UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA ...old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/kogelnik-mirjana.pdfostale koristi, ki jih prinaša kolesarski turizem, se v Sloveniji na tem področju stvari

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

KOLESARSKI TURIZEM - MOŽNOST REKREACIJE V PROSTEM ČASU

Študentka: Mirjana Kogelnik Naslov: Mariborska c. 13, 2392 Mežica Št. indeksa: 81552281 Izredni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentor: dr. Anton Ogorelc, izr.prof.

Mežica, junij 2006

1

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju izr. prof. Antonu Ogorelcu za strokovno pomoč in koristne napotke pri izdelavi diplomskega dela. Posebej bi se rada zahvalila svoji družini, ki mi je omogočila študij, ter možu in hčerki za razumevanje in moralno podporo.

2

PREDGOVOR Turistična dejavnost kot ena najhitreje naraščajočih na svetu je pomembna gospodarska dejavnost. Da posamezna država ne bi zaostajala za konkurenco, mora nenehno opazovati spremembe in prevladujoče trende na trgu. Strokovnjaki opažajo, da narašča priljubljenost kolesarskega turizma. Zaradi spremenjenega načina življenja ter večje ozaveščenosti ljudi o pomenu ohranjanja naravnega okolja, interesov zdravja in dobrega počutja, ter na drugi strani tudi »nujna« omejitev uporabe privatnih avtomobilov bo kolesarski turizem tudi v prihodnosti predstavljal pomemben del v turistični ponudbi. Zaradi tega sem se odločila, da področje kolesarskega turizma v diplomski nalogi podrobneje predstavim. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega sklopa. V njej sem želela prikazati pomen kolesarskega turizma tako za povpraševalce kot ponudnike. Motiv za izbor tematike je zagotovo hitra rast kolesarskega turizma ter izjemen tržni potencial, ki ga sosednje države že nekaj let pridno izkoriščajo. V drugem poglavju sem opredelila športni turizem, športni in turistični marketing, vrste kolesarjenja, ki so pomembne za razumevanje kolesarskega turizma ter definirala kolesarski turizem. Turizem je uspešen le takrat, če so s ponujenim zadovoljni ljudje, zato sem v nadaljevanju opredelila tržne segmente kolesarskega turizma ter povzela pozitivne in negativne učinke, ki jih kolesarski turizem prinaša. Tretje poglavje v diplomskem delu temelji na opisu destinacije kot prostora z visoko kvaliteto življenja, ki je prijazen kolesarjem ter na predstavitvi dejavnikov, ki so pomembni pri razvoju gorskega kolesarjenja na določenem območju. Za prihod turistov v državo je pomembna dobra povezanost destinacije z javnim transportom, ki predstavlja okolju prijazno obliko transporta v točki prihoda in odhoda. V turistično razvitih državah se je povezanost javnih transportnih sredstev v povezavi s kolesarjenjem že zelo razvila. Konec tretjega poglavja sem zaključila s poudarkom na organiziranju kolesarskih dogodkov kot zelo pomembnega dejavnika pri privabljanju kolesarjev v destinacijo in polnjenju trga izven sezone. Četrto poglavje sem namenila kolesarskim turistom, pri katerih imata kolesarjenje in gorsko kolesarjenje glavno vlogo na počitnicah ali krajšem oddihu. Predstavila sem njihova pričakovanja glede nastanitvenih možnosti s širokim spektrom kolesarskih storitev oziroma kolesarske hotele, pokrajine, v katerih najdejo sprostitev in občutek svobode, urejenih in kakovostnih kolesarskih poti ter glede dobro izpeljane celotne verige storitev od prvega kontakta turista do gostiteljevega odnosa po tem, ko turist zapusti kolesarsko območje. S pomočjo anketnega vprašalnika sem analizirala obseg razvitosti kolesarjenja in kolesarskega turizma v Sloveniji pri dveh starostnih skupinah kolesarskih turistov, ki v Evropi veljata za najštevilčnejši. Zanimalo me je, zaradi česa se ljudje odločajo za kolesarjenje ter s pomočjo katerih virov in na osnovi katerih dejavnikov izbirajo kolesarske destinacije za preživljanje kolesarskih počitnic.

3

Z nalogo sem želela dokazati, da je kolesarjenje zaradi vedno večje želje po aktivnem življenju vidno kot prijetna in lahko dostopna oblika rekreacije v prostem času ter opozoriti na odlične možnosti Slovenije za razvoj kakovostnega kolesarskega turizma.

4

KAZALO 1 UVOD .................................................................................................................................5

1.1 Opredelitev področja in opis problema .......................................................................5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela .....................................................5 1.3 Predpostavke in omejitvene raziskave........................................................................6 1.4 Predvidene metode raziskovanja .................................................................................6

2 KOLESARSKI TURIZEM ..............................................................................................7 2.1 Športni turizem ............................................................................................................7

2.1.2 Športni in turistični marketing .............................................................................9 2.2 Vrste kolesarjenja ......................................................................................................13 2.3 Opredelitev kolesarskega turizma .............................................................................14

2.3.1 Kolesarske počitnice ..........................................................................................14 2.3.2 Kolesarjenje med počitnicami............................................................................15 2.3.3 Kolesarski dnevni obiski....................................................................................15 2.3.4 Gorsko kolesarjenje ...........................................................................................15 2.3.5 Ostali tipi kolesarskega turizma.........................................................................16

2.4 Tržni segmenti kolesarskega turizma ........................................................................16 2.5 Razvoj in rast kolesarskega turizma .........................................................................17 2.6 Koristi in negativni učinki kolesarskega turizma ......................................................18

3 RAZVOJ KOLESARSKE DESTINACIJE..................................................................21 3.1 Infrastruktura .............................................................................................................23

3.1.1 Kolesarska infrastruktura ...................................................................................24 3.2 Kolesarjem prijazna destinacija.................................................................................24

3.2.1 Gorskim kolesarjem prijazna destinacija ...........................................................25 3.3 Zagotovitev trga z organiziranjem kolesarskih dogodkov ........................................27

4 KOLESARSKI TURISTI ...............................................................................................28 4.1 Profil kolesarskih turistov..........................................................................................28 4.2 Pričakovanja kolesarjev.............................................................................................28

4.2.1 Kolesarski hoteli ................................................................................................28 4.2.2 Pokrajina ............................................................................................................29 4.2.3 Kolesarske poti...................................................................................................30 4.2.4 Veriga storitev....................................................................................................31

4.3 Obnašanje kolesarskih turistov..................................................................................31 5 ANALIZA ANKETE RAZVITOSTI KOLES. TURIZMA V SLOVENIJI..............32

5.1 Metodološke osnove ..................................................................................................32 5.1.1 Analiza ankete z rezultati prve starostne skupine kolesarskih turistov .............32 5.1.2 Analiza ankete z rezultati druge starostne skupine kolesarskih turistov............38 5.1.3 Temeljne ugotovitve ..........................................................................................43

5.2 Možnosti in predlogi za izboljšanje kolesarskega turizma v Sloveniji .....................46 6 SKLEP..............................................................................................................................48 POVZETEK........................................................................................................................50 SEZNAM LITERATURE IN VIROV..............................................................................52 SEZNAM SLIK IN TABEL ..............................................................................................56

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Kolesarjenje je bilo v letih motoriziranega prometnega kaosa tako rekoč potisnjeno na stran, v zadnjih letih pa je to področje, ki doživlja neverjetno rast ter pridobiva na vse večji priljubljenosti. Kolo tako ni postalo le učinkovit pomen prevoza, ampak tudi uspešen tip rekreacije ter obstoječ organiziran šport. Zdrav način življenja, svoboda gibanja in pristen stik z naravnim okoljem, družabnost, želja po preizkušanju nečesa novega in drugačnega kot nasprotovanje tradicionalnim počitnicam, zmanjšanje prometne obremenjenosti ter odlična alternativa za izboljšanje lokalne ekonomije v manj razvitih območjih je le nekaj razlogov, zakaj kolesarjenje pridobiva na pomenu, tako v vsakdanjem življenju, prostem času in na počitnicah. Kolesarjenje kot rekreacijska aktivnost postaja naraščajočo pomemben družben pojav, ki pridobiva vedno več privržencev obeh spolov in vseh starosti v različnih oblikah, od krajših izletov, gorskega kolesarjenja, športnih aktivnostih na počitnicah do daljših tur in tekmovalnih dirk v številnih državah. Kolesarske počitnice so tako v Evropi kot po svetu postale glavni del ponudbe aktivnega turizma. To dejstvo potrjujejo tudi dolgoročne napovedi, ki vsekakor ne kažejo upada, ampak napovedujejo, da naj bi prihodki od kolesarskega turizma v letu 2020 presegli 20 milijard evrov na evropski ravni. Če tukaj upoštevamo še multiplikativni učinek, se višina teh prihodkov podvoji (Vidjen in Novarlič 2005, 15). Kljub možnostim Slovenije kot razgibane države, obetaven tržni potencial, ter ostale koristi, ki jih prinaša kolesarski turizem, se v Sloveniji na tem področju stvari odvijajo prepočasi. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela Z diplomsko nalogo želim raziskati področje kolesarjenja in kolesarskega turizma, s katerim sem se podrobneje seznanila že pri opravljanju obvezne študijske prakse v hotelu Club Krnes – prvem gorsko kolesarskem hotelu z razvito ponudbo za kolesarje v Sloveniji. Kolesarski turizem je aktualna tema turistične industrije in obetaven trg v mnogih turističnih destinacijah ter zato tudi izjemna priložnost turistične ponudbe. Na podlagi opravljenih anket želim zbrati podatke o preživljanju prostega časa s kolesom pri dveh starostnih skupinah turistov v Sloveniji. Glede na potencial tržišča ter na izjemne možnosti Slovenije kot kolesarske države bom v zadnjem delu poizkušala poiskati možnosti za izboljšanje kolesarskega turizma v Sloveniji. Cilji naloge so: • Opisati pojem kolesarskega turizma, • prikazati pozitivne in negativne učinke razvoja kolesarskega turizma, • opredeliti segment kolesarskih turistov, predvsem njihove potrebe in pričakovanja, • predstaviti komponente, ki so potrebne za razvoj kolesarske destinacije,

6

• s pomočjo ankete analizirati kolesarjenje kot obliko preživljanja prostega časa pri dveh starostnih skupinah v Sloveniji,

• predlagati morebitne izboljšave za hitrejši razvoj kolesarskega turizma v Sloveniji. Šport je zaradi razgibanosti tista oblika aktivnosti, ki jo v vsakdanjem, vse bolj hitrem in divjem delovnem tempu v današnjem času pogrešamo. Zato bo kolesarjenje tudi v nadaljevanju vidno kot okolju prijazen način prevoza in prijetna oblika rekreacije v prostem času. Slovenija ima številne neizkoriščene možnosti na področju kolesarjenja, zato je nujno, da jih čimprej razvije in prilagodi evropsko razvitim kolesarskim državam. 1.3 Predpostavke in omejitvene raziskave Diplomsko delo temelji na predpostavki, da kolesarski turizem v zadnjih letih narašča in verjetno bo še naraščal nadaljnjih nekaj let ter se razvijal v smeri obstoječih trendov v turizmu. Predpostavljam, da bi ustrezna politika na področju kolesarjenja ter sistematično povezovanje vseh ključnih subjektov pripomoglo k hitrejšem razvoju Slovenije kot uspešne kolesarske destinacije, ki bi ponujala izbiro kvalitetnih kolesarskih oddihov, številne možnosti kolesarjenja na počitnicah ter možnosti rekreacijskega kolesarjenja za domačo prebivalstvo. Omejitve pri pisanju diplomske naloge lahko opredelim s strokovnega in geografskega vidika. Pri strokovnem vidiku se omejitve nanašajo na kolesarski turizem, v geografskem pa se bom opredelila na Evropo, znotraj nje pa na državo Slovenijo. Pri anketiranju se bom omejila na dve starostni skupini kolesarskih turistov, ki trenutno kažeta največje zanimanje za preživljanje prostega časa s kolesom. Od splošnih omejitev pa omenjam pomanjkanje podatkov o kolesarskem turizmu v Sloveniji. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomsko delo bo makroekonomska in delno geografska raziskava. Z deskriptivnim pristopom bom na opisni način preučila kolesarski turizem, znotraj tega pa uporabila naslednje metode:

• metoda deskripcije • metoda kompilacije • primerjalna komparativna metoda • metoda ankete

V diplomskem delu bom zbirala in urejala podatke s pomočjo razpoložljive domače in tuje literature, spletnih strani ter ostalih informacij na temo kolesarskega turizma.

7

2 KOLESARSKI TURIZEM 2.1 Športni turizem Turizem Turizem in potovanja skupaj predstavljajo največjo svetovno industrijo. WTTC (World Travel and Tourism Council) je leta 1999 izdal poročilo, kjer podaja, da bodo celotna ekonomija, potovanja in turizem, direktno in indirektno ustvarili (Sport and Tourism Division 2000, 13):

• 11 % BDP • 200 milijonov delovnih mest • 8% vseh zaposlitev in • 5,5 milijonov novih delovnih mest na leto in sicer do leta 2010

Podatki WTO za leto 1999 kažejo da je 663 milijonov ljudi preživelo vsaj eno noč v drugi državi, kar je za 4,1 odstotka več kot predhodne leto. Poraba v mednarodnem turizmu je dosegla 453 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 3 odstotke več kot leta 1998. Ti rezultati kažejo na dolgoročne naraščajoče napovedi v turizmu s strani svetovne turistične organizacije (WTO), katere vizija je naslednja: do leta 2020 predvideva, da bo turistični sektor v povprečju naraščal 4.1 odstotka na leto in sicer v naslednjih dveh desetletjih. Pričakovani mednarodni prihodi bodo do leta 2010 presegli eno milijardo in dosegli 1,6 milijarde do leta 2020. Razlog za takšno naraščanje lahko prepisujemo naraščanju razpoložljivega dohodka v turistično prevladujočih državah, več prostega časa, izboljšanju infrastrukture in transporta (predvsem letalskega) ter spremembam v potrošnikovih pričakovanjih in željah (Sport and Tourism Division 2000, 13). Šport in športna rekreacija Šport in aktivna rekreacija, veliki in uspešni svetovni industriji, predstavljata kar 2,5 odstotka vsega svetovnega trga. Dejavnike, ki vplivajo na rast športa in rekreacije, lahko enačimo s tistimi, ki vplivajo na naraščanje turizma – rast dohodka, spremenjene potrošnikove prioritete ter boljše in kakovostnejše izkoriščanje prostega časa. Velik poudarek je tudi na boljši psihični aktivnosti ter zavedanju njenih koristi pri ljudeh v vseh starostnih skupinah (Sport and Tourism Division 2000, 13). Glavno vlogo, da je šport dobil pri ljudeh visoko vrednost, prepisujemo promoviranju športa v različnih medijih. Pritegnitev pozornosti medijev za šport in rekreacijo pa je odvisna od številnih dejavnikov (Sport and Tourism Division 2000, 13-14):

• Naraščanje povpraševanja po športnih programih na televiziji ter radijskih programih o športu;

• naraščajoč sloves profesionalnih športnih oseb v vseh vrstah športa (golf, tenis, smučanje, kolesarjenje, …);

• sponzoriranje dogodkov, timskih in individualnih s strani korporacij zaradi pridobitve reklamnih prednosti;

8

• športne asociacije so postale podobne »veliki skali« poslovnih priložnosti; • naraščanje trgovanja, povezanega s športom, športnimi aktivnostmi in športnimi

timi; • pomembnost oglaševanja, promocije in aktivnosti, ki se povezujejo z visokim

profilom mednarodnih športnih dogodkov; • naraščanje možnosti za sodelovanje v športu in rekreaciji zaradi sprememb v

preživljanju prostega časa, »dozorevanju« populacije, naraščanju razpoložljivega dohodka in zavedanju o koristi, ki se kaže v dobri psihični aktivnosti.

Šport je v turistični ponudbi razvitih dežel že dosegel visoko razvojno stopnjo. Kot stalni in najpomembnejši produkt športa v turistični ponudbi pa je zagotovo področje športne rekreacije (Olimpijski komite Slovenije et al. 1997, 18). Berčič (2002,19) opredeljuje športno rekreacijo kot izbrano in celovito človekovo dejavnost izven poklicnega dela ali eksistenčne dejavnosti, ki je izbrana po lastni želji in opredelitvi, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka, ki je usmerjena k razvoju ustvarjalnosti, k ohranjanju in izboljšanju fizičnega in duševnega zdravja, k smotrnemu in koristnemu izrabljanju prostega časa ter k oblikovanju človeka v vsestransko razvito osebnost. Ne glede na to, ali je športna rekreacija osnovni motiv turističnih potovanj ali le dopolnilo k drugemu turističnem motivu, rekreacija v okviru turizma tako ni naravnana izključno k ohranjanju telesne kondicije posameznika, temveč prispeva tudi k ugodnejšemu notranjemu ravnovesju, k dobremu počutju ter vedrejšemu razpoloženju. Vse to pa vsekakor prispeva k večji delovni sposobnosti in ob vrnitvi na delo k boljšim delovnim rezultatom (Zorko 1999, 134). Za mnoge od turistov je tako možnost primerne in želene športne aktivnosti v prostem času najbolj pomemben kriterij pri odločitvi izbire kraja za letni dopust ali tedenski oddih (Olimpijski komite Slovenije et al. 1997, 18). Tako je samo v zadnjih treh letih povpraševanje po počitnicah s športno ponudbo poraslo za 17 odstotkov (Vidjen in Novarlič 2005, 15). Športni turizem Povezanost športa in turizma je bila vidna že na samem začetku razvoja, saj so bili nosilci teh dveh pojavov po pravilu isti subjekti. Seveda pa se je odnos med športom in turizmom skozi posamezna razvojna obdobja spreminjal vse do povezanosti, ki jo poznamo danes. Oba pojava sta v svojem generičnem bistvu osnovana na neekonomskih motivih. Dejavni udeleženci v športu in turizmu ne pridobivajo sredstev za svojo eksistenco, marveč jih nasprotno porabljajo, da bi zadostili svojim razvedrilnim, zdravstvenim, socialnim, kulturnim in drugim potrebam (Berčič 2001,2). Športni turizem lahko na široko opredelimo kot turistično aktivnost, ki temelji na sodelovanju v športni aktivnosti. Ta aktivnost je lahko športni dogodek ali tekmovanje, tura, športne storitve ali šola učenja. Sodelovanje lahko vključuje udeležence, organizatorje ali gledalce (Sport and Tourism Division 2000, 12).

9

Poznamo (Sport and Tourism Division 2000, 12): • Domač športni turizem: vsi športno usmerjeni izleti v okolici 40 kilometrov in tisti,

ki vključujejo vsaj eno nočitev od doma. • Mednarodni športni turizem: katerikoli izleti v državi, katerih glavni namen je

sodelovanje v športni aktivnosti v obliki udeležbe, organiziranja ali gledanja. Človek se vedno bolj zaveda, da sta zdravje in dobra telesna pripravljenost osnovna pogoja za kvalitetno in polno življenje (Žagar 2002, 12; povzeto po Kovač 2002), kar se odraža tudi pri odločitvi za preživljanje aktivnih počitnic, kombinacijo športa in sproščanja. Za aktivne počitnice se tako odloča vedno več turistov v Evropi kot tudi po svetu, saj zaradi svoje gibalne dejavnosti, obogatene z novimi vsebinami in doživetji, nudijo tisto, kar v vsakdanjem, vse bolj hitrem in divjem delovnem tempu pogrešamo (Olimpijski komite Slovenije et al. 1997, 51). Sodobno preživljanje oddiha temelji na dejavnostih, ki izhajajo iz človeka oz. njegovih potreb in želja, hkrati pa spodbujajo njegovo kreativnost in omogočajo potrjevanje lastne osebnosti v povsem drugačnih razmerah, kot veljajo za delo in življenje v domačem okolju. Gre torej za aktiven oddih, ki ima na osnovi dosedanjih raziskav veliko prednosti pred pasivnim preživljanjem prostih dni v posameznih turističnih krajih (Berčič 2001,2). Vse športne aktivnosti zahtevajo spretnost in omogočajo tekmovanje ne glede na to, ali jih koristimo individualno brez organiziranja in popolnoma postransko glede na glavni namen potovanja. Vsekakor pa organizirani, dobro strukturirani ter pripravljeni športni dogodki, ture in kampi ponujajo več potenciala za turistično industrijo (Sport and Tourism Division 2000, 12). Torej nič kaj presenetljiva ni povezanost trenutnih trendov tako v turističnem kot športnem sektorju. Rast trendov se nanaša na potovanja za poseben namen, katerih cilj je športna aktivnost, medtem ko 50 odstotkov počitnic vključuje naključna športna tekmovanja. Da športno turistični trg narašča, se kaže tudi v vsestranski razpoložljivosti športa – televizijski programi prikazujejo šport v številnih državah po svetu, narašča obseg delovanja različnih vrst športnih dogodkov preko glavnih medijskih tokov, … (Sport and Tourism Division 2000, 14). Povezovanje turizma, športa in športne rekreacije tako postaja vse bolj aktualna in zanimanja vredna tema turistične industrije, znotraj katere pa kolesarjenje doživlja neverjetno dinamiko in rast (Vidjen in Novarlič 2005, 15), in sicer v različnih oblikah od krajših kolesarskih izletov skozi športno aktivnost na počitnicah do daljših kolesarskih tur preko številnih držav. 2.1.2 Športni in turistični marketing Športni marketing proučuje tako trženje kot športno ureditev. O športnem marketingu poznamo različne razlage, ena takšnih ga opredeli kot trženje trga športnih aktivnosti, storitev, prireditev in športne infrastrukture. Športni servisi se po drugi strani zaradi koristi povezujejo tudi z drugimi trgi. Ta del športnega marketinga lahko opišemo kot trženje s pomočjo športa. Je zelo koristen za vrste izdelkov in ostalih storitev, kot so proizvodi hrane

10

in celo storitve banke. Dejstvo je, da se šport vsekakor dotika več kot le potrošniškega trga (Biegerand 2003, 2). SLIKA 1: ŠPORTNI MARKETING

Vir: (Biegerand 2003, 2). Močna medsebojna povezanost športnega marketinga in turizma se kaže v (Biegerand 2003, 3):

• Obe kategoriji, tako šport kot turizem, uvrščamo med hitro naraščajoče sektorje. Šport je lahko definiran kot razširjeno območje ekonomije in življenja na splošno.

• V mnogih državah sodelujejo politične institucije s športom in turizmom zaradi njune močne povezave takrat, ko je v ospredju aktivnost v prostem času.

Marketing za sponzoriranje Marketing za

športnike

Športni marketing za potrošnike

Marketing športa

Marketing skozi šport

Marketing športne

infrastrukture

Marketing športnih

priložnosti

Marketing športnih

prireditev

Marketing turizmaMarketing

»življenjskega stila«

ŠPORTNI MARKETING

11

• Športna aktivnost je lahko močna motivacija in dejavnik za mnogo oblik turizma. • Na drugi strani se mnogo vrst športa uspešno razvija zahvaljujoč turizmu in

njegovim storitvam. • Pričakovanje, da bo športna infrastruktura vse večja in vse bolj specializirana,

zaradi česar se je potrebno osredotočiti na izletnike in turiste, ki bodo polnili kapacitete.

Razvoj enostavnega turistično športnega marketinga je lahko zgrajen na različnih trgih, kar prikazuje slika 2. Športno turistični sistem v ožjem pomenu vključuje destinacijo, ki gosti prireditve ali operaterje infrastrukture. Turistično športni marketinški sistem v širokem pomenu pa vključuje še druge trge. SLIKA 2: MARKETINŠKI SISTEM ŠPORTA IN TURIZMA1 Aktivni špornik

Udeleženci športno Organizatorji turistični marketing

marketing Organizatorji Udeleženci

Aktivni športniki

1 Biegerand 2003, 7.

Športno turistični marketing (ožji pomen sistema)

Turisti

Destinacija

Športne prireditve

Športna infrastruktura

Prebivalci

12

Glavne rezultate raziskave lahko strnemo v naslednje trditve (Biegerand 2003, 7-8):

• Zaradi gostiteljevih prireditev prejema turistična destinacija pozitivne ekonomske in družbene vplive. Na drugi strani pa so lahko ti vplivi, še posebej na dolgi rok tudi negativni, zaradi česar je lahko izbira prireditev odločujoča. Prireditve morajo biti primerno velike glede na strukturo destinacije.

• Če je destinacija pokrovitelj prireditev, je potreben material z ustreznimi napotki. Pomembna je ustreznost prilagajanja pri pripravi destinacije kot tudi pri samih prireditvah, saj lahko pride do zmede pri prezasedenosti kapacitet.

• Športna infrastruktura je pomembna za uspešno pripravo športnih prireditev ter kot podoba pri privabljanju turistov.

• Del poteka turizma lahko pojasnimo s športno motiviranostjo. Športne aktivnosti so lahko dober pokazatelj velike motiviranosti turistov in obiskovalcev športnih prireditev.

• Športne prireditve same so lahko celo bolj pomembne kot območje samo. Le če turisti ostajajo na območju prireditve dalj časa, lahko pridejo v uporabo ostale storitve in znamenitosti.

• Identiteta udeležencev, ki tekmujejo na prireditvah, pokaže njihove značilnosti ter njihov motivacijski faktor.

Faktorji uspeha pri enotnem športno turističnem marketingu (Biegerand 2003, 8)

• Potrebna je ustreznost med velikostjo in pozicijo destinacije, infrastrukturo ter športnimi prireditvami

• Pri sodelovanju v športnih prireditvah so izredno pomembni domači udeleženci kot tudi domači opazovalci. Le velika domača podpora lahko zagotovi optimalno ustreznost med prireditvijo, infrastrukturo in destinacijo.

• Kot vemo, opazovalci večkrat samo obiščejo prireditve in ne uporabljajo dodatnih storitev. Prav tako prireditve same zelo pogosto vodijo k negativnim vplivom v samem območju prireditve. Izpostaviti pa je potrebno glavno korist, ki je v dolgoročnem naraščanju privlačnosti destinacije. Uspešna prireditev s športno aktivnostjo lahko izredno vpliva na vrednost destinacije in njene celostne podobe.

• Da prireditev »živi«, je potrebna aktivna motiviranost gledalcev kot tudi tekmovalcev ter dodatna turistično ponudba, ki ustvarja dolgoročno zvezo z destinacijo.

Za usklajeno vodenje turističnega in športnega marketinga je potrebno upoštevati sledeče korake (ibid., 8-9):

• Opredeliti jasno strategijo destinacije;

• opredeliti primerne športne aktivnosti, ki so podprte s strani domačega prebivalstva;

13

• razvoj infrastrukture v takšni velikosti, da bo lahko financirana in nepretrgana s strani destinacije;

• upoštevani morajo biti tudi izletniki in regionalni uporabniki;

• organiziranje prireditev, ki ustrezajo položaju kot tudi velikosti destinacije in njeni infrastrukturi;

• trženje tako sodelovanja kot gledanja športnih aktivnosti;

• organiziranje boljših in kakovostnejših prireditev kot konkurenca;

• podoba, ki jo ustvarijo sodelujoči na prireditvah, mora biti uporabljena za turistično trženje.

2.2 Vrste kolesarjenja Kolesarjenje vključuje vsa nemotorizirana potovanja s kolesom vključno s tistimi, ki uporabljajo kolo kot glavni prevozni način na delo in v trgovine ter tisti, ki uporabljajo kolo v prostem času ali za športne namene kot so tekmovanja, prireditve, (Wales Tourist Board 2002, 3). Kolesarjenje v prostem času ima vsekakor velik potencial, lahko je spodbuda turizmu, visoko kvalitetna pot za uživanje v neokrnjeni pokrajini ter dober način uporabe za vsakdanje transportne potrebe (Page 2004, 108). Kolesarjenje predstavlja zdrav, prijeten, ekonomičen pomen potovanja ter zagotavlja svobodnejšo in učinkovitejšo izrabo prostega časa ter intenzivnejše doživljanje okolja. Za razumevanje kolesarskega turizma je pomembno upoštevanje razlik med dvema vrstama kolesarjenja, ki jih koristijo kolesarski turisti. To sta kolesarjenje v prostem času in gorsko kolesarjenje. Kolesarjenje

Pri kolesarjenju v prostem času (gledano kot dnevni obisk ali počitniška aktivnost) poznamo:

• Prometno-prosto kolesarjenje, kjer ljudje kolesarijo na popolnoma prometno prostih kolesarskih stezah, ki so lahko dolžinske ali krožne. Ponavadi vključuje najem kolesa in je popularen tip kolesarske aktivnosti za družine in neizkušene kolesarje (Keeling et al 1999, 2).

• Podeželske poti - kolesarjenje po tihih cestah, kjer ljudje za kolesarske vožnje uporabljajo tihe ceste in podeželske poti po možnosti v povezavi s prometno prostimi kolesarskimi potmi. Kolesarska razdalja je ponavadi odvisna od ravni kolesarskih izkušenj, kjer je cilj bolj izkušenih kolesarjev kolesarjenje na daljše razdalje. Ljudje lahko uporabljajo objavljene kolesarske poti ali pa planirajo svojo lastno pot, kar pa je spet odvisno od izkušenj (ACK tourism. 2002, 9).

14

Gorsko kolesarjenje Kombinacija telesne kondicije, samoizkušenj in samokontrole, odpravljanje stresa, veličastna narava in zunanje izkušnje, kolesarjenje po gozdnih in blatnih poteh, skritih stezah, spektakularnih in zapuščenih gorskih dolinah, prečkanje pokrajin in doživljanje krajevnih gostoljubnosti ter kultur različnih krajev je le nekaj tem, s katerim lahko opišemo gorsko kolesarjenje kot edinstven šport (www.ulpbike.com). Kolesarjenje z gorskimi kolesi se je v prvi vrsti razmahnilo zaradi stika z naravnim okoljem ter bega iz urbaniziranega, asfaltiranega in motoriziranega življenjskega okolja (Šinko 1990). Gorsko kolesarjenje razdelimo v:

• Kolesarjenje po stezi; kolesarjenje po posamezno narejenih gorsko kolesarskih poteh, ki so ponavadi v gozdu.

• Cross Country; kolesarjenje po narejenih kolesarskih mrežah z uporabljanjem gozdnih poti, ki so nedostopne avtomobilom, stranskih poti ter neklasičnih cest.

• Downhill, kolesarjenje po zgrajenih downhill progah, ki so ponavadi v gozdu (ACK tourism. 2002, 9).

2.3 Opredelitev kolesarskega turizma Kolesarski turizem lahko definiramo kot rekreacijski obisk čez noč ali dnevni obisk od doma, kjer je kolesarjenje in gorsko kolesarjenje osnoven in pomemben del obiska (ACK tourism. 2002, 1). Kolesarski turizem vključuje:

• kolesarske in gorsko kolesarske počitnice in oddih, • kolesarjenje in gorsko kolesarjenje med počitnicami, • kolesarske in gorsko kolesarske dnevne obiske.

2.3.1 Kolesarske počitnice Glavni namen kolesarskih počitnic tako domačih kot tujih obiskovalcev je kolesarjenje. Počitnice so lahko daljše in trajajo od štirih do več nočitev, ali pa gre za krajši kolesarski oddih, od ene do treh nočitev (Keeling et al 1999, 1). Kolesarske počitnice lahko opredelimo kot:

Neodvisne kolesarske počitnice in oddih v določenem kraju

Tukaj gre za samostojno organizirane počitnice, kjer gostje bivajo v določenem kraju nekaj dni. Med nastanitvijo (npr. v kolesarskem hotelu, campu, motelu) hodijo na dnevne kolesarske vožnje. Oddih lahko vključuje tudi druge aktivnosti, vendar je kolesarjenje glavna aktivnost (ACK tourism. 2002, 6).

15

Neodvisne kolesarske turne počitnice in oddih Kolesarske ture, kjer gostje prenočujejo na različnih krajih, trajajo od dveh do treh dni do dveh tednov in jih ljudje planirajo in organizirajo sami (ibid., 6).

Pripravljene kolesarske počitnice in kratek oddih

Kolesarske počitnice so organizirane s strani kolesarsko počitniških operaterjev oziroma turističnih agencij. Lahko so v samonavigacijah (samostojno potovanje s priloženimi navodili o poteh) ali vodene z vodniki, s spreminjajočo nočitvijo ali nočitvijo na enem mestu, ter individualne ali skupinske počitnice (ibid., 6). 2.3.2 Kolesarjenje med počitnicami Lahko je definirano kot osnovno in priložnostno kolesarjenje na počitnicah. Osnovno je takrat, kadar je kolesarjenje pomemben del počitnic in kjer možnosti kolesarjenja pri izbiri destinacije igrajo pomembno vlogo, če ne že glavno. Zaradi namena kolesarjenja med dopustom turisti pripeljejo kolesa s seboj. O priložnostnih počitnicah pa govorimo takrat kadar je kolesarjenje bolj nenačrtovana počitniška dejavnost in ko se kolesa najemajo med dopustom (ACK tourism. 2002, 6). 2.3.3 Kolesarski dnevni obiski Pri kolesarskih dnevnih obiskih je zelo pomembna ločitev med kolesarskimi dnevnimi obiski in kolesarskimi izleti v prostem času, kjer ljudje kolesarijo znotraj domačega okolja. Takšni lokalni izleti so vsekakor pomemben del kolesarskega trga, vendar ne specifično del kolesarskega turizma. Kolesarski turizem je usmerjen h kolesarskim obiskom ljudi v prostem času izven njihovega bivališča. Kolesarski turist ima tako različne potrebe od ljudi, ki kolesarijo v svojem domačem kraju. Prav tako ponavadi porabi več denarja in zahteva posebne pripomočke, kot so najem kolesa, zemljevid poti in smeri, parkirišče za avto, prevoz kolesa ali javni prevoz. Najboljša osnova za ločevanje teh dveh tipov je gotovo čas trajanja izleta. Lokalni kolesarji imajo za cilj kratko razdaljo, medtem ko trajajo dnevni kolesarski izleti v povprečju najmanj pol dneva ali kar cel dan (ibid., 6). 2.3.4 Gorsko kolesarjenje Gorsko kolesarjenje lahko razdelimo v:

Neodvisni gorsko kolesarski oddih; samoorganizirani oddih vključuje dva do tri dni gorskega kolesarjenja na določenem območju. Ponavadi gre za oddih med vikendi, ki ga koristijo majhne skupine prijateljev, še posebej moški.

Pripravljen gorsko kolesarski oddih; oddih je organiziran in podprt s strani gorsko kolesarskega počitniškega operaterja, z vodenjem ali v samonavigaciji.

Gorsko kolesarjenje na počitnicah; gorsko kolesarjenje je ena izmed počitniških aktivnosti.

Gorsko kolesarski dnevni obiski, kjer gredo ljudje na dnevno gorsko kolesarjenje proč od doma in ponavadi potujejo z avtomobilom (ACK tourism. 2002, 7).

16

2.3.5 Ostali tipi kolesarskega turizma Tipi kolesarjenja, ki jih prav tako lahko prištevamo h kolesarskemu turizmu, so naslednji:

Kolesarski klubi, dnevne kolesarske vožnje in turne počitnice, organizirane s strani kolesarskih klubov za njihove člane, kolesarjenje v skupini.

Kolesarska in gorsko kolesarska tekmovanja in dogodki, gre za sodelovanja v kolesarskih in gorsko kolesarskih tekmah, izzivih in dogodkih, kot tekmovalec ali opazovalec.

Organizirane kolesarske vožnje, ki vključujejo tudi sponzorirane dobrodelne dogodke (ACK tourism. 2002, 7).

2.4 Tržni segmenti kolesarskega turizma Motivacija za kolesarski turizem vseh tržnih segmentov je vsekakor zdrav način življenja, sprostitev ter privlačnost pokrajine (Keeling et al 1999, 13). Kolesarski turizem tako vključuje naslednje tržne segmente:

• Kolesarji na kratkem oddihu; ta segment išče pobeg in izbira organizirane počitnice, ki predvidevajo lokalno znanje (z ali brez najema kolesa) in udobno namestitev. Ponavadi potujejo v skupinah in prekolesarijo 25 do 40 km v dnevu (Page 2004, 109).

• Počitniški kolesarji; sem štejem pare, družine ali prijatelje, ki iščejo počitnice na katerih bodo lahko uživali v možnostih kolesarjenja, ampak ne nujno vsak dan. Ta segment kolesarjev si sam organizira potovanja in ne uporablja že pripravljene počitnice ter koristi predvsem prometno – proste kolesarske steze. Ta segment ima svoja kolesa, zato ga ne zanima najem kolesa. Povprečno prekolesarijo 20 do 40 km vsak dan, kadar potujejo s kolesom (Page 2004, 109).

• Dnevni kolesarji; so kolesarji, ki jih zanimajo lažje krožne vožnje od 15 do 25 km in niso pripravljeni na kolesarjenje na dolge proge za obisk znamenitosti. Rajši izbirajo tihe podeželske poti, ki so seveda dobro označene (Page 2004, 109).

Glede na pogostost posluževanja kolesarjenja v prostem času lahko trg kolesarskega turizma razdelimo v (ACK tourism. 2002, 10; povzeto po SUSTRANS 2002): • Občasne kolesarje; v to skupino razvrščamo ljudi, ki redkokdaj kolesarijo, pogosto

nimajo lastnega kolesa, če pa ga že imajo, ga redkokdaj uporabljajo. Začasno ta segment vključuje še družine z majhnimi otroki, saj imajo le ti omejene kolesarske zmožnosti

• Priložnostne kolesarje; ljudje, ki kolesarijo za veselje med počitnicami, vendar manj med zimskim časom. Ponavadi so lastniki koles. Osnovni motiv kolesarjenja je odkrivanje in uživanje v naravi.

• Pogoste kolesarje; v to skupino spadajo ljudje, ki v prostem času kolesarijo približno enkrat ali dvakrat na štirinajst dni med poletjem, ter ponavadi enkrat na mesec v zimskem času. So lastniki koles.

17

• Kolesarske navdušence; to so ljudje, ki kolesarijo vsaj enkrat med vikendom, ne glede na letni čas, čeprav manj pogosto med zimo. So lastniki koles in visoko neodvisni, saj ponavadi načrtujejo svoje lastne kolesarske poti.

Tukaj imamo še drugo skupino pogostih kolesarjev, ki na osnovi priložnosti kolesarijo za veselje. Ta skupina ima podobne želje kot kolesarski navdušenci. Kot poseben segment s posebnimi željami so lahko tudi družinski kolesarji v prostem času. Najvišji pomen dajejo zagotovo varnosti in v veliko primerov koristijo prometno proste poti. Razliko med posameznimi segmenti je zelo težko natančno določiti. Kje se eden segment konča in drugi začne, je skorajda nemogoče reči, posledično tudi zaradi nenehnega premikanja ljudi iz enega v drugi segment (Keeling et al 1999, 6). Gorske kolesarje razdelimo v :

• Kolesarji po stezah, ki iščejo izzivalne vožnje in adrenalinske izzive. Prevladujejo moški med 20 in 30 letom in sicer od relativno neizkušenih priložnostnih kolesarjih do visoko izkušenih in sposobnih kolesarjev. Za ta segment je zelo pomemben del tehnični vidik. Kolesarji so prav tako zainteresirani za druge avanturistične aktivnosti in adrenalinske športe.

• Cross country kolesarji so v osnovi starejših let kot prejšnji segment in pogosti

gorski kolesarji. Ponavadi planirajo svoje lastne poti.

• Downhill kolesarji so visoko spretni kolesarji. Pri tem segmentu prevladujejo mlajši moški, posebej pomembno pa je tekmovalno kolesarjenje (ACK tourism. 2002, 12 povzeto po SUSTRANS 2002).

2.5 Razvoj in rast kolesarskega turizma Želja po sprejemljivi obliki turizma, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudnikov turistične industrije, je pripeljala do razvoja kolesarjenja kot (Ritchie at al 1999, 25-26):

• pomembne oblike turističnega prevoza; kolesarjenje kot sprejemljiva transportna možnost tako za javno uporabo kot izlete in počitnice v prostem času, ponuja praktično alternativo za zmanjšanje uporabe avtomobilov. To bo zagotovilo ekonomsko vitalnost na dolgi rok, izboljšanje ekoloških razmer in zdravja ljudi. Kolesarjenje se dobro prilega tudi v prihodnje transportne načrte, saj ponuja široko dostopnost, je primeren in okolju prijazen način transporta (http://www.dft.gov.uk/stellent/groups/dft_susttravel/documents/page/dft_susttravel_503877-02.hcsp#P105_5915);

• doživljanja potovanj nekoliko drugače; razlog, da se odločimo za kolesarski turizem, je želja po uživanju prostega časa z odkrivanjem krajev in območij izven urbanizacije, povezovanjem ekoloških počitnic v naravi, z naravo in tradicijo. Kolesarski turizem tako ustvarja »idealen zakon« med umetnostjo, kulturo,

18

zgodovino, razvedrilom, tradicijo in fizično vajo, ki postane instrument za spoznavanje in odkrivanje okolja (http://www.italybikehotels.it/en/index.jsp).

Pomemben steber v razvoju kolesarskega turizma pa je zagotovo razvoj sheme Evrovela, evropskega omrežja kolesarskih poti, ki je projekt Evropske kolesarske zveze, da razvije 12 dolgih kolesarskih poti, ki potekajo skozi vso Evropo. Celotna dolžina teh poti je preko 60000 km (www.eurovelo.org). Cilj Evrovela je dvojni:

• spodbujati kolesarjenje kot obliko transporta in

• promocija kolesarskega turizma.

Spodbujanje kolesarjenja kot oblike transporta deluje v treh smereh. Razvoj dolgih poti je v korist lokalnim kolesarjem, pogosto v letnem času, medtem ko mora predstavljanje kolesarjenja na počitnicah spodbuja ljudi, da kolesarijo več v domači državi. Razvoj omrežja in osveščanja javnosti lahko dvigne profil kolesarjenja v mnogih državah, kjer je bilo potisnjeno ob stran v preteklosti. Z investiranjem v kolesarski turizem se bo povečala cela vrsta koristi, od ohranitve okolja in kreiranja pomembnih lokalnih možnosti v majhnih in srednjih podjetjih, promoviranja Evropske zveze, spodbujanja naselitev v podeželja, znižanje onesnaževanja in prometa ter spodbujanje mirnega lokalnega prometa kot prioriteta za javnost (http://www.friefugie.dk/poland/eurovelo_jel_en.html). Rast kolesarskega turizma je v spremembi razlogov za potovanja, spremenjene motiviranosti v okolju prijaznih potovanj ter družbenega konteksta. Narašča število tistih, ki na potovanjih, bolj aktivno sodelujejo in se bolj zavedajo zdravja in dobre fizične pripravljenosti ter izbirajo za svoja potovanja okolju prijazne destinacije (Ritchie at al 1999, 6). 2.6 Koristi in negativni učinki kolesarskega turizma Kolesarski turizem lahko prinese vrsto koristi posameznikom, gospodarstvu in celotnemu prebivalstvu. Kolesarjenje prav tako prinese zadovoljstvo, zagotovi ekonomski pomen transporta in je uporaben za ljudi različne starosti z različnim nivojem sposobnosti (Wales Tourist Board 2002, 3).

• Kolesarski turisti predstavljajo naraščajoč in dragocen turistični trg predvsem za manj razvite regije. Z razvojem razširjenih kolesarskih stez se poveča dostop do podeželja in manj razvitih območij ter odpirajo nove možnosti turizmu (www.nationalcyclingstrategy.org.uk/cycling_policy.html).

• Ker kolesarji uporabljajo lokalne storitve, je tukaj večja verjetnost, da bo denar ostal v lokalni ekonomiji ter tako pomagal podpirati lokalne klube in gostilne s tradicionalnimi jedmi, vaške trgovine, majhne vaške znamenitosti in ostalim, ki skrbijo za nastanitev kolesarjev (Keeling et al 1999,3).

19

• Kolesarski turizem je okolju sprejemljiva oblika turizma z minimalnimi posledicami na okolje in skupnost. Razvoj kolesarskega turizma lahko igra pomembno vlogo pri zniževanju zaupanja obiskovalcev v potovanja z avtomobilom in lahko pomaga ublažiti pritisk prometa v bolj okolju občutljivih območjih (ACK tourism. 2002, 21).

• Kolesarski turizem omogoča tako lokalnim prebivalcem kot obiskovalcem spoštovati okolje (Wales Tourist Board 2002, 3). Kolesarjenje zmanjšuje onesnaževanje zraka, prispeva k ohranitvi kvalitete voda in vegetacije ter zmanjšuje hrup (Solly 2003, 2).

• Kolesarjenje lahko izboljša zdravje ljudi z zmanjševanjem rizika za bolezni srca in izgubljanjem prekomerne teže. Testi kažejo, da se po štirih do petih mesecih rednega kolesarjenja telesna kondicija v povprečju izboljša za 13 odstotkov in telesna maščoba v povprečju pade od dva do tri kilograme. Redna vadba zagotovo zmanjšuje stres ter prispeva k dobremu fizičnemu in duševnemu počutju (www.nationalcyclingstrategy.org.uk/cycling_policy.html).

• Povečanje turistične industrije lahko pritegne in okrepi poslovanje, odpira nova delovna mesta in povečuje dohodek ljudi (http://www.bikewalk.org/assets/Reports/economic_impact.htm).

• Kolesarjenje zmanjšuje prometni naval in se zavzema za uporabo javnega transporta (Wales Tourist Board 2002, 3).

• Kolesarjenje spodbuja turizem, ki je sprejemljiv okolju, je kulturen, družaben in ekonomski (Wales Tourist Board 2002, 3).

• Kolesarjenje omogoča kvalitetno življenje, ki je rezultat življenja v skupnosti z mnogo prostora in zelenih poti, kar predvideva tudi mnogo možnosti za kolesarjenje (North Carolina Department of Transportation, division of Bicycle and Pedestrian transportation 2004, 5).

• Z avtomobilom se letno poškoduje in ubije na tisoče ljudi, s kolesom ne. Na istem mestu kot avto je lahko parkiranih dvajset koles (www.whycycle.co.uk/whatbike.htm)

• Kolesarjenje kot dodatna atraktivnost in aktivnost lahko zagotovi podaljšanje nastanitve in spodbudi ponoven obisk (Keeling et al 1999, 3).

• Kolesarski turizem lahko v območja privabi nove tipe obiskovalcev (Keeling et al 1999,3).

• Razvoj in promocija kolesarskih stez lahko razširi možnosti rekreacije za tiste brez avtomobilov (ACK tourism. 2002, 22).

20

Negativni učinki Turizem, še bolj pa nekatere oblike rekreacije močno obremenjujejo občutljive habitantne tipe in območja, kjer se razmnožujejo občutljive vrste. V Sloveniji so to poleg jam predvsem malo obiskana in težko dostopna območja, ki jih je možno ohraniti pred nezaželenimi pritiski z ustreznim usmerjanjem obiskovalcev in njihovim ozaveščanjem (http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/turizem.pdf). Da k siromašenju pestre dežele ne bi svojega dodali tudi kolesarji, se morajo tudi ti držati nekaterih pravil okolju prijaznega obnašanja, s katerim ne bodo motili ostalih uporabnikov prostora. Vsi se moramo zavedati, da vsaka dejavnost predstavlja določeno obremenitev oziroma škodo v okolju. Ta je še posebej očitna, ko doseže masovne razsežnosti. Dokler se kolesar drži cest in utrjenih kolovozov, težko govorimo o škodljivem vplivu na okolje. Problemi se pojavijo, ko zapusti utrjeno pot in zapelje na travnik, na polje ali v gozd. Nevarnost poškodbe tal in rastlinstva ter razvoja erozijskih procesov se poveča na vlažnih ali od dežja in snežnice razmočenih tleh, še posebej pri vožnji navzdol med pogostim zaviranjem (Maher 1996, 11). Drugačne vrste problemi pa so nasprotja med kolesarji in drugimi uporabniki prostora. Pojav novega uporabnika poruši ustaljeno ravnotežje in sproži iskanje novih medsebojnih odnosov. Do nasprotij med planinci in (gorskimi) kolesarji prihaja zaradi uporabe istih poti, pri čemer se pešci ob srečanju počutijo ogrožene. Do sporov z lovci pride zaradi plašenja divjadi, z gozdarji in kmetovalci pa zaradi poškodb tal in rastlinstva. Potreben je medsebojen dogovor in izoblikovanje pravil, katerih naj bi se držali vsi uporabniki prostora (ibid., 11). Če se kolesar drži določenih pravil vedenja, ne predstavlja pretirane obremenitve ali pa celo sovražnika že uveljavljenih dejavnosti. Celo nasprotno, kolesarjenje zmanjšuje uporabo motornih vozil, katerih vplivi na okolje so vse prej kot blagodejni (ibid., 11).

21

3 RAZVOJ KOLESARSKE DESTINACIJE Spremembe gospodarskih in družbenih okoliščin vodijo k zmanjšanju storitev v podeželskih območjih, povečujejo nezaposlenost in imajo za posledico preseljevanje iz nerazvitih območij v mesta, zaradi česar je nujna naraščajoča potreba po iskanju stvari za regionalni ekonomski razvoj (Ritchie at al 1999, 11). Destinacije so si zelo raznolike in vsaka lahko ima edinstven krog problemov in možnosti. Razvoj turizma lahko ima zaradi tega pozitivne in negativne strani za določeno destinacijo. Med negativne štejemo:

• Spremembe turizma, ki imajo resne posledice za prebivalce na destinacijskem območju,

• destinacijska območja (katera so ponavadi odvisna od turizma, ki prinaša dohodek in zaposlitve) so izpostavljena tveganju za poškodbe, ki jih za sabo pustijo številni obiskovalci (Laws 1995, 2-3).

Pozitivne strani turistične industrije v destinaciji so dobro dokumentirane. Turistična potrošnja očara območje s prinašanjem premoženja in stimuliranjem zaposlovanja (Laws 1995, 3). Nasproti turistom z avtomobili kolesarji svoje počitniške potrebe bolj zaupajo lokalni ponudbi. Ta provizija lahko pomaga narediti kraj za kolesarsko destinacijo in tako prinaša nov vir dohodkov. Raziskave so pokazale, da kolesarski turisti potrošijo v povprečju vsaj toliko kot ostali turisti (Ritchie at al 1999, 11). Razvoj regije kot kolesarske destinacije vsekakor zahteva različne korake. Pomembno pa je, da izpeljemo razvoj turizma v smeri zaščite okolja, kulture in družbene pestrosti območja. Uspeh turistične destinacije je vsekakor odvisen od rednih prihodov številnih obiskovalcev in učinka njihove aktivnosti med obiskom. Pritok turistov v destinacijo je odvisen od številnih faktorjev vključno z dostopnostjo destinacije, stroški obiska ter od informiranosti turistov o znamenitostih in privlačnostih območja. Uspeh pa si zagotovimo tudi z nenehnim vlaganjem porabljenega dohodka turistov v gradnjo nove infrastrukture ali izboljšanje že obstoječe, v zmanjšanje negativnih učinkov na okolje oziroma ekologijo, ekonomijo, … (Laws 1995, 7). Turizem je in bo ena izmed možnosti razvoja nekaterih območij, zato je lahko kolesarjenje pomembna razvojna priložnost v gospodarsko in turistično manj razvitih območjih (Vidjen in Novarlič 2005, 15). Kombiniranje kolesarjenja z javnim transportom Pri razvoju kolesarske destinacije pa pomembno vlogo igra tudi dobra in učinkovito transportno izbira, kjer gre ponavadi za kombiniranje kolesarjenja z javnim transportom. Kolesarski turizem je naraščajoč trg in kolesarski turisti vedno bolj želijo odkrivati in spoznavati različne dežele in pokrajine. Na pot pa kot prioriteto želijo vzeti svoje kolo. Privatni avtomobili iz mnogo razlogov niso najbolj praktična izbira za kolesarske

22

počitnice, saj kolesarjenje kot okolju prijazna oblika transporta zahteva tudi okolju bolj prijazen način transporta v točki odhoda iz domačega kraja in prihoda. Železnica tako predstavlja okolju najbolj prijazno obliko prevoza od doma do izhodišča ali obratno, čeprav so tukaj še številni avtobusni in ostali servisi, ki zagotavljajo prevoz koles in mnogo možnosti, ki spodbujajo povezovanje skozi izboljšave prostorov za parkiranje koles na avtobusnih postajah. Pri kolesarjenju in železnicah gre torej za sestavljeno potovanje, ki vključuje uporabo kolesa v povezavi z železnico. Prav tako vključuje številne različne aktivnosti kot zmogljivosti in storitve, ki omogočajo, da je potovanje udobno, zanimivo ter zanesljivo za uporabnike (http://www.nationalcyclingstrategy.org.uk/cycling_and_public_transport.html). Storitve železnic za kolesarski transport tako odpirajo trg za nove kliente. Uspeh tako imenovane »kolesarske kočije« je v nekaterih Evropskih državah znak, da je tam imeniten trg za kolesarske počitnice. Mnoge kolesarske destinacije so dostopne z vlakom, zato imajo tam železnice dobro začetno točko, da pridobijo kolesarske turiste, ki bodo uporabljali njihove storitve (http://www.ecf.com/publications/Download/traingb.doc). ECF (European Cyclists Federation) je prepričana o potrebi razumljivega in obširnega sistema za potovanja z kolesom po Evropi. Zahteve za ta sistem so naslednje (http://www.ecf.com/publications/Download/traingb.doc):

• Sistem mora biti čist in razumljiv za kliente. Tarifni sistem in pot obravnavanja koles morata biti standardizirana.

• Vzeti kolo s sabo na vlak mora biti tako enostavno kot vzeti kolo na avto ali letalo.

• Železniški vozni park mednarodnih vlakov mora biti oblikovan za prevažanje številnih kolesarjev (koles).

• Oblika teh železniških voznih parkov mora omogočiti potovalcem natovoriti in iztovoriti kolesa brez kakršnih koli zamud. Ta zahteva ima za posledico oblikovanje vhoda na vlak, nadstropja vlaka in razporeditev prostora za prtljago na vlaku.

• Potreben je dogovor med operaterji železnic glede nivoja storitev in cen.

• Informacije o možnostih kolesarskega transporta morajo biti lahko dostopne.

• Karte za udeležence potovanj in kolesarski transport morajo biti na voljo pri istem oknu.

• Rezervacijski sistem mora vključevati tudi možnosti transporta. Turisti morajo vsekakor dobiti čisti in jasen pogled na razpoložljive storitve. Železniška podjetja morajo skrbeti za storitve, po katerih povprašujejo turisti. Oblasti bi morali promovirati način potovanja in obliko turizma, ki zmanjšuje negativne vplive na družbo (http://www.ecf.com/publications/Download/traingb.doc). Ponudba slovenskih železnic za kolesarje še ne dosega ravni mnogih evropskih držav. Razlog tiči v premajhni zainteresiranosti s strani železnic, da prilagodijo svojo ponudbo zahtevam kolesarskih turistov v Sloveniji.

23

3.1 Infrastruktura2 Da se v določenih krajih in regijah odvijajo uspešne športne turistične aktivnosti, je odvisno predvsem od primerne in ustrezne infrastrukture in prostora. Sem štejemo športne pripomočke, namestitve, zračno, cestno in železniško mrežo tako iz regije in v regijo ter ostale turistično usmerjene pripomočke, kot so restavracije, trgovine, … Za uspešno izpeljane turistično športne aktivnosti so potrebni tako aktualni kot obstoječi športni pripomočki. Dejstvo je, da če nastanitvene in transportne zahteve ne morejo biti zadovoljene oziroma so neprimerne, se bodo tudi majhni regijski dogodki težko obdržali. Športni pripomočki so dragi za oskrbovanje, zaradi tega je skoraj vedno potrebno sodelovanje vlade. To lahko vodi k izkrivljanju v pripravi pripomočkov zaradi prioritete drugih vplivnih dejavnikov kot dojemanje za korist skupnosti. Razmerje med športnimi pripomočki in organizacijo je zapleteno. Vlaganja v investicije se lahko le redkokdaj uravnavajo na osnovi njihove uporabe za glavne športne dogodke. Prav tako ne morejo domnevati, ali popolna priprava visoko kvalitetnih športnih pripomočkov lahko garantira regiji ali državi velike športno turistične možnosti. V prvi vrsti mora regija sama biti dovolj privlačna za goste ter nato na osnovi gostiteljevih prireditev zagotovi ustrezno uporabo športnih pripomočkov. Cenovna učinkovitost je ključ premišljenih in privlačnih investicij v pripomočke. Ceno priključitve pripomočkov z gradnjo in strukturo po državnih in mednarodnih standardih preprosto ne more zagotoviti skupnost sama. Reklamna sposobnost pripomočkov se lahko zmanjša, kadar je sprejemna nastanitev in transportna infrastruktura neustrezna za gostiteljev večji dogodek. Nedavno je nastal trend v smeri konstrukcije več namenskih pripomočkov, ki so lahko koristne za raznovrstne družbene in zabavne funkcije kot tudi za organiziranje različnih športnih aktivnosti in dogodkov. Takšna vrsta pripomočkov se lahko izkaže za bolj cenovno uspešno kot tradicionalni pripomočki, ki so ozko opredeljeni za posamezen šport ali vrsto športa. Ko investiramo v pripomočke, je prav tako pomembno, tako pri vladnih kot privatnih investitorjih, da upoštevajo regionalne pripomočke v okolju, ter se s tem izognejo podvojitvi in maksimiranju dopolnilnih pripomočkov v bližini. Razvoj regionalnega športnega središča za posamezen šport lahko zmanjša tveganje za sestavo športno specifičnih pripomočkov, ki pa so ekonomsko nesprejemljivi. Državni/regionalni pripomočki Vlaganje v pripomočke in njihovo izboljšanje se stopnjuje z informacijami o izboljšanju povpraševanja po regijski športni infrastrukturi. To lahko pomaga tudi pri naslavljanju težave tistim, ki promovirajo dogodke in organizatorjem, ki se pogosto zavedajo, kakšni pripomočki in kakšni standardi so na voljo v posameznih regijah. Pri organiziranju dogodkov je potrebno paziti, da v istem času v regiji ni več dogodkov ter da niso organizirani z malo znanja. To bi lahko imelo resne posledice tako za vse dogodke kot tudi mnogo škode za infrastrukturo in storitve, saj lahko prekoračijo zmogljivosti kapacitet v

2 Sport and Tourism Division 2000, 32-34.

24

regiji in zmogljivosti upravljanja. Prav tako so pomembni podatki o koriščenju športnih aktivnosti, predvsem tam, kjer so prisotna močna sezonska nihanja. Na ta način lahko športno turistična aktivnost v povezavi z ostalimi dogodki, ki temeljijo na turističnih aktivnostih pomaga takrat, ko je majhno povpraševanje in razbremeni vrh sezone. Namestitvena infrastruktura Eden glavnih uspehov za maksimiranje koristi turistično športnih aktivnosti in prireditev, ki so na voljo, je zagotovo število dostopnih namestitev. Kot del vsakega regijskega računa je namestitev smernica, ki pove podrobnosti o število razpoložljivih postelj v vsakem sektorju na trgu. Z ugotavljanjem vrste prostih namestitev se lahko lokalni športno turistični organizatorji bolj učinkovito pripravijo na športne dogodke, saj vedo, da je primerna namestitev za določen trg prosta (Sport and Tourism Division 2000, 33). Bistven del razvoja športnega turizma v regiji je poznavanje koristi, ki lahko uspešno vplivajo na celotno skupnost. Posamezne priložnosti v regiji je potrebno takoj vključiti v pripravo storitev ter spodbuditi zavest o pomembnosti nudenja storitev za potrebe gostov, saj si s tem pri njih zagotovimo pozitivne izkušnje (ibid., 33). 3.1.1 Kolesarska infrastruktura Naraščajoče število Evropskih držav kot so Anglija, Danska, Francija Nemčija in Švica razvijajo turistično kolesarsko infrastrukturo kot osnovno s spoštovanjem do kolesarskih poti in dajejo pozornost kolesarjenju kot družbeni, rekreacijski in turistični aktivnosti. Te pobude zvišujejo kolesarski turizem v povezavi s prometom in dajejo možnost ekonomskemu razvoju podeželskih in manj razvitih območij v neposredni bližini stez in poti, skozi kreiranje nove infrastrukture in kar je najbolj pomembno skozi vzdrževanje obstoječe infrastrukture in storitev (hoteli, trgovine, …) (Ritchie at al 1999, 4). Potreben nivo razvoja kolesarske turistične infrastrukture je odvisen od nivoja uporabe, ki jo pričakujemo oziroma nameravamo pritegniti. Če so uporabniki začetniki, morajo biti storitve (pijača in hrana) na razpolago vsakih 10 do 15 km. Za lahke ture ponavadi ustreza, da so storitve vključno s hrano in pijačo na razpolago vsakih 25 do 30 km, razen pri kakšnih klimatskih skrajnostih. Kolesarji zmernih sposobnosti imajo hrano in pijačo za 50 do 60 km, preden potrebujejo storitve, nato želijo močan in zdrav obrok ter nočni počitek. Če so storitve dosegljive le na vsakih 80 do 100 km, lahko pričakujemo le resne kolesarje. Ceste za turo so lahko »obupne«, vendar če so storitve primerne in dostopne takrat, ko jih kolesarji potrebujejo, je lahko kolesarska tura še vedno uspešna (Mozer 1995). 3.2 Kolesarjem prijazna destinacija Skupnost, ki je kolesarjem prijazna, je vidna kot prostor z visoko kvaliteto življenja. Tukaj lahko pogosto govorimo o naraščajočih osebnostnih vrednotah, naraščajočim poslovanjem in naraščanju turizma. Skupnost je prostor, kjer se ljudje počutijo varno in udobno pri kolesarjenju za zabavo, fitness in prevoz. Dobro zasnovana kolesarska sredstva (pripomočki), kolesarska varnost, dobro izobraževanje o kolesarjenju, kolesarjem prijazna

25

politika in aktivna promocija kolesarjenja so znaki, ki kažejo, da je skupnost kolesarjem prijazna (http://www.bicyclefriendlycommunity.org). Območje, ki želi privabljati kolesarje in se uveljaviti kot kolesarska destinacija, mora imeti naslednje (osnovne) sestavine (Munda Biddi Trail Foundation 2002, 4):

• mrežo slikovitih kolesarskih stez in prosto prometnih poti,

• možnost nočnega postanka v neposredni bližini proge,

• krožne dnevne steze in povezavo z lokalnimi atrakcijami,

• vrsta prostorov za jedi, vključno s pravilno prehrano za kolesarje,

• kakovostne lokalne mape, vodiče in informacijski center za kolesarje,

• možen najem kolesa in transportnega sredstva na in iz vlaka,

• kolesarjem prijazna namestitev s kolesarsko trgovino,

• varen prostor, kjer pustimo avtomobil, ko kolesarimo,

• možnost popravila kolesa. Turistične raziskave kažejo, da kolesarji ostajajo na določenem območju dalj časa kot ostali avanturni turisti, ker se lahko neodvisno premikajo in lahko tako nemoteno obiskujejo lokalne znamenitosti. Polne ceste in promet so največje breme za kolesarje. Mnogo ljudi zato vzame varno kolesarsko okolje za največjo prioriteto (www.sustrans.org.uk ). 3.2.1 Gorskim kolesarjem prijazna destinacija

Kot vemo, je za razvoj kolesarjenja v določeni destinaciji potrebno veliko priprav, dela, volje, usklajenosti ter interesov vseh ljudi, ki želijo pri tem sodelovati. V nadaljevanju želim predstaviti 15 korakov, ki so potrebni, da bo razvoj kolesarjenja v destinaciji uspešen. Primer je naveden za gorsko kolesarjenje in povzet po IMBA (http://www.imba.com/resources/bike_management/tourism.html).

1. Odlične mape za obiskovalce. V prvi meri je potrebno izdelati mape, ki bodo jasno in natančno pokazale najboljše steze za gorsko kolesarjenje na območju. Zajemajo naj kratek opis območja, stopnjo težavnosti, značilnost steze ter upoštevanje vremenske napovedi in varnosti. Mapa naj prav tako vključuje informacije o parkiranju in kolesarskih zmogljivostih.

2. Predstavitev poti na vseh nivojih. Zaradi različnih izkušenj kolesarjev je potrebno predstaviti celoten sistem kolesarskih poti. Za začetnike je potrebno predstaviti lažje poti za potovanje, kot so tlakovane poti, umazane ter divje umazane poti. Za vmesne in napredne kolesarje predstavimo gozdne poti, izzivalne samostojne poti in downhill steze.

3. Priporočene poti naj bodo speljane skozi zgodovinske znamenitosti in edinstvene lepotne poglede.

26

4. Kolesarski hoteli. Kolesarji iščejo primerne prostore za nastanitev, ki izpopolnijo njihov življenjski stil. Ugaja jim kamp blizu poti, ter zadnje čase vse bolj popularen hotel z nočitvijo in zajtrkom, ki je sprejemljiv za kolesarje.

5. Profesionalna fotografiranja poti. Slike poti in področja naj bodo fotografirana profesionalno. Diapozitive in digitalne fotografije, ki bodo koristile kot velik magnet, naj območja pošljejo revijam ali časopisom.

6. Pridobitev medijev. Ko bomo pripravljeni, ponudimo medijem plačilo za objavo naših gorsko kolesarskih poti ne samo vodilnim kolesarskim revijam, ampak tudi splošnim revijam in dnevnim časopisom.

7. Dobra predstavitev poti. Negativno izkušnjo bodo imeli zagotovo izgubljeni kolesarji. Oblikovati, napisati in posredovati je potrebno točne znake, ki dopolnjujejo znake in znamenja, ki so že na mestih. Tukaj ne gre za znake onesnaževanja, ampak za preprosta znamenja, ki usmerjajo gorske kolesarje.

8. Razvoj vzdrževanih posameznih poti.

9. Ponudba ostalih rekreacijskih aktivnosti in počitniških elementov na izbranem območju, ki ugajajo gorskim kolesarjem. Pešačenje, plezanje in ostale aktivnosti turizma naredijo območje zanimivejše in privlačnejše obiskovalcem. Gorski kolesarji radi jedo - še posebno po celodnevnem sedenju na kolesu - tako je enostaven list možnih restavracij zelo cenjen in zaželen. Gorski kolesarji zelo spoštujejo restavracije, ki ponujajo dobro hrano v udobnem ambientu.

10. Pripravljeni oddih. Kombinirana ponudba, ki združuje gorsko kolesarjenje z namestitvijo, obroki in podporo kolesarske trgovine.

11. Za kolesarski turizem je potrebno zgraditi podporo skupnosti s poudarkom na ekonomskih koristih. Kolesarji porabijo denar za hrano, nastanitve, spominke, … Če skupnost ni vključena in ne poskrbi za določene stvari, bo naše območje le kratek postanek na njihovi poti.

12. Podpora kolesarjem s prisotnostjo kvalitetne kolesarske trgovine. Trgovina lahko ima enega delavca zaposlenega samo za dajanje različnih informacij kolesarjem, kje naj najdejo nastavitev, kje so dobre poti za kolesarjenje, …

13. Bistvene so samostojne poti.

14. Pomagajte družbi - skupnosti razumeti gorsko kolesarjenje. Nekateri ljudje ne ločijo razlike med gorskim kolesarjenjem in motociklizmom. Gorsko kolesarjenje je tiho izven cestno kolesarjenje z nizkim onesnaženjem za okolje. Raziskave kažejo, da ima podobne vplive na poti in naravo kot pešačenje.

15. Bistvenega pomena za uspeh pa je zagotovo pomoč skupnosti z nakupom investicij in izboljšanjem infrastrukture, kar je bistvenega pomena.

27

3.3 Zagotovitev trga z organiziranjem kolesarskih dogodkov Na koncu bi rada izpostavila še pomen organiziranja kolesarskih dogodkov kot odlične promocije kolesarskega območja ter dober način pridobivanja domačih in tujih kolesarskih privržencev. Kolesarjenje je vsekakor strast, ki se »naseli« v vsakem kolesarju, posledično le-ta nameni pomemben delež časa in denarja kolesarjenju. To pokaže, kako pomembna je promocija kolesarskih prireditev in sodelovanje med organizatorji. Zadovoljiti udeležence je vsekakor najboljši način, da si zagotovimo uspeh in rast tudi na prihodnjih prireditvah (http://www.bikesa.asn.au/cycletourism/research.htm). V regijo pride denar s plačilom članarine - pristojbine, nastanitvijo, nakupom hrane in transportom. Domači kolesarji oziroma tekmovalci in tisti, ki pridejo znotraj države lahko izberejo počitnice pred dogodki ali po njih, ali pa se vrnejo zaradi drugih priložnosti po začetni predstavitvi destinacije še naslednja leta. Z organizacijo prireditev prav gotovo naredijo reklamo za destinacijo in predstavijo še druge priložnosti in možnosti v destinaciji. Le pri dobri organizaciji se bodo kolesarji vračali in promovirali tekmovanje še ostalim (http://www.bikesa.asn.au/cycletourism/research.htm). Organiziranje kolesarskih dogodkov spodbuja prebivalce, da naj se rajši odločajo za počitnice doma v svoji državi. S tem dvignejo zavest regionalne turistične destinacije in imajo za rezultat daljše načrtovanje počitnic okoli kolesarskih prireditev ter posledično tudi velikansko možnost proizvajanja turističnega dohodka. Usklajeno planiranje, pomembna promocija v državi in izven nje, ter izpeljava dogodka mirno in profesionalno pomeni povratno korist in sicer ponovno vračilo kolesarjev (http://www.bikesa.asn.au/cycletourism/research.htm).

28

4 KOLESARSKI TURISTI 4.1 Profil kolesarskih turistov Profil kolesarja v večini primerov pokaže treniranega amaterskega kolesarja, ki se odloča za kolesarjenje z namenom sprostitve in preživljanja prostega časa v obliki športne aktivnosti, ki ne utruja preveč (strategija trženja slovenskega turizma 2003-2006, 26). Glede na raziskave delimo najštevilčnejše kolesarske turiste v Evropi v naslednji dve večji skupini:

• Prva skupina je nekje med 40 in 55 letom, potujejo v paru ali v majhnih skupinah ter ostanejo v povprečju 3 do 4 noči.

• Druga večja starostna skupina kolesarjev je nekje med 20 in 29 letom. Za obe skupini velja, da si potovanja in nastanitve večinoma organizirajo sami in ne rezervirajo vnaprej (Keeling et al 1999,13). 4.2 Pričakovanja kolesarjev Zahteve turistov z avtomobili (hitra hrana, verige hotelov, usluge, …) se vsekakor razlikujejo od pričakovanj kolesarjev na potovanju, kjer prevladujejo lepote pokrajin, kulturne in zgodovinske znamenitosti, ceste z malo prometa, dobre mape in vodiči, kolesarjem prijazne nastanitve, … (http://www.boquetriver.org/newsbicycletourism.html). 4.2.1 Kolesarski hoteli

Vedno večje razmerje med naraščajočim številom kolesarskih turistov in razpoložljivo nastanitvijo kaže na to, da je kolesarski turizem postal pomemben steber v kolesarski industriji. Kolesarskim turistom pa nepogrešljiv faktor na potovanjih vsekakor predstavlja hotelska in gurmanska industrija (http://www.eurobike-exhibition.de/html/en/index.php)

Hoteli, specializirani za kolesarje so namenjeni temu, da ponudijo uživajoče in zabavne počitnice v prostornem dometu specialnih storitev in primerne tehnične in logistične pomoči kolesarjem (Italy bike hotel 2005, 9). Gostje lahko v teh hotelih najdejo:

• Varno kolesarnico; varno kolo - sproščujoče počitnice. Kolo bo varno spravljeno le v posebnih zaklenjenih prostorih z verigo in kljuko, ki so rezervirani samo za hotelske goste.

• Garažo/delavnico; popolnoma opremljen prostor z opremo in orodjem, ki jih kolesarji potrebujejo za vzdrževanje in popravila svojih koles.

29

• Pralnico za športna in strokovna oblačila; dnevno pralne storitve so na voljo za športno opremo na povratku iz treninga ali izleta, kot tudi čiščenje čevljev v primeru dežja.

• Ustrezne obroke; uravnoteženi energijski obroki s tradicionalnimi lokalnimi jedmi, prilagajanje obrokov pred in po izletu ter pri težjih vzponih pripravljena hrana za na pot – sendviči, sadje, zelenjava, …

• Kolesarski vodič; gostom so v hotelih na voljo izkušeni kolesarski vodiči za spremljanje in pomoč na izbranem izletu. Če se gostje odločijo za individualni izlet, jim vodič svetuje progo, ki najbolj ustreza njihovim zahtevam.

• Kolesarske mape; hotel zagotovi zemljevide in načrte poti z vsemi tehničnimi opisi in prevodi.

• Medicinsko pomoč in psihoterapijo; psihoterapevt in prva pomoč priskoči gostom na pomoč za manjše poškodbe in mišične probleme (krče), ki jim lahko pokvarijo kolesarske počitnice.

• Masažni prostor; po težkem dnevu se lahko gostje sprostijo v savni ali se prepustijo rokam izkušenih maserjev. Posebna ponudba za goste pa je članstvo v gimnastiki ali bazenu.

• Sodelovanje s specializiranimi trgovinami, ki pri različnih mehaničnih težavah zagotovijo vso potrebno opremo za kolesarje.

• Drugo; najem kolesa, vremenske informacije, opozorila, informacije o javnih prevozih, …(Italy bike hotel 2005, 4-5).

Obseg storitev je vsekakor odvisen od kategorizacije hotela. Specializacija na kolesarske storitve pomeni odpiranje vrat naraščajočemu številu ljudi, ki so se odločili za turistično kolesarjenje v različnih oblikah, od profesionalnega, pol-profesionalnega, kolesarskim navdušencem in amaterjem, ekoturistom ter ljubiteljem aktivnih in dinamičnih počitnic v spremstvu družine in prijateljev (Italy bike hotel 2005, 9). Kolesarji se pri namestitvah ne odločajo le za kolesarske hotele ampak tudi kampiranje, motele, … Za poudarek na namestitvah v kolesarskih hotelih sem se odločila zaradi vedno večje »poplave« le-teh v razvitih kolesarskih državah, saj kolesarski turisti v njih dobijo celotne kolesarske storitve, ki jih potrebujejo. 4.2.2 Pokrajina Kolesarjenje je verjetno najboljša pot, kjer vidiš lepote oziroma privlačnost pokrajin in umetniške zaklade regij. Na ta način je možno odkriti atmosfero preteklih časov v mnogih vasicah in naselij. Lahko bi rekli, da je kolesarjenje globoko zakoreninjena tradicija, ki v posamezna območja privablja vedno več ljudi (Italy bike hotel 2005, 37). Stvari, ki privabljajo kolesarje v določeno pokrajino, so zagotovo narava, prijetni prizori, prijetne lokalne zgradbe, domačije, kulturne atrakcije in lokalni dogodki.

30

4.2.3 Kolesarske poti Kolesarske poti so javne površine, namenjene izključno kolesarskemu prometu. Potekajo samostojno in ločeno od cest za motorni promet (Kevc 2003, 9). Po Kevcu (2003, 9) povzemam naslednjo delitev kolesarske poti:

• daljinske kolesarske poti (so povezane z evropskim kolesarskim omrežjem), • glavne kolesarske poti (povezujejo regionalna središča), • regionalne kolesarske poti (povezujejo lokalna središča).

Za kolesarske poti, ki bodo popularne in učinkovite pri naraščajoči uporabi, je nujno, da ustrezajo glavnim kakovostnim kriterijem. Te lahko strnemo v pet načel: nepretrgane, jasne (pravilna usmeritev), privlačne, varne in udobne. Sama varnost ni zadovoljiv pogoj za spodbujanje ljudi k kolesarjenju Kolesarske poti morajo v praksi biti:

• Varne od konfliktov (v primerjavi) z ostalim prometom,

• pravilno usmerjene, da jim lahko ljudi sledijo (pravilno in dobro označene),

• izpeljane po dobri površini, čisti gramoza in ostankov,

• proste nepotrebnih zaprek, kot so stopnice in zapornice,

• dobro povezane z ostalimi lokalnimi kolesarskimi potmi. Za kolesarske poti, ki omogočajo čudovito vožnjo skozi šarmantna podeželja in pokrajine, zabavne kolesarske ture, vsestranske izkušnje, so bolj kot same poti pomembne potrebne komponente, ki omogočajo poti (http://www.ecoplus.at/ecoplus/e/6239.html). Zahteve za potek turistične kolesarske poti ciljnih skupin kolesarjev so naslednje:

• lepa pokrajina in ustrezna topografija,

• optimalna infrastruktura (površina, sistem vzdrževanja, garaže, parkirni prostori, objekti za nočitve - počivalni prostori),

• potek kolesarskih poti se mora nahajati skladno s pogledom uporabnikov (varen, ustrezen, z malo prometa, …),

• delovanje verige storitev; kolesarjem prijazne restavracije in prenočitve, profesionalne informacije in servisni centri, organiziran prevoz prtljage v povezavi z javnim transportom z možnostjo vzeti kolo s seboj, informacije o prihodih in odhodih, …

• marketing, ki je primeren ciljni skupini kot tudi javnim odnosom. Za nadaljnji razvoj je potrebno, da postanejo kolesarske poti »turistični produkt«, ki je sposoben zadovoljiti želje ustreznih skupin obiskovalcev, družine, rekreativcev, športnih kolesarjev ter da so drugačne od konkurenčnih, saj bodo lahko le tako privabljale nove goste (http://www.ecoplus.at/ecoplus/e/6239.html).

31

4.2.4 Veriga storitev Ne glede na to, ali gre za samoorganizirane ali pripravljene počitnice in izlete, pričakujejo kolesarski turisti dobre in kakovostne kolesarske storitve na vseh nivojih. Le če bodo storitve izvedene brezhibno in dobre kvalitete, se bodo turisti vračali in širili dobre izkušnje o regiji drugim kolesarjev. Veriga storitev gre od prvega kontakta rezervacije za potovanje v hotelu do kakovostnih kolesarskih stez in poti, storitev kolesarjem, primerno razporejena spremljajoča ponudba, znamenitosti ter odhoda in gostiteljevega odnosa še naprej, ko turist zapusti regijo (http://www.regiok.hu/regiok/tourism.html). 4.3 Obnašanje kolesarskih turistov Glede na to, da ne moremo opisati enotnega vzorca vedenja vseh kolesarskih turistov, saj se le ti razlikujejo po državah, bom v tem poglavju povzela nekatere splošne značilnosti kolesarskih turistov v Evropi. Iz pregledov lahko ugotovimo, da gre mnogo kolesarjev na prvi kolesarski izlet v svoji državi. Po različnih izkušnjah z dobro znanimi standardi in pogoji (klima, jezik, hrana, hoteli, …) se drzni kolesarji odpravijo na izlete v sosednje države. Kolesarske počitnice so v 90 odstotkih organizirane brez pomoči operaterjev ali ostalih posrednikov storitev, to pomeni, da je za pripravljene kolesarske počitnice zainteresirana manjšina (http://www.happybike.hu/regiok/tourism.html).

Profesor Horst W.Opaschowski, Scientific Direktor of the B.A.T Leisure Research Institute (http://www.eurobike-exhibition.de/html/en/index.php) pravi, da kljub temu, da večina kolesarskih turistov potuje neodvisno (90 odstotkov), postajajo čedalje bolj popularne profesionalno organizirane počitnice. Eden izmed glavnih razlogov je demografski razvoj - v naslednjih letih bo prevladala starejša generacija in postavila sceno - prizorišče za prihodnji turistični trg. Medtem ko mladi težijo oziroma se usmerjajo k neodvisnim kolesarskim potovanjem, se starejša generacija kolesarjev nagiba k pripravljenim počitnicam. Ulrike Saade, direktor Vela pa dodaja, da je faktor, kot je družabnost, udobnost in zdravje na počitnicah pomembna vloga za generacijo 50-ih let in več.

Kadar gre za kolesarjenje na dolge razdalje, se 50 odstotkov kolesarjev pripelje z javnim transportom. Kadar pa gre za krajše kolesarske poti tako v kolesarskih kot gorsko kolesarskih destinacijah, se turisti rajši pripeljejo z avtomobilom. Večina kolesarskih turistov potuje v paru, z družino, narašča pa tudi število večjih skupin 6 oseb ali več. 55 odstotkov kolesarjev kolesari od vasi do vasi, 40 odstotkov se namesti v hotelu in hodijo na dnevne izlete, 5 odstotkov je mestnih kolesarjev, ki uporabljajo kolo za različne izlete v mesto ali soseščino. Trajanje kolesarskih počitnic je nekje od 7 do 11 dni. Za nemške kolesarje je znano, da njihove počitnice trajajo v povprečju 14 dni. (http://www.happybike.hu/regiok/tourism.html).

32

5 ANALIZA ANKETE RAZVITOSTI KOLESARKEGA TURIZMA V SLOVENIJI 5.1 Metodološke osnove V anketi, ki se je izvajala od 15. 02. 2006 do 06. 03. 2006 je sodelovalo 80 anketirancev iz Slovenije, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini. V prvo starostno skupino so se uvrstili anketiranci od 20 do 30 let, v drugo pa anketiranci nad 50 let. Ti dve skupini sta se v Evropi izkazali za najštevilčnejši v kolesarskem turizmu. V vsaki skupini je bilo tako anketiranih 40 ljudi. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 11 vprašanj. 10 vprašanj je bilo zaprtega tipa (na vsako vprašanje je bil možen le en odgovor) ter eno, pri katerem so morali anketiranci s točkami od ena do šest oceniti dejavnike, na osnovi katerih izbirajo kraj za preživljanje kolesarskih počitnic. Anketa je potekala pisno in ustno. Iz ankete sem želela izvedeti:

• Kakšen obseg ljudi kolesari v prostem času,

• kateri razlogi prevladujejo pri odločitvi za kolesarjenje,

• v kakšnem obsegu ti dve skupini uporabljata kolesarjenje kot obliko preživljanja prostega časa ter v kateri državi in

• kako izbirajo informacije, kje bodo kolesarili ter kateri dejavniki prevladujejo pri izbiri kraja za kolesarjenje.

5.1.1 Analiza ankete z rezultati prve starostne skupine kolesarskih turistov (od 20 do 30 let) 1 vprašanje:Spol

• Moški = 26 (65%) • Ženski = 14 (35%)

GRAF 1: STRUKTURA ANKETIRANIH PO SPOLU PRVE STAROSTNE SKUPINE

0%10%

20%30%

40%50%

60%70%

Moški Ženski

33

Iz grafa 1 je razvidno, da je bilo anketiranih (v starostni skupini od 20 do 30 let) 40 ljudi, od tega je bilo 14 žensk, kar je 35 % in 26 moških oziroma 65 %. 3 vprašanje: Ali kolesarite?

• Da = 36 (90%) • Ne = 4 (10%)

GRAF 2: UKVARJANJE ANKETIRANCEV PRVE STAROSTNE SKUPINE S KOLESARJENJEM

DA90%

NE10%

36 anketirancev se ukvarja s kolesarjenjem, kar predstavlja 90%, medtem ko10 % anketiranih ne kolesari. Na četrto in vsa naslednja vprašanja so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so na vprašanje, ali kolesarijo, odgovorili pritrdilno. To pomeni da je na ta vprašanja odgovarjalo 36 anketirancev v skupini od 20 do 30 let. GRAF 3: STRUKTURA RAZLOGOV ZA KOLESARJENJE PRI PRVI STAROSTNI SKUPINI ANKETIRANCEV

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45%

Zdravje in ohranjanje

Razvedrilo

Spoznavanje in odkrivanje narave

Preizkušanje nečesa novega

Srečevanje in stiki z ljudmi

Drugo

34

Nič kaj presenetljiv ni rezultat, ki prikazuje razloge, zaradi katerih se anketiranci prve starostne skupine odločajo za kolesarjenje. Na prvem mestu je razvedrilo (15 odgovorov oziroma 42%), sledita mu zdravje in ohranjanje telesne kondicije z 39% oziroma 14 odgovori. Ostali razlogi so glede na rezultate manj pomembni za anketirance prve starostne skupine pri odločanju za kolesarjenje. Dobili so naslednje število odgovorov: spoznavanje in odkrivanje narave 4 odgovore (11%), srečevanje in stiki z ljudmi 2 odgovora (5%) ter preizkušanje nečesa novega 1 odgovor oziroma 3 %. 5 VPRAŠANJE: Ali na počitnicah uporabljate kolo?

• Da, redno = 10 (28%) • Da, pogosto = 10 (28%) • Da, včasih = 14 (39%) • Ne, nikoli = 2 (5%)

GRAF 4: STRUKTURA POGOSTOSTI UPORABE KOLESA NA POČITNICAH PRI PRVI STAROSTNI SKUPINI ANKETIRANCEV

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

Da, redno Da, pogosto Da, včasih Ne nikoli

Graf 4 prikazuje, da največ odstotkov anketirancev, in sicer 39, uporablja kolo na počitnicah včasih. Redno in pogosto uporablja kolo 29% anketirancev, medtem ko jih 5% kolesa nikoli ne uporablja na počitnicah. 6 VPRAŠANJE: Ali ste že bili na kolesarskih počitnicah, kateri glavni namen je kolesarjenje in kolikokrat?

• Da, enkrat = 3 (8%) • Da, dvakrat = 6 (17%) • Da, večkrat = 10 (28%) • Ne, nikoli = 17 (47%)

35

GRAF 5: UDELEŽBA ANKETIRANCEV PRVE STAROSTNE SKUPINE NA KOLESARSKIH POČITNICAH

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

Da, enkrat Da, dvakrat Da, večkrat Ne, nikoli

Kljub temu, da so kolesarske počitnice v tujini v porastu, je anketa pokazala, da 47% anketirancev še nikoli ni bilo na kolesarskih počitnicah, katerih glavni namen je kolesarjenje. 28% anketirancev je že bilo na kolesarskih počitnicah večkrat, medtem ko 17% dvakrat in 3% enkrat. Na sedmo in osmo vprašanje so odgovarjali anketiranci, ki so že bili na kolesarskih počitnicah (to je 19 anketirancev). 7 VPRAŠANJE: Komu ste prepustili organizacijo počitnic?

• Počitnice smo si organizirali sami = 19 (100%) • Počitnice je organiziral operater oz. turistična organizacija = 0 (0%)

GRAF 6: NAČIN ORGANIZIRANJA KOLESARSKI POČITNIC PRI PRVI STAROSTNI SKUPINI ANKETIRANCEV

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

Sami Operater oz. turistična agencija

36

Rezultati ankete so pokazali, da si v tej starostni skupini vsi anketiranci organizirajo sami kolesarske počitnice, kar pa ni preveč presenetljivo. Od tega jih 10% preživlja kolesarske počitnice v Sloveniji in sicer tisti, ki so bili na kolesarskih počitnicah enkrat ali dvakrat. Ostali pa preživljajo kolesarske počitnice v tujini, in sicer najpogosteje v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Švici. Deveto vprašanje je bilo vsebinsko bolj obsežno, in sicer so anketiranci s točkami od 1 do 6 označili dejavnike, ki najmanj (1 točka) in najbolj (6 točk) vplivajo na njihovo izbiro kraja za preživljanje kolesarskega dopusta. GRAF 7: DEJAVNIKI ZA IZBOR KRAJA ZA PREŽIVLJANJE KOLESARSKIH POČITNIC PRI PRVI STAROSTNI SKUPINI ANKETIRANCEV

0 1 2 3 4 5 6

varnost kraja

neokrnjena narava

ponudba kolesarskih storitev

kol. povezave z dugimi kraji

povezave z javnim transportom

varne in urejene kol. poti

VRST

A D

EJA

VNIK

A

POVPREČNA OCENA

Opomba: Ker je bilo treba pri vprašanju oceniti vsako trditev z oceno od 1 do 6, so v grafu prikazane povprečne ocene posameznega dejavnika, ki vpliva na odločitev pri izbiri kraja za preživljanje kolesarskega dopusta. Največjo vlogo pri izbiri kraja za kolesarske ima neokrnjena narava z najvišjo povprečno oceno 5,6. Drugi dejavnik je pestra ponudba kolesarskih storitev s povprečno oceno 5,1. Sledijo jim še dobre kolesarske povezave z drugimi kraji s povprečno oceno 3,7; dobre in kakovostne kolesarske poti z 1,9 ter dobre povezave z javnim transportom, ki igra pri anketirancih najmanjšo vlogo pri izbiri kraja za preživljanje kolesarskih počitnic s povprečno oceno 1,8.

37

TABELA 1: NAJPOGOSTEJŠI VIR INFORMACIJ PRI ODLOČITVI ZA KOLESARSKE POČITNICE PRI PRVI STAROSTNI SKUPINI ANKETIRANCEV

ŠTEVILO ODGOVOROV

DELEŽ V %

Priporočila prijateljev 15 41 Osebne izkušnje 4 11 Propagandni material 2 6 Sredstva javnega obveščanja (revije, TV, internet, …)

9 25

Turistične agencije 0 0 Sejmi 2 6 Kolesarski dogodki 4 11 Drugo 0 0

Tabela 3 prikazuje, kateri vir informacij anketiranci najpogosteje uporabljajo oziroma bi uporabljali pri odločitvi za izbiro kraja za kolesarske počitnice. Rezultati so pokazali, da večina anketirancev (41%) upošteva mnenje oziroma priporočila prijateljev. Na drugem mestu najbolj pogoste uporabe za pridobivanje informacij so sredstva javnega obveščanja (25%). Sledijo jim osebne izkušnje ter kolesarski dogodki z enakim odstotkom (11%). Na koncu pa še propagandni material ter sejmi kot vir pridobivanja informacij za izbiro kraja, kjer bodo anketiranci preživljali svoje kolesarske počitnice. Preko turističnih agencij anketiranci ne pridobivajo oziroma ne bi pridobivali informacij. GRAF 8: RAZPOZNAVNOST SLOVENIJE KOT KOLESARSKE DRŽAVE PO MNENJU PRVE STAROSTNE SKUPINE

NE11%

DA89%

Da bi Slovenija lahko bila razpoznavna kot kolesarska država, je pritrdilo kar 89% anketirancev. 11% pa jih je mnenja, da se Slovenija ne bi mogla uvrstiti med države, ki so razpoznavne kot kolesarske države.

38

5.1.2 Analiza ankete z rezultati druge starostne skupine kolesarskih turistov (nad 50 let) 1 VPRAŠANJE: Spol

• Moški = 31 (77%) • Ženski = 9 (23%)

GRAF 9: STRUKTURA ANKETIRANIH PO SPOLU DRUGE STAROSTNE SKUPINE

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

Moški Ženske

Tudi v drugi starostni skupini, kjer sem anketirala ljudi nad 50 let, je bilo 40 anketirancev. Od tega je bilo 77 % moških in 23 % žensk. 3 VPRAŠANJE: Ali kolesarite?

• Da = 34 (85%) • Ne = 6 (15%)

GRAF 10: UKVARJANJE ANKETIRANCEV DRUGE STAROSTNE SKUPINE Z KOLESARJENJEM

DA85%

NE15%

39

Pri anketirancih nad 50 let jih 85% kolesari in 15% ne. Tukaj moram kot zanimivost povedati še, da so v odstotek tistih, ki se ne ukvarjajo s kolesarjenjem, uvrstile le predstavnice ženskega spola. TABELA 2: PREVLADUJOČI RAZLOG PRI ODLOČITVI ZA KOLESARJENJE PRI DRUGI STAROSTNI SKUPINI ŠTEVILO

ODGOVOROV DELEŽ V %

Zdravje in ohranjanje 16 47 Razvedrilo 2 6 Spoznavanje in odkrivanje narave 5 15 Preizkušanje nečesa novega 3 9 Srečevanje in stiki z ljudmi 6 17 Drugo 2 6 Na vprašanje je odgovarjalo 34 anketirancev in sicer tisti, ki kolesarijo. Pri njih je skoraj že nekako pričakovan prevladujoči razlog, ki prevladuje pri odločitvi za kolesarjenje, zdravje in ohranjanje telesne kondicije (47%). 17% anketirancev se odloča za kolesarjenje zaradi srečevanja in stikov z ljudmi, medtem ko 15 odstotkov zaradi spoznavanja in odkrivanja narave. Manjši odstotek anketirancev pa se odloča za kolesarjenje zaradi tega, da preizkusi nekaj novega in zaradi razvedrila. 6% anketirancev je pod drugo navedlo, da je prevladujoči razlog pri odločitvi za kolesarjenje počitek »živcev« po napornih dneh v službi. 5. VPRAŠANJE: Ali na počitnicah uporabljate kolo?

• Da, redno = 8 (24%) • Da, pogosto = 10 (29%) • Da, včasih = 15 (44%) • Ne, nikoli = 1 (3%)

GRAF 11: STRUKTURA POGOSTOSTI UPORABE KOLESA NA POČITNICAH PRI DRUGI STAROSTNI SKUPINI ANKETIRANCEV

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

Da, redno Da, pogosto Da, včasih Ne nikoli

40

Iz slike lahko razberemo, da največ 44% anketirancev na počitnicah uporablja kolo le včasih. 29% ga uporablja pogosto in 24% redno. Na počitnicah nikoli ne uporabljajo kolesa 3% anketirancev. 6. VPRAŠANJE: Ali ste že bili na kolesarskih počitnicah, kateri glavni namen je kolesarjenje in kolikokrat?

• Da, enkrat = 5 (15%) • Da, dvakrat = 5 (15%) • Da, večkrat = 10 (29%) • Ne, nikoli = 14 (41%)

GRAF 12: UDELEŽBA ANKETIRANCEV DRUGE STAROSTNE SKUPINE NA KOLESARSKIH POČITNICAH

0%5%

10%15%20%25%30%35%40%45%

da, enkrat Da, dvakrat Da, večkrat Ne, nikoli

Na žalost še vedno velik odstotek anketirancev, ki kolesari, še ni bil na kolesarskih počitnicah, katerih glavni namen je kolesarjenje. Sledijo mu tisti, ki so že večkrat bili na kolesarskih počitnicah (29%). 15% anketirancev, ki kolesarijo, je bilo na kolesarskih počitnicah enkrat ali dvakrat. Na sedmo vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so že bili na kolesarskih počitnicah. GRAF 13: NAČIN ORGANIZIRANJA KOLESARSKI POČITNIC PRI DRUGI STAROSTNI SKUPINI ANKETIRANCEV

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Sami Operater oz. turistična agencija

41

Iz grafa je razvidno, da si je večina anketirancev, ki je že bila na kolesarskih počitnicah, sama organizirala kolesarske počitnice in to kar 70%, medtem ko je 30% anketirancev, ki so že bili na kolesarskih počitnicah prepustila organizacijo počitnic operaterju oziroma turistični agenciji. Od teh, ki so že bili na kolesarskih počitnicah, 20% le-te preživlja v Sloveniji, ostalih 80% pa v tujini, in sicer največ v sosednjih državah Avstriji, Hrvaški, Nemčiji in Italiji. Anketiranci so pri devetem vprašanju z ocenami od 1 (najmanj pomembno) do 6 (najbolj pomembno) označili tiste dejavnike, ki igrajo vlogo pri izbiri kraja za preživljanje kolesarskega dopusta. GRAF 14: DEJAVNIKI ZA IZBOR KRAJA ZA PREŽIVLJANJE KOLESARSKIH POČITNIC PRI DRUGI STAROSTNI SKUPINI ANKETIRANCEV

0 1 2 3 4 5 6

varnost kraja

neokrnjena narava

ponudba kolesarskih storitev

kol. povezave z dugimi kraji

povezave z javnim transportom

varne in urejene kol. poti

VRST

A D

EJA

VNIK

A

POVPREČNA OCENA

Opomba: Ker je bilo treba pri vprašanju oceniti vsako trditev z oceno od 1-6 so v grafu prikazane povprečne ocene posameznega dejavnika, ki vpliva na odločitev pri izbiri kraja za preživljanje kolesarskega dopusta. Iz ocen anket je razvidno, da je največja prioriteta pri izbiri kraja za preživljanje kolesarskega dopusta neokrnjena narava s povprečno oceno 5,3. Sledi ji varnost kraja s povprečno oceno 5, kar je pričakovano za to starostno skupino. Kot tretji najpomembnejši dejavnik, ki igra vlogo pri izbiri kraja, so po mnenju anketirancev varne in kvalitetne kolesarske poti s povprečno oceno 3,5. S povprečno oceno 2,5 sledi dejavnik pestre ponudbe kolesarskih storitev, z 1,9 dobre kolesarske povezave z drugimi kraji ter nazadnje še dobre povezave z javnim transportom s povprečno oceno 1,7.

42

TABELA 3: NAJPOGOSTEJŠI VIR INFORMACIJ PRI ODLOČITVI ZA KOLESARSKE POČITNICE PRI DRUGI STAROSTNI SKUPINI ANKETIRANCEV ŠTEVILO

ODGOVOROV DELEŽ V

% Priporočila prijateljev 13 38 Osebne izkušnje 5 14 Propagandni material 6 18 Sredstva javnega obveščanja (revije, TV, internet,…)

5 15

Turistične agencije 3 9 Sejmi 0 0 Kolesarski dogodki 2 6 Drugo 0 0

Iz tabele je razvidno, da anketiranci uporabljajo oziroma bi uporabljali najpogosteje kot vir informacij za izbiro kraja, kjer bodo oziroma so preživeli kolesarske počitnice, priporočila prijateljev. 18% se poslužuje oz. se bi posluževalo propagandnega materiala, 15% sredstev javnega obveščanja, pri 14% anketirancev prevladujejo oziroma bi prevladovale osebne izkušnje, 9% bi se jih odločilo ali se jih odloča preko turističnih agencij ter 6% bi informacije izbiralo oziroma jih izbira na kolesarskih dogodkih. GRAF 15: RAZPOZNAVNOST SLOVENIJE KOT KOLESARSKE DRŽAVE PO MNENJU DRUGE STAROSTNE SKUPINE

DA89%

NE11%

Da bi Slovenija lahko bila razpoznavna kot kolesarska država, je pritrdilo kar 89% anketirancev. 11 % pa jih je mnenja, da se Slovenija ne bi mogla uvrstiti med države, ki so razpoznavne kot kolesarske države. Razlog za to so največkrat navedli neurejene kolesarske poti in zemljevide ter premalo volje in interesov po konceptnem organiziranju. 89% anketirancev se strinja, da ima Slovenija vse, kar imajo ostale kolesarske države, veliko terenov ter neokrnjene narave za »dva kolesarska življenja«.

43

5.1.3 Temeljne ugotovitve TABELA 4: PRIMERJAVA ODGOVOROV MED DVEMA STAROSTNIMA SKUPINAMA ANKETIRANCEV OD 20 DO 30 LET NAD 50 LET Kolesarji 90% anketirancev 85% anketirancev Prevladujoči razlog pri odločitvi za kolesarjenje

• Razvedrilo • Zdravje in ohranjanje

telesne kondicije • Spoznavanje in

odkrivanje narave • Srečevanje in stiki z

ljudmi • Preizkušanje nečesa

novega

• Zdravje in ohranjanje telesne kondicije

• Srečevanje in stiki z ljudmi

• Spoznavanje in odkrivanje narave

• Preizkušanje nečesa novega

• Razvedrilo in drugo

Dejavniki pri izbiri kraja za preživljanje kolesarskega dopusta

• Neokrnjena narava • Pestra ponudba

kolesarskih storitev • Dobre kolesarske

povezave z drugimi kraji

• Varnost kraja • Varne in urejene

kolesarske poti • Dobre povezave z

javnim transportom

• Neokrnjena narava • Varnost kraja • Varne in urejene

kolesarske poti • Pestra ponudba

kolesarskih storitev • Dobre kolesarske

povezave z drugimi kraji

• Dobre povezave z javnim transportom

Vpliv virov informacij na odločitev o izbiri kraja za kolesarske počitnice

• Priporočila prijateljev

• Sredstva javnega obveščanja

• Osebne izkušnje in kolesarski dogodki

• Propagandni material in sejmi

• Priporočila prijateljev

• Propagandni material• Sredstva javnega

obveščanja • Osebne izkušnje • Turistične agencije • kolesarski dogodki

44

GRAF 16: PRIMERJAVA POGOSTOSTI UPORABE KOLESA NA POČITNICAH

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

od 20 do 30 nad 50

LETA

OD

STO

TEK

AN

KET

IRA

NC

E

Da, redno

Da, pogosto

Da, včasih

Ne, nikoli

Iz grafa lahko razberemo, da silovitih sprememb pri pogostosti uporabe kolesa na počitnicah med obema starostnima skupinama ni. Pri anketirancih nad 50 let je odstotek (3%), ki na počitnicah ne kolesari, nekoliko manjši kot pri skupini od 20 do 30 let. Odstotek tistih, ki uporabljajo kolo na počitnicah včasih, je pri starostni skupini nad 50 let 44%, medtem ko pri drugi skupini znaša 39%. Odstotek anketirancev, ki na počitnicah pogosto uporablja kolo, je približno pri obeh skupinah enak, medtem ko je odstotek tistih, ki redno uporabljajo kolo na počitnicah v starostni skupini od 20 do 30 let za 4% višji in znaša 28%. GRAF 17: PRIMERJAVA UDELEŽBE ANKETIRANCEV NA KOLESARSKIH POČITNICAH

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

od 20 do 30 nad 50

LETA

OD

STO

TEK

AN

KET

IRA

NC

E

Da, enkrat

Da, dvakrat

Da, večkrat

Ne, nikoli

Kljub velikem porastu kolesarjenja tudi v Sloveniji, so me malo presenetili rezultati na šesto vprašanje, ki jih prikazuje graf 17.

45

Odstotek tistih, ki še nikoli niso bili na kolesarskih počitnicah, katerih glavni namen je kolesarjenje, je največji in sicer pri obeh starostnih skupinah. Sledijo mu tisti, ki so na kolesarskih počitnicah bili že večkrat. Pri prvi starostni skupini je to 28% anketirancev, pri anketirancih nad 50 pa 29%. Pri drugi starostni skupini je odstotek anketirancev, ki so na kolesarskih počitnicah bili enkrat ali dvakrat enak in znaša 15%. Medtem ko so pri anketirancih prve starostne skupine rezultati naslednji: 17% jih je bilo na kolesarskih počitnicah dvakrat, 8%pa enkrat. Na sedmo in osmo vprašanje je skupaj odgovarjalo 39 anketirancev in sicer tisti, ki so že bili na kolesarskih počitnicah. GRAF 18: PRIMERJAVA NAČINA ORGANIZIRANJA POČITNIC PRI OBEH STAROSTNIH SKUPINAH ANKETIRANCEV

Iz grafa je razvidno, da si anketiranci v prvi starostni skupini počitnice organizirajo sami, medtem, ko 30% anketirancev druge starostne skupine prepusti organizacijo počitnic operaterju oziroma turistični agenciji. GRAF 19: PRIMERJAVA PREŽIVLJANJA KOLESARSKIH POČITNIC PRI OBEH STAROSTNIH SKUPINAH ANKETIRANCEV

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

od 20 do 30 nad 50

LETA

OD

STO

TEK

AN

KET

IRA

NC

E

Slovenija

Tujina

0% 20% 40% 60% 80%

100% 120%

Sami Turističnioperater oz.

agencija

od 20 do 30 nad 50

46

Nič kaj ne preseneča dejstvo, da je odstotek preživljanja kolesarskih počitnic v tujini pri obeh skupinah višji v primerjavi z odstotkom za preživljanje kolesarskih počitnic v Sloveniji. Večji odstotek tistih, ki preživljajo kolesarske počitnice v Sloveniji, pa je pri starostni skupini nad 50. Iz ankete lahko povzamemo, da kolesarjenje vsekakor ni več le telovadba in potenje. Kljub dejstvu, da se generacija nad 50 let v večini še vedno odloča za kolesarjenje zaradi zdravja in ohranjanja telesne kondicije, prevladuje razlog za kolesarjenje pri mlajši skupini razvedrilo, sledi mu ohranjanje telesne kondicije, povezanost z naravo ter srečevanje in navezovanje stikov z ljudmi. Ti razlogi tudi pri starejši generaciji postajajo vse bolj pomembni. Kolesarjenje predstavlja posebno izkušnjo, s katero smo bližje naravi, daleč od vsakdanjih skrbi in delovnih naporov. Raziskava je pokazala, da je odstotek kolesarjev, ki na počitnicah nikoli ne uporabljajo kolesa, zelo majhen. Na žalost pa je majhen odstotek tistih, ki so že bili na kolesarskih počitnicah, kar pomeni, da skoraj polovica anketiranih kolesarjev še nikoli ni bila na kolesarskih počitnicah, katerih glavni namen je kolesarjenje. Slovenija se vsekakor lahko pohvali z veliko neokrnjene narave, ki so jo anketiranci obeh starostnih skupin uvrstili kot največjo prednost pri izbiri kraja za preživljanje kolesarskega dopusta. Ostale dejavnike, kot so dobra kolesarska ponudba, kakovostne kolesarske poti in dobre povezave z drugimi kraji ter nenazadnje tudi povezanost kolesarjenja z javnim transportom pa je vsekakor potrebno še dograditi. Če želimo postati razpoznavni kot kolesarska država in konkurirati sosednjim državam z že razvito tradicijo v kolesarskem turizmu, potrebujemo še veliko trdega dela in volje. V prvi meri moramo poskrbeti za domače kolesarske turiste, ki lahko predstavljajo pomemben trg. Iz ankete je razvidno, da večina preživi kolesarske počitnice v tujini, in sicer v državah z visoko razvitim kolesarskim turizmom. 5.2 Možnosti in predlogi za izboljšanje kolesarskega turizma v Sloveniji Geografska lega Slovenije na stičišču Alp in Jadrana ter širše področje Krasa predstavljata za državo absolutno konkurenčno prednost. Od drugih turističnih konkurentov se razlikuje kot majhna in varna dežela, zelena in čista, kulturna in gostoljubna dežela, dobro organizirana in kakovostna turistična destinacija (strategija razvoja 2003-2006). Slovenija je kljub svoji majhnosti pokrajinsko raznovrsten ter naravno lep vrt Evrope, ki z ohranjeno in bogato naravo ter kulturo ponuja kolesarjem mir in možnost kolesarjenja v avtentičnem okolju (strategija slovenskega turizma 2002-2006). V Sloveniji je torej možnosti za nižinsko in gorsko kolesarjenje ogromno. Kolesarska sezona zaradi ugodnih vremenskih razmer v Sloveniji traja celo leto, razen v času visoke snežne odeje. Najboljši čas kolesarjenja pa je od maja do septembra, ko so temperature primerne (www.mtbslovenia.net).

47

Slovenija je zagotovo dežela, ki lahko ponudi vrsto možnosti za rekreacijsko kolesarjenje, kvaliteten kolesarski oddih in počitnice tako za domače kot tuje kolesarske turiste. Za uspešen razvoj kolesarskega turizma je potrebna povezanost javnega in zasebnega sektorja oziroma organizirano povezovanje vseh ključnih subjektov v celoto. Potrebno bo še veliko dela, da bo Slovenija razvila konkurenčen kolesarski turizem. Najprej pa je potrebno zagotoviti osnovne elemente za razvoj.

1. Razviti kakovostno infrastrukturo in izboljšati obstoječo, da bo varna in primerna

za vse vrste kolesarskih turistov. To pa vodi tudi k kakovostnejši kolesarski ponudbi in konkurenčnosti Slovenije z drugimi državami. Kolesarji morajo imeti na voljo celotno državo, ki je prevozna s kolesom. To pomeni, da je potrebno zgraditi sprejemljivo in varno kolesarsko omrežje s kvalitetno infrastrukturo. Kolesarske poti morajo biti ustrezno označene, tako da se kolesarji lahko hitro organizirajo in predvsem ne skrenejo s poti. To pomeni, da mora biti enotna signalizacija, ki je jasna tudi mednarodnim uporabnikom. Kolesarske poti morajo biti kakovostne in urejene za vse vrste kolesarskih turistov ter izpeljane tako, da pritegnejo tudi tiste, ki ne kolesarijo. Kolesarjem je pomemben tudi lahek in varen dostop v državo.

2. Veliko pozornosti je potrebno v prihodnje posvetiti namestitvi, ki je kolesarjem

prijazna. To pomeni, da je potrebno tam, kjer kolesarji bivajo, poskrbeti za celotno ponudbo kolesarskih storitev od primernih obrokov, varnih prostorov za shranjevanje koles, mehaničnih delavnic z rezervnimi pripomočki, pralnice. Za tiste, ki pridejo z avtomobilom, je potrebno organizirati varno in primerno parkirišče, …V Sloveniji skoraj ni hotelov, ki bi bili namenjeni izključno kolesarskih turistom.

3. Poskrbeti je potrebno za dobro promocijo Slovenije kot kolesarske države tako pri

domačih kot tujih kolesarskih turistih. Informativni material, dobri zemljevidi in mape, ki prikazujejo možnosti kolesarjenja v celotni državi ter celoviti ponudbi kolesarskih storitev. Prav tako je potrebno poskrbeti za internetno stran, kjer bodo lahko zainteresirani lahko prišli na lahek način do celotnih informacij o kolesarskem turizmu v Sloveniji. Promocija bo uspešna le, če se bo izvajala tako na državni kot regijski in lokalni ravni.

4. Poskrbeti za možnost povezave kolesarjenja z javnim transportom (predvsem vlak

kot javno sredstvo za prevoz koles).

5. Pripraviti in organizirati kakovostne večdnevne kolesarske programe (z možnostjo vodenja) s strani operaterjev ali turističnih agencij, ki jih zainteresirani lahko rezervirajo preko interneta. V primeru slabega vremena ali drugih neugodnih okoliščin je potrebno organizirati možnosti za dodatne aktivnosti.

6. Razviti kulturo, ki bo prijazna kolesarjem.

7. Poskrbeti za povezanost naših ponudnikov z tujimi. Tukaj imam v mislih skupne

projekte in programe z državami, ki imajo že izkušnje v kolesarskem turizmu.

48

6 SKLEP Športna rekreacija ima velik pomen v sodobnem turizmu, v okviru katere je pomembno vlogo dobil tudi kolesarski turizem. Pri koriščenju turističnih virov je treba ravnati skrbno in previdno, saj je razvoj določene oblike turizma povezan s številnimi prednostmi in slabostmi. Kolesarjenje je šport, ki zaradi aktivnega načina življenja postaja pri ljudeh priljubljena oblika razvedrila v prostem času. Lahko bi rekli, da je kolesarjenje postalo univerzalni simbol za zdravo življenje, prostočasno aktivnost, skrb za okolje, svobodo, srečevanja ljudi z različnimi navadami in pogledi na svet, spoznavanja in odkrivanja novih krajev ter lepot narave, s tem pa pritegnilo pozornost tako pri ponudnikih kot potrošnikih storitev. Z diplomsko nalogo sem dosegla cilje, ki sem si jih zadala. Podrobno sem predstavila aktualen trend turistične industrije, kolesarski turizem, podala njegove koristi za posameznika, prebivalce in celotno skupnost ter predstavila sestavine, ki jih potrebuje območje pri privabljanju kolesarskih turistov. V nadaljevanju sem povzela pričakovanja kolesarskih turistov in opredelila nekaj njihovih splošnih značilnosti v obnašanju. S pomočjo ankete sem anketirala 80 ljudi, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini ter na koncu podala nekaj predlogov, ki bi zagotovili boljše stanje kolesarskega turizma v Sloveniji ter povečali povpraševanje po njem, tako pri domačih kot tujih turistih. Na podlagi rezultatov ankete lahko povzamem, da pri nas kolesari velika večina ljudi. Kolesarjenje se je tako pri starostni skupini od 20 do 30 let in starostni skupini nad 50 let razvilo bolj kot dodatna rekreacijska aktivnost, ki se je poslužujejo na počitnicah, medtem ko se za kolesarjenje kot glavne aktivnosti na počitnicah zanima manj kolesarjev. Z ustrezno ponudbo turističnega kolesarjenja ter učinkovitim trženjem na področju oglaševanja in pospeševanja prodaje je potrebno pri ljudeh spodbuditi kolesarjenje, da postane glavni motiv za obisk določene destinacije. Naša država ima mnogo lepot in neokrnjene narave, kar so tudi anketiranci opredelili kot prioriteto pri izbiri kraja za preživljanje kolesarskega dopusta. Izpopolniti pa je potrebno še celovito kolesarsko ponudbo storitev na kolesarskem območju (nastanitvene možnosti, informacijske centre za kolesarje, ustrezno ponudbo jedi, servisne centre, specializirane kolesarske trgovine, pralnice, …), omogočiti prevoz koles z javnimi prevoznimi sredstvi ter dobre kolesarske povezave z vsemi kraji v Sloveniji. Kolesarski turizem je pri ljudeh visoko cenjen. Velik delež pri privabljanju kolesarskih turistov v regijo ima zagotovo lokalno prebivalstvo. Če bo kolesarski turizem pri njih viden kot pozitivna in koristna aktivnost v prostem času in bo kolesarjenje na visoki ravni uporabe, bodo tudi turisti radi prihajali k nam in odhajali s pozitivnimi občutki in pripravljenostjo za ponovno vrnitev ter angažiranju prijateljev za našo destinacijo. Kolesarjenje je bilo kot prioriteta pri razvoju turizma v Sloveniji v zadnjih letih izpostavljena že večkrat, vendar so se do sedaj stvari na tem področju odvijale zelo počasi. Če želimo konkurirati sosednjim državam, ki že nekaj let intenzivno vlagajo v kolesarski turizem, moramo začeti »aktivno« delati na tem področju. Z nedavno izdano strategijo razvoja kolesarjenja v Sloveniji s strani Slovenske turistične organizacije se je zagotovo

49

naredil začetni korak pri razvoju kolesarskega turizma, sedaj jim morajo slediti konkretni projekti, ki se bodo hitro in kakovostno izvajali, za kar pa potrebujemo usposobljen in strokovno podkovan kader. S trdno voljo, motiviranostjo, kakovostnim izvajanjem storitev ter predvsem skupnim interesom in medsebojnim sodelovanjem ključnih akterjev bi Slovenija ustvarila kakovostno turistično ponudbo v kolesarjenju. S tem bi lahko konkurirala in se uvrstila med države z že nekaj letno kolesarsko tradicijo. Slovenija ima vse možnosti, da zgradi uspešen kolesarski trg z razsežnimi turističnimi izkušnjami in kakovostnimi produkti, ki so blizu naravi. S pomočjo opazovanja želja, potreb in zahtev kolesarjev ter predvsem z vzpostavitvijo statističnega vodenja evidence o razvoju kolesarjenja lahko Slovenija razvije kakovostno ponudbo kolesarskega turizma. Velika škoda bi bilo zanemariti in zapraviti visoko cenjen in pomemben del trga celotnega turizma, ki ga v tujini že dolgo predstavljajo kolesarski turisti. Kljub začetnim težavam, ki se pojavljajo, pa nekateri že s pridom izkoriščajo prednosti kolesarskega turizma. S podporo države pri ureditvi kolesarske infastrukture in ustrezno ponudbo kolesarskih storitev bi Slovenija lahko postala znana kolesarsko turistična destinacija. Izpolnjuje namreč vse pogoje za kvalitetne kolesarske počitnice, dnevne kolesarske izlete ter ponuja tudi možnost kolesarjenja kot dodatne aktivnosti na dopustu.

50

POVZETEK Kolesarjenje predstavlja idealno športno aktivnost, ki jo uvrščamo na vrh počitniških aktivnosti, takoj za pohodništvom in plavanjem. Kolesarski turisti predstavljajo naraščajoč in obetaven trg za mnogo turističnih destinacij. Pri tem je naraščanje trga kolesarskih turistov povezano z mnogo potrošniškimi trendi; naraščanje pomena dobre telesne kondicije, zdravja in dobrega počutja. Kolesarski turizem lahko prinese vrsto koristi posameznikom, gospodarstvu in družbi, ter je viden kot okolju prijazna oblika turizma z minimalnimi vplivi na okolje in skupnost. S pomočjo ankete ugotavljam, da se pri nas ljudje nekoliko manj odločajo za kolesarske počitnice, katerih glavni namen je kolesarjenje, ampak je pri njih kolesarjenje vidno bolj kot dodatna aktivnost na počitnicah. Za uspešen razvoj kolesarskega turizma v Sloveniji je potrebno ponuditi celovit kolesarsko turistični produkt. Sem štejemo kakovostne in dobro označene kolesarske poti, možnost samostojnega in organiziranega kolesarjenja, kolesarske trgovine in popravljalnice, možnost primerne prehrane za kolesarje, lahko dostopne informacije za kolesarje na internetu, kolesarjem prijazne nastanitve ob poteh in izposojevalnice koles. Slovenija je varna dežela z edinstveno pokrajino, kulturo in zgodovino, kar lahko izkoristi kot prioriteto pri privabljanju kolesarskih turistov. KLJUČNE BESEDE: kolesarski turizem, prednosti in slabosti kolesarjenja, kolesarjem prijazna destinacija, kolesarski turisti, kolesarski turizem v Sloveniji.

51

ABSTRACT Cycling is an ideal sport activity. It is one of the top holiday activities, beside hiking and swimming. Cycling tourists represent increasing and promising market for many tourist destinations. The growth in this segment can be linked to many consumer trends: increasing awareness of fitness, health and well-being. Cycling tourism can offer a range of benefits to individuals, the economy and the society. It is one of the friendliest modes of tourism with minimal impact on the environment and communities. Results of the questionnaire showed that Slovenians are much more interested in cycling as a holiday activity rather than cycling holiday in which cycling is the main purpose of the holiday. Cycling tourism is becoming one of the most important branches of the economy, linking numerous economic activities. That is why we have to develop the integral cycling tourism. The project must involve specially prepared and marked cycling routes, guiding of organised groups, bicycle storages, shops and services, suitable food, a lot of information must be offered on the cycling web portal, cycle-friendly accommodations along the routes and rent a bike at holiday resorts and sports shops. Slovenia is a safe country with its unique landscape, culture and history which can be used as a priority to attract cycling tourists. KEY WORDS: cycling tourism, advantages and disadvantages of cycling, cycle friendly destination, cycling tourists, cycling tourism in Slovenia.

52

SEZNAM LITERATURE IN VIROV LITERATURA

1. Berčič, Herman. 2001. Pomen in vloga športne rekreacije v razvoju slovenskega turizma [Online] Available: http://ares.spic.tv:1180/files/rekreacija/organizatorji/2_kongres/pdf/Bercic_pomen_in_vloga_sportne_rekreacije.pdf [30.08.2005]

2. Berčič, Herman. 2002. 3 slovenski kongres športne rekreacije. [Online] Available: http:// www.oks-zsz.si/kongres/ZBORNIK_3kongresSR.pdf [02.04.2006]

3. Biegerand Pietro Beritelli. 2003. Marketing Management of sport and tourism.

4. Keeling, Andrew v sodelovanju z Sustrans. 1999. Cycle Tourism Information Sheet. [Online] Available: www.sustrans.org.uk/webfiles/Info%20sheets/ff28.pdf [17.09.2005]

5. Kevc, Boris. 2003. Kolesarjenje-pomemben del turistične ponudbe v Sloveniji? [Online] Available: http://rcum.uni-mb.si/new/epf/Pedagogi/Lebe/gradiva_lebe.htm [20.01.2006]

6. Laws, Eric. 1995. Tourist destination management. London and New York: Routledge.

7. Maher, Igor. 1996. Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji. Ljubljana: Sidarta.

8. Mozer, David. Tourism, Eco-Tourism and Bicycle Tourism. [Online] Available: http://www.ibike.org/encouragement/travel/eco-tourism.htm [24.11.2005]

9. North Carolina Department of Transportation, division of Bicycle and Pedestrian transportation. 2004. The Economic Impact of Investments in bicycle facilities. Institute for Transportation Research and Education North Carolina State University. [Online] Available: http://www.ncdot.org/transit/bicycle/safety/economic_impact_summary.pdf ? [24.11.2005]

10. Olimpijski komite Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Fakulteta za šport. 1997. Slovenija-dežela aktivnega oddiha. Ljubljana.

11. Page Stephen J. 2003. Tourism management: managing for change. Oxford: Butterworth-Heinemann.

12. Ritchie, B.W. & Hall, C.M. 1999. Cycle Tourism and Regional Development: a New Zealand Case Study. Anatolia: An International Journal of Tourism and Hospitality Research. [Online] Available: www.bfa.asn.au/bfanew/pdf/publications/ritchie2.pdf. [10.09.2005]

53

13. Solly, Peter. 2003. Cycle Tourism The Perfect Niche for Australia. [Online] Available: http://www.cyclingpromotion.com/Tourism%20Green%20Paper%20Submission.pdf [10.09.2005]

14. Sport and tourism Division. 2000. Towards a national sport tourism strategy. Commonwealth Department of Industry, Science and Resources. [Online] Available: http://www.tourism.gov.au [26.05.2006]

15. Šinko, Milan. Gorsko kolesarjenje. 1990. Ljubljana : Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije in Republiški odbor za šport.

16. Vidjen, Tina in Novarlič, Karmen. 2005. Kolesarjenje razvojna priložnost Slovenije. Revija Turizem, letnik IX/77.

17. Zorko, Daniela. 1999. Uvod v turizem. Ljubljana: ZRS za šolstvo.

18. Žagar, Marko. Analiza povpraševanja po slovenskem turizmu. 2002. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

19. Wales Tourist Board. 2002. Draft Dyfi Valley cycling review, strategy and action plan 2002-2006. [Online] Available: http://www.ecodyfi.org.uk/word_docs/CYCLINGSTRATEGY.doc [14.12.2005]

VIRI

1. ACK tourism. 2002. Gearing up for growth a cycle tourism strategy for the North East 2002-2007. Northumbria Tourist Board and Countryside Agency North East Regional Office. [Online] Available: http://www.onenortheast.co.uk/object/download.cfm?lib=liDownload&id=1833 [10.09.2005]

2. Agencija Republike Slovenije za okolje. 2005. 4.5 Turizem. [Online] Dostopno na: http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/turizem.pdf [26.04.2005]

3. Bicycle Friendly Community. 2005. [Online] Available: http://www.bicyclefriendlycommunity.org [02.04.2006]

4. Bicycle tourism. 2004. [Online] Available: http://www.boquetriver.org/newsbicycletourism.html [02.04.2006]

5. CCyycclliinngg eevveennttss && tthheeiirr ttoouurriissmm bbeenneeffiittss.. 22000055.. [Online] Available: hhttttpp::////wwwwww..bbiikkeessaa..aassnn..aauu//ccyycclleettoouurriissmm//rreesseeaarrcchh..hhttmm 22000055 [17.11.2005]

6. Ecoplus. 2005. Ecoplus support to catalytic projects- Cycling Tourism. [Online] Available: http://www.ecoplus.at/ecoplus/e/6239.htm [18.04.2006]

54

7. ECS- European Cyclists' Federation. 1997. [Online] Available: http://66.249.93.104/search?q=cache:A4blwpcAWXsJ:www.ecf.com/publications/Download/traingb.doc+bicycle+transport:a+profitable+market&hl=sl&ct=clnk&cd=1 [08.04.2006]

8. EuroVelo.2005. [Online] Available: http://www.eurovelo.org [24.11.2005]

9. Happy Bike. 2003. [Online] Available: http://regiok.happybike.hu/regiok/index_en.html [22.11.2005]

10. IMBA - International Mountain Biking Association. 2002. Destination Mountain Biking: Positioning Your Community for Mountain Bike Tourism. [Online] Available: http://www.imba.com/resources/bike_management/tourism.html [26.04.2005]

11. International Bicycle Trade Exhibition. 2005. Cyclists are mad about »Bed &Bike«. [Online] Available: http://www.eurobike-exhibition.de/html/en/index.php [28.08.2005]

12. Italy Bike Hotels. 2005. [Online] Available http://www.italybikehotels.it [28.08.2005]

13. Italy Bike Hotels. Katalog kolesarskih hotelov v Italiji 2005. Top Team Media, Rimini - Teamwork, Rimini.

14. Larsen Jens Erik. 2005. An introduction to EuroVelo - Polish Seminars on Bicycle Promotion. [Online] Available: http://www.friefugle.dk/poland/eurovelo_jel_en.html [14.12.2005]

15. MTBslovenia.net. 2005. [Online] Available: http://www.mtbslovenia.net [26.04.2005]

16. Munda Biddi Trail Foundation. 2002. Cycle Tourism: A New Tourism Market Emerges in Western Australia. [Online] Available: http://www.mundabiddi.org.au/cycle_tourism/images/ctlowres.pdf [10.09.2005]

17. National Center Bicycling&Walking. 2005. The Economic Benefits of Bicycle-and Pedestrian-based Tourism, and the Economic Impacts of Trail Development. [Online] Available:http://www.bikewalk.org/assets/Reports/economic_impact.htm [10.09.2005]

18. NCS - National Cycling Strategy. 2005. [Online] Available: http://www.nationalcyclingstrategy.org.uk/cycling_policy.html [08.12.2005]

19. NCS - National Cycling Strategy. 2005. [Online] Available: (http://www.dft.gov.uk/stellent/groups/dft_susttravel/documents/page/dft_susttravel_503877-02.hcsp#P105_5915) [16.04.2006]

55

20. NCS - National Cycling Strategy. Cycling and public transport. [Online] Available: HTTP://WWW.NATIONALCYCLINGSTRATEGY.ORG.UK/CYCLING_AND_PUBLIC_TRANSPORT.HTML [16.04.2006]

21. Position paper on bicycle transport on international trains. [Online] Available: http://www.ecf.com/publications/Download/traingb.doc [20.01.2006]

22. ULPbike. 2005. Mountainbiking. [Online] Available: http://www.ulpbike.com [15.10.2005]

23. Slovenska turistična organizacija. 2002. Strategija trženja slovenskega turizma 2003-2006. Ljubljana. [Online] Dostopno na: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/strategija_trzenja_turizem_2003-06.pdf [08.12.2005]

24. Vlada Republike Slovenije. 2002. Strategija slovenskega turizma 2002-2006. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo. [Online] Dostopno na: www.mg-rs.si/datoteke/turizem/turizem_strategije.pdf [08.12.2005]

25. Why cycle: Impartial advice for potential and new cyclists in the UK. 2003. [Online] Available: http://www.whycycle.co.uk/why.htm [20.01.2006]

56

SEZNAM SLIK IN TABEL SEZNAM GRAFOV STRAN Graf 1: Struktura anketiranih po spolu prve starostne skupine…………………...... 32 Graf 2: Ukvarjanje anketirancev prve starostne skupine z kolesarjenjem……......... 33 Graf 3: Struktura razlogov za kolesarjenje pri prvi starostni skupini anketirancev……………………………………………………………………........ 33 Graf 4: Struktura pogostosti uporabe kolesa na počitnicah pri prvi starostni skupini anketirancev……………………………………………………………....... 34 Graf 5: Udeležba anketirancev prve starostne skupine na kolesarskih počitnicah………………………………………………………………………....... 35 Graf 6: Način organiziranja kolesarski počitnic pri prvi starostni skupini anketirancev ……………………………………………………………………….. 35 Graf 7: Dejavniki za izbor kraja za preživljanje kolesarskih počitnic pri prvi starostni skupini anketirancev…………………………………………………........ 36 Graf 8: Razpoznavnost Slovenije kot kolesarske države po mnenju prve starostne skupine…………………………………………………………………………....... 37 Graf 9: Struktura anketiranih po spolu druge starostne skupine………………....... 38 Graf 10: Ukvarjanje anketirancev druge starostne skupine z kolesarjenjem……..... 38 Graf 11: Struktura pogostosti uporabe kolesa na počitnicah pri drugi starostni skupini anketirancev………………………………………………………………... 39 Graf 12: Udeležba anketirancev druge starostne skupine na kolesarskih počitnicah………………………………………………………………………....... 40 Graf 13: Način organiziranja kolesarski počitnic pri drugi starostni skupini anketirancev……………………………………………………………………....... 40 Graf 14: Dejavniki za izbor kraja za preživljanje kolesarskih počitnic pri drugi starostni skupini anketirancev……………………………………………………… 41 Graf 15: Razpoznavnost Slovenije kot kolesarske države po mnenju druge starostne skupine.......................................................................................................................... 42 Graf 16: Primerjava pogostosti uporabe kolesa na počitnicah……………………... 44 Graf 17: Primerjava udeležbe anketirancev na kolesarskih počitnicah…………….. 44

57

Graf 18: Primerjava načina organiziranja počitnic pri obema starostnima skupinama anketirancev…………………………………………………………………………. 45 Graf 19: Primerjava preživljanja kolesarskih počitnic pri obema starostnima skupinama anketirancev………………………………………………....................... 45 SEZNAM SLIK STRAN Slika 1: Športni marketing…………………………………………………………. 10

Slika 2: Marketinški sistem športa in turizma……………………………………… 11

SEZNAM TABEL STRAN Tabela 1: Najpogostejši vir informacij pri odločitvi za kolesarske počitnice prve starostne skupine anketirancev……………………………………………………... 37 Tabela 2: Prevladujoči razlog pri odločitvi za kolesarjenje pri drugi starostni skupini……………………………………………………………………………… 39 Tabela 3: Najpogostejši vir informacij pri odločitvi za kolesarske počitnice druge starostne skupine anketirancev……………………………………………………... 42 Tabela 4: Primerjava odgovorov anketiranih med dvema starostnima skupinama anketirancev……………………………………………………………. 43 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

BDP – Bruto družbeni produkt

ECF - European Cyclists Federation

IMBA - International Mountain Biking Association

WTO – World Tourism Organisation

WWTC - World Travel and Tourism Council

58

PRILOGA ANKETNI VPRAŠALNIK Moje ime je Mirjana Kogelnik in zaključujem študij na Ekonomsko - poslovni fakulteti v Mariboru. V svojem diplomskem delu obravnavam tematiko kolesarskega turizma. Ker je podatkov o kolesarjenju v Sloveniji zelo malo, bom s to anketo pridobila željene informacije. Anketa je popolnoma anonimna, ugotovitve pa bom uporabila izključno za namen diplomske naloge.

1. Spol moški ženski

2. Starost v letih • Od 20 do 30 • nad 50

3. Ali kolesarite?

• Da • Ne

V kolikor ste na tretje vprašanje odgovorili pozitivno, nadaljujete z

odgovarjanjem.

4. Kateri razlog prevladuje pri odločitvi za kolesarjenje? • Zdravje in ohranjanje telesne kondicije • Razvedrilo • Spoznavanje in odkrivanje narave • Preizkušanje nečesa novega • Srečevanje in stiki z ljudmi • Drugo (prosim navedite)_________________________________________

5. Ali na počitnicah uporabljate kolo?

• Da, redno • Da, pogosto • Da, včasih • Ne, nikoli

6. Ali ste že bili na kolesarskih počitnicah, katerih glavni namen je kolesarjenje

in kolikokrat? • Da, enkrat • Da, dvakrat • Da, večkrat • Ne, nikoli

59

7. Komu ste prepustili organizacijo počitnic (odgovorite le v primeru, da ste na prejšnje vprašanje odgovorili pozitivno)?

• Počitnice smo si organizirali sami • počitnice je organiziral/pripravil operater oz. turistična agencija

8. Kje preživljate kolesarski dopust (odgovorite le v primeru, da ste na sedmo

vprašanje odgovorili pritrdilno)? • V Sloveniji • V tujini (napišite državo)_________________________________________

9. Na osnovi česa izbirate kraj oziroma bi ga izbirali za preživljanje kolesarskega

dopusta (s točkami od 1-6 ocenite tisto, kar najbolj odtehta vašo odločitev. Pri tem je 6 najbolj pomembno in 1 najmanj pomembno)?

• Varnost ________ • Neokrnjena narava ________ • Pestra ponudba kolesarskih storitev (kol. prijazni obrati, popravljalnica

koles,…) ________ • Dobre kolesarske povezave z ostalimi kraji ________ • Dobre povezave z javnim transportom ________ • Varne in urejene kolesarske poti ________

10. Kateri vir informacij uporabljate oziroma bi uporabljali za odločitev pri izbiri

kraja za kolesarske počitnice? • Priporočila prijateljev • Osebne izkušnje • Propagandni material • Sredstva javnega obveščanja (revije, TV, internet,…) • Turistične agencije • Sejmi • Kolesarski dogodki • Drugo____________________________________________________

11. Ali se vam zdi, da bi Slovenija lahko bila razpoznavna kot kolesarska država?

• Da • Ne. Zakaj?

__________________________________________________________________________________________________________________________

Hvala za vaše sodelovanje!

Documents

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA ...old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/kogelnik-mirjana.pdfostale koristi, ki jih prinaša kolesarski turizem, se v Sloveniji na tem področju stvari