Author
hoangbao
View
224
Download
4
Embed Size (px)
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE
Mira Milovanovi
VLOGA PODJETNIKE STRATEGIJE PRI INTERNACIONALIZACIJI PODJETJA HIDRIA
Diplomsko delo
Ljubljana 2007
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE
Mira Milovanovi
Mentor: red. prof. dr. Marjan Svetlii
VLOGA PODJETNIKE STRATEGIJE PRI INTERNACIONALIZACIJI PODJETJA HIDRIA
Diplomsko delo
Ljubljana 2007
Vloga podjetnike strategije pri internacionalizaciji podjetja Hidria
Diplomsko delo se osredotoa na povezanost med internacionalizacijo in podjetniko strategijo, ki je prikazana na tudiji primera. Korporacija Hidria, ki je visoko tehnoloko-inovativno usmerjena, je bila vzeta za primer, s katerim je delo preuevalo znailnosti izbranih teorij internacionalizacije in zastavljene podjetnike strategije. Glavni namen dela je raziskati vzroke za internacionalizacijo drube Hidria in ugotoviti pomen inovativne politike za rast podjetja. Poudarek je tudi na organizacijski kulturi podjetja, ki je znatnega pomena za uresnievanje zastavljenih smernic, ter omejitvah/prednostih internacionalizacije, ki izhajajo iz majhnosti nacionalnega tria. Prikazano je, da je inovativna podjetnika strategija, kateri Hidria sledi danes, razlog za njena nadaljnja irjenja na regionalnih trgih, prav tako pa je tudi razvidno, da se zastavljena strategija zrcali v vseh segmentih dela podjetja Hidria. Diplomsko delo dokazuje, da so inovacije poleg virov produktivnosti in ekonominosti tudi pogoj za obstanek podjetja v dananji konkurenni tekmi na globalnem trgu in tudi dejavnik za sproanje koristnih sprememb potrebnih za razvoj in ohranjanje individualnosti podjetja, ter da je inovativnost tisti glavni temelj, na katerem svoj uspeh gradi Hidria. Kljune besede: internacionalizacija, podjetnika strategija, inovacije, organizacijska kultura, Hidria The role of business strategy in the process of internationalisation of company Hidria The thesis examines the connection between internationalisation and business strategy, which is presented trough case study of corporation Hidria. The characteristics of chosen internationalisation theories and business strategies were shown trough this highly technological and innovative company. Finding reasons for Hidrias internationalisation and examining the relation between innovations and companys growth were two main purposes of the thesis. Emphasis also lays on the impact of organizational culture on the implementation of the companys goals. Nonetheless constraints/advantages of internationalisation, arising from small national market, are examined as well. Work proves that innovative business strategy, which drives Hidria today and that can be seen on all segments of the company, is the reason for its continuous growth on regional markets. It also proves that innovations are a (pre)condition for the companys existence in current competitive market. Thesis displays that innovations besides being a source of productivity and thriftiness are a trigger for firms development, preservation of its individuality and the key of Hidrias success. Key words: internationalisation, business strategy, innovations, organizational culture, Hidria
4
KAZALO
SEZNAM SLIK, GRAFOV IN TABEL................................................................................. 6
1. UVOD .................................................................................................................................... 7 1.1 NAMEN.............................................................................................................................. 7 1.2 HIPOTEZE .......................................................................................................................... 9 1.3 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA...................................................................................... 9 1.4 METODOLOGIJA............................................................................................................... 10
2. DINAMIKA TEHNOLOKEGA RAZVOJA................................................................. 11 2.1 INOVACIJE ....................................................................................................................... 12
3. INTERNACIONALIZACIJA DEJAVNOSTI PODJETJA........................................... 13 3.1 DEFINICIJA ...................................................................................................................... 13 3.2 MOTIVI ............................................................................................................................ 14 3.3 FAZE INTERNACIONALIZACIJE ......................................................................................... 14
4. IZBRANE TEORIJE INTERNACIONALIZACIJE ..................................................... 15 4.1 TEORIJA INTERNALIZACIJE .............................................................................................. 15 4.2 TEORIJA PRISVAJANJA IN PANONO TEHNOLOKEGA CIKLA TER DINAMINA TEORIJA TEHNOLOKE AKUMULACIJE............................................................................................. 16 4.3 EKLEKTINA PARADIGMA................................................................................................ 18 4.4 UPPSALA STOPENJSKI MODEL INTERNACIONALIZACIJE .................................................... 19
5. INTERNACIONALIZACIJA IN MAJHNA DRAVA PREDNOST ALI SLABOST, SPODBUDA ALI OMEJITEV?....................................................................... 20
6. STRATEGIJA IN STRATEKI MANAGEMENT....................................................... 22 6.1 OPREDELITEV STRATEKEGA MANAGEMENTA................................................................. 22 6.2 OPREDELITEV STRATEGIJE............................................................................................... 23
6.2.1 Vrste strategij .......................................................................................................... 24 6.2.1.1 Strategija vodenja strokov v strokovni uinkovitosti ........................................ 24 6.2.1.2 Strategija diferenciacije ....................................................................................... 25 6.2.1.3 Strategija grajenja trnih ni................................................................................ 26
7. ORGANIZACIJSKA KULTURA .................................................................................... 26
8. KORPORACIJA HIDRIA ................................................................................................ 27
8.1 PREDSTAVITEV ................................................................................................................ 28 8.2 DIVIZIJE........................................................................................................................... 30 8.3 MREA POSLOVNIH ENOT ................................................................................................ 31 8.4 VIZIJA IN VREDNOTE........................................................................................................ 32 8.5 PROFIL PODJETJA ............................................................................................................. 35 8.5.1 INOVACIJE KOT GONILNA SILA PODJETJA ...................................................................... 36 8.5.2 POMEN IZOBRAEVANJA IN ORGANIZACIJSKA KULTURA............................................... 40
9. POSLOVNA USPENOST PODJETJA.......................................................................... 42 9.1 KAKO SE POSLOVNA USPENOST ODRAA V STRATEGIJI PODJETJA?................................. 42 9.2 ZAKAJ INTERNACIONALIZACIJA? ..................................................................................... 45 9.3 IDENTIFIKACIJA PROBLEMOV IN STRATEGIJA REEVANJA LE-TEH .................................... 49
5
10. ZAKLJUEK................................................................................................................... 51
11. VIRI ................................................................................................................................... 54
12. PRILOGA ......................................................................................................................... 59
PRILOGA A: FINANNI PODATKI KORPORACIJE HIDRIA................................... 59
PRILOGA B: SLIKOVNA PREDSTAVITEV KORPORACIJE IN NJENEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA........................................................................................ 60
6
SEZNAM SLIK, GRAFOV IN TABEL Slika 6.1.1: Model stratekega managementa ..22 Slika 8.1: Lokacija Hidrie.27 Slika 8.1.1: Grafini prikaz rasti podjetja.....29 Slika 8.3.1: Mrea poslovnih enot korporacije Hidria..32 Slika 9.2.1: Prodaja po dravah v odstotkih za leto 2005.....46 Graf 8.5.1: isti prihodki od prodaje v obdobju 1997-200535 Graf 8.5.2: Gibanje osnovnih sredstev v obdobju 1994-2005.36 Graf 8.5.1.1: Nartovana viina nalob v raziskave in razvoj v milijardah SIT...38 Graf 8.5.1.2: Dodana vrednost na zaposlenega v EUR40 Tabela 8.1.1: Predstavitev mejnikov Hidrie.29 Tabela 8.4.1: Prikaz vizij po posaminih divizijah...33 Tabela 8.5.1.1: Dele nartovanih nalob v R&R v obdobju 2006-2009.....39 Tabela 9.1.1: Prikaz pridobljenih sistemov kakovosti..43
7
1. UVOD
1.1 Namen
Tuje neposredne investicije so eden izmed motorjev razvoja gospodarstev, saj
multinacionalna podjetja z znanjem, tehnologijo, naprednejimi upravljavskimi procesi,
managerskimi izkunjami ter s iroko distribucijsko mreo po svetu bogatijo gospodarstvo
drave gostiteljice in pozitivno prispevajo k transformaciji oziroma razvoju gospodarstva
(Svetlii 1996).
Konkurennost podjetij in posledino samega gospodarstva je tema mnogoterih razprav med
ne samo slovenskimi akademiki, gospodarstveniki in politiki, temve tudi med akterji
evropskih institucij. Doseganje trajnostnega razvoja, zvievanje ravni konkurennosti drav in
regij ter nujnost vlaganj v raziskave in razvoj so nekateri izmed stratekih ciljev vsebovani v
Strategiji Razvoja Slovenije,1 ki ga je vlada sprejela junija leta 2005, kakor tudi v 7. okvirnem
programu za raziskave in tehnoloki razvoj za obdobje 20072013, pripravljenem s strani
Evropske Komisije. 2
Vendar moj namen ni razpravljati na temo konkurennosti in razvoja, temve na primeru
podjetja prikazati uspenost inovativne politike podjetja, ki je pripeljala do velike
internacionalizacije podjetja.
eprav je bilo neko inoviranje le eden izmed virov produktivnosti in ekonominosti, je
dandanes njegov pomen povsem drugaen. Inovacije so pogoj, da podjetje sploh obstane v
dananji konkurenni tekmi, in vplivajo na kakovost in boniteto poslovanja podjetja. Ne samo
to. Inovacije so dejavnik za sproanje koristnih sprememb, potrebnih za razvoj in ohranjanje
individualnosti podjetja (Mulej 2002: 219). Kot je napisal e Schumpeter leta 1942, je
kreativna destrukcija vsega obstojeega gonilo kapitalizma oziroma v naem primeru razvoja
1 Vlada Republike Slovenije, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2004) Strategija razvoja Slovenije: osnutek za javno razpravo. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije. Dostopno na http://www.sigov.si/zmar/projekti/srs/srs-osnutek.pdf (3. 12. 2006). 2 Cordis, Seventh research framework programme (FP7) (2007) The main objectives of FP7: specific programmes. Dostopno na http://cordis.europa.eu/fp7/understand_en.html (17. 12. 2006).
8
podjetij. Ob vse veji soodvisnosti sveta (prisotnosti tujih multinacionalnih podjetij v
nacionalnih dravah) se vsako podjetje e nevede nahaja v globalni tekmi za obstoj. Sile, ki
narekujejo delovanje tria, bodo podjetje povozile, e se mu ne bo znalo pravilno in
pravoasno prilagoditi, zato nujnost inoviranja v dananjih turbulentnih asih sploh ni ve
vpraljiva.
Dananja stopnja globalizacije je bila doseena z internacionalizacijo podjetij. Odloitev o
ustanovitvi proizvodne afiliacije zahteva visok strateki premislek, saj je neuspeh v takih
primerih zaradi viine vloenih sredstev ponavadi toliko bolj bole. Odloitev o
internacionalizaciji je drzna, ambiciozna, lahko pa tudi nujna za preivetje podjetja in lei
povsem v rokah managerjev oziroma stratekega managementa. In kako se takih odloitev
lotevajo podjetja?
V dananjem asu hitrega razvoja in nagle globalizacije pozornost in hvalo velikokrat
usmerjamo na podjetja, ki so se internacionalizirala in bila pri tem uspena pred kratkim, a al
pozabljamo na tista, ki so v mreah globalnega trga prisotna e desetletja. V Sloveniji je
nemalo podjetij, ki si vejo pozornost upravieno zasluijo. Hidria je eno izmed takih.
Hidria je globalna korporacija, katere obstoj sega v leto 1989. V korporacijo je vkljuenih 33
podjetij, med katerimi je najstareje podjetje Iskra ERO, ustanovljeno leta 1946. Preuevanje
Hidrie je zanimivo iz ve razlogov. Podjetje iz Idrije, manj razvitega dela Slovenije, se je
uspelo razviti v visoko inovativno podjetje in se je skoraj neovirano razvijalo v asu velikih
strukturnih sprememb in izgub trgov, do katerih je prilo ob osamosvojitvi Slovenije. e
posebej zanimiv je podatek, da je druba v popolni slovenski lasti. Vestoletna prisotnost
tujih vladarjev na slovenskem ozemlju, tj. Habsburanov, ki je v vajetih drala celotno
takratno slovensko gospodarstvo, igar posledica je bilo odtekanje kapitala, je na obmoju
Idrije pustila neizbrisen peat. Odtekanje kapitala, generiranega z rudnikom ivega srebra, ki
je predstavljal glavni vir dohodka tamkajnjih prebivalcev, je morda eden izmed razlogov za
relativno zaprtost Hidrie kot podjetja in hkrati razlaga, da vodilna mesta v njej zasedajo
Slovenci.
Z diplomsko nalogo elim raziskati, zakaj se je podjetje Hidria odloilo za
internacionalizacijo. Ugotoviti elim, kakna je bila strategija razvoja podjetja in kako je
specializacija produktov in inovativna politika podjetja vplivala na rast podjetja.
9
Ker so /n/alobe v loveki kapital // najbolja industrijska politika (Jakli in Svetlii
2005: 9), elim raziskati tudi pomen izobraevanja in vlogo organizacijske kulture pri
doseganju zastavljenih stratekih ciljev.
1.2 Hipoteze
Z diplomsko nalogo bom odgovarjala na dva sklopa hipotez, ki sta med seboj povezana. Prvi
sklop se navezuje na podjetniko strategijo:
1. Management je z jasno vizijo razvoja, ambiciozno zastavljenimi cilji in eljo po
krepitvi svojega trnega poloaja predstavljal kljuen faktor za internacionalizacijo
podjetja.
2. Izobraevanje zaposlenih in ustvarjanje organizacijske kulture sta bila dejavnika, ki
sta pripomogla k realizaciji zastavljene podjetnike strategije.
Izhajajo iz podjetnike strategije je posledino drugi sklop hipotez povezan s proizvodnimi
izdelki oziroma dejavnostjo, in sicer:
3. Ker narava dejavnosti podjetij vkljuenih v korporacijo Hidria zahteva visoko
specializacijo, se mora podjetje zaradi majhnosti slovenskega trga iriti globalno.
4. Stalne inovacije produktov in velika vlaganja v razvoj ter iskanje inovativnih
razvojnih reitev so predpogoj in dejavnik, ki sta vodila v internacionalizacijo
podjetja.
1.3 Struktura diplomskega dela
Po uvodu, v katerem bom predstavila relevantnost teme in obrazloila izbiro podjetja ter
hipotez, bo sledilo poglavje, v katerem bom predstavila osnovne znailnosti dinamike
tehnolokega razvoja. V podpoglavju se bom osredotoila na definicijo same inovacije in
razloila razliko med invencijo in inovacijo. Tretje poglavje bo namenjeno osnovnim teorijam
internacionalizacije, kot so eklektina paradigma, dinamina teorija tehnoloke akumulacije,
Uppsala stopenjski model internacionalizacije ipd. Le-te mi bodo sluile za osnovo in podlago
10
pri analizi. V naslednjem poglavju bom prikazala znailnosti majhnega nacionalnega tria
in teav, ki izvirajo iz tega. V nadaljevanju bom definirala strateki management in
predstavila vrste strategij, ki jim podjetje lahko sledi pri svojem poslovanju. Posebno
poglavje, to je sedmo, bom namenila opredelitvi organizacijske kulture v podjetju, ki
predstavlja velik faktor za doseganje uspenosti podjetja in osnovo za motiviranost
zaposlenih. Nato bom nadaljevala s tudijo primera. Kratko bom predstavila podjetje in
orisala njegov zgodovinski razvoj. Predstavila bom njihovo mreo poslovnih enot, vizijo in
vrednote, ki jim podjetje sledi, vpliv organizacijske kulture na kakovost opravljenega dela,
pomen in vlogo inovacij ipd. Z analizo poslovanja podjetja z vidika zastavljene strategije ter z
vidika internacionalizacije bom preverila oziroma analizirala resninost svojih tez. V zadnjem
delu diplomske naloge bom identificirala probleme, s katerimi se podjetje sooa in predstavila
predloge za reitev le-teh. Zakljuek bo sluil strnitvi vseh ugotovitev.
1.4 Metodologija
Pri analizi sem se opirala predvsem na sekundarne in internetne vire, pri emer sem uporabila
zgodovinsko in opisno metodo. Aplikacijo teoretinih predpostavk sem nato opravila na
tudiji primera korporaciji Hidria. Potrebne informacije o sami drubi in njenem delovanju
sem pridobila predvsem z analizo asnikov in revij, kot so Finance, Gospodarski vestnik,
Manager Plus in Dnevnik, ter z analizo informacij, ki jih druba od novembra 2001 objavlja v
svojem internem asopisju Hidria, objavljenem na spletnih straneh drube. V veliko pomo so
mi bila tudi PR sporoila, ki jih druba na svojih straneh objavlja od leta 2003 dalje. Tu velja
opozoriti na kritinost, saj so optimistine izjave morda potencirane, kajti vsako podjetje si
prizadeva za dajanje pozitivne slike o lastni uspenosti. Podrobneje informacije o viziji in
strategiji drube sem prejela v telefonskem intervjuju s podpredsednikom Hidrie, g. Iztokom
Seljakom.
Opozorila bi, da mi sama druba informacij, ki sem jih potrebovala za podrobno analizo
svojih predpostavk, kjer imam v mislih predvsem informacije o viini vloenih sredstev v
raziskave in razvoj (R&R), o viini sredstev namenjenih izobraevanju zaposlenih in o
podatkih o izobrazbeni strukturi zaposlenih, tevilu patentov in inovacij, ki jih ustvarijo na
leto, stopnji rasti inovacij ipd. ni elela razkriti z obrazloitvijo, da takih podatkov ne
posredujejo, saj se lahko z njimi okoristi konkurenca. V telefonskem intervjuju sem vnovi
poskusila pridobiti vsaj del finannih informacij, vendar brez uspeha z natanko isto
11
obrazloitvijo. Od podjetja tako nisem prejela nikakrne pomo, zato sem se predvsem opirala
na asopisne in internetne lanke. Poroila o letnem poslovanju podjetja sem pridobila v bazi
podatkovnega sistema GVIN, vendar se je tu pojavila nova omejitev. Celotna tekstovna
poroila so objavljena le za leti 2005 in 2004. To pomeni, da nisem mogla povlei
konsistentne asovne vrste, v okviru katere bi opravila analizo temeljnih spremenljivk, in na
podlagi katere bi lahko preverila ustreznost svojih predpostavk. To velja predvsem za podatke
o dodani vrednosti na zaposlenega. Konsolidirane bilance stanja, od koder sem rpala
podatke, so objavljene za dalje asovne obdobje, zato sem analizo rasti podjetja lahko
opravila.
Zanaanje na asopisne objave tako predstavlja veliko omejitev diplomske naloge, saj konni
rezultati niso nujno odraz realnosti (vpraanje objektivnosti novinarjev in resninosti podanih
informacij). Prav pomanjkanje kljunih informacij s strani managementa Hidrie onemogoa
razumevanje pravilne in tone slike drube.
2. DINAMIKA TEHNOLOKEGA RAZVOJA
Tehnoloki razvoj je dinamien proces, ki zahteva prilagajanje podjetij tehnolokim
spremembam na triu in doloa krivuljo ivljenjskega cikla proizvoda. Dodatek dimenzije
dinamike k preuevanju tehnolokega razvoja omogoa razumevanje obnaanja potronikov
oziroma gospodarskih subjektov ter njihove reakcije na spreminjajoe se okolje v doloenem
asovnem obdobju (Puko 1996: 28).
Za dinamiko tehnolokih sprememb je znailna neizenaenost znanstvenih podroij, kar
pomeni, da obstajajo propulzivne panoge, ki narekujejo hitreji tehnoloki razvoj (npr.
kemina, elektronska, letalska industrija, bioineniring, nano tehnologija) in panoge, kjer je
razvoj upoasnjen (tradicionalne panoge; tekstilna, usnjarska industrija) (ibid.).
Kaj pravzaprav doloa dinamiko tehnolokih sprememb? Ontoloki pogled opredeljuje
dinamiko kot proces, ki se generira sam od sebe oziroma ga generira institucija z lastno
dinamiko, teleoloko pa to dinamiko doloajo drubene potrebe (ibid. 32). Kot pravi Puko
(ibid.), lahko dinamiko pojasnimo s kombinacijo obeh pogledov, saj le efektivno
povpraevanje po tehnolokih spremembah spodbuja in pospeuje tehnoloki razvoj.
12
Tehnoloke spremembe nastajajo v ve fazah:
1. znanstveno raziskovanje (odkrivanje znailnosti naravnih in drubenih zakonov),
2. raziskovalno razvijanje (razvijanje invencije oziroma inovacije),
3. aplikativno raziskovanje (prenos problemov nastalih v fazi razvijanja nazaj v proces
znanstvenega raziskovanja z namenom njihove eliminacije),
4. komercializacija (plasiranje izdelka na trie; cilj je dosei splono uporabo) (ibid.
2932).
Zadnja faza je za uspenost podjetja e toliko pomembneja, saj se sredstva vloena v
razvijanje novega produkta ali tehnologije lahko le na tak nain generirajo v obliki zasluka.
Tako morajo podjetja poleg sredstev za raziskave in razvoj, razpolagati tudi s sredstvi,
potrebnimi za predstavitev izdelka na triu (Svetlii 1996: 48).
2.1 Inovacije
Pred podrobnejo definicijo inovacije in vrst inovacij je potrebno opozoriti na nujnost
loevanja med pojmoma invencija in inovacija, ki se ju dostikrat zamenjuje za sinonima.
Invencija pomeni idejo, ki je vezana na izboljavo sredstva, izdelka, procesa ali sistema,
medtem ko inovacija pomeni komercializacijo invencije. Pojma se torej razlikujeta v stopnji
inovacijskega razvoja,3 saj je invencija le stopnja, ki lahko pripelje do inovacije (Rebernik
1990: 110).
Poznamo ve definicij inovacije. e sledimo iroki definiciji OECD, pravi, da je inovacija
implementacija novega ali opazno izboljanega produkta, storitve ali procesa, nove
marketinke metode, implementacija nove organizacijske metode ali implementacija novega
delovnega procesa v poslovni praksi (OECD 2005).
Po Littlerju so inovacije pomembne spremembe, ki se kaejo v:
1. medsebojnih odnosih in povezavah podjetja z naravnim in drubenim okoljem, kamor
spada a) uvedba novih izdelkov ali procesov, b) uporaba novih in izboljanih metod
3 Faze inovacijskega razvoja so invencija, razvoj, inovacija, difuzija (Rabernik 1990: 111).
13
produkcije in c) odprava negativnih uinkov metod, izdelkov ali storitev na naravno
ali drubeno okolje,
2. v interni strukturi podjetja (organizacijska struktura, vija produktivnost produkcijskih
tvorcev),
3. v podsistemih podjetja (nove kombinacije produkcije in trenja, nov podsistem)
(Rebernik 1990: 11011).
Ameriki ekonomist Peter F. Drucker opredeljuje inovacijo kot posebno orodje podjetnika
oziroma nain, s katerim podjetnik razume spremembe kot prilonosti za drugano poslovno
dejavnost ali poslovno storitev. Naloga podjetnika je, da namensko ie vire za inovacije4 ter
simptome (spremembe), ki kaejo na prilonosti razvoja uspene inovacije in pozna pot
uspene uporabe invencije v praksi.
3. INTERNACIONALIZACIJA DEJAVNOSTI PODJETJA
Kaj je internacionalizacija in kakni motivi jo poganjajo? Kakne so faze internacionalizacije?
Odgovore na ta vpraanja bom predstavila v priujoem poglavju, ki bodo pripomogli k
razumevanju razvoja Hidrie, ki bo predstavljeno v sledeih poglavjih.
3.1 Definicija
Enotna in splona definicija internacionalizacije ne obstaja. Jakli (2004: 173)
internacionalizacijo opredeljuje kot irjenje podjetja preko meja matine drave. Temu
pritrjuje tudi Svetlii (1996: 72), ki pravi, da je potrebno internacionalizacijo razumeti kot
koliinsko irjenje mednarodnega sodelovanja, ki presega meje nacionalne drave.
Internacionalizacijo dejavnosti podjetja doloajo predvsem tirje faktorji:
- obseg oziroma tip neoprijemljivih prednosti,
- trna struktura,
- domai potisni dejavniki,
4 Viri inovacijskih prilonosti so nepriakovano (uspeh, neuspeh, zunanji dogodki), neskladja med dejanskostjo in nao predstavo o tem, potrebe delovnega procesa, spremembe v industriji ali trni strukturi, demografske spremembe, spremembe v dojemanjih, razpoloenjih in ciljih ter novo znanje (Rebernik 1990: 133).
14
- mednarodni vleni dejavniki (Jakli in Svetlii 2005: 22; Bohinc 1999: 45).
3.2 Motivi
Odloitvi za internacionalizacijo podjetja botrujejo doloeni motivi, ki izhajajo bodisi iz
notranjega okolja podjetja bodisi zunanjega okolja. Hollensen (2004: 31) tako motive za
internacionalizacijo deli na reaktivne in proaktivne. Proaktivni motivi temeljijo na interesu
podjetja, da zane izkoriati prilonosti, ki se mu ponujajo izven meja nacionalnega trga.
Taki motivi vkljuujejo eljo po dobiku in rasti, pobudo poslovodstva, kompetentnost
tehnologije oziroma unikatnost proizvoda, prilonosti na tujih trgih in trne informacije,
ekonomije obsega in davne prednosti. Reaktivni motiv pa so rezultat pritiskov in groenj, s
katerimi se podjetje sooa na domaem trgu in vkljuujejo pritiske konkurence, zasienost in
majhnost domaega trga, preseno proizvodnjo, spontana tuja naroila, prodajo sezonskih
produktov, bliino mednarodnih kupcev in psiholoko razdaljo (ibid.).
Pomembno je razumevanje, da odloitvi podjetja za internacionalizacije ne botruje le vpliv
enega faktorja ali ene skupine faktorjev, temve gre pri tem za kombinacijo motivov, ki
vplivajo drug na drugega. Osrednji motiv je seveda dolgorona maksimizacija dobika, pri
emer morajo prednosti vstopa na tuje trge (dobiek) oziroma internacionalizacije presei
tveganja.
3.3 Faze internacionalizacije
Pri internacionalizaciji svoje dejavnosti podjetje, kot navaja Luostarinen (Svetlii 1996:
291), sledi razlinim fazam razvoja, ki jih poganjajo tudi drugani motivi. Izvozni fazi sledi
faza ustanavljanja podrunic v tujini, nato licenna faza in na koncu proizvodnja v tujini.
Postopnost internacionalizacije, kot jo zagovarja omenjeni predstavnik skandinavske ole, ni
ve povsem aplikativna za dananje razumevanje internacionalizacije podjetij, saj mnoga
podjetja zaradi intenzivnosti razvoja posamine faze preskakujejo (ibid.).
Dunning (v Svetlii 1996: 292) za razliko od Luostarinena loi pet faz internacionalizacije
podjetja. V zaetni fazi se podjetje odloi za vstop na tuji trg z eljo nabave inputov po
ugodnejih cenah ali zaradi zavarovanja obstojeih tri v primeru, kadar izvoz ne omogoa
doseganje ciljev (npr. prilagajanja izdelkov lokalnim pogojem). Naslednjo fazo opredeljujejo
15
investicije v povezane dejavnosti. V fazi, ki sledi, se podjetje odloi za nalobe v proizvodnjo
blaga oziroma storitev s ciljem doseganja ekonomij obsega, zmanjevanja transportnih
strokov ipd. Za tem nastopi irjenje mree v tujini in na koncu regionalna ali globalna
integracija (ibid.).
4. IZBRANE TEORIJE INTERNACIONALIZACIJE
4.1 Teorija internalizacije
Bistvo teorije internalizacije, katere utemeljitelja sta Buckley in Casson, je, da se podjetje
zanjo odloi z namenom izogniti se trnim hibam in transakcijskim strokom. Internalizacija
je odgovor na nepopolnosti trga medfaznih izdelkov (Casson 1993: 369). Tak korak je torej
smotrn v primerih, kadar je poslovanje preko trga strokovno draje, kot e gre za poslovanje
podjetja znotraj povezanih enot. Vertikalna in linertana integracija podjetju omogoata5 tudi
doseganje ekonomij obsega, pri emer je vrsta integracije odvisna od oprijemljivih oziroma
neoprijemljivih lastnosti medfaznih izdelkov. Internalizacija pomeni, da podjetje zunanje
trie nadomesti z notranjim, kjer vzpostavi lastne distribucijske centre, kar mu omogoa
prisvajanje znanja ter lastnikih pravic, kakor tudi direkten nadzor nad medfaznimi izdelki.
Znanje je firmsko specifino in pomeni premoenje firme, zaradi esar je njegova zaita e
toliko bolj pomembna. Nezmonost doloitve trne cene znanju in obstoj trnih hib, tj.
nepopolnega tria, to dodatno potrjujeta. Internalizacija temelji na razmerah nepopolne
konkurence; veje kot je nezaupanje in viji kot so transakcijski stroki, vije so spodbude za
internalizacijo (Svetlii 1996: 25056). V primerjavi s poslovanjem preko trga so torej
prednosti internalizacije sledee:
1. veji nadzor nad proizvodnjo in veja sposobnost koordinacije bistvenih vhodnih
proizvodov,
2. izkorianje trne moi s pomojo transfernih cen,
3. izogibanje bilateralni trni moi,
4. in izogib potencialni vladni intervenciji (Buckley in Casson v Svetlii 1996: 256).
5 Oblika integracije je odvisna od vrste medfaznih izdelkov oziroma storitev (Svetlii 1996: 250).
16
Sredstva potrebna za vlaganje v R&R so zaradi internalizacije in posledino veje velikosti
podjetja izredno visoka. To predstavlja veliko destimulacijo za podjetja, zato se raje odloajo
za strateke povezave z drugimi podjetji, ki omogoajo:
1. pridobitev komplementarnih virov, ki podjetju omogoajo vijo lastno konkurennost,
2. znianje tveganj po enoti,
3. znianje strokov koordinacije in spreminjanje strategije, kar vodi v hitrejo odzivnost
podjetja ne zunanje spremembe,
4. nadzor nad trgom skupnega proizvoda oziroma storitve,
5. sinergije,
6. povezovanje znanj iz prej nepovezanih podroij (ibid. 257).
Prevzemanje podjetij oziroma sklenitev stratekih povezav namesto postopnega vstopa na trg
omogoa hitreji prodor in oplajanje firmsko-specifinih prednosti s partnerskimi prednostmi
ter je tudi odgovor na omejitve patentnega sistema (nezmonost patentiranja managerska
znanja) ((ibid. 195; Casson 1993: 367). Do prevzemanj prihaja predvsem v razmerah, kadar
podjetje v kratkem asu potrebuje dopolnitev svojih komplementarnih dejavnosti in kjer si ne
more privoiti dodatnih strokov povezanih s postopnim procesom uenja (Casson 1993:
367).
4.2 Teorija prisvajanja in panono tehnolokega cikla ter dinamina teorija tehnoloke
akumulacije
Teorija prisvajanja in panono tehnolokega cikla, katere utemeljitelj je Stephen Magee,
izhaja iz konflikta med avtorjem inovacije in posnemovalci novih tehnologij (Svetlii
1996: 213).
Izhodie omenjene teorije je dejstvo, da je sama panoga in ne izdelek tisti, ki se stara, kar
pojasnjuje mednarodni transfer tehnologije, ki se odvija predvsem med razvitimi dravami,
saj nerazvite ne nudijo dovolj visoke zaite znanja (ni ustreznih (uinkovitih) pravnih
mehanizmov).6 Internalizacija predstavlja branik pred nezaeleno odtujitvijo informacij
potencialnim konkurentom, saj podjetje kljuno neoprijemljivo znanje zadri zase.
6 Magee loi tri stopnje panonega razvoja: invencijsko, inovacijsko in standardizacijsko. Vsaka stopnja ima svoj mehanizem zaite. V invencijski fazi se uporablja zlasti patentna zaita, v inovacijski internalizacija in tajni dogovori, v zadnji fazi pa na pomenu zopet pridobi trie, torej patentna zaita.
17
Cilj inovatorja je maksimizacija profita, pri emer predstavljajo omejitev prav posnemovalci
idej. Stopnja prisvajanja informacij je odvisna od vrste tehnolokega procesa. Pri visoko
inovativnih tehnologijah je stopnja prisvajanja vija kot pri standardiziranih tehnologijah, saj
je dodana vrednost vija.
Med industrijsko strukturo in inovacijami obstaja poseben dvosmeren odnos, ki kot motor
poganja celoten proces: koncentrirane industrijske strukture (monopolni oziroma oligopolni
poloaj) spodbujajo podjetje v investicije v R&R, po drugi stani pa predvideni visoki iztrki
inovacij spodbujajo nadaljnje raziskave in vlaganja. Posledino to pomeni, da se visoka
vlaganja v R&R odvijajo v novih industrijskih panogah, v starih panogah pa so izdatki
raziskav zaradi razvitosti trga, torej velikega tevila konkurentov, manji (Magee 1993: 89).
Po opisani teoriji podjetje ostaja vodilno v panogi vse dokler proizvaja nove izdelke. Ob
spremembi panone strukture, torej, ko podjetje izgubi vodilni poloaj, se sistem prisvajanja
spremeni, s imer panoga vstopi v naslednji cikel.
Cantwell, Lall in Pavitt so nosilci dinamine teorije tehnoloke akumulacije. Avtorji
poudarjajo, da je izhodna internacionalizacija nujen proces, pri emer je kreiranje
tehnologije kumulativen proces serije tehnolokih sprememb, proces tehnoloke
akumulacije in proces niza prilagajanj in izboljav, ki sledijo inovaciji (Svetlili 1996:
219; Jakli in Svetlii 2005: 27; Bohinc 1999: 41). Oblikovanje nove tehnologije in njeno
oplajanje je odvisno od znailnosti drave, v katero podjetje investira, kot tudi od lastne
inovativne sposobnosti in viine sredstev vloenih v raziskovalno dejavnost.
Tehnoloke prednosti so odvisne od aplikacije pridobljenega inovativnega znanja na samo
trie, saj uporaba tehnologije v tujini povratno oplaja tehnologijo (Svetlii 1996: 218).
Jedro teorije tehnoloke akumulacije torej strnjeno tvorijo sledee znailnosti:
1. inovacije in internacionalizacija proizvodnje se medsebojno oplajajo,
2. ustvarjanje tehnologije je mono povezano z njeno aplikacijo v tujini,
3. razvoj tehnologije je lokalno pogojen in kumulativen proces (ibid.).
Z internacionalizacijo svoje dejavnosti tako podjetje lahko dostopi do drugih centrov inovacij,
ki dopolnjujejo njegove lastne, ter s tem krepi lastno inovacijsko in tehnoloko znanje (ibid.
219).
18
Neoprijemljivo znanje v obliki sposobnosti za upravljanje proizvodnje predstavlja
podjetnikovo prednost in trgu zaradi svoje skrite narave ni dostopno, zato je internalizacija
znanja dodaten razlog za internacionalizacijo podjetja (ibid.).
4.3 Eklektina paradigma
Dejavnost multinacionalnega podjetja je odvisna od primerjalnih prednosti podjetja, od
drave, v katero podjetje vstopa ter od naina kombinacije teh prednosti preko meja
nacionalne drave (Dunning 2000: 12).
Osnovno izhodie eklektine paradigme so lastniko-specifine prednosti, ki jih je mogoe
oploditi s pomojo lokacijskih, internalizacija pa je najbolji nain uveljavljanja obojih.
(Svetlii 1996: 266). Odloitev investiranja v tujini je torej odvisna od treh znailnosti:
- podjetnikega oprijemljivega/neoprijemljivega znanja oziroma lastnikih prednosti
(Ownership-specific advanatges), ki jih razlikuje od ostalih konkurentov na triu,
- lokacijskih prednosti (location advantages),
- internalizacijskih prednosti (internationalization).
Podjetje mora razpolagati s podjetnikimi specifinimi prednostmi, za izvajanje svoje
dejavnosti mora poiskati boljo lokacijo kot je domaa, svoje prednosti pa lahko maksimizira
le z internalizacijo svoje dejavnosti (Bohinc 1999: 38). Internalizacija omogoa najbolji
izkoristek omenjenih dodanih vrednosti, saj trg kot menjalni mehanizem, kjer bi se lastniko-
specifine prednosti podjetja prodale ali razkrile v okviru licenc, ne zagotavlja ohranjanja
prednosti (Dunning 1993: 13).
Le kombinacija vseh treh faktorjev po Dunningu lahko pripelje do internacionalizacije, saj so
specifine prednosti podjetja le potreben, ne pa zadosten pogoj za izhodne investicije
(Jakli in Svetlii 2005: 17). Podjetje lahko tako na trie vstopi kot:
- izvoznik,
- investitor (sprejme odloitev o proizvodnji v tujini, pri emer je govora o nakupu
licence ali postane investitor),
- s kombinacijo omenjenih dveh pristopov (ibid).7
7 Proizvodnja v tujini je primerna predvsem v primeru, ko bi podjetje z ustanovitvijo lastne afiliacije v tujini dosegalo vije dobike oziroma bi se na ta nain lae izognilo nevarnostim, ki so mone ob sklenitvi licenne pogodbe (Svetlii 1996: 268).
19
Odloitev podjetja za proizvodnjo v tujini temelji na razmislekih, ali podjetje razpolaga s
prednostmi, ki jih na tujem triu nimajo in e je tak korak najugodneji nain zagotovitve
prednosti pred lokalnimi konkurenti (Svetlii 1996: 296).
Do 80-ih let 20. stoletja so teoretiki razlikovali med tremi motivi za internacionalizacijo
podjetja, kot so pridobitev naravnega bogastva, iskanje novih trgov in elja po
prestrukturiranju oziroma racionalizaciji obstojeih portfolio investicij. V letu 1993 je
Dunning eklektino paradigmo raziril in obstojeim motivom za internacionalizacijo podjetij
dodal e dva: iskanje stratekih povezav in premik iz hierarhine organiziranosti v mreno
oziroma zavezniko organiziranost s poudarkom na komplementarnosti (Dunning 2000: 37).
To pomeni, da odloitvi podjetja za investiranje v tujini botrujejo poleg ostalih prednosti tudi
razpololjivost in kvaliteta komplementarnih dejavnosti (Dunning 1993: 18).
4.4 Uppsala stopenjski model internacionalizacije
Uppsalski model so razvili skandinavski ekonomisti ob preuevanju vzorcev
internacionalizacije vedskih proizvodnih podjetij. Model predpostavlja, da se podjetja za
internacionalizirajo odloajo na podlagi lastnih izkuenj oziroma na podlagi akumuliranega
znanja. To pomeni, da gre za inkrementalen pristop, kjer je osvojeno znanje o tujem triu
tisto, ki doloa nadaljnje obnaanje podjetja. Model loi dve vrsti znanja: splono (general
knowledge) in eksperimentalo (market-specific knowledge), kjer je slednje tisto pomembneje,
saj ga podjetje pridobi z osebno izkunjo, ki mu omogoa premagovanje trne negotovosti.
Objektivno znanje tvorijo znanja o managerskih procesih, ki se lahko prenaajo iz drave v
dravo (Hollensen 2004: 53). Trna negotovost tako botruje odloitvi podjetja, da najprej
vstopajo na sosednje trge in ele kasneje po pridobljenih internacionalizacijskih izkunjah na
tiste bolj oddaljene.8 Vzroki za to so bolje poznavanje sosednjih trgov, manja tveganja in
niji transakcijski stroki (Jakli in Svetlii 2005: 23). Izkunje in uporaba pridobljenega
znanja torej predstavljata dejavnika, ki usmerjata internacionalizacijo podjetja; veje kot je
znanje, veja je internacionalizacija. Johanson in Wiedersheim (ibid. 24) razlikujeta tiri
razline faze vstopa podjetja na tuji trg:
1. predizvozna faza, 8 Fizina oddaljenost je pomemben dejavnik, ki opredeljuje obnaanje podjetij, ne smemo pa zanemariti pomena psihine oddaljenosti, ki jo predstavljajo razlike v jeziku, kulturi in politinih sistemih (Hollensen 2004: 54).
20
2. izvoz s pomojo neodvisnega zastopnika,
3. ustanovitev trgovske podrunice v tujini,
4. ustanovitev proizvodne podrunice v tujini (Jakli in Svetlii 2005: 24).
Opisana postopnost, osnovna determinanta modela, je bila predmet kritik tevilnih avtorjev.
Model prav tako ne upoteva morebitne soodvisnosti tujih trgov in monosti preskakovanja
doloenih korakov (primer rojenih multinacionalk). Po drugi strani je trg postal tudi bolj
homogen, s imer so fizine razdalje postale primerno kraje. Negotovost vstopa zaradi
pomanjkanja znanja o znailnostih novega trga, ki je osnova predstavljene teorije, pa je lahko
premagana tudi z monostjo pridobitve znanja s strani investicijskih bank in drugih agentov
(Hollensen 2004: 5556).
Kljub natetim kritikam model ostaja eden izmed pomembnejih razlagalnih modelov
internacionalizacije, kjer trno znanje in trna naravnanost igrata pomembno vlogo.
5. INTERNACIONALIZACIJA IN MAJHNA DRAVA prednost ali
slabost, spodbuda ali omejitev?
Strukturne spremembe9 so nedvomno vplivale na poloaj majhnih drav,10 saj so drave z
liberalizacijo svetovnih tokov lahko zaele uspeno premagovati ovire povezane z majhnostjo
lastnega nacionalnega trga, ki je doloal uspenost podjetja in jim omogoal doseganje
ekonomij obsega in sinerginih ekonomij ter preseganje slabosti nacionalnega diamanta
(Svetlii 1996: 13637; Jakli in Svetlii 2005: 22; Bohinc 1999: 45).
Omejitve majhnih drav ter podjetij iz teh drav, ki vplivajo na konkurennost v svetovnem
gospodarstvu so:
- majhnost nacionalnega trga (premalo zahtevno povpraevanje, ibka konkurenca,
zasienost),
- pomanjkanje naravnih bogastev,
- cena in tevilnost delovne sile,
9 Gre za spremembe povezane s tehnolokim napredkom, napredkom komunikacij, zmanjevanje transportnih strokov ipd. (Svetlii 1996: 40). 10 Pod majhno dravo formalno sodijo tisto drave, ki imajo med 1 in 10 milijonov prebivalcev in nimajo vpliva na svetovne cene. Povpraevanje tujine po njihovih izdelkih je odvisno od cen izdelkov v majhnih dravah, njihova ekonomska politika pa nima nobenega vpliva na svetovne cene (Svetlii 1996: 133).
21
- pomanjkanje moi (veja odvisnost od mednarodnega okolja),
- omejene R&R monosti (ibid. 139).
Z globalizacijo so te omejitve postale povsem premostljive. Kot pravi Svetlii (1996: 139)
lahko majhne drave pomanjkanje naravnih bogastev in delovne sile nadomestijo z
izkorianjem le-teh v drugi dravi oziroma v primeru pomanjkanja delovne sile le-to uvozijo
in dajejo veji poudarek izobraevanju in inovativnosti. Pri tem je smiselno tudi poudariti, da
teza o pomembnosti razpolaganja z naravnimi viri kot pogojem za vejo mo drave in s tem
povezanim razvojem, ni ve popolnoma relevantna, saj povpraevanje in cene surovin
dosegajo vse nije vrednosti. Kot pravi Jakli (1994: 114), tako /primarne surovine torej ne
morejo sluiti kot osnova za razvoj. Temu pritrjuje tudi Svetlii (1996: 139), ki pravi, da
razpolaganje z naravnimi viri igra bistveno manjo vlogo kot neko. S sklepanjem
zaveznitev, prevzemanjem podjetij lahko podjetja iz majhnih drav kompenzirajo svojo mo,
pri emer jim R&R izkunje prevzetih podjetij lahko predstavljajo nadomestilo za bolje
raziskovalno sposobnost v primeru, da ima prevzeto podjetje raziskovalno dejavnost bolje
razvito od njih samih (ibid.).
Ne malo sodobnih avtorjev si je enotnega mnenja, da je majhnost drave v sedanjem
globalnem okolju velika prednost. Sposobnost reagiranja na spremembe in fleksibilnost jim
omogoata laje preivetje v svetu naglih sprememb (Katzenstein v Svetlii 1996: 198).
Svetlii (ibid. 138) tako pravi, da bo pravoasno odzivanje na tokove v svetovni ekonomiji
merilo njihove uspenosti, saj je poloaj majhnih drav mono odvisen od gibanj v
mednarodnem okolju.11
Majhnost nacionalnega trga ob podanih razlagah preostalih omejitev ostaja edina omejitev, ki
je globalizacija ne more razreiti oziroma jo e dodatno stopnjuje z odprtostjo trgov in
monostjo vstopa raznim multinacionalmin podjetjem. Prav zasienost nacionalnega trga je
zato lahko razlog podjetij za izvoz izdelkov v drave, v katerih vidijo strateki potencial.
Tovrsten korak je znailen zlasti za podjetja, katerih izdelki sodijo v viji cenovni razred in ki
jih opredeljuje visoka specializacija in proizvodnja produktov.
11 Poloaj majhnih drav dodatno krepijo sledee tendence: liberalizacija mednarodnih ekonomskih odnosov, upadanje pomena naravnih pogojev, tehnoloke spremembe z uvajanjem fleksibilne tehnologije, rast pomena vmesnih proizvodov in storitev v mednarodni menjavi, monost doseganja kolektivne varnosti, porast pomena lovekega kapitala in drubene kohezivnosti, ki jo laje dosegajo majhni, porast pomena diferenciacije izdelkov in storitev ter njihova kostumizacija (Svetlii 1996: 135).
22
Ne glede na prilonosti, ki se ponujajo majhnim dravam, moramo upotevati, da je doseganje
konkurennosti in uspeha drave kot podjetja brez ustrezno zastavljene strategije in njene
implementacije povsem nerealno.
6. STRATEGIJA IN STRATEKI MANAGEMENT
6.1 Opredelitev stratekega managementa
Strateki management je proces oblikovanja in implementacije strategij, s katerimi podjetje
gradi svojo konkurenno prednost v primerjavi z ostalimi podjetji v isti panogi (Schermerhorn
in Chapell 2000: 89). Puko (1996: 106) opredeljuje pojem kot neke vrste poslovno filozofijo,
s katero podjetje doloi vizijo o vrsti svojega lastnega poslovnega podroja. Rigidnost
zastavljenih strategij oziroma neuspenost pri prilagajanju naglo spreminjajoemu zunanjemu
okolju lahko doprinese k manji konkurennosti podjetja. Zato lahko le trajno prilagajanje
podjetja dinamiki okolja s spremembami v proizvodnem programu, s poveevanjem
zmogljivosti ali s spreminjanjem strukture kapacitet in proizvodnega programa, nabave in
prodaje // zagotavlja dolgorono (kvantitativno) rast in (kvalitativen) razvoj (ibid.).
Na strateki management (glej sliko 6.1) lahko gledamo kot na sosledje korakov, pri katerih
vodstvo podjetja analizira 1) zunanje okolje, pri emer doloi prilonosti, gronje in omejitve
okolja, 2) prednosti in slabosti podjetja, 3) vzpostavi poslanstvo in vizijo podjetja, 4) oblikuje
strategije (celovita, poslovna in funkcijska) ter 5) doloi kazalce kontrole zastavljene strategiji
z namenom doseganja zastavljenih ciljev (Wright in drugi 1996: 4).
Slika 6.1.1: Model stratekega managementa
ZUNANJE OKOLJE, PRILONOSTI IN GRONJE
Makro okolje Mikro okolje
NOTRANJE OKOLJE
Podjetniki viri, organizacijska misija in cilji
23
Vir: Wright, Peter, Mark J. Kroll in John Parnell (1996) Strategic management: concepts and cases. New Jersey: Prentice Hall Inc. 6.2 Opredelitev strategije Poznamo iro in ojo definicijo strategije. Harvardska ola strategijo oznauje kot
opredelitev osnovnih dolgoronih smotrov in ciljev podjetja ter smeri akcije pa tudi alokacije
resursov, ki je potrebna za dosego ciljev (Puko 1996: 173). V ojem smislu je strategija
splet odloitvenih pravil, ki imajo doloene znailnosti in sluijo izbiri kombinacij, ki so
podjetju na voljo (ibid.). Strategija je torej orodje, s katerim se zarta dolgorone cilje in
smernice podjetja, ki se udejanjijo s sistemom manjih pravil, sprejetih za nije ravni
poslovanja.
OBLIKOVANJE STRATEGIJE
Poslovna strategija
CELOVITA STRATEGIJA
Funkcijska strategija
Procesi strateke kontrole in rezultati
STRATEKA KONTROLA
Vodenje, mo in organizacijska kultura
IMPLEMENTACIJA STRATEGIJE
Organizacijska struktura
24
6.2.1 Vrste strategij
Loimo ve klasifikacij strategij, vendar je v svetu uveljavljena predvsem ena, ki deli
strategije na tri razline vrste: 1) osnovna strategija (corporate strategy), 2) poslovna
strategija (business startegy) in 3) funkcijska strategija (functional strategy) (ibid. 176).
Vsaka izmed ravni se osredotoa na posamino raven poslovanja podjetja. Tako je osnovna
strategija tista, ki je postavljena na ravni celotnega podjetja, saj se z njo opredeli celostna
usmeritev podjetja. Poslovna strategija je izvedena iz osnovne strategije, ki opredeljuje pot do
konkurenne prednosti podjetja na ravni poslovne enote oziroma skupine produktov (Puko
1996: 201),12 funkcijska strategija pa se osredotoa na posamina poslovna funkcijska
podroja in operacije, ki se vrijo znotraj podjetja (finanni oddelek, marketing, proizvodnja
ipd.) (Schermerhorn in Chappell 2000: 94) z namenom zagotavljanja maksimalne
uinkovitosti resursov (Puko 2006: 213).
Konkurenna prednost podjetja na ravni poslovnih strategij in na osnovi generine poslovne
analize, kot pravi Porter (v ibid. 202), se lahko dosega s strategijo znievanja strokov, s
strategijo diferenciacije proizvodov in s strategijo razvijanja trne nie. Vse omenjene
strategije so grajene na predpostavki, da podjetje nadzoruje neke ovire za vstop, ki
otekoajo uporabo strategije posnemanja (imitacije) pri konkurentih (ibid. 207).
V nadaljevanju bom vse natete strategije opisala nekoliko podrobneje, saj je natanneja
opredelitev te klasifikacije potrebna za razumevanje strategije korporacije Hidria, o kateri
bom govorila kasneje.
6.2.1.1 Strategija vodenja strokov v strokovni uinkovitosti
e samo ime strategije nam nazorno kae, da je njen osrednji namen znianje strokov.
Uporaba strategije je mona kadar:
- ima podjetje viji trni dele,
- obstaja sistem distribucije z velikim obsegom,
- obstaja agresivna politika cen
in v primeru
12 Poslovno strategijo lahko vodstvo podjetja oblikuje na osnovi portfeljske matrike, generine poslovne strategije, poslovne strategije na osnovi krivulje ivljenjskega cikla proizvoda in na osnovi drugih vrst poslovnih strategij.
25
- standardiziranosti in unifikacije izdelkov,
- visoke stopnje avtomatizacije proizvodnje,
- nijih strokov zalog,
- ugodnejega pristopa do potrebnih surovin,
- vije ravni uporabnega tehnolokega znanja,
- zagotovljenih finannih virov za veje potrebe po kapitalu,
- uinkovitih sistemov kontrole strokov (Puko 1996: 2034).
6.2.1.2 Strategija diferenciacije
Strategija diferenciacije je generina poslovna strategija, s katero podjetje diferencira svoje
izdelke od ostalih ponudnikov v panogi, bodisi z edinstvenostjo pri opravljanju svojih storitev
(prodajanju proizvodov) za kupca bodisi s spremembo obstojee verige dodane vrednosti, ki
pripomore k veji edinstvenosti v oeh kupca. Za odloitev o izbiri tovrstne strategije morajo
biti izpolnjene doloene predpostavke:
- visoka uinkovitost prodajno-politinih instrumentov,
- dober dizajn in dolga tradicija,
- pozitivna podoba o kakovosti izdelka oziroma storitve,
- dobra servisna sluba,
- najvija kakovost izdelka,
- nadpovprena tehnoloka raven,
- intenzivno raziskovanje in razvijanje proizvodov,
- inovacijska usmerjenost (Puko 1996: 205).
Omenjena strategija je mona ob izredno dobrem poznavanju potronikovih navad, saj prav
stine toke dodanih vrednosti kupca in podjetja predstavljajo osnovo za diferenciacijo
proizvoda. Smiselna je za podjetja, ki so prisotna na velikih trgih z neelastinim
povpraevanjem in kjer so kupci za zadovoljitev potreb pripravljeni plaati tudi vijo ceno
(ibid. 20406). Podjetja, ki sledijo opisani strategiji, so tista, ki inovacijam in razvoju dajejo
velik poudarek, se osredotoajo na razvoj novih izdelkov in so za to pripravljena kriti vije
stroke produkcije.
26
6.2.1.3 Strategija grajenja trnih ni
Strategija grajenja trnih ni je usmerjena v razvijanje izdelka, ki zadovoljuje potrebam
ozkega segmenta ljudi oziroma regionalnega trga in je smotrna v primeru, da je podjetje pri
opravljanju svoje dejavnosti uinkoviteje v primerjavi z ostalimi podjetji.13 Izpolnjuje se
lahko na dva naina, in sicer z osredotoenostjo na nizke stroke ali s fokusom na
diferenciacijo. Grajenje trne nie z osredotoenostjo na nizke stroke je primerno za majhna
podjetja, ki na tak nain ohranjajo oziroma poskuajo dosei konkurenno prednost pred
velikimi podjetji. Strategija grajenja trne nie na osnovi diferenciacije ponudbe (proizvoda
ali storitve) zadovoljuje posebne potrebe izredno ozkega segmenta uporabnikov, ki jih ostali
segmenti v panogi niso pripravljeni izpolnjevati. Tu uporabniki cenijo kakovost, presti in
zanesljivost proizvoda oziroma storitve, zato je dodana vrednost proizvoda oziroma storitve
toliko vija. Tovrstna strategija je primerna predvsem za inovativna podjetja, ki se hitro
prilagajajo tehnolokemu razvoju in podjetja, katerih povpraevanje po ponudbi je dokaj
neelastino (Puko 1996: 206-07).
7. ORGANIZACIJSKA KULTURA
Kultura okolja, v katerem se podjetje nahaja, v veliki meri vpliva na organizacijsko kulturo v
podjetju. Na podlagi le-te podjetje ustvari skupno oz. kolektivno identiteto, ki se odraa preko
zunanje podobe, hkrati pa kultura mono vliva na razvoj vrednot in preprianj v organizaciji,
ki se nato posledino zrcalijo v poslanstvu in viziji podjetja (Ovsenik in Ambro 2000: 143-
46).
Kultura slui socialnemu spoju med zaposlenimi, kakor tudi socialnemu spoju med podjetjem
in okoljem, v katerem deluje. Sestavljajo jo primarni viri (preprianja, vrednote, stalia) in
sekundarni viri (struktura organizacije, postopki delovanja, zgodbe in miti o pomembnih
dogodkih ali osebah, zaposlenih znotraj organizacije ipd.). Je torej veplasten pojem, ki
temelji na konsenzu o skupnih naelih delovanja in katerega lastnost je kolektivnost,
emocionalna obarvanost, inherentna simbolinost, dinaminost in povezava z zgodovino
(ibid.; Andolek 1995: 131-34).
Organizacijska kultura je sistem vrednot in obnaanja, katerim sledijo vsi zaposleni pri
uresnievanju zastavljenih stratekih ciljev (Schermerhorn in Chapell 2000: 91). Podjetju 13 Prav zato nekateri to strategijo imenujejo strategija specializacije (Puko 1996: 206).
27
omogoa prilagajanje na spremembe zunanjega okolja, koordinacijo in integracije internih
poslovnih procesov (Wright in drugi 1996: 229).
Ovsenik in Ambro (2000: 148) organizacijsko kulturo definirata kot splet miselnih modelov
ali skupnih paradigem v organizaciji o tem, kako svet deluje ali naj bi deloval. Govorimo o
zaznavah, vrednotah, naelih, preprianjih, simbolnem vedenju in obredih lanov
organizacije, ki jim predstavljajo izhodie za oblikovanje organizacijske kompleksnosti.14
Pozitivna organizacijska kultura spodbuja bolje rezultate zaposlenih, saj jim nudi smoter za
izvrevanje lastnega dela. Sistem vrednot je tesno povezan s tradicijo podjetja, kar je tudi
razlog, da so te trdno zasidrane v mislih zaposlenih.
Vrednote so temelj delovanja podjetja, saj vplivajo na strategijo poslovanja podjetja. Le
podjetje, ki bo za dosego zastavljenih ciljev vpreglo vse zaposlene, ki si bodo prizadevali
za uspeh podjetja, bo lahko dosegalo konkurenne prednosti. Menim, da je najbolja
organizacijska kultura tako tista, ki ceni vrednost talentov, idej in kreativnega potenciala vseh
zaposlenih.
8. KORPORACIJA HIDRIA
We have the vision and we know the way. With joint effort we are sure to win.
Slika 8.1: Lokacija Hidrie 14 Loimo ve vrst organizacijskih kultur, pri katerih je klasifikacija narejena na podlagi posaminih dimenzij organizacijske kulture. Tako loimo kulturo, ki temelji na izogibanju negotovosti, na hierarhinosti, kolektivizmu, individualizmu, mokosti, humanosti, prihodnosti in storilnosti (Ovsenik in Ambro 2000: 152-56).
IDRIJA
28
8.1 Predstavitev Korporacija Hidria (glej sliko 8.2) je holding, ki zdruuje 33 podjetij: AET Tolmin, Hidria
Perles Kranj, Iskra Emec, Perles AG, IMP TIO, IMP Klima, Rotos, TKR, Rotomatika,
Rotomatika Fans, Group Tomos (Tomos, Tomos Netherlands), Hidria BiH, Hidria Dalmacija,
Hidria GmbH, Hidria Poljska, Hidria UK, KEIO, H&A, Hodria IP itd. Krovna druba Hidrie
je podjetje H&R d. d. Druba za upravljanje z nalobami Spodnja Idrija, ki si lasti 94 %
podjetja. Hidria je organizirana centralizirano, kjer vodstvena mesta ne glede na dravo, v
kateri poslujejo, zasedajo slovenski managerji, kar omogoa neposredno kontrolo poslovanja.
Je tehnino podjetje s iroko izbiro prodajnih produktov, ki med drugim zajemajo proizvodnjo
in prodajo specialnih ventilatorjev, lamel, rotorjev, vigalnikov za mopede, sisteme za hladen
vig motorjev, elektrinega orodja, epnih svek, dvokoles ipd.
Holding Hidria je bil ustanovljen leta 1989, vendar se podjetja, vkljuena v korporacijo,
ponaajo s precej daljo tradicijo (Korporacija Hidria 2004; Korporacija Hidria 2005). Pred
prevzemom so namre imela podjetja razvite lastne mree poslovanja, bolj ali manj
uveljavljeno blagovno znamko, kakor tudi doloen trni dele, ki jih je holding Hidria ob
prevzemu podedoval.
Zaradi same ilustracije dolge trne prisotnosti nekaterih podjetij in s tem razumevanja
obstojeega stanja, bom v nadaljevanju zelo kratko predstavila potek nastanka posaminih
podjetij v skupini (glej sliko 8.3 in tabelo 8.1). Kranjsko podjetje Iskra ERO, katerega
proizvoden program zajema izdelavo kakovostnih elektrinih strojev, je bilo ustanovljeno leta
1946. Ustanovitvi Iskre ERO sta leta 1954 sledili ustanovitvi drube Tomos, tovarne motornih
teles v Kopru, ki je nastala malo za razreitvijo vpraanja cone B Slovenskega trakega
ozemlja, in podjetja IMP TIA. Znotraj skupine Iskra se leta 1971 ustanovi Rotomatika, ki je
skozi leta postala priznan proizvajalec elektromotorjev, ventilatorjev in komponent. Po
ustanovitvi holdinga v letu 1989 je leta 1994 sledil managerski odkup. To predstavlja enega
izmed pomembnejih mejnikov same korporacije, ki je pomembno zaznamoval njeno
nadaljnjo pot. V asu po osamosvojitvi je korporacija nadaljevala s prevzemi podjetij,
pomembnih za njihov nadaljnji razvoj. Korporacija sedaj stopa preko novih mejnikov,
vezanih na ustanovitev raziskovalnih intitutov oziroma razvojno tehnolokih centrov (Hidria
n. d. D; Hidria n. d. B).
29
Slika 8.1.1: Grafini prikaz rasti podjetja
Tabela 8.1.1: Predstavitev mejnikov Hidrie
Letnica Dogodek
1946 ustanovitev drube Iskra ERO
1954 ustanovitev Tomosa in IMP TIO
1955 ustanovitev drube AET
1960 sklenitev pogodbe med Perles of Switzerland in Iskro ERO o povezovanju znanja
1965 ustanovitev Tomosa na Nizozemskem
1971 ustanovitev drube Rotomatika; Iskra Ero delno odkupi podjetje Perles of Switzerland
1976 ustanovitev podjetja Iskra Emec v Ekvadorju
1989 ustanovitev holdinga Hidria
1997 prevzem AET Tolmin
1998 prevzem Tomosa
1999 ustanovitev tehnine pisarne IMP klime v Sarajevu
2000 prevzem drube Iskra ERO; Iskra Emec preide v 100% slovensko last
2001 prevzem drube IMP TIO, ustanovitev IMP klima Sarajevo, ustanovitev tehnine pisarne v Rusiji, Romuniji, Srbiji in na Poljskem
2005 ustanovitev Razvojnega centra za materiale in tehnologijo
2006 otvoritev Hidria Intituta Klima, prevzem podjetja GIFGmbH, Uniklime Sarajevo in IMP Klimata
30
8.2 Divizije Divizije, ki tvorijo korporacijo Hidria so:
- klimatizacija, gretje in hlajenje,
- avtomobilska industrija,
- komponente in sistemi,
- rona orodja,
- dvokolesa (Hidria n. d. A).
Posamine divizije predstavljajo vodilna podjetja znotraj same panoge. IMP klima predstavlja
divizijo klimatizacije, gretja in hlajenja, Tomos dvokolesa, Hidria Perles rona orodja,
Rotomatika in AET pa predstavljata divizijo avtomobilske industrije.
Klimatizacija, gretje in hlajenje
Sem sodijo tiste drube, ki zagotavljajo t. i. celovite reitve na podroju komfortne in
industrijske klimatizacije in ki so namenjene regulaciji zraka v objektih. Poleg omenjenega
drube ponujajo tudi ventilatorske in talne konvektorje, zrane zavese namenjene ogrevanju
prostorov, visokonapetostne vigne transformatorje, motorje za plinske gorilce, lamele ipd.
(ibid.).
Avtomobilska industrija
Divizija avtomobilske industrije proizvaja epne sveke, ki so vgrajene v sistem za gretje
hladilne tekoine v avtomobilih z dizelskim motorjem (ibid.), sveke za hladen start dizel
motorjev, kakor tudi magnetne vigalnike, lamele, kovinske sisteme za brisanje
avtomobilskih stekel, pokrove alternatorjev, odlitke iz aluminijastih zlitin, komponente za
elektromotorje ipd. (ibid.; Hidria Rotomatika n. d. A)
Industrijske komponente in sistemi
Koncept, kateremu sledijo podjetja zdruena v tej diviziji je koncept razvojnega dobavitelja
tevilnih bistvenih komponent, podsistemov in sistemov (ibid.). To pomeni, da je njihov
proizvodni program usmerjen v produkcijo motornih rpalk, specialnih in kondenzatorskih
elektromotorjev, magnetnih vigalnikov za motorne age, vignih elektrod, visoko vzdrljivih
vrat, zaitnih kabin itd.
31
Rona orodja
Proizvodni program sestavljajo vibracijski vrtalniki, brusilniki, akumulatorsko orodje,
elektro-pnevmatska kladiva, mealniki, age, brusilniki, kakor tudi kakovosten vrtni program
(ibid.).
Dvokolesa
Poleg izdelave dvokoles uveljavljene blagovne znamke Tomos, divizija proizvaja tudi
komponente za dvokolesa, kot so npr. valji, mehansko obdelani lakirani odlitki in pred-
montirani varjeni sklopi (ibid.).
Projekti, katere Hidrii v izdelavo zaupajo kupci, kaejo na visoko kvaliteto opravljenih
storitev, saj so med naroniki zelo prestina podjetja in osebnosti. Podjetje IMP klima je
klimatiziralo rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, klimatiziralo je tudi tri
olimpijske dvorane v Griji v letu 2004 v asu olimpijskih iger ipd. Teo projektom dajejo
tudi strateka partnerstva, ki jih imajo posamina podjetja znotraj korporacije, npr. Hidria
Rotomatika sklepa posle z vodilnimi avtomobilskimi proizvajalci, kot so BMW, Toyota,
Peugeot.
8.3 Mrea poslovnih enot
Korporacija Hidria je s svojo mreo poslovnih partnerjev postala pomemben igralec na
svetovnih trgih, kar dokazuje tudi razvejanost mree lastnih podjetij, ki ji omogoa stik s
potroniki in nenazadnje uinkovitejo prilagoditev izdelkov za lokalne trge. Kot je razvidno
iz spodnje slike (glej sliko 8.3), ima Hidria kot nasledstvo prevzetih firm v tujini dve
proizvodni afiliaciji, Ekvador in Nizozemska, in kar tirinajst prodajno-distribucijskih centrov
(glej sliko 8.1). Ti se nahajajo v ZDA, Kolumbiji, Peruju, Nemiji, vici, Bosni in
Hercegovini, na Hrvakem, v Srbiji, Veliki Britaniji, Rusiji, na Poljskem, Portugalskem,
Kitajskem in v Avstraliji (Hidria n. d. B).
Korporacija je s svojimi izdelki prisotna v ve kot 50 dravah sveta (Tominec 2005: 3).
32
Slika 8.3.1: Mrea poslovnih enot korporacije Hidria
Vir: Hidria (n. d. B) Hidria po svetu.
8.4 Vizija in vrednote
Uspenost podjetja gradijo zastavljene strateke usmeritve in njihova implementacija oziroma
sistem vrednot, ki dopolnjuje zastavljene cilje.
Hidria ima vizijo svojega razvoja oblikovano na korporativni ravni, kakor tudi v sklopu
posaminih divizij. Kot je razvidno iz letnega poroila drube za leto 2005, je vizija Hidrie
sledea:
Hidria je ena vodilnih, najbolj prepoznavnih in uglednih svetovnih korporacij, ki z lastnim
razvojno-raziskovalnim delom ustvarja inovativne reitve, s katerimi zadovoljuje
33
priakovanja in potrebe svojih kupcev na podroju klimatizacije, gretja in hlajenja,
avtomobilske industrije in elektrinih ronih orodij.
Ob primerjavi vizij posaminih divizij (glej tabelo 8.2) opazimo, da med njimi obstajajo
majhne razlike gledano z vidika strukturiranosti in obsega. Nekatere divizije imajo svojo
poslanstvo precej razdelano in v njem doloeno stopnjo profita oziroma razvoja, ki ga elijo
dosei, druge pa nekoliko manj.
Tabela 8.4.1: Prikaz vizij po posaminih divizijah Podjetje Vizija Poslanstvo Mo/Vrednote Cilj Strateka usmeritevHIDRIA ROTOMATIKA
- zadovoljstvo kupcev - odlinost
- poslovna odlinost - zadovoljstvo kupcev, lastnikov, lokalne skupnosti in zaposlenih
- razumeti in izpolniti zahteve kupcev - profitabilna rast - fleksibilnost in specializiranost programov - razvoj in krepitev blagovne znamke - pozitivna delovna in organizacijska klima - izboljave sistema poslovanja in vodenja - odgovorno ravnanje z okoljem
HIDRIA AET - postati vodilni razvojni dobavitelj vignih sistemov za avtomobilsko industrijo - razvoj celovitih reitev
- razvoj vignih sistemov za dizel motorje, male bencinske motorje in ogrevalno tehniko- zagotavljanje delovnih mest
- zaposleni in timsko delo - usmerjenost h kupcem - partnerski odnos z dobavitelji - stalno izboljevanje - odgovornost za varnost, zdravje, okolje in do skupnosti
- 50 mio prodaje - 50 razvojnih strokovnjakov v Razvojnem centru za vigne sisteme in elektroniko - ni pokodb, invalidnosti in zdravstvenih okvar pri delu - vsaj 500 tok po modelu poslovne odlinosti
- postati 3. proizvajalec vignih sistemov za hladen start na svetovnem trgu - dolgorona stalna rast drube in obsega poslovanja - izboljanje kadrovske strukture zaposlenih - poudarek na varovanju okolja in zdravja ter varnosti zaposlenih
HIDRIA IMP KLIMA
- dolgorona poslovna rast - postati vodilni evropski proizvajalec na podroju klimatizacije, ogrevanja in hlajenja zraka - visoko tehnoloko in razvojno znanje
- ustvarjanje prijetne klime
- zaposleni - znanje - tradicija - celovite in sistemske reitve
- poslovna odlinost - zadovoljstvo kupcev, lastnikov in zaposlenih
HIDRIA PERLES
- postati pomemben svetovni proizvajalec elekt. orodja in
- zadovoljni kupci - visoka stopnja razvojnega in tehnolokega
34
komponent znanja - razvita industrijska politika - poznavanje razmer na svetovnih trgih - velika pripadnost zaposlenih
TOMOS - postati vodilni evr. proizvajalec dvokoles do 125 cm3 - narekovati smernice razvoja
Vir: Hidria AET (n. d. A) Poslanstvo in vizija; Hidria IMP klima (n. d.) Poslanstvo in vizija; Hidria Perles (n. d.) Poslanstvo in vizija; Hidria Rotomatika (n. d. B) Poslanstvo in vizija; Hidria Tomos (n. d. A) Poslanstvo in vizija. Zanimiv poudarek, ki ga nekatere divizije izpostavljajo, je odgovornost do skupnosti in
okolja, v katerem delujejo. Morda je razlog za to tesno povezanost podjetja z lokalnim
prebivalstvom, ki se odraa preko raznovrstnih sponzorstev, donacij ipd. relativna oddaljenost
od ostalih vejih krajev. Izkunja iz preteklosti, ko je na obmoju Hidrie e deloval rudnik
ivega srebra, ki je pomenil neki integracijski element, saj je bila v njem zaposlena veina
mokega prebivalstva Idrije in okolice, bi tudi lahko bila razlaga za to.
Kljub drobnim razlikam med posaminimi divizijami je nedvomno vizija postati vodilen
igralec v svoji panogi na globalnem trgu tista, ki je skupna vsem.
Vrednote, ki ji korporacija sledi, so:
- medsebojno spotovanje (zaupanje, spotovanje raznolikosti, priakuje se odprta in
iskrena komunikacija),
- elja po odlinosti (spodbujanje inovativnih idej, nagrajevanje inovativnosti oz. stalno
izboljevanje tehnologije),
- osebna potenost (odgovornost in etika),
- odgovornost do skupnosti (ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest, spodbujanje
razvoja lokalnih skupnosti).
35
8.5 Profil podjetja
Hidria je konec leta 2006 zaposlovala 2.800 ljudi (Svetlik 2006: 2). V primerjavi z letom
2003, ko je druba zaposlovala 2.289 delavcev, je bila rast tevila zaposlenih na raun
prevzemov podjetij kar 22,32 %15, v prihodnosti pa je zaradi odprtij intitutov prav tako
priakovati rast tevila zaposlenih.
Primerjava istih prihodkov od prodaje z gibanjem osnovnih sredstev kae na zelo zanimive
rezultate, ki jih je korporacija dosegala v obdobju 19972005. V obdobju 19941997 (glej
graf 8.1) je Hidria vlagala svoja sredstva predvsem v modernizacijo opreme in proizvodnje
(zato tudi postopna rast osnovnih sredstev). Podatki o istih prihodkih od prodaje za isto
obdobje al niso dostopni. Leta 1997 sta se v Hidrio vkljuili podjetji Tomos in AET Tolmin,
kar nudi razlago za nadaljnjo rast osnovnih sredstev. Zaradi slabih poslovnih rezultatov na
novo vkljuenih podjetij in prestrukturiranja, ki ga je Hidria izvajala z namenom sanacije
novo-vkljuenih podjetij in vlaganj v njih, je v letu 1999 Hidria poslovala z 20 % izgubo.
Razlog za to je tudi recesija, ki je zaela vladati v svetu. V letu 2000 je bila izvedena
avtomatizacija proizvodnega programa podjetja AET Tolmin.
Ob povrnem pogledu na spodnji diagram (glej graf 8.1) je opaziti moan preskok prihodkov
med letoma 2000 in 2001.
Graf 8.5.1: isti prihodki od prodaje v obdobju 1997-2005
isti prihodki od prodaje v 1000 SIT 1997-2005
0
200.000
400.000
600.000
800.000
1.000.000
1997
1999
2001
2003
2005
Leto
is
ti pr
ihod
ki
isti prihodki od prodajev 1000
15 Zanimiva bi bila primerjava tevila zaposlenih v zaetku 90-ih let s stanjem danes, vendar to zaradi nedostopnosti podatkov ni mogoe.
36
Vir: Hidria (2005c) Izkaz uspeha.
Graf 8.5.2: Gibanje osnovnih sredstev v obdobju 1994-2005
Gibanje osnovnih sredstev 1994-2005
02.000.0004.000.0006.000.0008.000.000
10.000.00012.000.00014.000.000
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
Leto
Vii
na s
reds
tev
v 10
00?
Sredstva
Vir: Hidria (2005b) Hitri pregled rezultatov poslovanja.
Podjetje je leta 2001 v primerjavi z letom 2000 doseglo skoraj osemkratno poveanje istih
prihodkov od prodaje (glej graf 8.2). Razlog je iskati v prevzemu podjetij IMP klima in IMP
klima Sarajevo. IMP klima je poleg podjetja AET in Rotomatika eno izmed podjetij, ki
generira najveje zasluke. To dokazuje podatek, da je divizija klimatizacija, gretje in
hlajenje, kamor sodi IMP klima, v letu 2005 generirala 71 % celotnih prihodkov. e
primerjamo rast istih prihodkov od prodaje podjetja IMP klima v letu 2001 z letom 2000,
vidimo, da je bila rast 27 % (glej prilogo A).16 Skoraj osemkratno povianje prodaje tako kae
na prve znake sinergij, ki so jih zaela ustvarjati podjetja.
Leta 2002 so se prihodki od prodaje v primerjavi s predhodnim letom poviali za 46 %. V letu
2003 je bila rast komaj opazna (le 1 %), razlog za to pa je povianje strokov resursov. Zaradi
ibkega teaja dolarja, je bila rast leta 2004 v primerjavi z letom 2003 le 5 %. V letu 2005 so
se isti prihodki od prodaje v primerjavi z letom 2004 poviali za 13 %.
8.5.1 Inovacije kot gonilna sila podjetja
V znanju je mo in znanje je gonilo razvoja vseh divizij korporacije Hidria. Spodbujanje
inovativnosti, ki je v korporaciji prisotno e leta, se je dodatno okrepilo z vpeljavo
nagradnega nateaja za najbolj inovativno reitev leta. Cilj tovrstne aktivnosti je spodbuditi
inovativno razmiljanje zaposlenih na nain, da bi vsak zaposleni na leto oddal vsaj en
16 Podatki o istih prihodkih od prodaje IMP Klime Sarajeva niso znani.
37
predlog inovacije ne glede na oddelek, v katerem je zaposlen (Basle 2005: 148). Tovrstna
strategija je razumljiva predvsem zato, ker je kar 90 % inovacij v korporaciji plod lastnega
razvoja, s katero elijo poviati stopnjo na 97 % (ibid.). Omenjena strategija gradnje
inovacijske kulture v podjetju je ena izmed tirih segmentov, ki gradijo inovacijski center
Hidrie. Preostali elementi so:
- razvojni centri,
- tehnoloki centri,
- inkubatorji.
Z razvojnimi centri je miljena gradnja treh visoko specializiranih intitutov, v katerih bo
potekal razvoj novih produktov. Izgradnja prvega intituta Razvojno tehnolokega centra za
klimatizacijo, gretje in hlajenje se je ob podpori drave in sredstev iz EU v Godoviu zaela
septembra 2004 in se zakljuila leta 2006. Zaradi uveljavitve enotne blagovne znamke je bil
razvojno-tehnoloki center v letu 2006 preimenovan v Hidria intitut Klima klimatizacija,
gretje in hlajenje d. o. o., ki je edini tovrstni intitut na obmoju JV Evrope. V Spodnji Idriji je
bil leta 2005 ustanovljen Razvojni center za materiale in tehnologijo, ki je predhodnik Hidria
Intituta za materiale in tehnologijo, z gradnjo katerega bo Hidria zaela v letu 2007, v
Tolminu pa bo v letu 2007 predvidoma sledila otvoritev Hidria Intituta Automotive.
Raziskovalna dejavnost v koprskem Tomosu, ki se je zaela e leta 1962 v takratnem Zavodu
za tehnoloke in ekonomske raziskave, bo prav tako ostala aktivna v t. i. Intitutu Tomosa
(Hidria Tomos n. d. B; Hidria intitut Klima 2006).
Tehnoloki centri sluijo izboljavi in razvoju novih tehnologij znotraj orodjarn. Izboljave
obstojeih strojev znotraj korporacije podjetju omogoajo zmanjanje strokov, saj bi nakup
tehnologije na triu predstavljal velik finanni stroek. Razvoj lastne tehnologije omogoa
korporaciji hitro, kakovostno in cenovno ugodno aplikacijo znanja v delovni proces (Basle
2005: 148).
Inkubatorji sluijo testiranju potencialno obetavnih izdelkov. Testiranje traja v povpreju dve
do tiri leta, v katerem testiran izdelek inenirji po preteku testnega obdobja bodisi oznaijo
za obetajoega in ga uvrstijo v proizvodni proces ali pa ga izloijo iz nadaljnje obravnave
(ibid.).
Postavljena zasnova inovativnega centra predstavlja temelj strategije inovativnosti podjetja. V
okviru tega centra je Hidria v sodelovanju z Zavodom za gradbenitvo Slovenije in
38
Avtomobilskim grozdom ustanovila tehnoloko platformo ERTRAC Slovenija (European
Road Transport Research Advisory Council Tehnoloka platforma za vozila, ceste in
promet), ki pokriva strateke usmeritve na nacionalnem nivoju na podroju cest, vozil in
transporta (turm in Mohori 2006: 16) in se v vkljuila v ERTRAC na evropski ravni, ki
sestavlja strategijo razvoja avtomobilske panoge do leta 2025 (ibid.). Vkljuitev v platformo
je nato odprla vrata v zdruenje EARPA (European Automotive Research Partners
Association Evropsko partnersko zdruenje za avtomobilske raziskave), v katerem so
zdrueni raziskovalni intituti na podroju avtomobilske industrije. Hidria navezuje stike tudi
z ostalimi raznovrstnimi zdruenji, za velik uspeh pa si teje udelebo na mednarodni
konferenci TRA (Transport Research Arena Forum za raziskave transporta), kjer so skupaj
s preostalimi 1000 gosti razpravljali o stratekem razvoju cestnega transporta v Evropi.
Vkljuitev divizije Klime preko grozda KGH (Klimatizacija, gretje in hlajenje) v
EUROVENT (European Committe for Air Handling and Refrigeration Equipment
Manufacturers Evropski odbor proizvajalcev prezraevalne in zamrzovalne opreme) je tudi
pomemben korak. V letu 2007 nameravajo v okviru strategije organizirati zaporedje delavnic
imenovanih Podoba razvoja, kjer bodo oblikovali podobo razvoja za naslednja leta
(desetletja) (ibid.).
Na tem mestu bi se bilo smiselno vpraati, koliko Hidria vlaga v R&R.
Graf 8.5.1.1.: Nartovana viina nalob v raziskave in razvoj v milijardah SIT
Viina nalob v R&R v mrd SIT
3,7
5,45,9
6,5
0
1
2
3
4
5
6
7
2006 2007 2008 2009
Leto
Vred
nost
nal
ob
v m
rd S
IT
Viina nalob v R&R vmrd SIT
Vir: Basle, Andreja (2005): Idrijska Hidria iri proizvodnjo v Srbijo. Finance, 14. 7., 10.
39
V letu 2006 je Hidria v R&R nartovala vloiti 3,7 milijarde SIT, leta 2007 5,4 milijarde SIT,
leta 2008 5,9 milijarde SIT ter v letu 2009 6,5 milijarde SIT (glej graf 8.3). V primerjavi z
letom 2006 so leta 2009 nartovana sredstva v raziskovalno dejavnost kar za 75 % vija.
Tabela 8.5.1.1: Dele nartovanih nalob v R&R v obdobju 2006-2009
Vir: Basle, Andreja (2005): Idrijska Hidria iri proizvodnjo v Srbijo. Finance, 14. 7., 10.
Hidria je v letu 2006 v razvoj nartovala vloiti 6,8 % prihodkov17, leta 2007 8,7 %, v letu
2008 8,6 % ter 8,5 % v letu 2009 (glej tabelo 8.3). Zanimivo je, da Hidria od leta 2007 do leta
2009 nartuje postopno znievanje sredstev vloenih v R&R, in sicer za 0,1 % letno. Razlog
za to je verjetno dejstvo, da bodo vsi intituti takrat e polno operativni in se bo od njih
priakovalo doloene rezultate, ki bodo povrnili sredstva vloena v njihov nastanek.
Dodana vrednost na zaposlenega je finanni kazalec, ki med drugim prikazuje inovativnost
produktov in procesov in je hkrati tudi merilo produktivnosti v podjetju.
V primerjavi z letom 2003 (glej graf 8.4) se je dodana vrednost na zaposlenega v Hidrii v letu
2004 poviala kar za 7,6 %, v letu 2005 za 12,9 % glede na 2003, v letu 2006 pa nartujejo
25,8 % poveanje glede na leto 2003. Stopnje rasti dokazujejo inovativno usmerjenost
poslovanja podjetja.
17 Podatki o dejanskih vloenih sredstvih za leto 2006 niso znani.
Leto 2006 2007 2008 2009 Dele nalob v
R&R v % v proraunu
6,8 8,7 8,6 8,5
40
Graf 8.5.1.2: Dodana vrednost na zaposlenega v EUR
Vir: Korporacija Hidria (2005) Letno poroilo za poslovno leto 2005.
Veliko profitabilnost vloenih sredstev prikazuje podatek, da so 60 % prihodkov drube AET
predstavljali razvojni projekti, ki so se zakljuili v zadnjih tirih letih (Rijavec 2005: 8).
Z namenom krepitve razvoja stratekih programov je v letu 2004 zael delovati t. i. cash pool,
v katerega drube v skupini vlagajo polovico celotnega ustvarjenega cash flow-a (Letno
poroilo za poslovno leto 2004). Kot zanimivost naj omenim, da je v obdobju 1994-1998 je
podjetje sredstva za razvoj rpalo iz nerazporejenih dividend Hidrie, ki je bila takrat
registrirana e kot delnika druba.
Uspenost inovacij dokazujejo tudi prejeta priznanja. Leta 2004 ji je Gospodarska zbornica
podelila srebrno priznanje za razvoj nove druine visoko zmogljivih aksialnih ventilatorjev z
integrirano pogonsko elektroniko in diplomo za patentirani sistem PTC grelnika za dizelske
motorje (Hidria Rotomatika 2005). Hidria je v istem letu prejela tudi zlato priznanje za
integrirani zaganjalnik generator z ojaevalnikom navora (Hidria 2004b).
8.5.2 Pomen izobraevanja in organizacijska kultura
Zavedanje, da je uspeh podjetja odvisen predvsem od zaposlenih, predstavlja sr korporacije
Hidria. Temeljito razdelane vrednote na korporativni ravni, kakor tudi na poslovni ravni
znotraj posaminih divizij, sluijo Hidrii kot povezovalni element, ki dodatno poudarja
obstojeo organizacijsko kulturo, ki v ospredje postavlja razvoj posameznika.
41
Omenjen osebni kot tudi strokovni razvoj Hidria dosega z intenzivnim vlaganjem v
izobraevanje zaposlenih. V letu 2005 je Hidria organizirala sledea izobraevanja:
- korporativno izobraevanje s podroja kontrolinga, raunovodstva, financ,
informacijskih tehnologij, kadrovskega managementa, marketinga, nabavnega in
prodajnega podroja,
- forum s podroja avtomobilske industrije Hidria Automotive Forum,
- Six Sigma,
- izobraevanje za management doma in po svetu,
- vodenje za srednji vodstveni kader,
- posebni programi za mlada managerje,
- poslovna komunikacija in retorika,
- uinkovita pogajanja,
- jezikovna izobraevanja,
- raunalnika izobraevanja,
- seznanitev z zakonodajnimi novostmi ipd.
Vez med zaposlenimi ohranja kadrovska sluba z organizacijo druabnih prireditev, med
katerimi najbolj izstopajo t. i. zimske in poletne igre, kjer se zaposleni pomerijo v
raznovrstnih portnih aktivnostih. Uspeh tega kae visoka udeleba zaposlenih na takih
dogodkih. Dvakrat letno Hidria organizira sreanja vodstvenih kadrov vseh svojih podjetij.
Namen tovrstnih sreanj, kjer se zberejo managerji iz razlinih drav, kjer ima Hidria svoje
poslovne enote, je informiranje managerjev o novostih v industriji, podajanje uporabnih
znanj, kot je npr. veina nastopanja ter splono druenje in medsebojno spoznavanje (Hidria
2005d). V letu 2006 je Hidria plasirala nov program Akademija mladih managerjev, v
katerem podjetje nudi dodatno izobraevanje tiridesetim najperspektivnejim delavcem
celotne korporacije (Kenda 2006: 6). V vsaki tevilki internega asopisa Hidria se nahaja tudi
rubrika, ki je namenjena predstavitvi posaminih vodij z njihove profesionalne kot osebnostne
strani Hidria n. d. C).
Visoko izobraena delovna sila je osnovni pogoj za doseganje zastavljenih stratekih ciljev,
zato je podjetje poleg omenjenega stalnega izobraevanja obstojeih kadrov usmerjeno tudi v
pridobivanje bodoih kadrov. Podjetje v povpreju na leto tipendira okoli 70 tudentov,
predvsem s Fakultete za strojnitvo. Poudariti velja, da Hidria predstavlja svojo dejavnost tudi
42
dijakom in osnovnoolcem, saj eli na tak nain spodbuditi otroke k tudiju naravoslovnih
znanstvenih disciplin. V letu 2006 je bila tudi pokrovitelj dravnega tekmovanja
osnovnoolcev v logiki.
Leta 2006 je bil ustanovljen konzorcij Visokoolsko izobraevanje na podroju naravoslovnih
tehnologij na Primorskem, katerega cilj je spodbuditi razvoja naravoslovnega znanja in
tehnikega visokoolskega izobraevanja na Primorskem (Tuar in Flander 2006: 10).
9. POSLOVNA USPENOST PODJETJA Vez med poslovnimi doseki podjetja in zastavljeno strategijo na eni strani ter koraki
internacionalizacije, kot jih opisujejo izbrane teorije internacionalizacije, na drugi, bo
prikazana v tem poglavju, ki bo tako sluilo sooenju med teorijo in dejansko prakso
poslovanja korporacije Hidria.
9.1 Kako se poslovna uspenost odraa v strategiji podjetja?
Hidria Automotive ima enega vodilnih trnih deleev v hladnem startu dizelskih motorjev, saj
pokriva kar 15 % svetovne prodaje (takul 2006: 21). Divizija proizvaja in dobavlja sestavne
dele za podjetja Peugeot, Ford, Volvo, Renault, Toyota, Delphi idr. V sodelovanju s
podjetjema BMW in italijanskim podjetjem Iveco Hidria Automotive razvija nove reitve, ki
bodo v sisteme avtomobilov vgrajene v letih 20072009. Z BMW-jem npr. razvija sisteme za
manjo porabo goriva in onesnaevanje zraka ter sisteme za poveanje zmogljivosti (Mila
2005: 20). To pomeni, da Hidria vstopa v pred-razvojne faze izdelave izdelkov, saj eli postati
razvojni oziroma pred-razvojni dobavitelj svojim stratekim partnerjem (Kranjec 2005: 24). Z
zagotavljanjem konkurennih in inovativnih reitev, kot pravi Iztok Seljak, eli Hidria
Automotive postati vodilni proizvajalec komponent in sistemov za motorje in mehanizme za
upravljanje vozil (ibid.). V obdobju 20032005 je Hidria Automotive poveala prodajo za
66,67 % s 15 milijonov EUR na 25 milijonov EUR, visoke stopnje rasti pa elijo dosei tudi
v prihodnjih letih (STA 2005).
Leta 2004 je podjetje Tomos postalo podjetje z vodilnim trnim deleem na nizozemskem
triu, saj je pri prodaji dvokoles doseglo 24,8 % trga in tako svojo prodajo v obdobju 1997
2004 povialo za dobrih 13 % (Hidria 2004a; Runa 2004: 30). Veanje globalne prisotnosti
dokazujejo strateka partnerstva, ki jih Hidria sklepa s podjetji iz Rusije, s katerimi namerava
43
ustanoviti tehnoloki park, in z japonskimi podjetji (Hidria 2005a). Povezava z japonskim
podjetjem Yanmar poleg osvajanj novih trgov nakazuje na drugo pomembno strateko
usmeritev usmeritev na proizvodnjo sestavnih delov industrijskih vozil in plovil (Benedeji
in Rutar 2006: 15). Z vzpostavitvijo sodelovanja z italijanskim izdelovalcem motorjev Ivecom
v letu 2006 (dobava epnih svek za nov tirivaljni 2,3 in 3-litrski dizelski motor Euro 4), ki
jih dobavlja podjetju Fiat za proizvodnjo lahkih dostavnikov, je vzpostavila pomemben
indirektni stik s Fiatom, saj je Iveco herinska druba Fiata, in s tem nakazala smer bodoega
razvoja vstop na trg tovornih vozil. Do leta 2006 je namre proizvajala le komponente za
osebna vozila (Hidria AET 2006).
Po Besedah Iztoka Seljaka vodi Hidria sledee strategije strategijo globalne konkurennosti,
podprto s sistemom operativne proizvodne odlinosti, strategijo inovativnosti in strategijo ni.
Eden izmed glavnih ciljev podjetja je postati prvi v nii. Pri iskanju partnerjev iejo tiste, ki
so perspektivni, v dobrem poloaju in s katerimi lahko Hidria dosega odlinost (takul 2006:
21).
Pridobljeni sistemi vodenja kakovosti18 nazorno prikazujejo stremljenje k odlinosti. Spodnja
razpredelnica (glej tabelo 9.4) prikazuje asovno pridobitev posaminih sistemov glede na
posamino podjetje (Hidria Rotomatika n. d. C).
Tabela 9.1.1: Prikaz pridobljenih sistemov kakovosti ISO/podjetje AET IMP Klima Rotomatika
ISO 900119 1994 1996 1992
ISO 900220 1989
ISO 1400121 2002 1999 2001
VDA 6.1.22 2001
ISO/TS 16 94923 2003 2004
18 Sisteme vodenja kakovosti izdaja Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Standardization Organization ISO). 19 Standard doloa zahteve za sistem vodenja kakovosti, delovanje vodstva, izvajanje osnovne dejavnosti in nadzor, s akateri eli podjetje izboljati uinkovitost svojega poslovanja in poveati zadovoljstvo svojih partnerjev (SIQ n. d. A; ISO n. d). 20 Gre za standard vodenja kakovosti, ki ga je leta 2000 nadomestil ISO 9001(ISO n. d. A). 21 Standard doloa izpolnjevanje zakonskih okoljevarstvenih zahtev in obsega uinkovito izkorianje virov, prepreevanje onesnaevanja in uravnavanje strokov (SIQ n. d. B). 22 Gre za nacionalni standard avtomobilske industrije za Nemijo (SIQ n. d. C).
44
Vir: Hidria Rotomatika (n. d. C) Pridobljeni standardi in certifikati.
Doseganje odlinosti dokazuje tudi priznanje, ki ga je leta 2006 korporacija Perkins podarila
drubi AET zaradi nielne stopnje napak pri dobavi izdelkov (Hidria AET 2006). Zanemariti
tudi ne gre podatka, da je druba Air France leta 2002 razglasila podjetje IMP klima za
do