebno,

pacienta z vso dokumentacijo pospremi na travmatološki odsek,

na odseku poskrbi za namestitev pacienta v posteljno enoto po veljavnem

strokovnem standardu, kjer pacient počaka na operativni poseg,

uredi namestitev pacienta v računalniški program,

preveri pacientovo dokumentacijo, izvide,

natisne manjkajoče laboratorijske izvide,

poskrbi, da pacient pred operacijo odstrani nakit, zobno protezo idr.,

poskrbi, da pacient neposredno pred operacijo obleče mrežaste hlačke z vatiranim

vložkom,

pripravi dokumentacijo in pokliče transportno delavko, ki pacienta pospremi v

operacijski blok in ga preda anestezijski medicinski sestri. Kadar transportne

delavke ni na razpolago, pacienta na operacijo pospremi medicinska sestra ali

zdravstveni tehnik (Seničar, 2005, str. 94).

Seničar (2005) poudarja, da ob morebitnem direktnem sprejemu na travmatološki odsek v

popoldanskih urah vse postopke opravi medicinska sestra na odseku ter ni potrebno, da je

bolnik tešč.

6.2 Medoperativna zdravstvena nega

Medicinske sestre pri anesteziji se velikokrat prvič srečamo z bolniki, njihovimi boleznimi

in stiskami šele v operacijski dvorani. Pred samo anestezijo pripravimo vse potrebne

pripomočke, učinkovine in aparature za anestezijo. Ko pride bolnik neposredno pred

operacijo v operacijske prostore, je največkrat zaspan zaradi učinka premedikacije, če pa ta

ni ustrezna, je lahko razburjen in prestrašen. Največkrat imamo čas le za njegovo fizično

pripravo. Medicinska sestra pri anesteziji ima na svojem delovišču premalo časa, da bi

pomagala bolniku zmanjšati strah in tesnobo, ki ju le-ta občuti ob prihodu v centralni

operacijski blok. Z uvedbo predoperativnega obiska pa medicinska sestra bolnika psihično


30

pripravi na anestezijo, ga pouči o načinu zdravljenja bolečine in ga predvsem pomiri. To

vpliva na izboljšanje njegovega počutja, na varnejšo izvedbo anestezije, operacije in

pooperativnega nadzora (Trafela, 2004, str. 20).

Vloga operacijske medicinske sestre pri artroskopskih posegih

Klemenčič (2011) poudarja, da so operacijske medicinske sestre članice širšega

zdravstvenega tima in sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju celotne perioperativne oskrbe

bolnika. Pomembno je, da svoje delo opravljajo timsko, usklajeno, strokovno, odgovorno

in samozavestno. Pri delu potrebujejo ustrezno znanje, izkušnje, sposobnosti in

povezovanje z drugimi člani zdravstvenega in negovalnega tima. Medicinska sestra se

mora neprestano izobraževati in strokovno razvijati, saj se s tem preprečijo morebitne

strokovne napake pri delu.

6.3 Zdravstvena nega pacienta po artroskopiji

Neposredno po artroskopiji sledi obdobje zbujanja iz narkoze, v prebujevalnici, ki traja od

prihoda pacienta iz operacijske sobe v prebujevalnico do trenutka, ko je bolnikovo

zdravstveno stanje ustaljeno in je lahko premeščen na oddelek. Medicinska sestra mora

imeti znanje in sposobnost, da prepozna spremembe ter pravočasno in pravilno ukrepa.

Zdravstvena nega je usmerjena neposredno v pomoč pacientu pri okrevanju, spremljanju in

zmanjšanju morebitnih zapletov ter v pripravo pacienta na odpust. V tem času pacientu

priskrbimo pripomočke, ki jih bo potreboval pri vsakodnevnih aktivnostih (Ivanuša &

Železnik, 2008, str. 518).

Medicinska sestra na operirano mesto namesti hladno oblogo in s pomočjo transportne

delavke pacienta odpelje, če tako naroči operater, na rentgensko kontrolo, sicer pa v

prebujevalnico, kjer pacient ostane pod stalnim nadzorom približno dve uri (Seničar, 2005,

str. 93).

Po premestitvi na bolniški odsek medicinska sestra:

pacientu namesti alarmno napravo,

nadzoruje pacientove vitalne znake,

poskrbi za aplikacijo infuzijske in antibiotične terapije,

opazuje operativno mesto,


31

opazuje in preverja morebitno drenažo,

ocenjuje bolnikovo bolečino in poskrbi za predpisano analgezijo,

skrbi za hlajenje operiranega mesta (ledene termo vrečke ali ledomat),

nadzoruje popuščanje spinalne anestezije,

poskrbi za pacientovo odvajanje,

poskrbi za oskrbo pacienta s tekočino,

pacientu pomaga pri nameščanju položaja v bolniški postelji in pri prvem vstajanju,

vse opravljene aktivnosti zabeleži v pacientovo dokumentacijo (Seničar, 2005, str.

95).

6.4 Zdravstvena nega pacienta ob odpustu iz bolnišnice

Po operaciji kolena si pacienti koleno hladijo z ledom, prav tako pa izvajajo vaje za

krepitev mišic. Izkušnje kažejo, da pacienti po operativnem posegu začnejo s fizično

aktivnostjo ter jo postopoma povečujejo. Teden dni po operativnem posegu so sposobni za

normalno hojo, po dveh tednih pa lahko normalno opravljajo vsakodnevne aktivnosti. Če je

v kolenu že prisotna artroza (obraba) ali poškodba hrustanca, je čas okrevanja podaljšan.

Prav tako je okrevanje daljše pri opravljenih zahtevnejših artroskopskih operacijah (šivanje

meniskusa, sinoviektomija, rekonstrukcija ligamentov, operacija zaradi nestabilne

pogačice, osteosinteza zloma), (Kavčič, 2008).

Bolnik dobi ob odpustu natančna ustna in pisna navodila (odpustno pismo, navodila za

vaje) vsaj do prve kontrole v ortopedski ambulanti. Pooperativno je pri bolnikih, operiranih

v brezkrvju, teden dni priporočeno antikoagulantno zdravljenje (Krajnc, 2007, str. 283).

Pacient je iz bolnišnice lahko odpuščen na dan operacije zvečer. Pred odpustom ga vedno

pregleda operater, mu po potrebi previje rano in mu da navodila za fizioterapijo,

medicinska sestra pa poskrbi za pacientovo odpustno dokumentacijo, obleko in transport

(Krajnc, 2007, str. 283).

Kadar je pacient odpuščen iz bolnišnice naslednjega dne, mu operater zjutraj previje rano,

pacient pa pod vodstvom fizioterapevta začne s fizioterapijo in je odpuščen šele po

ponovni kontroli operaterja z navodili za potek nadaljnje rehabilitacije. Po večjih


32

operativnih posegih ostanejo pacienti hospitalizirani dlje časa, predvsem zaradi vodene

fizioterapije (Seničar, 2005, str. 95).

6.5 Rehabilitacija po artroskopskih posegih v kolenskem sklepu

Artroskopska tehnika v večini primerov omogoča takojšnje ali vsaj čimprejšnje

razgibavanje in popolno ali vsaj delno obremenjevanje poškodovanih struktur. Raziskave

so pokazale, da ima neaktivnost in imobilizacija škodljiv učinek ter smo pogosto priča

simptomom, kot so: kronični edem, mišična atrofija in lokalna osteoporoza, ki so zajeti v

terminu »fracture disease«. Ustrezna in čim zgodnejša rehabilitacija je osnova za dosego

uspešnega rezultata kirurški proceduri (Kavšek, 2004, str. 65).

Artroskopska kirurgija omogoča hitrejšo pooperativno rehabilitacijo prizadetega kolena.

Bolnika vedno pred posegom naučimo vsega, kar bo moral delati po njem, s fizikalno

terapijo začnemo vedno takoj po posegu. Prvi so protibolečinski postopki, sledijo vaje za

krepitev mišic in izboljšanje gibljivosti, nato pa vstajanje in hoja. Za normalne

obremenitve koleno usposobimo z vajami za koordinacijo, stabilnost in vzdržljivost

(Demšar & Čater, 1990, str. 161).

Osnovni cilj medicinske rehabilitacije bolnika s poškodovanim kolenom je zagotoviti

optimalen končni rezultat, ki pomeni neboleče, normalno gibljivo in stabilno koleno z

normalno mišično močjo in normalno koordinacijo gibanja, ki omogoča ponovno

normalno uporabo poškodovanega spodnjega uda. Takšen končni rezultat je seveda želja

vsakega bolnika in njegovega zdravnika, vendar je to mogoče doseči le v optimalnih

razmerah in pri omejenem številu bolnikov (Demšar, 2000, str. 260).

Rehabilitacija kolena je zapletena, še posebej če se zavedamo zapletene biomehanike

kolenskega sklepa. Od patologije do patologije je različna, prav tako pa jo je treba

prilagoditi bolniku kot posamezniku. Že pred operacijo je treba izvršiti predoperativno

rehabilitacijo kolena (fizikalno in hidroterapijo), da bi kar najbolje pripravili mišičje kolena

na operacijo in pooperativni potek. Pomembno je doseči normalen obseg gibljivosti in

vzpostaviti normalno mišično kontrolo (Radosavljevič, 1994, str. 153, 154).

Rehabilitacijska ocena organske in funkcijske okvare po kolenski poškodbi temelji na

klinični oceni in preiskavah. Poleg vse bolj izpopolnjenih metod za prikaz motene zgradbe


33

kolena nas v rehabilitaciji zanimajo predvsem možnosti ocenjevanja delovanja kolena ter

vpliv na bolnikovo telesno dejavnost in vključevanje v družbo. Želimo si čim bolj natančno

in verodostojno izmeriti gibljivost sklepa, mišično jakost in moč ter oceniti vpliv na hojo,

opravljanje osnovnih in razširjenih vsakodnevnih opravil ter lastni občutek zdravja in

delovanja v družini in družbi (Marn Vukadinović, 2004 , str. 94).

6.6 Bolečina

Učinkovito lajšanje bolečine združuje metode nefarmakološkega in farmakološkega

lajšanja bolečin, ker se tako zdravljenje dopolnjuje ali izboljša. Farmakološki pristopi so

glavna metoda za lajšanje srednje, močne do hude bolečine. Diagnostični in terapevtski

postopki so pogosto povezani z zmerno bolečino, zato pri njih najpogosteje uporabljajo

nefarmakološke načine lajšanja bolečine. Uporabljamo lahko kognitivno-vedenjske ukrepe

in okoljsko prilagajanje. Vsekakor moramo pri diagnostičnih in terapevtskih postopkih

bolečino oceniti in glede na jakost bolečine uporabiti tudi farmakološke metode zdravljenja

(Krčevski Škvarič, 2003, str. 70).

Bolečina je vedno subjektivna in je najpogosteje povezana z boleznijo ali poškodbo.

Pogosto se opisuje kot »neugodje« ali občutek »nemoči«. Vsak posameznik uporablja

pojem bolečine na osnovi svojih izkušenj, vendar bolečina obstaja ne glede na to, kako se

opisuje (Pajnkihar, 2005, str. 179).

Ovrednotena bolečina je pogoj za pravilno obravnavno in obvladovanje bolečine. S

primernimi metodami za kvantitativno vrednotenje bolečine je omogočena pravilna izbira

in načrtovanje ukrepov ter njihova učinkovitost. Z ukrepi na osnovi ovrednotene bolečine

se bolečina lahko nadzoruje in obvladuje (Pajnkihar, 2005, str. 179).

Na bolečino po operaciji vplivajo številni dejavniki (predoperacijska bolečina in stanje

bolnika, informiranost bolnika in prejšnje izkušnje, anestezijska tehnika, invazivnost

operacijske tehnike). Edini verodostojni pokazatelj pooperacijske bolečine je bolnikova

izpoved. Za oceno bolečine se uporabljajo različne lestvice; najpogosteje se uporabljajo

besedne, številčne in vizualno-analogne lestvice. Za vsakega bolnika je potrebno izbrati

najprimernejšo glede na njegovo starost in umske sposobnosti. Samo sprotno ocenjevanje

bolečine nam lahko pokaže, kako učinkovito bolniku lajšamo bolečino po operaciji. Ocena


34

bolečine bi morala biti vidna na bolečinskem listu in v dokumentaciji zdravstvene nege kot

peti vitalni znak.

Poznamo več vrst lestvic za oceno bolečine, in sicer:

besedna lestvica: nič, malo, srednje močno, močno, zelo močno, neznosno;

številčna lestvica: 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10;

vizualno-analogna lestvica (Krčevski Škvarič, 2003, str. 55).

6.7 Oskrba in nega rane

Suha ali aseptična rana ima včasih zelo malo sekrecije. Ustrezna zdravstvena nega rane je

potrebna za preprečevanje dodatnih poškodb rane med celjenjem (Ivanuša & Železnik,

2008, str. 527).

Pravilno nameščanje obveze na ranah zmanjšuje bolečino, pospešuje celjenje rane,

preprečuje izsušitev globljih plasti kože, saj zadržuje vlago na površini kože, ščiti rane

pred zunanjo okužbo in dodatno poškodbo, preprečuje širjenje okužbe, zadržuje krvavitve

ter zagotavlja boljše počutje bolnika in daje estetski videz (Ivanuša & Železnik, 2008, str.

527).

Čiščenje ran mora biti nežno, previdno umivanje z gobicami, namočenimi v predpisano

razkužilo ali fiziološko raztopino. Rane izpiramo in irigiramo s pomočjo brizgalke z

razkužilom ali fiziološko raztopino. Izpiranje mora biti pravilno, odredi pa ga zdravnik.

(Ivanuša & Železnik, 2008, str. 527).

Prevez aseptične rane

Najprej preverimo zdravnikova navodila o prevezu. Nadenemo si rokavice, zaščitno

masko, kapo, če je potrebno tudi zaščitni plašč. Bolnika namestimo v ustrezen, udoben

položaj ter ga prosimo za sodelovanje in mirovanje. Koš za odpadke si namestimo v

bližino. Nataknemo si čiste rokavice ter odstranimo obveze. Če je zadnja plast zlepljena z

rano, jo pustimo na rani ter namočimo s fiziološko raztopino. Obveze pregledamo in

ocenimo sekrecijo. Obveze in rokavice odvržemo v koš. Razkužimo si roke in odpremo

sterilni set. Gobice polijemo, pozorni moramo biti, da ne polijemo sterilne delovne

površine, nataknemo si rokavice, ki so lahko čiste ali sterilne. Ocenimo izgled rane in


35

sekrecijo. S prijemalko očistimo rano, najprej vzdolž z enim potegljajem. Za vsak potegljaj

vzamemo drugo gobico. Očistimo od manj k bolj kužnemu področju. Če je vstavljen dren,

tega čistimo krožno. Osušimo po istem postopku in prijemalko odvržemo. Rano pokrivamo

z drugo prijemalko. Prijemalko odložimo v razkužilo in dokončno pritrdimo zložence.

Odstranimo si zaščitna sredstva ter razkužimo roke. Pomembno je, da bolnika namestimo v

ustrezen položaj, uredimo pripomočke, dokumentiramo in si razkužimo roke (Ivanuša &

Železnik, 2008, str. 531).


36

7 EMPIRIČNI DEL

7.1 Raziskovalna vprašanja

Postavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Na kakšen način so pacienti lajšali bolečine v domačem okolju pred artroskopsko

operacijo kolena?

2. Na kakšen način in kdo paciente informira pred in po artroskopski operaciji kolena?

3. Kako pogosto so pacienti izvajali preveze ran, kdo jim je izvajal preveze ter čez

koliko časa so jim odstranili šive oziroma sponke?

4. Ali pacienti, mlajši od 30 let, izražajo bolečino po operativnem posegu z višjo

oceno na lestvici za oceno bolečine kot starejši pacienti?

7.2 Metodologija in metode dela

Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anketnega vprašalnika, ki je

vseboval 11 vprašanj zaprtega tipa in 18 vprašanj polodprtega tipa, skupaj torej 29

vprašanj.

Dobljene podatke smo računalniško obdelali s pomočjo programa Microsoft Word in

Excel. Rezultate smo prikazali v odstotkih in jih predstavili v obliki grafa.

7.3 Raziskovalno okolje

Anketni vprašalnik smo izvedli v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na oddelku za

kirurgijo na travmatološkem oddelku. Prejeli smo tudi dovoljenje za izpeljavo raziskave s

strani Službe zdravstvene nege in etične komisije v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

7.4 Postopek zbiranja podatkov

Podatke smo zbrali s pomočjo anketiranja pacientov po artroskopski operaciji kolena.

Anketo smo izvedli v mesecu decembru in januarju. Predviden čas pridobivanja

reprezentativnega vzorca je bil štiri tedne. Paciente smo anketirali na prvem pregledu po

odpustu iz bolnišnice.


37

7.5 Raziskovalni vzorec

Raziskovalni vzorec je obsegal 20 bolnikov po artroskopski operaciji kolena. V anketi je

bilo udeleženih sedem (35 %) anketirancev moškega spola in trinajst (65 %) ženskega

spola. Sedem (35 %) anketiranih je bilo starih od 21 do 30 let. Štirje (20 %) anketirani so

bili starosti med 31 let in 40 let, enako število (20 %) anketiranih pa je bilo starih 51 let in

več. Pet (25 %) anketirancev je bilo starih med 41 let in 50 let. Dvanajst (60 %) anketiranih

je imelo končano srednjo šolo. Dva (10 %) sta končala višjo in/ali visoko stopnjo, prav

tako dva (10 %) sta imela univerzitetno izobrazbo ter dva (10 %) končan magisterij ali

doktorat. En (5 %) anketiranec je dokončal osnovno šolo ter prav tako eden (5 %)

kovinarsko šolo.


38

7.6 Prikaz rezultatov

Graf 1: Razmerje med spoloma

V anketi je bilo udeleženih sedem (35 %) anketirancev moškega spola in trinajst (65 %)

ženskega spola.

Graf 2: Starostna struktura

Iz grafa je razvidno, da je največ anketirancev, ki jih je sodelovalo v raziskavi, starih med

21 in 30 let, in sicer sedem (35 %). Štirje (20 %) anketiranci so v skupini od 31 do 40 let

ter prav tako štirje (20 %) v starostni skupini 51 let in več. V starostni skupini 41 do 50 let

je bilo anketiranih pet posameznikov (25 %). Nihče izmed njih pa ni spadal v starostno

skupino do 20 let.

65%

35%

Ženski

Moški

0% 35%

20%

25%

20%

Do 20 let

21-30 let

31-40 let

41-50 let

Od 51 let in več


39

Graf 3: Zaposlitev

Največ anketirancev po artroskopski operaciji kolena – dvanajst (60 %) – je imelo končano

srednjo šolo. Sledita dva (10 %) anketiranca, ki sta imela višjo ali visoko izobrazbo, prav

tako sta v raziskavi sodelovala dva (10 %) z univerzitetno izobrazbo ter dva (10 %) z

magisterijem ali doktoratom. En (5 %) udeleženec je imel končano osnovno šolo ter eden

(5 %) poklicno (kovinarsko) šolo.

Graf 4: Trajanje težav s kolenom

Največ – kar deset (50 %) – anketiranih je navajalo trajanje težav s kolenom v letih, in

sicer: dva (10 %) sodelujoča sta imela težave eno leto, dva (10 %) dve leti ter dva (10 %)

pet let. En (5 %) anketiranec je imel težave tri leta, prav tako en posameznik (5 %) štiri

leta, eden (5 %) triindvajset let ter eden (5 %) več let. V mesecih je imelo težave devet (45

%) anketiranih, in sicer: dva (10 %) anketirana dva meseca, eden (5 %) en mesec. Eden

izmed vprašanih (5 %) mesec in pol, prav tako eden (5 %) štiri mesece, eden (5 %) pet

mesecev, en (5 %) anketiranec sedem mesecev. Enako število – en posameznik (5 %) – pa

osem ter devet mesecev. Manj kot mesec (25 dni) je imel težave le eden (5 %) izmed

sodelujočih.

0% 5%

60% 10%

10%

10% 5%

Nedokončana osnovna šola

Osnovna šola

Srednja šola

Višja in visoka izobrazba

Univerzitetna izobrazba

Magisterij ali doktorat

Drugo; Kovinarska šola

5%

45%

50% Dnevi

Meseci

Leta


40

Graf 5: Vzrok težav s kolenom

Iz Grafa 5 je razvidno, da je bil pri 16 (80 %) anketiranih vzrok težav s kolenom poškodba

(padec, zvin, udarec), pri štirih (20 %) vprašanih pa obraba oziroma artroza.

Graf 6: Stalna medikamentozna terapija

Trije (15 %) sodelujoči so jemali stalno medikametozno terapijo, in sicer eden (5 %) izmed

anektiranih redno jemlje Medrol, Imuran, Aspirin, Minpara, Zemplar in Concor, eden (5

%) Enap in eden (5 %) Prenewel. Ostalih 16 (85 %) anketirancev pa ne jemlje nobene

stalne medikamentozne terapije.

80%

20%

Poškodba (padec, zvin, udarec)

Obraba ali artroza

15%

85%

Da

Ne


41

Graf 7: Uporaba ortopedskih pripomočkov pred artroskopsko operacijo

Kot je prikazano na grafu, je 18 (90 %) anketirancev podalo odgovor, da niso uporabljali

ortopedskih pripomočkov pred artroskopsko operacijo kolena. Dva (10 %) anketiranca sta

uporabljala ortopedske pripomočke pred artroskopsko operacijo kolena, in sicer bergle.

Graf 8: Predhodne operacije kolena

Skoraj vsi, ki smo jih anketirali, so zanikali predhodne operacije obravnavanega kolena.

Teh je bilo kar 19 (95 %). Le eden (5 %) je na to vprašanje odgovoril pritrdilno.

10%

90%

Da

Ne

5%

95%

Da

Ne


42

Graf 9: Načini lajšanja bolečin v domačem okolju pred operativnim posegom

Kot je razvidno iz grafa, je enajst (40,7 %) vprašanih bolečine pred operativnim posegom

lajšalo s pomočjo zdravil. Sedem (25,9 %) anketirancev je le-te lajšalo s spreminjanjem

položaja uda ter sedem (25,9 %) z vajami za sproščanje. Dva (7,5 %) izmed anketiranih

nista uporabljala ničesar za lajšanje bolečin v domačem okolju.

Graf 10: Alternativni načini lajšanja bolečin

Graf 10 prikazuje, da se je največ osem (34,8 %) – anketirancev za lajšanje bolečin

posluževalo masaž, pet (21,7 %) pa elektromagnetnih terapiji. Pet (21,7 %) anketiranih je

zatrdilo, da jih alternativni načini lajšanja bolečin ne zanimajo. Dva (8,7 %) sta se

posluževala akupunkture ter dva (8,7 %) uporabe geneza gela aloe vera. Le eden (4,3 %) je

uporabljal naravno prehransko dopolnilo.

41%

26%

26%

8% 0%

Spomočjo zdravil

S spreminjanjem položaja uda

Z vajami za sproščanje

Nisem lajšal/a bolečin

Drugo

8%

22%

0%

9%

35%

4%

22% Akupunktura

Elektromagnetna terapija

Homeopatsko zdravljenje

Uporaba ganeza gela aloe vere

Masaža


43

Graf 11: Ortopedski pripomočki pri lajšanju bolečin pred operativnim posegom

Večina 17 (85 %) anketirancev ni uporabljalo ortopedskih pripomočkov pred operativnim

posegom kot pomoč za lajšanje bolečin. Trije (15 %) vprašani pa so le-te uporabljali, in

sicer dva (10 %) pacienta sta uporabljala opornico, eden (5 %) izmed anketirancev pa

bergle in vložek v čevljih.

Graf 12: Informacije za lajšanje bolečin v domačem okolju

Iz grafa lahko razberemo, da je 14 (48 %) anketirancev najkoristnejše in najuporabnejše

informacije o lajšanju bolečin v domačem okolju pred operativnim posegom prejelo od

zdravnikov. Šest (20,6 %) posameznikov je informacije prejelo iz revij in interneta, pet

(17,2 %) od medicinske sestre, trije (10,3 %) od prijateljev, le en (3,4 %) anketiranec pa je

največ uporabnih informacij prejel od maserja.

15%

85%

Da

Ne

48%

17%

10%

21%

4%

Zdravnik

Medicinska sestra

Prijatelji

Revije, internet

Drugo


44

Graf 13: Navodila in informacije o operativnem posegu in rehabilitaciji

Skoraj polovica vseh sodelujočih v anketi – 14 (42,4 %) – je mnenja, da je največ

informacij o operativnem posegu in rehabilitaciji prejelo od zdravnikov. Šest (18 %) jih

meni, da so prejeli največ informacij od medicinske sestre in prav tako šest (18 %) od

drugih pacientov. Štirje (12 %) so podali odgovore, da so največ informacij pridobili od

medijev in 3 (9 %) od tehnikov zdravstvene nege.

Graf 14: Priprava na operativni poseg

Dobro polovico (55,5 %) anketirancev (15 posameznikov) je na artroskopsko operacijo

pripravil specialist. Sedem (25,9 %) anketiranih je bilo mnenja, da jih je na artroskopsko

operacijo kolena najbolje pripravila medicinska sestra ter pet (18,8 %) osebni zdravnik.

18%

9%

43%

12%

18%

Medicinske sestre

Tehniki zdravstvene nege

Zdravniki

Mediji

Drugi pacienti

18%

56%

26%

Splošni zdravnik

Specialist

Medicinska sestra


45

Graf 15: Pojavljanje vprašanj pred operativnim posegom

Kot je razvidno iz grafa, se pri večini – 17 (85 %) – anketiranih ni pojavilo nobeno

vprašanje pred operativnim posegom, ki bi se navezovalo na nadaljnji potek zdravljenja,

kar pomeni, da so bili pacienti pred operativnim posegom dobro informirani.

0%

85%

15%

Da

Ne, bil sem dobro informiran pred operativnim posegom

Ne vem


46

Graf 16: Ocena bolečine

Na tem grafu je razvidno, da je pred operativnim posegom pet (25 %) anketirancev

bolečino ocenilo s sedmimi točkami. Štirje (20 %) anketiranci so ocenili bolečino s petimi

točkami, trije (15 %) z osmimi točkami, dva (10 %) anketiranca z desetimi točkami, dva

(10 %) s šestimi točkami ter prav tako dva (10 %) z dvema točkama. En (5 %) anketiranec

je ocenil bolečino s štirimi točkami ter eden (5 %) z eno točko. Povprečna ocena bolečine

pred operativnim posegom pa je bila 2,15 točk.

Na dan operativnega posega je šest (30 %) sodelujočih ocenilo bolečino z osmimi točkami,

trije (15 %) anketirani z desetimi točkami, trije (15 %) s sedmimi ter prav tako trije (15 %)

s petimi točkami. Dva (10 %) izmed vprašanih sta bolečino ocenila s štirimi točkami ter

dva (10 %) z eno točko. Eden (5 %) od anketiranih je ocenil bolečino z devetimi točkami.

Povprečna ocena bolečine na dan po operativnem posegu pa je bila 2,2 točki.

Na prvem kontrolnem pregledu je pet (25 %) anketiranih ocenilo bolečino s tremi točkami.

Štirje (20 %) anketiranci so ocenili bolečino s štirimi točkami, trije (15 %) z eno točko ter

trije (15 %) s šestimi točkami. Dva (10 %) sta ocenila bolečino z dvema točkama, en (5 %)

anketiran z desetimi točkami, prav tako eden (5 %) z osmimi ter eden (5 %) s petimi

točkami. Povprečna ocena bolečine na prvem kontrolnem pregledu je bila 1,95 točk.

0

1

2

3

4

5

6

7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

šte

vil

o o

dg

ovo

rov

stopnja bolečine

Ocena bolečine

Pred operativnim posegom

Dan po operativnim posegom

Na prvem kontrolnem pregledu


47

Graf 17: Skrb za nego rane po odpustu iz bolnišnice

Enajst (44 %) anketiranih je za nego rane po odpustu iz bolnišnice poskrbelo samih. Pri

osmih (32 %) anketiranih je za nego rane poskrbel osebni zdravnik, pri štirih (16 %) pa

svojci. Pri enem (4 %) izmed vprašanih je za nego rane poskrbela patronažna medicinska

sestra in pri enem (4 %) soproga pacienta.

Graf 18: Komplikacije po operativnem posegu

Do komplikacij ni prišlo pri večini pacientov – pri 15 (80 %) anketiranih. Pri enem (5 %)

posamezniku se je pojavila bolečina, in sicer pri hoji in upogibu kolena. Prav tako je pri

enem (5 %) izmed vprašanih prišlo do rdečine, pri treh (15 %) pa do otekline.

44%

16%

4%

32% 4%

Sam

Svojci

Patronažna medicinska sestra

Osebni zdravnik

Drugi

5% 5% 0% 0%

15%

80%

Bolečina v rani

Rdečina

Okužba rane - infekcija

Razprtje rane

Oteklina


48

Graf 19: Celjenje rane in odstranitev šivov

Kot je prikazano na grafu, se je pri osmih (40 %) anketiranih rana zacelila in so se šivi

oziroma sponke odstranili v desetih dneh. Sedmim (35 %) anketirancem se je rana zacelila

po sedmih dneh, pri dveh (10 %) anketiranih po štirinajstih dneh. Pri enem (5 %) pacientu

se je rana zacelila v petih dneh, prav tako pri enem (5 %) v enajstih ter pri enem (5 %) v

osmih dneh.

Graf 20: Protibolečinska terapija ob prevezih

Kar 16 (80 %) anketirancev pri opravljanju prevezov ni potrebovalo protibolečinske

terapije, medtem ko sta dva (10 %) anketiranca potrebovala protibolečinsko terapijo. Dva

(10 %) vprašana pa ne vesta, ali sta prejela protibolečinsko terapijo.

5%

35%

5% 40%

5%

10%

5 dni

7 dni

8 dni

10 dni

11 dni

14 dni

10%

80%

10%

Da

Ne, tega nisem potreboval/a

Ne vem


49

Graf 21: Opravljanje preveza rane

Podatki nam kažejo, da je sedem (35 %) anketirancev opravljalo preveze rane enkrat na

teden. Šest (30 %) anketirancev je izvajalo preveze vsak drugi dan in eden (5 %) enkrat na

dan. Približno tretjina – šest (30 %) – anketirancev pa na preveze niti ni hodila.

Graf 22: Prejemanje antikoagulantne terapije po posegu

Graf prikazuje, da je dvanajst (60 %) anketirancev prejemalo antikoagulantno terapijo.

Sedem (35 %) jih takšne terapije ni prejelo, en (5 %) pacient pa ni bil prepričan v

prejemanje antikoagulantne terapije po posegu.

5%

35%

30%

30%

0%

Enkrat na dan

Enkrat na teden

Vsak drugi dan

Nisem hodil na preveze

Drugo

60%

35%

5%

Da

Ne

Ne vem


50

Graf 23: Informacije ob odpustu

Najpogostejši odgovor je dalo dvanajst (60 %) anketiranih, in sicer, da so prejeli dovolj

informacij ob odpustu iz bolnišnice. Šest (30 %) vprašanih ni imelo dodatnih vprašanj, pri

dveh (10 %) anketiranih pa se je porajalo vprašanje v zvezi z vajami za razgibavanje.

Graf 24: Prejemanje najkoristnejših informacij

Trinajst (41 %) anketiranih je največ koristnih informacij ob odpustu prejelo od

zdravnikov, enajst (34 %) vprašanih od medicinske sestre, štirje (13 %) od ostalih

pacientov, trije (9 %) pa od prijateljev in svojcev. Eden (3 %) izmed anketiranih je največ

koristnih informacij prejel od fizioterapevta.

10%

30%

60%

Da

Ne

Vse mi je bilo dobro pojasnjeno

41%

34%

14%

9% 3%

Zdravniki

Medicinske sestre

Ostali pacienti

Prijatelji in svojci

Drugo


51

Graf 25: Informacije, prejete od medicinske sestre

Trinajst (26 %) anketiranih je od medicinske sestre prejelo informacije o opravljanju

vsakodnevnih aktivnosti, deset (20 %) jih je prejelo informacije o naslednjem obisku pri

specialistu ter deset (20 %) o priporočenem položaju uda. Devetim (18 %) je medicinska

sestra podala informacije o negi rane, sedmim (14 %) informacije o predpisani terapiji ter

enemu (2 %) pacientu tudi informacije o prehrani.

Graf 26: Informacije ob odpustu iz bolnišnice

Odstotki nam povedo, da je večina – 14 (70 %) – anketirancev prejela dovolj informacij ob

odpustu, štirje (20 %) pa se s tem ne strinjajo. Dva (10 %) anketiranca nista bila prepričana

v zadostno količino informacij ob odpustu.

18%

20%

14%

20%

26%

2% 0%

O negi rane

O priporočenem položaju uda

O predpisani terapiji

O naslednjem obisku pri specialistih

O opravljanju vsakodnevnih aktivnosti

O prehrani

Nisem dobil/a nobene informacije od medicinske sestre

70%

20%

10% 0%

Da

Ne

Ne vem

Me ne zanima


52

Graf 27: Dokumentacija ob odpustu

Iz grafa je moč razbrati, da je kar sedemnajst (53 %) anketiranih ob odpustu iz bolnišnice

prejelo odpustnico, šest (19 %) anketiranih je prejelo razne izvide, štirje (13 %) vprašani so

prejeli recepte za protibolečinsko terapijo, dva (6 %) sta prejela navodila za razgibavanje

obravnavanega kolena, en (3 %) pacient je prejel brošuro »Vse o artroskopiji«, eden (3 %)

vaje za lajšanje bolečin v kolenu ter eden (3 %) telefonsko številko v primeru poslabšanja

stanja obravnavanega kolena.

19%

53%

13%

6%

3% 3% 3%

Izvidi

Odpustnica

Recept

Navodila za razgibavanje

Brošura "Vse o artroskopiji"


53

8 RAZPRAVA

Artroskopska operacija kolena je minimalni invazivni poseg, vendar je kljub temu

potrebno pacienta dobro poučiti o posegu, ga psihično pripraviti in informirati. Pomembno

je, da znamo pacientu dobro razložiti potek priprave, operativni del, kasnejšo rehabilitacijo

in naloge, ki jih mora upoštevati po odpustu. Dobro je, da pacient z nami sodeluje ter v nas

vidi oporo in zavezništvo.

V naši anketi je sodelovalo 20 (100 %) anketirancev, od tega je bilo trinajst (65 %) žensk

in sedem (35 %) moških. Vidimo lahko, da se težave kolena pojavljajo tako pri mlajši kot

tudi pri starejši generaciji. Večina – 12 (60 %) – anketirancev je imela končano srednjo

šolo. Iz podatkov, ki smo jih pridobili z anketo, je bilo razvidno, da je 16 (80 %)

anketirancev odšlo na artroskopsko operacijo kolena zaradi poškodbe kolena, le štirje (20

%) pa so imeli obrabo ali artrozo.

Na prvo raziskovalno vprašanje »Na kakšen način so pacienti lajšali bolečino v

domačem okolju pred artroskopsko operacijo kolena?« lahko odgovorimo z

naslednjimi izsledki iz raziskave.

Iz raziskave je bilo razvidno, da se je enajst (40,7 %) anketirancev pred artroskopsko

operacijo kolena v domačem okolju najpogosteje posluževalo terapije za lajšanje bolečin.

Sedem (25,9 %) anketiranih se je odločilo za spreminjanje položaja uda in sedem (25,9 %)

za lajšanje bolečin z vajami za sproščanje. Pri dveh (7,5 %) pacientih ni bilo potrebe po

lajšanju bolečin v domačem okolju pred operativnim posegom.

Kot pomoč za lajšanje bolečin v domačem okolju so se anketiranci odločali tudi za

alternativne načine lajšanja bolečin. Med osmimi (34,8 %) anketiranimi je bila najbolj

priljubljena masaža, posluževali so se tudi elektromagnetne terapije – teh je bilo 5 (21,7

%), dva (8,7 %) sta se odločila za akupunkturo ter dva (8,7 %) za uporabo geneza gela aloe

vera. Eden (4,3 %) izmed vprašanih se je odločil za uporabo naravnih prehranskih

dopolnil, kar pet (21,7 %) pacientov pa je zatrdilo, da jih alternativni načini lajšanja

bolečin ne zanimajo.


54

Kot pomoč za lajšanje bolečin v domačem okolju so le trije (15 %) anketirani od 20 (100

%) uporabljali ortopedske pripomočke. Dva (10 %) sta uporabljala opornico za koleno,

eden (5 %) pa bergle in vložek v čevljih.

Po raziskavah je skoraj polovica 14 (48,3 %) anketiranih najkoristnejše in najuporabnejše

nasvete, kako lajšati bolečine v domačem okolju, dobila od zdravnikov. Šest (20,6 %)

anketiranih se je posluževalo revij in interneta, pet (17,2 %) je prejelo zadostno količino

informacij od medicinskih sester ter prav tako pet (17,2 %) od prijateljev. Eden (3,4 %)

izmed sodelujočih je prejel največ informacij, kako lajšati bolečino, od maserja.

Bajec (2009) navaja, da se v ortopediji za lajšanje bolečin najpogosteje uporabljajo

nesteroidna protivnetna zdravila, saj z njimi uspešno lajšajo bolečine. Vendar pa morajo

biti posebej pozorni pri starejših bolnikih, ker imajo pogosto pridružene bolezni in

zdravljenja z antikoagulantno terapijo.

Na drugo raziskovalno vprašanje »Na kakšen način in kdo paciente informira pred in

po artroskopski operaciji kolena?« smo z raziskavo pridobili rezultate, da je 14 (42,4 %)

anketirancev največ navodil in informacij o operativnem posegu in informacij o

rehabilitaciji prejelo od zdravnikov. Šest (18,2 %) anketirancev je bilo zadovoljnih z

informacijami, ki so jih dobili od medicinske sestre. Prav tako šest (18,2 %) pacientov je

največ informacij pridobilo od drugih pacientov. Štirje (12,1 %) anketiranci so mnenja, da

so največ informacij pridobili iz medijev, trije (9,7 %) pa od tehnikov zdravstvene nege.

Ivanuša in Železnik (2008) poudarjata, da je običajno medicinska sestra tista, ki pripravi in

informira pacienta o operativnem posegu. Med operativno pripravo je pomembno, da

sodelujejo različni člani zdravstvenega tima – od zdravnikov, medicinskih sester,

fizioterapevtov. Pri informiranosti bolnika pred operativnim posegom pa poleg medicinske

sestre v veliki meri sodeluje tudi zdravnik.

Po mnenju dobre polovice 15 (55,5 %) anketiranih jih je na operativni poseg najbolje

pripravil specialist. Medicinska sestra je pripravila sedem (25,9 %) anketiranih in najmanj,

pet (18,5 %), anketiranih je pri pripravi sodelovalo z osebnim zdravnikom.

Po rezultatih anket se je izkazalo, da je bilo vseh 20 (100 %) anketiranih zelo dobro

seznanjenih z možnostjo komplikacij po posegu.


55

Večina kar 17 (85 %) anketiranih je bilo dobro informiranih pred operativnim posegom. Le

trije (15 %) niso bili prepričani v zadostno količino informacij pred operativnim posegom.

Dobra polovica, in sicer 12 (60 %) anketirancev, je bila mnenja, da so ob odpustu iz

bolnišnice prejeli zadostno količino informacij o nadaljnjem zdravljenju, dva (10 %) pa sta

bila mnenja, da sta prejela premalo informacij o vajah za razgibavanje.

Iz podatkov anket je razvidno, da je 13 (40,6 %) anketirancev največ koristnih informacij

ob odpustu prejelo od zdravnikov in 11 (34,3 %) od medicinske sestre. Štirje (12,5 %) so

bili najbolj zadovoljni s podajo informacij od ostalih pacientov. Trije (9,4 %) anketirani so

bili najbolj dovzetni za informacije, ki so jih dobili od prijateljev, eden (3,1 %) pa je največ

koristnih informacij ob odpustu pridobil od fizioterapevta.

Od medicinske sestre je 13 (26 %) anketiranih prejelo ob odpustu najkoristnejše

informacije o opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Deset (20 %) anketiranih je prejelo

največ informacij o priporočenem položaju uda ter prav tako deset (20 %) o naslednjem

obisku pri specialistu. Devet (18 %) vprašanih je prejelo od medicinske sestre informacije

o negi rane ter sedem (14 %) o predpisani terapiji. Enega (2 %) izmed sodelujočih pa je

dobro seznanila tudi z informacijami o prehrani.

Večina štirinajst (70 %) anketiranih je menilo, da dobijo ob odpustu dovolj informacij, kar

štirje (20 %) pa so bili mnenja, da ob odpustu niso bili dovolj informirani o nadaljnjem

poteku zdravljenja. Dva (10 %) anketiranca sta bila glede tega precej neodločena, saj nista

bila prepričana v zadostno količino informacij ob odpustu.

Na tretje raziskovalno vprašanje »Kako pogosto so pacienti izvajali preveze ran, kdo

jim je izvajal preveze ter čez koliko časa so jim odstranili šive oziroma sponke?«

lahko odgovorimo z naslednjimi rezultati.

Ugotovili smo, da je enajst (44 %) anketiranih samih skrbelo za nego rane po odpustu iz

bolnišnice. Pri osmih (32 %) anketiranih je za nego rane poskrbel osebni zdravnik, pri

štirih (16 %) so to opravljali svojci. Eden (4 %) od anketiranih je navedel medicinsko

sestro, medtem ko je za enega (4 %) poskrbela soproga.


56

Sedmim (35 %) anketiranim so preveze rane opravljali enkrat na teden, šestim (30 %) vsak

drugi dan, prav tako šest (30 %) pa jih na preveze sploh ni hodilo. Eden (5 %) izmed

sodelujočih je preveze izvajal pogosteje, in sicer enkrat na dan.

Pri vprašanju o celjenju rane in odstranitvi šivov ali sponk je bilo podanih kar nekaj

različnih odgovorov. Pri osmih (40 %) pacientih se je rana zacelila in so bili šivi

odstranjeni v desetih dneh. Pri sedmih (35 %) anketirancih v sedmih dneh, pri dveh (10 %)

v štirinajstih dneh, pri enem (5 %) v petih dneh, prav tako pri enem (5 %) anketiranem v

enajstih dneh in pri enem (5 %) posamezniku v osmih dneh po opravljenem operativnem

posegu.

Ivanuša in Železnik (2008) poudarjata, da je potrebno za preveze ran zagotoviti sterilne

pogoje. Rane očistimo in izvlečemo drene po navodilu zdravnika. V naslednjih dneh po

operativnem posegu rano prevezujemo po potrebi, deseti dan po operaciji pa odstranimo

šive.

Raziskava pri četrtem raziskovalnem vprašanju »Ali pacienti, mlajši od trideset let,

izražajo bolečino po operativnem posegu z višjo oceno na lestvici za oceno bolečine

kot starejši pacienti?« podaja naslednje ugotovitve. V raziskavi je sodelovalo sedem (35

%) posameznikov, mlajših od trideset let, in 13 (65 %), starejših od trideset let. Pri mlajših

od trideset let sta dva (10 %) anketirana bolečino ocenila z oceno 10 po VAS-lestvici, štirje

(20 %) z oceno osem in eden (5 %) z oceno sedem. Pri starejših od trideset pa je le en (5

%) anketiranec bolečino ocenil z 10, eden (5 %) z devet, dva (10 %) z osem in dva (10 %)

s sedem. Trije (15 %) so bolečino opredelili z oceno pet, dva (10 %) z oceno štiri ter dva

(10 %) anketirana z oceno ena. Na podlagi teh podatkov smo razbrali, da so mlajši

anketiranci bolečino po operativnem posegu povprečno ocenili z oceno 8,4, starejši pa s

povprečno oceno 5,7 – mlajši od trideset let so bolečino torej ocenili z višjim številom točk

kot starejši od trideset let.

Cesar Komar (2009) poudarja, da je ocena bolečine pri vsakem posamezniku subjektivna.

Za merjenje jakosti bolečine obstajajo različne metode; najbolj uporabna je enostavna

vizualno-analogna skala (VAS).


57

9 SKLEP

Artroskopska operacija kolena je invazivni kirurški poseg. Pri artroskopski operaciji

kolena sta priprava in bivanje pacienta v bolnišnici kratkotrajna. Vse to lahko vpliva na

kakovost življenja pacientov, če dela ne opravljamo, kot bi morali. Pogosto so ob sprejemu

prisotne stresne izkušnje iz preteklosti, bolečina in sprememba, ki jih čaka po opravljenem

operativnem posegu.

Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta, ki se pripravlja na artroskopsko operacijo

kolena, je velika. Pomemben je že prvi stik, ki ga opravi s pacientom. Ti si že ob

ambulantnem pregledu ustvarijo mnenje o nas in pomembno je, da je to mnenje pozitivno,

saj bomo le tako lahko nadaljnje dobro in učinkovito sodelovali. Prav tako pa je

pomembno, da medicinska sestra dobro poskrbi za pacienta ob sprejemu in mu poskuša

ponuditi vse odgovore na njegova vprašanja, ki se nanašajo na njeno področje dela.

Pacienta pospremi tudi iz operacijske sobe, ga udobno namesti ter od odpustu izroči

informacije, ki bodo mu pomagale pri vseh življenjskih aktivnostih, ki se bodo razlikovale

od aktivnosti, ki jih je pacient opravljal pred operativnim posegom oziroma pred poškodbo.

Zato je zelo pomembno, da je medicinska sestra pripravljena sprejemati odgovorne naloge,

da je dovolj strokovno usposobljena, da zna prisluhniti pacientu ter se je sposobna vživeti v

njegove občutke. Prav tako pa je za pacienta poleg dobre oskrbe in dobrega zdravstvenega

tima pomembna tudi spodbuda iz domačega okolja.


58

10 ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju gospodu Vladimirju Toplerju, dr. med., spec. krg., za

koristne napotke in pomoč pri pisanju diplomske naloge.

Beseda zahvala gre v veliki meri tudi somentorici gospe Barbari Donik, univ. dipl. org., ki

mi je prav tako veliko pomagala pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, da sem lahko pacientom razdelila

anketne vprašalnike in tako izpeljala empirični del diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi gospodični Luciji Breznik, profesorici slovenščine in pedagogike, za

pomoč in opravljeno lektorsko delo.

Posebna zahvala gre tudi mojim staršem, ki so mi omogočili študij, ter fantu Tadeju –

hvala, da ste mi v času študija stali ob strani in me podpirali na moji poti do uspeha.


59

11 LITERATURA IN VIRI

Antolič, V. (2006). Osnove diagnostike v ortopediji. V S. Herman, V. Antolič, V.

Pavlovčič, & V. Toplak (Ured.), Ortopedija (str. 41). Ljubljana, Ljubljana, Slovenija:

Samozaložba; Herman, Srečko; Antolič, Vane; Pavlovčič, Vinko.

Bajec, T. (April 2009). Skrb za vaše zdravje . Prevzeto 6. Februar 2014 iz Varno proti

bolečini : http://www.krka.si/media/prk/dokumenti/4853_2009-8754_revija_vszvz-

14_lajsanje.pdf

Benčina, K. (7. April 2011). Poglej si operacijo kolena. Prevzeto 5. Februar 2014 iz

Vizita.si: http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/video-poglejte-si-artroskopijo-kolena.html

Bitenc, K. (n. d.). Kirurgija Bitenc. Prevzeto 15. November 2013 iz Artroskopija kolena v

lokalni anesteziji: http://kirurska-ambulanta.si/uploads/mbitenc2/public/document/19-

artroskopija_zlozenka_sl.pdf

Center za ortopedijo in Športne poškodbe, Artros. (5. Februar 2014). Informacije za

paciente Artroskopija kolena. Prevzeto 6. Februar 2014 iz Center za ortopedijo in Športne

poškodbe Artros: http://www.artros.si/

Cesar Komar, M. (April 2009). V skrbi za vaše zdravje . Prevzeto 6. Februar 2014 iz

Zdravljenje bolečine je kompleksno: http://www.krka.si/media/prk/dokumenti/4853_2009-

8754_revija_vszvz-14_lajsanje.pdf

Demšar, A. (2000). Medicinska rehabilitacija bolnikov po poškodah kolena . V V. Smrkolj

(Ured.), Zbornik predavanj XXXVI. podiplomskega tečaja kirurgije za zdravnike družinske

medicine (str. 260-266). Ljubljana : Klinični center in Medicinka fakulteta Ljubljana .

Demšar, A., & Čater, K. (1990). Fizikalna terapija po artroskopskih posegih na kolenu . V

T. Breznik, & I. Dolenc (Ured.), XII. Spominski sestanek Metode Kramarjeve (str. 161-

166). Portorož : Društvo fizioterapevtov in delovnih terapevtov SR Slovenije .

Evans, G. B. (2007). The knee. V W. S. Wiesel, & N. J. Delahay, Essentials of Ortopedic

Surgery (str. 454-467). Washington: University Medical Center Washington .

Hekič, B. (2007). Vloga medicinske sestre v endoskopski diagnostiki. V S. Popovič, & L.

Kočevar (Ured.), 18. Strokovni seminar Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov

v endoskopiji (str. 17,18,20, 24). Ljubljana: Zbornica zdrastvene in babiške nege Slovenije-

Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija

medicinskih sester inn zdravstvenih tehnikov v endoskopiji.

Ivanuša, A., & Železnik, D. (2008). Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor,

Maribor, Slovenija : Fakulteta za zdravstvene vede Maribor.


60

Jesenšek Papež, B. (2004). Funkcionalna anatomija kolena. V K. Grabljeve (Ured.),

Posebnosti rehabilitacije bolnikov z boleznimi in poškodbami kolena (str. 3-9). Portorož:

Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Slovenskem zdravniškem društvu ob

podpori podjetja Janssen - Cilag Slovenija.

Južnič Sotlar, M. (22. Junij 2011). Dan s travmatologi. Prevzeto 6. Februar 2014 iz Viva:

http://www.viva.si/Po%C5%A1kodbe-in-zastrupitve/7349/Fotoreporta%C5%BEa-Dan-s-

travmatologi

Kardinar, T. (2008). Priprava bolnika na operacijo. (T. Kardinar, Ured.) Maribor, Maribor

, Slovenija : Kardinar, Tanja.

Kavčič, G. (2008). Ortopedija dr. Gregor Kavčič. Prevzeto 6. Februar 2014 iz Artroskopija

kolena: http://www.ortopedija-kavcic.si/archives/artroskopija-kolena/

Kavčič, G. (2008). Ortopedija Kavčič. Prevzeto 20. Oktober 2013 iz Arteoskopija kolena:

http://www.ortopedija-kavcic.si/archives/artroskopija-kolena/

Kavšek, N. (2004). Rehabilitacija po artroskopskih posegih v kolenskem sklepu . V G.

Klemen (Ured.), Posebnosti rehabilitacije bolnikov z boleznimi in poškodbami kolena (str.

65-75). Portorož: Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Slovenskem

zdravniškem društvu ob podpori podjetja Janssen-Cilag Ljubljana .

Klemenčič, N. (2011). Sistematična razvrstitev električne medicinske opreme in

instrumentov pri artroskopski operaciji kolena. (N. Klemenčič, Ured.) Maribor, Maribor,

Slovenija: Klemenčič, Nadja.

Komadina, R. (2000). Izpah kolena. V V. Smrkolj (Ured.), Predavanje XXXVI.

Podiplomskega tečaja kirurgije za zdravnike družinske medicine (str. 244-247). Ljubljana:

SPS Kirurška klinika Klinični center Ljubljana, Katedra za kirurgijo Medicinska fakulteta

Univerza v Ljubljani.

Koritnik, B. (1994). Klinični pregled kolena. V V. Pavlovčič (Ured.), Bolezni in poškodbe

kolena (str. 17-29). Ljubljana, Ljubljana, Slovenija : Medicinska fakulteta Katedra za

ortopedijo Ortopeska klinika.

Koritnik, B., & Dolinar, D. (2004). Gnojno vnetje kolena. V V. Pavlovčič (Ured.), Bolezni

in poškodbe kolena (str. 135-139). Ljubljana, Ljubljana , Slovenija : Ortopedska klinika,

Klinični center Ljubljana.

Krajnc, Z. (2007). Artroskopija kolena. V V. Ivetić, & J. Kersnik (Ured.), Diagnostične

preiskave za vsakdanjo uporabo (str. 281-286). Ljubljana, Ljubljana, Slovenija: Zavod za

razvoj družinske medicine.


61

Krajnc, Z. (2008). Diferencialna diagnostika in urgentna stanja kolenskega sklepa. V M.

Vogrin (Ured.), IV. Mariborsko ortopedsko srečanje, Koleno v ortopediji (str. 27-161).

Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za ortopedijo.

Krčevski Škvarič, N. (2003). Lajšanje bolečine po operaciji. V K. Miksić, V. Flis, E.

Gadžijev, B. Vrečer, D. Gabrovšek Homšek, K. Miksić, & V. Flis (Ured.), Izbrana

poglavja iz kirurgije (str. 55-60). Maribor, Maribor , Slovenija : Maribor: Obzorja.

Kurnik, J. (2004). Konzervativni zdravljenje artroze kolena. V V. Pavlovčič (Ured.),

Bolezni in poškodbe kolena (str. 147-165). Ljubljana, Ljubljana , Slovenija : Ortopedska

klinika, Klinični center Ljubljana.

Lonzarić, D. (2004). Osnovna klinična preiskava kolena v sistemu cyriaxove otzopedske

medicine. V K. Grabljevec (Ured.), Posebnosti rehabilitacije bolnikov z boleznimi in

poškodbami kolena (str. 19-43). Portorož: Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko

medicino Slovenskem zdravniškem društvu , Jensssen - Cilag Slovenija.

Lord Mackey, W., & Manworren, C. B. (2007). Care of Children With acute pain;

operative, procedural and traumtic. V N. Tkacz Browne, L. Flanigan, C. McComiskey, P.

Pieper, J. Diana- Zerpa, L. Farber, in drugi, Nursing care of the pediatric surgical patient

(str. 7-59). Florida: University of Florida College of Nursing.

Marn Vukadinović, D. (2004 ). Pomen funkcionalne diagnostike po poškodbi kolena . V K.

Grabljevec (Ured.), Posebnosti rehabilitacije bolnikov z boleznimi in poškodbami koelna

(str. 94-98). Portorož : Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino pri Slovenskem

zdravniškem društvu ob podpori podjetja .

Mihalić, Ž. (30. November 2004). Ozljede na skijanju - meniskusi. Prevzeto 5. Februar

2014 iz Skijanje.hr: http://www.skijanje.hr/skijanje/prehrana-i-zdravlje/clanak/ozljede-na-

skijanju---meniskusi?id=13208

Mikek, M. (n. d.). Tek.si. Prevzeto 7. Februar 2014 iz Poškodbe kolena pri tekačih:

http://staro.tek.si/poskodbe-kolena/

Ortopedska klinika. (n. d.). Prevzeto 5. Februar 2014 iz Artroskopija kolena informacije za

bolnike: http://www.ortopedska-klinika.si/upload/files/5-artroskopija_kolena.pdf

Pajnkihar, M. (2005). Bolečina pri otroku. V A. Gregorič (Ured.), XV. srečanje pediatrov v

Mariboru z mednaarodno udeležbo in II. srečanje medicinskih sester z mednarodno

udeležbo (str. 179-182). Maribor : Splošna bolnišnica Maribor .

Pandurovič, D., & Frank, A. (2003). Travmatologija. V K. Miksić, V. Flis, E. Gadžijev, B.

Vrečer, D. Gabrovšek Homšek, K. Miksić, & V. Flis (Ured.), Izbrana poglavja iz kirurgije

(str. 249-270). Maribor, Maribor, Slovenija : Maribor: Obzorja 2003.


62

Pavlovčič, V. (2006). Koleno in golen. V S. Herman, V. Antolič, & V. Pavlovčič (Ured.),

Ortopedija (str. 317-335). Ljubljana, Ljubljana, Sloveniaj: Samozaložba.

Podobnik, J. (2002). Akutne poškodbe bočnih kolenskih vezi. V V. Pavlovčič, V. Vengust,

sodelavci, R. Čajevec, & P. Drofenik (Ured.), Koleno (str. 33-37). Ljubljana, Ljubljana,

Slovenija: Zdravstveni dom Celje.

Potočnik, A. (Junij 2007). Anatomija kolena. (A. Bergauer, N. Bradič, G. Cvetič, J. Golub,

B. Gorenšek, I. Goričan, in drugi, Ured.) Medicinski mesečnik , 177-181.

Radosavljevič, D. (1994). Rehabilitacija kolenskega sklepa. V V. Pavlovčič (Ured.),

Poškodbe in bolezni kolena (str. 153-161). Ljubljana, Ljubljana, Slovenija : Medicinska

fakulteta, katedtra za ortopedijo, Ortopedska klinika.

Ravnihar, K. (2013). Phortos Ortopedija . Prevzeto 22. Februar 2014 iz Artroza in umetni

kolenski sklep:

http://www.sporthos.si/index.php?module=news&op=showOne&newsID=8

Repše, S. (1993). Endoskopija v kirurgiji. V V. Smrkolj (Ured.), Zbornik predavanj XXIX.

Podiplomskega tečaja kirurgije za zdravnike splošne medicine (str. 89). Ljubljana:

Univerzitetni klinični center Ljubljana, katedra za kirurgijo Medicinska fakulteta Univerza

v Ljubljani.

Rupreht, M., Jevšek, M., Friedrich, T., & Kljaić Dujić, M. (2008). Slikovna diagnostika

kolenskega sklepa. V M. Vogrin (Ured.), IV. Mariborsko ortopedsko srečanje, Koleno v

ortopediji (str. 7-161). Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor Oddelek za

oortopedijo.

Sedej, B., & Kos, N. (2004). Rehabilitacija bolnikov po zlomih v kolenskem sklepu . V G.

Klemen (Ured.), Posebnosti rehabilitacije bolnikov z boleznimi in poškodbami kolena (str.

82-98). Portorož : Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino pri Slovenskem

zdravniškem društvu ob podpori podjetja Hanssen- Clilag Slovenija .

Senekovič, V. (2002). Poškodbe meniskusov . V V. Pavlovčič, & V. Vengus, Koleno (str.

57-60). Celje : Zdravstveni dom Celje .

Seničar, A. (2006). Psihična priprava bolnika na operativni poseg . Zbornik XXI.

Zagotovimo varnost pacienta (str. 7-18). Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege

Slovenija- Zveza društev medicinskih sester, babic in tehnikov zdravstvene nege Slovenije.

Seničar, Z. (2005). Zdravstvena nega pacienta pri artroskopiji. V I. Rijavec (Ured.),

Kakovost zdravstvene nege kirurškega bolnika v Splošni bolnišnici Novo Mesto (str. 93).

Novo Mesto: Splošna bolnišnica Novo Mesto.


63

Šimnic, L. (2004). Poškodbe sprednje in zadnje križne kolenske vezi. V V. Pavlovčič

(Ured.), Bolezni in poškodbe kolena (str. 99-110). Ljubljana, Ljubljana, Slovenija :

Ortopedska klinika, Klinični center Ljubljana.

Splihal, M., & Stok, R. (1991). Artroza kolena in kozervativno zdravljenje. V V.

Pavlovčič, Bolezni in poškodbe kolena (str. 85-95). Ljubljana, Ljubljana , Slovenija :

Medicinska fakulteta, Katedra za ortopedijo, Ortopedka klinika Ljubljana.

Stok, R. (2004). Preobremenitvene poškodbe kolena. V V. Pavlovčič, & V. Pavlovčič

(Ured.), Bolezni in poškodbe kolena (str. 123-135). Ljubljana, Ljubljana, Sloveniaj :

Ortopedska klinika, Klinični center Ljubljana.

Stražar, K. (2004). Artroskopija kolena- delna resekcija meniskusa. V V. Pavlovčič

(Ured.), Bolezni in poškodne kolena (str. 81). Ljubljana, Ljubljana, Slovenija: Ortopedska

klinika Klinični center Ljubljana.

Tomažič, A. (2004). Revmatoidni artritis in kristalopatije. V P. Vinko (Ured.), Poškodbe in

bolezni kolena 21. Ortopedski dnevi (str. 141-145). Ljubljana: Ortopedska klinika, Klinični

center Ljubljana.

Tomažič, T., Rečnik, G., & Kuhta, M. (2008). Klinični pregled in funkcionalna anatomija

kolena . V V. Matjaž (Ured.), IV. Mariborsko ortopedsko srečanje Koleno v ortopediji (str.

7-46). Maribor : Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za ortopedijo .

Tonin, M. (1993). Artroskopija. V V. Smrkolj (Ured.), Zbornik predavanj XXIX.

podiplomskega tečaja kirurgiej za zdravnike splošne medicine (str. 135-139). Ljubljana:

Univerzitetni klinični center in Medicinska fakulteta Ljubljana.

Trafela, S. (2004). Vloga anestezijske mdicinske sestre pri pripravi bolnika na operacijo .

Zdravstvena nega kirurškega bolnika v splošni bolnišnici Izola - vloga in pomen skozi čas

in prostor (str. 20-24). Portorož: Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza društev

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija kirurških medicinskih sester

in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Trpin, S. (2010). Preiskovalni postopki v kirurgiji. V K. Miksić, V. Flis, D. Cof, A. Črnjac,

V. Flis, A. Frank, in drugi, M. Kazimir, & F. Vojko (Ured.), Izbrana poglavja iz kirurgije

(str. 95). Maribor, Maribor, Slovenija : Pivec.

Veseljko, M. (2002). Pregled poškodovanega kolena. V V. Pavlovčič, V. Vengus, R.

Čajavec, & P. Drofenik (Ured.), Koleno (str. 46-56). Celje, Celje, Slovenija: Zdravstveni

dom Celje.

Veselko, M. (2000). Poškodbe kolena zaradi kroničnega preobremenjevanja. V V. Smrkolj

(Ured.), Zbornik predavanj XXXVI. Podiplomskega tečaja kirurgije za zdravnike družinske

medicine (str. 256-259). Ljubljana: Klinični center in Medicinska fakulteta Ljubljana.


64

Živič, L. (2011). Priprava bolnika na operativni poseg. V V. Flis, & J. Gorišek (Ured.), III.

Černičevi dnevi - Okužba kirurške rane (str. 43-50). Maribor: Katedra za kirurgijo

Medicinske dakiltete, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete.

Zupanc, O., Stražar, K., & Dobronič, M. (2008). Endoskopija mehkih tkiv v ortopediji. V

P. Vinko (Ured.), Novosti v ortopediji (str. 107). Ljubljana, Ljubljana, Slovenija: Sanofi

Aventis.


1

PRILOGA 1

ANKETNI VPRAŠALNIK

Pozdravljeni,

sem Tjaša Brezovnik, študentka na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru, smer

Zdravstvena nega. Pri pripravi svoje diplomske naloge s naslovom Artroskopska operacija

kolena potrebujem Vašo pomoč. Vljudno Vas prosim, da mi pri pripravi diplomske naloge

pomagate tako, da izpolnite anketni vprašalnik, ki mi bo pri raziskavi v veliko pomoč.

Podatki anketnega vprašalnika so povsem anonimni, odgovori bodo uporabljeni izključno

v namen priprave diplomskega dela.

Hvala in lep pozdrav.

Tjaša Brezovnik

1. Spol:

a) moški

b) ženski

2. Starost:

a) do 20 let

b) 21–30 let

c) 31–40 let

d) 41–50 let

e) 51 let in več

3. Izobrazba:

a) nedokončana osnovna šola

b) osnovna šola

c) srednja šola

d) višja ali visoka izobrazba

e) univerzitetna izobrazba

f) magisterij ali doktorat


2

g) drugo (vpišite)________________________________

4. Kako dolgo so trajale težave s kolenom?

a) _______ dni

b) _______ mesecev

c) _______ let

5. Kakšen je bil vzrok vaših težav s kolenom?

a) poškodba (padec, zvin, udarec)

b) obraba ali artroza

6. Ali redno jemljete kakšna zdravila?

a) da (katera?)_______________________________________________________

b) ne

7. Ali ste pred artroskopsko operacijo kolena uporabljali ortopedske pripomočke

(bergle, hoduljica, invalidski voziček …)?

a) da (katera?)_______________________________________________________

b) ne

8. Ali ste že kdaj imeli kakšne predhodne operacije obravnavanega kolena?

a) da

b) ne

9. Na kakšen način ste lajšali bolečino v kolenu v domačem okolju pred operativnim

posegom (možnih je več odgovorov)?

a) s pomočjo zdravil

b) s spreminjanjem položaja uda

c) z vajami za sproščanje

d) nisem lajšal/a bolečin

e) drugo (prosim, vpišite)________________________________________________


3

10. Ali ste se posluževali katerih alternativnih načinov lajšanja bolečine v domačem

okolju pred operativnim posegom, kot so: (možnih je več odgovorov)

a) akupunktura

b) elektromagnetna terapija

c) homeopatsko zdravljenje

d) uporaba ganeza gela aloe vera

e) masaže

f) uporaba naravnih prehranskih dopolnil

g) to me ne zanima

11. Ste morda za lajšanje bolečin v kolenu v domačem okolju pred operativnim

posegom uporabljali tudi ortopedske pripomočke?

a) da (katere?) ________________________________________________________

b) ne

12. Kdo Vam je dal najkoristnejše in najuporabnejše nasvete, kako pred operativnim

posegom lajšati bolečine v domačem okolju (možnih je več odgovorov)?

a) zdravnik

b) medicinska sestra

c) prijatelji

d) revije, internet

e) drugo (kdo?)______________________________________________________

13. Od kod/koga ste pridobili največ navodil in informacij o operativnem posegu in

rehabilitaciji (možnih je več odgovorov)?

a) od medicinskih sester

b) od tehnikov zdravstvene nege

c) od zdravnikov

d) s strani medijev

e) od drugih pacientov


4

14. Kdo Vas je pripravil na operativni poseg (možnih je več odgovorov)?

a) splošni zdravnik

b) specialist

c) medicinska sestra

15. Ali ste bili seznanjeni z možnostjo komplikacij po posegu?

a) da

b) ne

c) to me ni zanimalo

16. Ali so se Vam pred operativnim posegom pojavljala še kakšna vprašanja, ki jih

niste dobili?

a) da (katera?)_________________________________________________________

b) ne, bil sem dobro informiran pred operativnim posegom

c) ne vem

17. Kako bi ocenili bolečino pred operativnim posegom, na dan po operativnem

posegu ter na prvem kontrolnem pregledu po operativnem posegu na številčni lestvici

od 1 (ni bolečine) do 10 (močna bolečina)?

pred operativnim posegom:__________________________________________

dan po operativnem posegu:_________________________________________

na prvem kontrolnem pregledu:_______________________________________

18. Kdo je skrbel za nego rane, ko ste bili odpuščeni iz bolnišnice (možnih je več

odgovorov)?

a) sam/a

b) svojci

c) patronažna medicinska sestra

d) osebni zdravnik

e) drugi (kdo?)______________________________________________________


5

19. Ali so se po operativnem posegu pojavile komplikacije obravnavanega kolena, kot

so: (možnih je več odgovorov)

a) bolečina v rani (kdaj?)________________________________________________.

b) rdečina

c) okužba rane infekcija

d) razprtje rane

e) oteklina

f) ne, do komplikacij po operativnem posegu ni prišlo

20. V kolikšnem času se je rana zacelila in so Vam odstranili sponke oziroma šive?

21. Ali ste pred opravljanjem preveza rane prejeli protibolečinsko terapijo?

a) da

b) ne, tega nisem potreboval/a

c) ne vem

22. Kako pogosto ste morali hoditi oziroma opravljati preveze operativne rane?

a) enkrat na dan

b) enkrat na teden

c) vsak drugi dan

d) nisem hodil na preveze

e) drugo (prosim, vpišite)________________________________________________

23. Ali ste po operativnem posegu prejemali antikoagulanto terapijo (terapija proti

strjevanju krvi)?

a) da

b) ne

c) ne vem


6

24. Ste ob odpustu prejeli zadostno količino informacij o nadaljnjem zdravljenju ali

so se Vam doma še porajala vprašanja, na katera niste imeli odgovora?

a) da (katera?) _________________________________________________________

b) ne

c) vse mi je bilo zelo dobro pojasnjeno

25. Od koga ste prejeli največ koristnih informacij ob odpustu (možnih je več

odgovorov)?

a) od zdravnika

b) od medicinske sestre

c) od ostalih pacientov

d) od prijateljev in svojcev

e) drugo_____________________________________________________________

26. Ste dobili tudi dovolj informacij o rehabilitaciji?

a) da

b) ne (česa je bilo premalo?) _____________________________________________

________________________________________________________________________

27. Katere informacije ste prejeli od medicinske sestre ob odpustu (možnih več

odgovorov)?

a) o negi rane

b) o priporočenem položaju uda

c) o predpisani terapiji

d) o naslednjem obisku pri specialistu

e) o opravljanju vsakodnevnih aktivnosti

f) o prehrani

g) nisem dobil/a nobenih informacij od medicinske sestre


7

28. Menite, da dobijo bolniki po artroskopski operaciji kolena dovolj informacij ob

odpustu iz bolnišnice?

a) da

b) ne

c) ne vem

d) me ne zanima

29. Katero dokumentacijo ste prejeli ob odpustu iz bolnišnice?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

Hvala za sodelovanje in lep pozdrav!


1


1

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE - … · Endoskopija je znana tehnika minimalne invazivne kirurgije, ki se uporablja tudi v ortopedski kirurgiji – z namenom, da