16
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTI ˇ CNA MATEMATIKA VS ˇ S Tatjana ˇ Stampfelj BioFlor projekt Mentor: Tomaˇ z PISANSKI Ljubljana, 3.maj 2010

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

  • Upload
    trandan

  • View
    235

  • Download
    6

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO

PRAKTICNA MATEMATIKA VSS

Tatjana Stampfelj

BioFlor projekt

Mentor: Tomaz PISANSKI

Ljubljana, 3.maj 2010

Page 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

O podjetju

Leta 1979 je bilo ustanovljeno podjetje IkebanaBrinc, JulijBrincs.p., ko je JulijBrinc (ustanovitelj podjetja) izdelal prvi kos gobe za aranziranje svezega cvetja. Stem je bila dolocena dejavnost podjetja izdelava in predelava gobe za aranziranjesuhega in svezega cvetja. Leta 1996 se je preselilo iz majhne privatne delavnice vveliko stavbo v Crnomelj. Tako je podjetje razsirilo proizvodnjo in s tem tudi svojtrzni delez po celotni Evropi. V letu 2000 je podjetje zacelo opravljati kratkorocneposle za stranki iz ZDA in Japonske. V letu 2004 se je odlocil ustanovitelj podjetjaJulij Brinc odstopiti mesto direktorja in predal podjetje svojemu sinu, ki je odprllastno obrt in prevzel celotno dejavnost podjetja.Podjetje se je leta 2005 preselilo v se vecje poslovne prostore v Gradacu in s temse povecalo lastno proizvodnjo pripomockov za cvetlicarstvu. Danes ima podjetje vprodaji preko 300 svojih proizvodov ter hkrati proizvodov najmocnejega koncernabranzi Smithers-Oasis.V letu 2007 je podjetje zamenjalo lastnika. Novi lastnik je postalo najvecje pod-jetje, ki se ukvarja z izdelavo pripomockov za cvetlicarstvo in s katerim je tudi vpreteklosti zelo uspesno sodelovalo - Smithers−Oasis iz Zdruzenih drzav Amerike.

2

Page 3: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Projekt BioFlor venec

V zacetku sezone 2009 je podjetje prevzelo BioFlor program vencev iz Smithers-Oasis Nemcija. Program BioFlor vencev se je v zadnjih letih neprestano zmanjsevalna evropskih tgih. Razmisljanja o tem, kako bi znova ojacali trzno mesto tegaizdelka, so zaceli razmisljati, kako zmanjsati stroske proizvodnje le tega. Postavilaso se vprasanja o boljsem izkoristku gobe za izdelavo vencev.Robert Stampfelj, strojni inzinir, operativni direktor, vodja tehnologije in delovnihprocesov se je pricel ukvarjati z izzivom, kako izboljsati izkoristek uporabe Premiumgobe. Po zakljucku projekta so rezultati presenetljivi

Na slikah je prikazano, kako se je rezalo gobo v preteklosti in kako se reze danes. Za3D predstavitev uporablajo program Inventor.

BioFlor venec velikosti 560 mm

Na prvi sliki je prikazan nacin rezanja gobe v preteklosti. Izrezovali so se polnivenci in pri tem so pridobili veliko kosov gobe za druge izdelke, ki jih niso velikouporabljali. Rezali so se samo zato, da se je goba porabila.

Na drugi sliki je nacin rezanja gobe sedaj, kjer se rezejo manjsi kosi gobe za vencein tako maksimalno porabijo kalup za izdelavo vencev. Prej je bil venec sestavljeniz enega kosa, sedaj ga pa sestavijo iz treh. S tem nacinom pridobijo celo 35 % vecvencev.

3

Page 4: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

BioFlor venec velikosti 650mm

BioFlor venec velikosti 750mm

Nacin rezanja gobe v preteklosti Nacin rezanja gobe sedaj

4

Page 5: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Na sliki je kos gobe, izrezan na novi nacin:

Nato sestavijo venec iz treh kosov:

5

Page 6: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Ko je venec sestavljen, gre v obdelavo - v struzenje. Ta postopek je ostal isti kot pristarem nacinu dela:

6

Page 7: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Koncani venci so povsem enaki kot prejsnji, le z eno razliko - povezan je na trehdelih:

7

Page 8: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Mere:

8

Page 9: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Nato venec vstavijo v kalup- visokotlacni stroj za vlivanje poliuretana. To jevezivo med gobo in lesom.Kalup prej poskropimo z locilcem, ker se poliuretan rad lepi nanj. To z locilcempreprecimo.

Vanj postavimo mrezice...

... in nato venec.

9

Page 10: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Mrezice popravimo, tako da jih pritisnemoob gobo.

Na venec vlijemo poliuretan.

10

Page 11: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Nato nanj polozimo les.

Kalup zapremo in pustimo 5 minut, da segoba zlepi z lesom.

Koncni izdelek:

11

Page 12: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Razlike med starim in novim nacinom rezanja - AutoCad

Venec 560Na slikah vidimo razlike v nacinu rezanja. Na sliki levo je star nacin rezanja, izkaterega so dobili 60 vencev, po novem nacinu pa dobijo iz enega kalupa 83 vencev.

Venec 650Po starem nacinu rezanja so iz enega kalupa dobili 30 vencev, sedaj ga 66.

Venec 750

12

Page 13: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Izracun ...

Potrebni podatki:- visina kalupa: 670mm- visina venca: 65mm- sirina venca: 105mm

Visina venca je 65 milimetrov. Torej bomo oz kalupa, visokega 670 milimetorovdobili deset plasti: 670 : 65 = 10 plasti. Volumen kalupa je V = 0, 67 ∗ 1, 9 ∗ 1, 2 =1, 5276 m3.

Venec 750 mm

STAR NACIN REZANJA

Izracunali bomo, koliksen izkoristek gobe so pridobili po starem nacinu rezanja:

d je premer venca, v tem primeru je d = 750 mm, torej je polmer r = 375 mm =37,5cm.

V1 je volumen valja: V1 = πr2v = π(37, 5)2 ∗ 67 = 295996.9328 cm3 = 0.295996933m3.

b je premer notranjega valja. Izracunamo ga tako, da od premera venca odstejemosirino venca na obeh straneh: b = 750−2∗105 = 540 mm= 54 cm. Od tod dobimo,da je polmer notranjega kroga enak 27 cm. Zdaj se izracunajmo volumen notranjegavalja: V2 = π(27)2 ∗ 67 = 153444.81cm3 = 0.15344481m3.Iz dobljenih podatkov izracunamo volumen venca: V1 − V2 = 0.14255212 m3 - toje volumen vencev iz desetih plasti. Dobljeni rezultat se delimo z 10 in dobimovolumen enega venca: 0.014255212 m3.

13

Page 14: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Vemo, da smo po starem nacinu rezanja iz ene plasti dobili 2 venca, torej smo izdesetih plasti oziroma enega kalupa gobe dobili 20 vencev. Volumen teh 20 vencevje 0.28510424m3. Ce volumen teh vencev delimo z volumnom kalupa, dobimo izko-ristek kalupa: ta je 18 %, torej je 82% odpada.

NOV NACIN REZANJA

Po novem nacinu rezanja dobimo iz ene plasti 5,33 vencev, iz enega kalupa 53,3.Volumen teh vencev je 0.760277973 m3. Ta volumen vencev delimo z volumnovkalupa in dobimo rezultat, da je po novem nacinu rezanja izkoristek kalupa kar 50%.

Pri vencih premera 750 mm so torej pridobili 32% izkoristek kalupa.

Venec 650 mm

Nacin racunanja je isti kot prej, le da se nam mere spremenijo. Premer vencad = 650 mm, polmer r = 325 mm.

STAR NACIN REZANJA

Po starem nacinu rezanja so iz ene plasti dobili 3 vence. Volumen valja je V1 = 0.22m3. V tem primeru je b = 440 mm in r = 220 mm = 22 cm. Volumen notranjegavalja je 0.101875567 m3, volumen enega venca pa je 0.802203793 m3.Iz celotnega kalupa dobimo 30 vencev. Po enakem izracuna kot za prejsnji primerdobimo 23, 65% izkoristek kalupa.

NOV NACIN REZANJA

Po novem nacinu rezanja vencev dobimo iz ene plasti 66,6 vencev in tako iz kalupa66,6 vencev. Volumen teh vencev je 0.949397119 m3 in izkoristek kalupa je 52, 51%.

Pri vencih premera 650 mm so pridobili 28.86% vecji izkoristek kalupa.

Venec 560 mm

Premer d = 560 mm, polmer r = 280 mm.

STAR NACIN REZANJA:

V1 = 0.165m3

V2 = 0.064m3.

Iz ene plasti dobimo 6 vencev, torej iz enega kalupa 60 vencev. Volumen enegavenca je 0.0101 m3, volumen 60 vencev je 0.606 m3. Tako dobimo, da je bil izkoris-tek gobe 39%.

14

Page 15: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

NOV NACIN REZANJA

Iz ene plasti dobimo 8.3 vencev, iz enega kalupa 83, 3 vencev. Volumen teh vencevje 0.84133 m3 . Rezultat je 55% izkoristek gobe.

Pri vencih premera 560 mm so pridobili 16% vecji izkoristek.

15

Page 16: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO …wiki.fmf.uni-lj.si/images/b/b4/BioFlorprojekt.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO PRAKTICNA MATEMATIKA VS

Izjava o avtorstvu

”Izjavljam, da sem nalogo opravila samostojno in da sem njen avtor. Zavedam se,da v primeru, ce izjava prvega stavka ni resnicna, krsim disciplinska pravila Fakul-tete za matematiko in fiziko.”

Tatjana Stampfelj

16