UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA · 2010-03-10 · program, preveri obremenitve okolja ter povzame rezultate. ... zasnova požarne varnosti in elaborat gradbene fizike) •

UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MELITA KORAČIN

UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POSLOVNI NAČRT ZA PODJETJE PREKOP D.O.O.

Ljubljana, avgust 2009 MELITA KORAČIN

IZJAVA

Študentka Melita Koračin izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Mojce Marc, in dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih straneh.

V Ljubljani, dne ______________ Podpis:

i

KAZALO

UVOD ........................................................................................................................................ 1 1 PANOGA DEJAVNOSTI, PODJETJE IN STORITVE.................................................... 1

1.1 PROJEKTIRANJE ..................................................................................................... 1 1.1.1 Panoga dejavnosti............................................................................................. 1 1.1.2 Podjetje.............................................................................................................. 3 1.1.3 Storitve .............................................................................................................. 3 1.1.4 Strategija vstopa in rasti.................................................................................. 5

1.2 PREDSTAVITEV RAZLIČNIH TIPOV HIŠ ........................................................... 6 1.2.1 Pasivna hiša (PH) ............................................................................................. 6 1.2.2 Nizkoenergijska hiša (NEH) ............................................................................ 7 1.2.3 Tipske hiše – klasične hiše ............................................................................... 7

2 TRŽNA RAZISKAVA IN ANALIZA .............................................................................. 8 2.1 KUPCI IN SEGMENTACIJA ................................................................................... 8 2.2 VELIKOST TRGA, TRŽNI DELEŽ IN TREND ..................................................... 9 2.3 KONKURENČNA ANALIZA DEJAVNOSTI IN KONKURENTI ...................... 10

2.3.1 Konkurenti Dolenjska.................................................................................... 11 2.3.2 Konkurenti Slovenija ..................................................................................... 11

3 EKNOMIKA POSLOVANJA PODJETJA ..................................................................... 12 3.1 PRIHODKI IN PREDPOSTAVKE ZA IZRAČUN ................................................ 12 3.2 PRISPEVEK ZA KRITJE FIKSNIH STROŠKOV IN DOBIČKA......................... 13 3.3 FIKSNI, VARIABILNI IN POLVARIABILNI STROŠKI..................................... 13 3.4 UPRAVLJANJE Z DENARNIM TOKOM PODJETJA ......................................... 14

4 TRŽENJE ......................................................................................................................... 14 4.1 STRATEGIJA VSTOPA NA TRG ZA POSAMEZNE TRŽNE SEGMENTE ...... 14 4.2 IZDELKI IN STORITVE (S POUDARKOM NA TRŽENJSKEM DELU)........... 15 4.3 CENOVNA STRATEGIJA...................................................................................... 15 4.4 TRŽNO KOMUNICIRANJE................................................................................... 16 4.5 PRODAJNE POTI.................................................................................................... 17 4.6 POSEBNI POUDARKI V TRŽENJU STORITEV................................................. 17

5 PROIZVODNI – STORITVENI NAČRT ....................................................................... 17 5.1 POSTOPEK IZDELAVE IZDELKA ALI IZVEDBO STORITVE ........................ 17 5.2 POTREBNA OPREMA ZA IZVEDBO STORITVE.............................................. 18 5.3 POTREBE PO ZAPOSLENIH IN DELOVNI ČAS................................................ 18 5.4 ZUNANJI SODELAVCI IN ZUNAJ NAJETA PODJETJA .................................. 18

6 NAČRT RAZVOJA ......................................................................................................... 19 6.1 TRENUTNI STATUS RAZVOJA IZDELKOV/STORITEV IN NALOGE DO DOKONČANJA RAZVOJA ............................................................................................... 19 6.2 SISTEM IZBOLJŠEVANJA IN UVAJANJA NOVIH PROIZVODOV ................ 19 6.3 SREDSTVA NAMENJENA RAZVOJU................................................................. 20

ii

6.4 INDUSTRIJSKA LASTNINA................................................................................. 20 7 KADRI ............................................................................................................................. 20

7.1 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA IN KLJUČNO VODSTVENO OSEBJE ..... 20 7.2 POLITIKA ZAPOSLOVANJA IN NAGRAJEVANJA V PODJETJU .................. 20 7.3 PROFESIONALNI SVETOVALCI IN STORITVE............................................... 21

8 TVEGANJA IN PROBLEMI TER PRILOŽNOSTI ....................................................... 21 8.1 PRILOŽNOSTI ........................................................................................................ 21 8.2 TVEGANJA IN PROBLEMI................................................................................... 21 8.3 SIMULIRANA POSLOVNA TVEGANJA............................................................. 22

9 FINANČNI NAČRT ........................................................................................................ 22 9.1 VLOŽKI V PODJETJE............................................................................................ 22 9.2 VIRI FINANCIRANJA IN DELEŽI V PODJETJU................................................ 22 9.3 UPRAVLJANJE S KRATKOROČNIMI SREDSTVI ............................................ 22 9.4 PREDPOSTAVKE UPORABLJENE ZA IZDELAVO BILANC .......................... 23 9.5 ANALIZA DONOSNOSTI...................................................................................... 25

SKLEP...................................................................................................................................... 26 VIRI IN LITERATURA .......................................................................................................... 28 SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ...................................................................................... 32

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prispevek za kritje (PZK) fiksnih stroškov in dobička ............................................. 13 Tabela 2: Prikaz kazalcev donosnosti ; ROA, ROE in ROS.................................................... 25 Tabela 3: Prodaja in dobiček................................................................................................... 25

UVOD

Priprava dobrega poslovnega načrta je temelj ustanovitve podjetja. Poslovni načrt naj bi realno prikazal, kako naj bi podjetje v pripravi poslovalo v prihodnosti. Namen načrta je prikazati poslovne rezultate v določenem razdobju ter ugotoviti, ali je realizacija načrta smiselna. Na ta način izvemo, ali je sama ustanovitev podjetja smiselna. Tako lahko potencialni investitorji vidijo, ali bi morda celo sami investirali v razvijajoče se podjetje. Vendar pa pridobitev investitorjev naj ne bo vodilo podjetnika pri izdelavi načrta, saj bi lahko na ta način nerealno prikazal stroške in prihodke. Prikazal bi dobiček, ki je nerealen. Zasnova takega načrta pa je nesmiselna.

Cilj izdelave načrta je predstavitev sveže ideje, ki bi omogočala donosno poslovanje podjetja ter omogočala nova delovna mesta. Finančna kriza, s katero se ukvarja svet v zadnjem času nas spodbuja, da tudi sami razmislimo o tem, kako lahko posežemo v trg delovne sile ter ustvarimo delovna mesta, hkrati pa ponudimo proizvode in storitve, ki so za trg zanimive in koristne.

Poslovni načrt podjetja Prekop projektiranje, d. o. o., predstavlja idejo o tem, kako bi lahko na nov način prihranili na energetskih virih ter hkrati prihranili pri stroških za ogrevanje stanovanjskih hiš. Podjetje Prekop projektiranje, d. o. o., je storitveno podjetje, ki bo omogočalo svojim kupcem posvet o tem, kakšna vrsta hiše bi bila dolgoročno najbolj optimalna za gradnjo glede na njihove potrebe. Specializiralo se bo na prav posebnem projektiranju hiš. Gre za projektiranje nizkoenergetskih in pasivnih hiš.

Metode, ki sem jih uporabila v nalogi, so predvsem analiza ter sinteza, večino gradiva pa sem pridobila na spletnih straneh zaradi ažurnosti podatkov. Glede na to, da je ideja sveža, se največ uporabnikov ter podjetij medsebojno informira preko internetnih strani. Najprej sem opisala panogo ter tipe hiš, za katere bodo risali projekte. Sledi tržna raziskava ter ekonomika poslovanja podjetja. V nadaljevanju sem ugotavljala, kateri načini trženja so najbolj smiselni za izbrane ciljne segmente, katerim bodo ponujali svoje storitve. Opisala sem proizvodni in storitveni načrt, nadaljevala z izborom kadra ter proučila, s katerimi problemi se bo le-ta srečeval pri svojem poslovanju. Za zaključek pa sem izdelala finančni načrt, ki prikazuje rezultate podjetja glede na predvideno poslovanje. V samem sklepu sem povzela ugotovitve ter obrazložila, ali se realizacija poslovnega načrta izplača.

1 PANOGA DEJAVNOSTI, PODJETJE IN STORITVE

1.1 PROJEKTIRANJE

1.1.1 Panoga dejavnosti

Projektiranje je izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje, ki se glede na vrsto načrtov, ki sestavljajo takšno dokumentacijo, deli na arhitekturno in krajinsko-arhitekturno projektiranje, gradbeno projektiranje in drugo projektiranje. Projektantu je dodeljena določena projektna naloga. Naloga se definira kot

1

sistematično urejen zbir tekstualnega in slikovnega gradiva in drugih potrebnih besedil v obliki usmeritev, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo, ki je določena v Zakonu o graditvi objektov. Projekt je temelj za delo izvajalca. Če želimo, da bo investitor z objektom, v katerega investira svoja omejena sredstva, zadovoljen, mora biti projektant pri svojem delu natančen in izkušen. V zadnjem času lahko opažamo, da se vedno manj uporabljajo tipski načrti hiš, kar je spodbudno. To pomeni, da so kupci pri svojih načrtih za gradnjo hiš vedno bolj zahtevni ter imajo specifične želje. To nakazuje, da so pripravljeni na nekaj novega in jih ni strah sprememb. Prav to pa je pasivna hiša (v nadaljevanju PH). Izvedba PH se je začela v večjem številu šele v zadnjih dveh letih, za kar je deloma odgovorno podjetje Arhem, d. o. o., iz Ljubljane. V sodelovanju z zidaki Isorast in njihovim certificiranim sistemom za pasivno in nizkoenergijsko gradnjo so zgradili že kar nekaj naselij s PH in nizko-energijskimi hišami (v nadaljevanju NEH) po Sloveniji. Izdelujejo tudi že tipske načrte za PH in NEH. Po pregledu konkurentov pa sem ugotovila, da med vsemi konkurenti, razen podjetja Arhem, d. o. o., nihče izrazito ne spodbuja tovrstnih gradenj.

Poleg projektiranja pa moramo pogledati še eno pomembno področje – gradbeništvo. Po pregledu člankov ter spletnih strani SURSa in njihovih statističnih podatkov, so pretekli podatki prav optimistični. Žal pa so napovedi toliko bolj črnoglede. Če preletim številke, lahko iz tabele v Prilogi 1 ugotovim, da se z leti povečuje število izdanih gradbenih dovoljenj za enostanovanjske stavbe za fizične osebe. Gradbeništvo se je po letu 2004 okrepilo in doživelo pravi razcvet. Prav tako je bilo leto 2008 za omenjeno področje zelo ugodno. V prvem četrtletju leta 2009 pa se že kažejo prvi znaki krize. V tretjem četrtletju leta 2008 je bilo v Sloveniji izdanih skoraj 1.400 dovoljenj za gradnjo stavb, to je za 16 % manj kot prejšnje leto v tem času. Manjša je bila (v enaki primerjavi) tudi skupna površina vseh načrtovanih stavb (za 23 %), merila je malo manj kot 750.000 m2. Na zmanjšanje površine načrtovanih stavb je vplivala predvsem manjša površine načrtovanih stanovanjskih stavb (za 37 % manjša kot pred dvema letoma), kajti površina načrtovanih nestanovanjskih stavb je enaka kot leta 2007. Največji del stanovanjskih površin (58 %) je bil načrtovan v enostanovanjskih stavbah, največji del površin v nestanovanjskih stavbah pa bo namenjen industrijskim (31 %), pa tudi upravnim in pisarniškim stavbam (21 %). V članku s spletne strani Dashofer (Statistika gradbenih dovoljenj, 2008) lahko preberemo, da se gradbeniki že srečujejo s prvimi likvidnostnimi težavami pri njihovih kupcih. Kazalniki obsega gradbenih del, poslovnega stanja podjetja in pričakovanih skupnih naročil so dosegli novembra leta 2008 najnižjo doslej izmerjeno vrednost (od aprila leta 2002). Pričakovana naročila so tudi za 32 odstotnih točk nižja, kot so bila novembra leta 2007. Kazalnik pričakovanih cen je dosegel najnižjo vrednost po maju leta 2002. Vendar pa statistični podatki SURSa nakazujejo, da je bilo leto 2008 ne glede na začetek finančne krize eno boljših.

2

1.1.2 Podjetje

Podjetje Prekop se bo registriralo kot družba z omejeno odgovornostjo, firma pa se glasi Projektiranje Prekop, d. o. o. V Prilogi 2 se nahaja logo ter naslov sedeža podjetja. Po klasifikaciji SKD se bo podjetje ukvarjalo z arhitekturnim in tehničnim projektiranjem in s tem povezanim svetovanjem. Storitev se uvršča v dejavnost pod oznako M71.1. Širitev dejavnosti obstaja kot opcija podjetju po določenem času. Rezultati bodo pokazali ali je podjetje zrelo za kadrovsko in dejavnostno širitev. Sedež podjetja in hkrati opravljanja dejavnosti bo na Novem trgu 2, v centru Novega mesta. Nahajal se bo v drugem nadstropju na površini 51 m2. V Prilogi 3 se nahaja tloris ter lokacija pisarn. Datum ustanovitve bo 30. december 2009, otvoritev pa bo 4. januarja leta 2010 Podjetje Prekop, d. o. o., bosta ustanovila dva ustanovitelja, ki bosta prispevala osnovni vložek 10.000 €, kjer bo vsak ustanovitelj podjetja prispeval enakovreden delež 5.000 €. Nadaljnjih 20.000 € pa bosta podjetju zagotovila s kreditom pri banki.

1.1.3 Storitve

Podjetje bo ponujalo pestro ponudbo s področja projektiranja: izdelava arhitekturnih projektov, arhitekturno, tehnično in projektno svetovanje ter gradbene konstrukcije. Projektiranje pa bo osnovna ponudba podjetja. Njuna naloga bo tudi uskladitev želja stranke z njunimi sposobnostmi ter iskanje skupne rešitve, ki bo primerna glede na tip hiše, finančno zmogljivostvjo investitorja ter lokacijske omejitve. Končni izdelek bo Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD) in Projekt za izvedbo (v nadaljevanju PZI).

Tipov hiš je več vrst. PGD in PZI pa se bo razlikoval v ceni glede na tip hiše, ki jo bo stranka želela. Spodaj so opisani tipi, ki jih bosta ustanovitelja projektirala. Spodbujali bodo gradnje PH in NEH, vendar pa bosta v začetku poslovanja projektirala tudi klasične in tipske projekte. Po 31. členu TPPS je določeno tudi, kaj spada pod osnovne storitve in kaj pod dodatne storitve pri projektiranju.

• Projektna naloga Projektna naloga je sistematično urejen sestav besedilnega in slikovnega gradiva ter drugih potrebnih besedil, podatkov, ki so osnova za izdelavo projektne dokumentacije. Projektant svetuje o celotnih potrebnih storitvah za izgradnjo, analizira lokacijo, izdela funkcionalen program, preveri obremenitve okolja ter povzame rezultate.

• Idejna zasnova in idejni projekt Izdelava idejne zasnove je nujna za izdelavo celotne projektne dokumentacije, saj se v tej fazi izdela koncept projektiranja. Projektant skupaj z investitorjem razišče alternativne možne rešitve za enake zahteve, ki jih ima investitor oz. stranka, nato pa se idejo grafično ponazori.

• Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) Je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih lahko pristojni upravni organ presodi vse okoliščine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja. Na podlagi izdelanega projekta se po pridobitvi soglasij pridobi gradbeno dovoljenje, ki omogoča začetek gradnje.

3

Sestavljajo ga: – vodilna mapa (lokacijski podatki, izkazi in kopije pridobljenih soglasij ter soglasja za

priključitev) – načrti (gradnja enostanovanjskega objekta: za izdajo gradbenega dovoljenja zadostuje le

načrt arhitekture, praviloma v merilu 1 : 100; ostali načrti (npr. načrti inštalacij) za izdajo gradbenega dovoljenja niso potrebni, morajo pa zato biti izdelani v PZI, če niso izdelani v PGD)

– elaborati (geodetski načrt, zasnova požarne varnosti in elaborat gradbene fizike)

• Projekt za izvedbo (PZI) Projekt za izvedbo je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi načrti, detajli izvedbe in drugimi tehničnimi rešitvami, na podlagi katerih se v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja gradnja lahko izvede. Tako se na osnovi PZI izvajajo dela. Zakon o projektni dokumentaciji določa, da mora izvajalec izvajati dela po projektu za izvedbo in zagotoviti, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja ter vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje. Načrti so izdelani v merilu 1 : 50 ter poleg vodilne mape predstavljajo načrt arhitekture, načrt gradbenih konstrukcij, načrt električnih inštalacij in električne opreme, načrt telekomunikacijskih inštalacij in opreme, načrt strojnih inštalacij in strojne opreme ter zunanji priključki, če le ti že niso določeni v PGD (Projektna dokumentacija za gradnjo, 2009).

• Ostale storitve Ko investitor izbere določeno zemljišče, je potrebno pridobiti razna soglasja in dovoljenja, če za to ne poskrbi projektant. Zato bo ena od storitev podjetja tudi pomoč in svetovanje pri začetku gradnje. Pri razširitvi posla pa razmišljajo tudi o pridobivanju soglasij ter vseh dovoljenj, ki so določena po ZGO-1. Ko se bo podjetje vpeljalo na trgu ter bodo vidni prvi rezultati, bodo strankam omogočali pridobivanje soglasij. Po 16. členu Tarifnih pogojev projektantskih storitev (v nadaljevanju TPPS) je projektant na poziv naročnika dolžan sodelovati s predstavnikom soglasjedajalcev pri pridobivanju soglasij ter pojasnjevati in zagovarjati izbrane projektne rešitve, če le-te ni sam projektant že uredil. Če pri tem nastanejo materialni in potni stroški, ima projektant pravico do nadomestila, kot to velja za državne in javne uslužbence. V honorarju, določenem po tabelah honorarjev v TPPS, niso zajeti stroški za pridobivanje soglasij, lokacijske informacije in gradbenega dovoljenja, določa se jih po evidentirani dejanski porabi časa, pri čemer se projektantu dodatno priznajo tudi vsi stroški soglasij in prispevkov, ki jih med pridobivanjem zahtevajo soglasjedajalci.

Možno bo tudi samo sodelovanje pri gradnji ter nadzor le-te. Ta storitev bo glede na pričakovanje, da bo s samim začetkom delovanja podjetja nekoliko manj naročil za izdelavo projekta, omogočena že v začetku. Po 17. členu TPPS je možen kot dodatna storitev projektantski nadzor s stalno ali občasno prisotnostjo projektanta pri izvedbi del na gradbišču ali v delavnici.

4

1.1.4 Strategija vstopa in rasti

Za vstop v to dejavnost sta se ustanovitelja podjetja odločila na podlagi naslednjih dejavnikov: obstoj interesa po tovrstnih storitvah, ustanovitelja sta sama v položaju, ko iščeta informacije, kako zgraditi hišo, ki bo postala trden dom, ter ugotovitev, da na dolenjskem trgu podjetij, ki se ukvarjajo pretežno s projektiranjem PH in NEH, ni.

Če si podjetje Prekop, d. o. o., želi pridobiti kupce, bo moralo zadovoljiti potrebam sodobnega potrošnika. Primerna cena ter dostopna lokacija sta ključ do uspeha. Z vstopom na trg bo podjetje ciljalo na določen segment potrošnikov, ki se jim bo potrebno prilagajati. Ustanovitelja se zavedata, da je vsak projekt edinstven. Ne glede na to, koliko bosta poskušala združevati ideje ter tako prilagajati cene, pa se je potrebno zavedati, da vsaka sprememba potegne za seboj določene spremembe na ostalih področjih, kot je na primer elektroinštalacija ali inštalacija strojne opreme.

Tržno komuniciranje bo usmerjeno in prilagojeno segmentu, na katerega bo podjetje predvsem ciljalo. Prvi segment bo segment zaposlenih v starosti med 25 in 35 let, drugi segment pa bodo študenti in dijaki. Prvi segment je segment, kateremu bodo ponujali storitve neposredno, drugi segment pa so bodoči kupci, katere je potrebno izobraziti o novih možnostih na področju gradnje. Podrobneje bodo segmenti opisani v poglavju Trženje. Ta dva segmenta sta za storitve najbolj dovzetna oz. se kupci v teh segmentih nahajajo v življenjskem obdobju, ko načrtujejo prihodnost ter prostor, kjer se nameravajo ustaliti. Širitev v nadaljnje segmente v takšni kadrovski strukturi, kot je ta, ne bi bila mogoča, saj je izdelava projekta zahtevna ter zahteva veliko časa ter pozornosti. Ob mogočem dodatnem povezovanju s kakšnim podjetjem pa bi bilo mogoče razmišljati tudi o izdelavi projektov za zahtevnejše objekte.

Ne glede na to, da bodo ciljali na določene segmente, pa se ustanovitelja zavedata, da je vsak projekt specifičen ter da je vsaka hiša drugačna. Pri tipskih hišah je to nekoliko enostavnejše, saj so projekti izdelani že vnaprej ter sama cena niti ni vprašanje ter se o njej ne pogaja. Tako bo cenovna politika temeljila na vsaki stranki oz. projektu posebej. V prihodnosti se želi podjetje Prekop, d. o. o., povezati s študenti Fakultete za arhitekturo in gradbeništvo. Tudi ustanovitelja sta ugotovila, da sta po končani fakulteti težko prišla do prvih praktičnih izkušenj. Zato bosta omogočila sodelovanje in spodbujala diplomante omenjenih fakultet za sodelovanje. Zavedata se, da so sveže ideje tiste, ki bodo prinesle na trg nekaj novega ter spodbudile zanimanje za naše storitve.

Poslanstvo podjetja: V podjetje Prekop d.o.o. se bodo trudili za kakovostno dostavljene projekte ter njihovo neprestano spremljanje. Spodbujali bodo gradnjo pasivnih in nizko-energijskih hiš ter omogočali kupcem dostopnost ter svetovanje pri nadaljnji gradnji.

Vizija podjetja: Podjetje Prekop, d. o. o., bo najprepoznavnejši in najkakovostnejši ponudnik raznovrstnih tipov projektov pasivnih in nizkoenergijskih hiš na Dolenjskem v naslednjih petih letih.

5

1.2 PREDSTAVITEV RAZLIČNIH TIPOV HIŠ

Novi načini gradenj nam omogočajo, da se odpovemo klasičnemu načinu ogrevanja. Učinkovito zmanjševanje toplotnih izgub, kontrolirano prezračevanje in koriščenje obnovljivih virov energije postavljajo nova merila v porabi energije za ogrevanje. (Može, 2006)

Klasično zgrajene zgradbe porabijo v povprečju približno 200 kWh/m2 električne energije (v nadaljevanju kilovatne ure na kvadratni meter). To pomeni, da potrebuje hiša za ogrevanje kvadratnega metra 20 litrov olja. Velika poraba ter s tem veliki stroški ogrevanja so posledica slabe izoliranosti zgradb, ki so bile zgrajene pred 20, 30 ali več leti. Takšna raba energije pa v bodoče zaradi izčrpanosti virov in onesnaževanja okolja ne bo več mogoča. Če samo pogledamo spremembe klimatskih razmer, cene nafte konstantno variirajo, znanje inženirjev je napredovalo, kar omogoča, da se tem spremembam začnejo prilagajati ter spreminjati naše neracionalne navade.

1.2.1 Pasivna hiša (PH)

Za začetnika razvoja pasivne hiše lahko postavimo dr. Wolganga Feista. Leta 1991 je postavil pilotni objekt v Darmstadtu, prototip pa se je tako izkazal, da je postal standard pasivnih hiš. Le-te se na trgu pojavljajo od leta 1998. Pasivna hiša nima lokacijskih omejitev, saj lahko stoji visoko v planinah ali ob morju, potrebna pa je prilagoditev standardu pasivne zgradbe.

PH je hiša, ki je zgrajena na nekoliko drugačen način. Le-ta omogoča majhne toplotne izgube, ki so posledica dobre izoliranosti stavbe, velike zrakotesnosti ter toplotnih mostov, zmanjšanih na minimum. Takšna hiša potrebuje za ogrevanje majhen vir moči, kar pa zahteva ustrezen ogrevalni sistem (toplotna črpalka, sončni kolektorji ipd.) Poleg tega je pri takšnih hišah tudi poudarek na izkoriščanju toplotnih dobitkov sevanja sonca skozi okna. Za ogrevanje porabijo več kot 85 % manj energije kot hiše, grajene na klasičen način. To pomeni, da je letna poraba manjša od 15 kWh/m2 ogrevalne površine.

PH je sinonim za gradnjo hiš, ki je namenjena dobrobiti okolju ter lastniku ter njegovemu proračunu, ne glede na to, da ja začetna investicija v gradnjo hiše nekoliko višja. Pozimi te hiše z nizkimi stroški energije ohranjajo višjo konstantno temperaturo prostorov. Za samo ogrevanje pa se uporabljajo okolju prijazne, obnovljive materiale. Le-ti so proizvedeni z minimalno količino vgrajene energije in CO2

v življenjskem ciklusu hiše. Zato gradnja PH vključuje pasivne ukrepe kot aktivne. To pomeni, da se pri gradnji izrabljajo naravne danosti kot so lega hiše, osenčenost, teren gradnje in vremenske posebnosti. Hkrati pa moramo paziti na primerno arhitekturno zasnovo hiše ter uskladiti želje z možnostmi, ki nam jih okolje in sam način gradnje ponujata. Tovrstne hiše dobro izolirane. Investicija v dobro izolirano hišo pa pomeni investicijo v prihodnost. Sama arhitektura PH omogoča, da izkoriščamo sončno energijo za ogrevanje v zimskem času ter lahko pokrije od 40 do 60 % potreb po energiji za pripravo tople sanitarne vode. Tako je velika prednost gradnje PH tudi v tem, da se lahko z vgradnjo sončnih modulov pridobiva lastna sončna energija. Poleg dobre izolacije pa je

6

potrebno v hiši adaptirati sodoben prezračevalni sistem, ki ima nalogo prezračevanja, ogrevanja in hlajenja. Tako v PH klasičnega ogrevalnega sistema, kot so radiatorji, sploh ni. Kako pa mora biti hiša dodatno opremljena je prikazano na sliki v Prilogi 4 z naslovom Dodatna opremljenost hiše.

Dodatni stroški

Vsi stroški pri gradnji PH v primerjavi s klasično hišo nastanejo zaradi vgradnje kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odtočnega zraka, vgradnje optimalnega ogrevalnega sistema, vgradnje povečane debeline toplotne izolacije, vgradnje energijsko varčnih oken in tudi takšnega načina gradnje, da preprečimo pojav toplotnih mostov ter zagotovimo ustrezno zrakotesnost ovoja (Grobovšek, 2006a). Koliko dodatnih stroškov je pri posamezni gradnji, je razvidno v Prilogi 5 z naslovom Dodatni stroški. Glede na dodatno delo pri projektiranju je tudi cena za takšen projekt nekoliko višja. Na grafu, ki se nahaja v prilogi, je razvidno, da je potrebno investirati približno 4.000 € več za vgradnjo dodatne toplotne izolacije ovoja pri načrtovanju PH v primerjav z NEH oziroma približno 37.000 € več v primerjavi s klasično hišo.

1.2.2 Nizkoenergijska hiša (NEH)

Je hiša, narejena po ne tako strogih zahtevah po toplotni izolativnosti (letna potrebna toplota pod 50 kWh/m2 uporabne površine), vendar je poraba energije za ogrevanje še vedno precej manjša, kot zahtevajo predpisi v Sloveniji. Za razred NEH velja, da za ogrevanje prostorov porabimo največ 55 kWh/m2, za pripravo tople vode pa največ 25 kWh/m2 na leto. Osnovne smernice pri gradnji NEH so kompaktna gradnja ter zagotovljena zrakotesnost ovoja, zadostna toplotna izolacija, kontrolirano prezračevanje, izkoriščanje toplote odtočnega - izrabljenega zraka, optimalna izbira ogrevalnega sistema ter prezračevanje.

Vsa ta dodatna opremljenost pa zahteva dodatne stroške. V prospektih podjetja Arhem, d. o. o., lahko preberemo, da je analiza stroškov za izgradnjo NEH pokazala, da so ti za približno 33.000 € višji kot pri izgradnji klasične hiše, ki je načrtovana glede na rabo energije v skladu z veljavnimi predpisi o toplotni zaščiti.

1.2.3 Tipske hiše – klasične hiše

V Sloveniji vsako leto nastane približno pet tisoč novih družinskih hiš, ki pa so večinoma zgrajene na osnovi prirejenih tipskih načrtov klasičnih ali montažnih hiš, ki ne ustrezajo več ne prostoru ne času (Budal, 2006). V podjetju Prekop, d. o. o., bodo sprva izdelovali tudi tipske načrte, ki so zaradi svoje preprostosti cenejši. Ustanovitelja se bosta trudila, da bosta spremljala ter tudi te enostavnejše zasnove projektov posodobila času in trendom primerno. Hkrati pa bosta pazila, da bodo projekti in hiše sovpadale v okolje ter družbo, kar pomeni da bosta ideje investitorjev omejila na bolj konzervativne oblike. Možne bodo tudi spremembe, kot so razne »pametne inštalacije«, alarmne naprave, alternativni viri ogrevanja itd.

7

2 TRŽNA RAZISKAVA IN ANALIZA

Poznavanje želja in način življenja povpraševalcev po projektih pomeni zmožnost prilagajanje ponudbe storitev zaradi znanja in informacij, ki jih vemo o njih. Za vsak segment je potrebno prilagoditi tako trženjske poti, ki bodo kupca pripeljale do storitev in proizvodov, kot tudi sam proizvod, ki ga kupec želi. Glede na to, da je vsak projekt, če izvzamem tipske načrte hiš, raznolik, lahko obravnavamo segmente kupcev predvsem zaradi vedenja o tem, kako pridejo kupci do informacij, ko kupujejo tovrstne proizvode oz. storitve. Na ta način lahko prilagodimo tako trženjske poti kot sam način in stil projektiranja.

2.1 KUPCI IN SEGMENTACIJA

Trženjski segment je po Kotlerju skupina kupcev, ki imajo podoben skupek želja in se mu zato splača prilagoditi. Glede na anketo, ki sem jo izvedla, sem v Prilogi 6 dodala anketni vprašalnik, v Prilogi 7 pa razčlenitev odgovorov. Izbrala sem dva segmenta, ki sta ključna za dejavnost. Prvi pomeni takojšnje kupce, drugi pa pomeni naravnanost v prihodnost. Razlikujeta se po statusu in posledično po velikosti dohodka ter starosti.

• Segment 1: zaposleni od 25 do 35 let

Tipična predstavnika tega heterogenega segmenta sta moški in ženska, stara od 25 do 35 let in se nahajata v življenjskem obdobju, ko si gradita prihodnost, družino. Čas za njiju predstavlja oportunitetni strošek, saj ga morata glede na vse obveznosti, ki jih imata razporejene čez dan, pravilno razporediti. Največja skupna značilnost članov tega segmenta je v dohodku, ki je v primerjavi z drugim segmentov stalen in relativno velik. Glede na to, da v ta segment spadajo tudi mlade družine, bodo v podjetju izdelali tipske hiše, ki bodo imele določeno število otroških sob in bodo le-te povezani z glavnimi spalnicami. Tako bosta ustanovitelja podjetja glede na karakteristike projekta poimenovala določen projekt.

Delovni čas, namenjen za svetovanja, bodo v podjetju prilagodili glede na delovne čase kupcev. To pomeni, da se bodo morali kupci predhodno naročiti na svetovanje, v podjetju pa jim bodo omogočili čim bolj fleksibilen delovni čas.

Kar polovica anketiranih je bila zaposlenih, večinoma pa so bili vsi anketiranci navdušeni nad predstavitvijo in brezplačnimi seminarji o gradnjah in projektiranju. To pomeni, da so naši potencialni kupci odprti za nove ideje, ki jih lahko s svojih rednim dohodkom uresničijo. Menim, da segment ni dovolj informiran o novih gradnjah, zato bo potrebno veliko oglaševanja za storitve in seminarje o novih tipih hiš, ki jih bodo v podjetju projektirali. Ker so te nove gradnje še nekoliko manj poznane, menim, da bo ta segment morda v začetku nekoliko bolj povpraševal po tipskih načrtih, ki so nekoliko cenejši. Razlog za to bi lahko bila tudi finančna kriza ter nepoznavanje prihrankov pri energiji in stroških energije, ki jih ponujajo PH in NEH. Poleg tega pa se vedno bolj poudarja ekološko ozaveščenost pri mlajših generacijah, za katere menim, da so generacija novih tipov projektov.

8

• Segment 2: študenti

Drugi segment predstavljajo študentje. Tipična predstavnika tega segmenta sta moški in ženska, ki sta še vedno v procesu izobraževanja. Njun dohodek je izredno omejen oz. sta še vedno vzdrževana člana. Sta v procesu spoznavanja novih idej ter načrtov za prihodnost. Okvirno si že začrtujeta pot, ki jo bosta ubrala v življenju. Cena je pred kakovostjo, kar bodo v podjetju tudi upoštevali ter dajali študentske popuste na svetovanja. Za ta segment bo trženjsko komuniciranje nekoliko drugačno od prvega segmenta, saj so študenti bodoči kupci, ki jih potrebno izobraziti o novih načinih gradenj. Podjetnika jih bosta povabila na seminarje, ki jih bosta izvajala, ter jim na ta način predstavila nove tipe hiš. V primeru odločitve za gradnjo jim bosta pomagala da vseh informacij, kako zgraditi kakovostno hišo z minimalnimi stroški.

Ta segment sem omenila predvsem zato, ker menim, da so mladi bolj dovzetni in osveščeni o varovanju okolja ter spremljajo spremembe na vseh področjih. V ta namen se bosta ustanovitelja neprestano izobraževala ter sledila trendom ter tako neprestano dopolnjevala ponudbo in izbiro projektov. Prvotno realno ne pričakujem velikega povpraševanja po storitvah, pričakujem, da bodo odprti za naša videnja in poglede, ki jim bodo predstavljali na seminarjih. Ker so potencialni kupci, ki se še vedno izobražujejo ter zagotavljajo reden dohodek, menim da je ta segment kupcev naša prihodnost. Če bodo pravilno predstavili ideje že v fazi informiranja in učenja, verjamem, da bodo, ko bodo izbirali tip in projektanta hiše, izbrali prav njiju, saj si bodo v njihovih očeh ustvarili določeno ime.

2.2 VELIKOST TRGA, TRŽNI DELEŽ IN TREND

Eden izmed ciljev in prednost Evropske unije je prost pretok blaga, ki povzroča vedno večjo konkurenco na trgu. Če želimo, da podjetje uspešno posluje, mora zagotavljati svojim proizvodom kvaliteto. Le-ta je ključen dejavnik za višanje ali nižanje cen. Stopnja kvalitete pa ne omogoča zgolj velikih zaslužkov zaradi proizvoda ali storitve same. Omogoča uveljavitev in pozicioniranje na trgu. Samo ime podjetja predstavlja delo zaposlenih.

Za ocenitev velikosti tržnega deleža sem se obrnila na bilance konkurentov sosednjih držav, saj se v sosednji Avstriji tovrstne hiše gradijo številčneje. Tam se že od leta 1991 intenzivno ukvarjajo s trendom PH, prva pa je bila zgrajena leta 1997. Leta 2005je bilo po standardih za PH zgrajenih že preko 200 projektov za enodružinske hiše, vrstne hiše, večdružinske hiše do velikih stanovanjskih naselij. Graditelji PH pa so nagrajeni z najvišjo stopnjo subvencije (Grobovšek, 2006d). Še nedavno posebnega zanimanja za pasivne hiše niti ni bilo. Razmah ter zanimanje za le-te se je pokazal šele v zadnjih letih. Zanimanje ne kažejo le kupci, tudi država želi zmanjšati onesnaževanje okolja. V želji po zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov, varčevanju z električno energijo ter večjo uporabo obnovljivih virov je država razpisala subvencije za graditelje pasivnih in nizkoenergijskih hiš, Ekoskladi pa ponujajo ugodne obrestne mere za kredite. Kar se tiče materialov za gradnjo hiš so že praktično vsi dobavljivi na slovenskem trgu ter so konkurenčni s tistimi v tujini tako po ceni kot kakovosti.

9

Za pravo oceno velikosti trga je potrebno pregledati tudi razmere v gradbeništvu. Investicije v objekte so se v lanskem letu nekoliko znižale. Razlog za to je finančna kriza, ki je zajela svet. Kupna moč ljudi se je zmanjšala, na prvih straneh časopisov in internetnih straneh lahko beremo o novih odpuščanjih ljudi. Temu primerno se je gradbena aktivnost v drugem četrtletju lani umirila, vendar je bila še vedno precej višja kot leta poprej (UMAR, 2008). Znižanje aktivnosti z rekordnih ravni, doseženih na začetku leta 2008 je bilo prisotno v vseh segmentih gradbeništva. V prid pa statistika kaže, da je bil najmočnejši upad aktivnosti v gradnji nestanovanjskih stavb.

Dejstvo je, da se bo dejavnost v gradbeništvu, kot posledica na gospodarsko krizo, umirila. Vendar pa vidimo, da se je skozi leta gradbeništvo le še okrepilo. Glede na podatke spletne strani SURS-a je število izdanih gradbenih dovoljenj od leta 2001 enostanovanjskih stavb naraščalo. Tudi procentualno je bilo več kot polovica gradbenih dovoljenj izdanih za enostanovanjske hiše. Vidimo lahko, da se je gradnja enostanovanjskih hiš zgolj okrepila. Zato sem za okvirno velikost trga vzela število izdanih dovoljenj za fizične osebe za enostanovanjske objekte ter jih pomnožila z okvirno ceno posameznega projekta. Za povprečno ceno PGD-ja sem vzela 7.500 €, za PZI pa 4.500 €. Pri tem sem upoštevala da so vse hiše nekoliko zahtevnejši objekti, ki potrebujejo oba projekta. V letu 2007 je bilo izdanih 3.017 gradbenih dovoljenj za fizične osebe za enostanovanjske zgradbe.

Obseg trga količinsko = 3.017 (število izdanih gradbenih dovoljenj za fizične osebe za enostanovanjske zgradbe) = 3.017 prodanih PGD in PZI

Obseg trga vrednostno = 22.627.500 € (vrednost prodanih PGD) + 13.576.500 € (vrednost prodanih PZI)= 36.204.000 €

Delež prihodkov podjetja glede na trg: 97.450€ 100 0,27%36.204.000€

× = (1)

V enačbi (1) je razvidno da bo podjetje v prvem letu dosegalo zgolj 0,27 odstotka vseh prihodkov, ki jih ustvarjajo podjetja na trgu z risanjem PGD-jev ter PZI-jev. Rezultat ter odstotek lahko varira glede na razmere na trgu. Predvidevam, da se bo kriza v naslednjih dveh letih počasi končala, zato je napoved odstotka dokaj skladen z izračuni.

2.3 KONKURENČNA ANALIZA DEJAVNOSTI IN KONKURENTI

V Prilogi 8 sem izdelala kvalitativno analizo dejavnosti panoge po Porterju ter na ta način ugotovila kriterij za izbiro glavnih konkurentov. Obravnavala sem najpogosteje omenjene konkurente. Glede na to, da so jih kupci že prepoznali ter slišali za njih, so si morali s svojim delom že ustvariti določen položaj na trgu. Izbrala sem nekaj glavnih konkurentov ter

10

pogledala kako so poslovali do sedaj, kakšna je njihova ponudba ter kako jim mora podjetje Prekop, d. o. o., konkurirati. V Prilogi 9 pa sem dodala bilance omenjenih konkurentov.

2.3.1 Konkurenti Dolenjska

• Spina Novo mesto, d. o. o.

Spina Novo mesto, d. o. o., je glede na svoje konkurente vodilno podjetje na dolenjskem trgu po doseganju čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali v letu 2007 kar 1.036.458 €. Kljub temu podjetje izmed vseh vodilnih na dolenjskih tleh nima najvišjega števila zaposlenih, njihov kolektiv namreč šteje v povprečju 10 zaposlenih. Njihovemu uspehu pripisujem predvsem dolgoletno tradicijo in obstoj na delujočem trgu. Podjetje se je namreč registriralo leta 1992. Poleg dolgoletne tradicije pa menim, da je pripisati njihovemu uspehu tudi dobro lokacijo v središču starega dela Novega mesta. Ta del pa počasi zamira. Gost promet ter vedno večje število vozil, ki ustvarjajo nered v mestu, bosta verjetno povzročila zmanjšan obisk. Čas je za ljudi vedno bolj dragocen, zato menim da bo izjemno lahka dostopnost do podjetja Prekop, d. o. o., velika prednost pri poslovanju podjetja. Podjetje Spina prav tako nima urejen spletne strani, pri čemer lahko konkurirajo tako, da svojo ponudbo ponudijo lično in urejeno na spletu. V bilance konkurentov se nahaja tabela, v kateri je razvidno, kako se je izoblikovala hierarhija glede na čiste prihodke od prodaje med podjetji, ki poslujejo v okolici Novega mesta.

• Arch linea, d. o. o.

Podjetje Arch linea Novo mesto, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1992, glavni dejavnosti podjetja pa sta urbanizem in arhitekturno projektiranje. Delujejo po celi Sloveniji, pretežni del pa se nanaša na dolenjsko regijo. Podjetje ima 5 zaposlenih: direktorica, trije arhitekti in poslovna sekretarka. Sedež podjetja se nahaja v središču mesta na Ljubljanski cesti 26, to je poleg referenc še ena glavnih konkurenčnih prednosti. Stranki izdelajo tako PGD kot PIZ ter jim svetujejo. Pri projektiranju arhitekture je njihovo delo v približno 70 % usmerjeno na projektiranje za fizične osebe. To pomeni da je 70 % projektov namenjenih gradnji stanovanjskim, gospodarskim in počitniškim objektom, ostalih 30 % pa predstavljajo poslovni objekti.

Menim, da jim lahko podjetje Prekop, d. o. o., konkurira s prav tako ugodno lokacijo in svežimi idejami. Po pregledu referenc, s katerimi se ponaša podjetje Arch linea sem opazila, da je njihov glavni cilj projektiranje večjih objektov, ki so zgrajeni ne ozirajoč se na nove standarde ter trende gradnje varčnih ter nizkoenergijskih objektov. Zato menim, da bo to glavna prednost podjetja, poleg tega pa bodo v podjetju projektirali predvsem stanovanjske hiše. V prilogi Bilance konkurentov je informativni pregled poslovanja podjetja Arch linea. Njihova bilanca bo v prihodnje dobra primerjava poslovanja z novoustanovljenim podjetjem, saj je povprečno število zaposlencev skozi obdobje enako kot pri podjetju Prekop.

2.3.2 Konkurenti Slovenija

Podjetje Prekop, d. o. o., si želi pokrivati predvsem dolenjski trg, zato sem si za glavnega

11

konkurenta izbrala zgolj podjetje Arhem, d. o. o.,ki je sicer nekoliko večje podjetje vendar eno glavnih podjetjih na področju projektiranja PH in NEH.

• Arhem d.o.o.

Podjetje Arhem, d. o. o., si bodo pri svojem poslovanju vzeli za zgled. Registrirano je bilo avgusta 2004 in ima zgolj 4 zaposlene. Ne glede na svojo »velikost« je eno bolj uspešnih in prepoznavnih podjetij na gradnji PH in NEH. So dokaz, da lahko tudi majhen kolektiv s postopnimi koraki doseže moč in influenco pri doseganju sprememb pri načinu gradnje. Njihova osnovna dejavnost podjetja je izdelava arhitekturne ter urbanistične dokumentacije na različnih težavnostnih nivojih. Posvetili so se gradnji PH in NEH, ki je na slovenskem področju še v povojih, ideje so nove in sveže. Merila si postavljajo visoko, saj njihovi pasivni objekti dosegajo visoka merila, ki jih postavljajo države, ki so začetnice tovrstne gradnje (Nemčija, Avstrija). Sodelujejo s tujimi poslovnimi partnerji, ki so vodilni evropski proizvajalci raznovrstnih materialov za gradnjo. Velik poudarek dajejo delovanju k manjši porabi energije ter skrbijo za doseganje ciljev, ki jih naj bi pasivna gradnja dosegala.

Menim, da si lahko podjetje vzameta kot vzor. Težnja podjetja bo bila usmerjena bolj k sodelovanju kot h konkuriranju. Zavedati se je potrebno, da sta obe podjetji majhni za celo tako majhen trg, kot je slovenski. Po pregledu objektov, ki so jih že projektirali in nadzorovali, sem ugotovila, da zavzemajo predvsem notranjsko regijo ter severni del Slovenije. Glede na delo, ki so ga že opravili, menim da bi bilo lahko v interesu obeh, da pokrijeta skupni celotni trg s skupnim sodelovanjem. V negotovih časih, kot je danes, je dobro imeti zanesljive partnerje, s katerimi je prijetno in dobro sodelovati.

Arhem, d. o. o., sem si izbrala za analizo tudi zato, ker imajo glede na majhno število zaposlenih, tako kot jih bo imelo podjetje Prekop, d. o. o., dobre rezultate glede na to da se ukvarjajo s podobnimi cilji in nalogami, kot se bo srečevalo podjetje Prekop, d. o. o. Njihovi prihodki so se v 5 letih zgledno okrepili, zmanjšali so se dnevi vezave kratkoročnih poslovnih terjatev ter kljub temu okrepili svoje poslovanje.

3 EKNOMIKA POSLOVANJA PODJETJA

3.1 PRIHODKI IN PREDPOSTAVKE ZA IZRAČUN

V prilogi 10 sem prikazala celotne prihodke iz poslovanja za prvih pet let delovanja podjetja po posameznih storitvah, ki jih bo podjetje ponujalo. Celotni prihodki so izračunani na podlagi oblikovane prodajne cene za posamezno vrsto storitve in predvidenih prodanih količinah. Količine so predpostavljene na osnovi primerjanja s konkurenti in na podlagi predvidevanja glede na rezultate ankete. Cene pa so izoblikovane glede na primerjanje s cenami in ponudbami konkurentov, ki sem jih prejela prek elektronske pošte ter glede na TPPS, ki jih je izdala Inženirska zbornica Slovenije.

Najpomembnejši vir dohodkov podjetja bo izdelava PGD-jev. Ne glede na prvotno manjšo količino opravljenih svetovanj pa bodo le-ta imela nezanemarljivo vlogo pri pokrivanju

12

stroškov podjetja. Namreč naša naloga je tudi usmerjanje ljudi k odločanju k izbiri tipov projektov ter ostalih storitev. Prvo leto, ko se bo podjetje uvajalo, predvidevam naročilo 14 projektov, povprečna cena le-teh pa bo znašala 4.571 €. V drugem letu bo prav tako 14 naročil, nato se bo število naročil postopno povečevalo. V petem letu pa naj bi bilo predvidoma za 70 % več naročil glede na prvo leto poslovanja. To pomeni, da bo en zaposlen mesečno izdelal 2 projekta. Menim, da je napoved realna, saj bosta zaposlena v pomoč do tistega časa zaposlila 2 študenta, ki bosta pomagala pri njunem delu.

Pri tem sem upoštevala, da v prvih dveh letih pridobivanje soglasij ter nadzor na gradbišču ne bosta izvajala. Menim, da se v času, ko so na gospodarskem trgu razmere negotove, ljudje ne odločajo toliko za tovrstne storitve, temveč sam nadzor izvaja izvajalec del. Tudi soglasja lahko investitor pridobi sam, vendar pa lahko nepoznavanje postopkov investitorju podaljša čas izvedbe gradnje hiše ter nepotrebne stroške in predvsem izgubo časa.

3.2 PRISPEVEK ZA KRITJE FIKSNIH STROŠKOV IN DOBIČKA

Prispevek za kritje je razlika med prihodki ter variabilnimi stroški. Med variabilne stroške pa sem uvrstila stroške povezanih podjetij, s katerimi bo podjetje poslovalo. Načeloma pa bodo vsi prodani proizvodi in storitve namenjeni pokrivanju prispevka za kritje.

Tabela 1: Prispevek za kritje (PZK) fiksnih stroškov in dobička v €

1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto

Prihodki 97.450 99.650 103.200 130.500 222.500

VC 6.400 7.000 7.500 9.900 16.800

Prispevek za kritje 91.050 92.650 95.700 120.600 205.700

Tabela kaže, da se prispevek za kritje skozi leta povečuje. Menim, da si bo z leti podjetje nabralo veliko izkušenj, s tem pa se bo povečalo število strank.. S povečanim obsegom dela se bodo višali prilivi denarnih sredstev, kar pomeni višji prispevek za kritje, ne glede na minimalno zvišanje variabilnih stroškov. Rast prihodkov je zmerna, saj menim, da se bodo v začetku zviševali minimalno glede na gospodarske razmere. Opaznejša rast prihodkov bo šele v petem letu, ko se bodo gospodarske razmere umirile. Po mnenju Urada za makroekonomske analize in razvoj naj bi bila trenutna kriza ena najhujših za krizo po 2. svetovni vojni. Pretiranega povečevanja prihodkov sprva ne bo, se pa bodo glede na atraktivnost storitev oz. gradnje zagotovo povišali. Ko se bo ime podjetja uveljavilo ter se bo utrdila sama ideja o novih načinih gradnje, pa se bodo tudi prihodki znatno povečali.

3.3 FIKSNI, VARIABILNI IN POLVARIABILNI STROŠKI

Fiksni stroški, ki jih bo podjetje mesečno plačevalo, so: plača ustanoviteljev oz. zaposlenih, najemnina, plačilo čistilnega servisa, stroški računovodskega servisa, stroški telefonije, televizije in interneta, komunala ter stroški zavarovanja. Med fiksne stroške spadajo tudi stroški oglaševanja. Stroške dela in komunalne stroške bi sicer lahko uvrstila tudi med

13

varibilne, vendar bodo bolj kot ne stalni, saj v podjetju ne načrtujejo redno zaposliti novega delavca. Med fiksne stroške pa bom štela tudi obnavljanje registracije programov, ki so potrebni za delo pri projektiranju. Med fiksne stroške sem dodala tudi delo študentov, saj bodo stroški le-teh mesečno konstantno enakomerni.

Projektiranje sodi med storitvene dejavnosti, ki načeloma nimajo visokih variabilnih stroškov, temveč imajo višje fiksne stroške. Med variabilne stroške bom uvrstila strošek podjetij, ki bodo risala strojne inštalacije ter elektroinštalacije. Strošek bo znašal 10 % vrednosti projekta. Višina variabilnih stroškov bo premosorazmerna številu izrisanih projektov. Nastalo bo natanko toliko stroškov, kolikor izrisov inštalacij bo potrebnih, ki jih bodo našim strankam dostavljala podjetja, s katerimi bo podjetje Prekop, d. o. o., sodelovalo. Polvariabilnih stroškov podjetje ne bo imelo.

3.4 UPRAVLJANJE Z DENARNIM TOKOM PODJETJA

Po projekcijah izkazov se bo denarni tok iz poslovanja skozi petletno obdobje vseskozi večal ter bo vseskozi na letni ravni pozitiven. Prodaja projektov bo prinašala dovolj velik denarni tok, da bo imelo podjetje tudi po plačilu obveznosti iz naslova najetega posojila (odplačalo ga bo v petih letih), pozitiven denarni tok. V projekcijah še ni določeno, kaj se bo s zgodilo z pozitivnim denarnim tokom konec obdobij. Ena izmed možnosti je, da si lastnika izplačata dobiček, druga možnost pa je vezava na banko v obliki vezanih depozitov. Dodatna možnost je nakup poslovnega prostora, prenova pisarne ali odprtje nove podružnice. Gibanje denarnega toka je podrobneje predstavljeno v projekcijah na koncu poslovnega načrta.

4 TRŽENJE

Glede na anketo, ki sem jo izvedla v marcu leta 2009 sem izoblikovala oz. prepoznala dva ključna segmenta strank. Ugotovila sem, da je najprivlačnejši segment za podjetje v pripravi segment zaposlenih v obdobju starosti med 25 in 35 let. Tesno mu sledi segment študentov v starosti med 20 in 25 let, ki so naše potencialne stranke, katerim morajo predstaviti idejo čim bolj lično ter s pravimi mediji. Koliko bodo znašali stroški oglaševanja ter zavarovanja, sem razdelala v Prilogi 11.

4.1 STRATEGIJA VSTOPA NA TRG ZA POSAMEZNE TRŽNE SEGMENTE

Strategija vstopa na trg bo za segmenta podobna. Zavedam se, da bodo ključni kupci prihajali iz prvega segmenta. Vsem bodo ponudili in predstavili storitve podjetja preko spletne strani, kot jih bomo tudi na seminarjih in različnih posvetovanjih. Če pogledamo fazo, v kateri se ponujene storitve nahajajo lahko rečem, da na splošno storitev ni nova. Nahaja se na stopnji zrelosti. Če pogledamo malo bolj natančno pa lahko rečem, da se je ponudba tovrstnih tipov hiš šele odprla in se zato nahaja v fazi rasti. Povečuje se prodaja projektov ter gradnja pasivnih hiš, kar pomeni da so za kupce ti projekti atraktivni.

14

4.2 IZDELKI IN STORITVE (S POUDARKOM NA TRŽENJSKEM DELU)

Podjetje Prekop, d. o. o., svojim strankam ne bo ponujalo le storitev izdelave projekta. Namen ustanoviteljev je širiti znanje ter zanimanje za PH in NEH ter s tem spodbujati k večji ozaveščenosti o zmanjševanju porabe energije, zmanjšanju onesnaževanja okolja ter s tem zmanjšati stroške, ki jih gospodinjstvo nameni za ogrevanje hiše. Vendar pa glede na to, da je proizvod oz. storitev velik strošek stranki, jo moramo prepričati k temu, da se odloči prav za podjetje Prekop. Da bodo resnično zmanjšali negotovost pri strankah glede končnega oz. dostavljenega projekta, jim bodo s predhodnimi sestanki, seminarji in uvodnimi posveti dokazali, da so njihove storitve kvalitetne ter glede na konkurenco prav tako ugodne. Zmanjšanje negotovosti bodo v podjetju dosegli tudi s neprestano komunikacijo s stranko ter s sprotnim obveščanjem, kaj se dogaja na trgu s prodajo in razvojem hiš. Stranke bodo obveščali o rokih, ki so postavljeni za pridobitev subvencij. Prav tako jih bodo obveščali o novostih, ki jih objavlja Ekosklad.

Cilj podjetja je neprestana interakcija med stranko in projektantom, saj se lahko dober izdelek zagotovi izključno s tesnimi stiki in komunikacijo, ki bo omogočila uresničitev strankinih želja ter pravilno zasnovo. Poskrbeli bodo tudi za urejene prostore pisarne, ki bo opremljena z letaki, na katerih bodo stranke dobile osnovne informacije glede dela in referenc podjetja.

Končen izdelek za investitorja je zgrajena hiša. Kako, kdaj in kje bo projekt izpeljan, je odvisno tudi od tega, kdo je izvajalec. Dejstvo je, da prav vsak izvajalec gradbenih del ni enak svojemu konkurentu ali celo sodelavcu. Zato bodo v podjetju tudi svetovali po predhodnih izkušnjah, katere izvajalce najeti ter kateri izmed njih glede na zmerno ceno doseže določeno mero kvalitete. Da pa bosta ustanovitelja neprestano na tekočem z aktualnimi novicami, se bosta tudi izobraževala na raznih seminarjih, ki se odvijajo po Sloveniji, kasneje tudi v tujini ter to znanje prenesla na domače območje.

4.3 CENOVNA STRATEGIJA

Pri storitvah, ki predstavljajo večji strošek za potrošnikov proračun, se ponavadi odločamo racionalneje, hkrati pa tehtamo stopnjo kvalitete ter s tem zadovoljstva, ki nam ga bo proizvod ali storitev prinesla. Tako je pri relativno velikemu strošku, kot je strošek projektne dokumentacije, 100 ali 200 €, velik dejavnik pri izbiri projektanta.

Tako prodajne cene predstavljajo v procesu nakupnega odločanja posameznika zelo pomembno mesto. Glede na to, da se bo podjetje pozicioniralo kot ponudnik kakovostnih storitev na področju izdelave projektne dokumentacije ter z njo povezanimi storitvami, bo cena temeljila na tej osnovi. Hkrati pa bo cena prilagojena vsakemu posamezniku glede na razpoložljivost dohodkov. Pri oblikovanju cene sem ravno tako upoštevala, da so projekti pasivnih hiš relativno sveža ideja. To pomeni, da bo nekoliko nižja cena vzpodbudila zanimanje strank. Le-te pa bodo kot zadovoljne stranke posredovale informacije o svojem zadovoljstvu nadaljnjim potencialnim strankam. Tako cene ne bodo postavljene glede na posamezen segment kupcev, temveč bo cena prilagojena tako stranki kot samemu projektu.

15

Vse cene pa bodo postavljene v skladu s TPPS, ki ga je izdala Inženirska zbornica Slovenije. Cenik se nahaja v Prilogi 12.

Glede na to, da so storitve med projektanti relativno enake, pa bodo cene izoblikovane tudi na podlagi cen konkurentov. Tako bo poskrbljeno, da bo podjetju omogočeno uspešno poslovanje, hkrati pa ne bo bojazni, da bi prišlo do izkrivljanja konkurence. Zavedati pa se je potrebno, da vsaka regija v Sloveniji drugače postavlja cene glede na standard, ki ga prebivalci določene regije dosegajo. Pri oblikovanju cene sem upoštevala tudi rezultate ankete, ki sem jo opravila med potencialnimi kupci. Vpliv sezonskih komponent pri tovrstnih storitvah ni mogoče zabeležiti. Prav tako ne obstajajo substituti za tovrstne storitve, s katerimi bi kupci enakovredno zadovoljili svoje potrebe.

Posebno izoblikovanih cen ne bo. Pri postavljanju cen pa bodo upoštevani določeni dejavniki, ki bodo kupcem omogočali določen popust oz. ugodnosti. Za vse, ki se bodo udeležili naših seminarjev bo priznan 5 % popust pri izdelavi projektne dokumentacije. Prav tako bo omogočen 5 % popust za mlade družine z vsaj enim šoloobveznim otrokom. Za študente, ki bodo želeli kakršne koli posvete, jim jih bodo omogočili brezplačno po opravljenih seminarjih. Namen vseh omenjenih seminarjev je seznanitev z novimi smernicami gradnje ter širitev ideje o zaščiti okolja za nadaljnje generacije.

4.4 TRŽNO KOMUNICIRANJE

Način, kako podjetje komunicira s svojimi kupci, je bistvenega pomena. Vsak kupec določen izdelek dojema drugače, zato mu ga je potrebno pravilno predstaviti prek pravilnih trženjskih komunikacijskih orodij. Na ta način podjetje doseže večjo prepoznavnost izdelkov in storitev, ki jih prodaja ter poveča samo prepoznavnost imena podjetja. Z uporabo pravih trženjskih komunikacijskih orodij bo podjetje Prekop, d. o. o., ob vstopu na trg doseglo določeno mero prepoznavnosti pri ciljnih kupcih. Da pa bi podjetje doseglo omenjena dva namena, bo v začetku uporabilo oglaševanje ter pospeševanje prodaje.

Z oglaševanjem bo podjetje pri bodočih investitorjih doseglo zavedanje o vstopu podjetja Prekop, d. o. o., na trg, kasneje pa tudi poznavanje podjetja med investitorji, konkurenčnimi podjetji ter partnerji, s katerimi bi podjetje morebiti sodelovalo. Glavnina oglaševanja bo namenjena potencialnim kupcem v dolenjski regiji, na katero se bosta ustanovitelja sprva osredotočila. Zato bo oglaševanje potekalo predvsem v medijih, ki pokrivajo dolenjsko območje. Oglaševanje bo potekalo predvsem prek medijev, ki so uporabnikom hitro, poceni in enostavno dostopni, kljub temu pa izdani v zavidljivo velikih količinah ter dobro brani. Tako bo oglaševanje potekalo prek regijskih in lokalnih časopisov (Stik, Vaš mesečnik), oglas pa bomo izdali v prilogi časopisov časopisne hiše Delo, Delo in dom, saj menim, da je revija tematsko primerna za dejavnost, s katero se bo podjetje ukvarjalo. Odprtje podjetja bomo oglaševali tudi na radijskih (Radio Krka, Radio 1) in televizijskih postajah (Vaš kanal).

Pospeševanje prodaje bodo v podjetju uporabili kot spodbudo za povečanje interesa za gradnjo tovrstnih hiš ter zanimanju o novih spremembah na omenjenem področju. Tako bosta

16

ustanovitelja v začetnem tednu organizirala večje število seminarjev o gradnjah PH in NEH. Menita, da bosta želeno občinstvo na ta način prepričala o pozitivnih lastnostih novih standardov gradenj ter da bo želena ciljna skupina kupcev idejo dobro sprejela. V prvem tednu bosta izdala tudi omejeno število letakov, ki bodo omogočali določen odstotek popusta pri izdelavi projektne dokumentacije, ter večje število promocijskih letakov o dejavnosti, s katero se ukvarjata. V prilogi 11 so tako prikazani stroški trženja. V prvem letu bodo za oglaševanje namenili 2.601 €, v naslednjih letih pa vedno manj. Tako bodo v drugem letu namenili zgolj 603 €, v zadnjih prikazanih letih poslovanja pa le 402 €.

4.5 PRODAJNE POTI

Za prodajno pot bodo v podjetju uporabili neposredno tržno pot ter tako dosegli izbrane segmente kupcev. Podjetje bo prek medijev poskrbelo za prepoznavnost. Na spletni strani bodo kupci našli sprotne informacije s področja gradbeništva, zastavljali bodo lahko svoj vprašanja ter razpravljali o storitvah na spletnem forumu, ki ga bosta zaposlena moderirala. Na spletni strani podjetja Prekop, d.o.o.o, www.prekop.webs.com, bo objavljen tudi kontaktni naslov spletne pošte, preko katere bodo kupci lahko komunicirali s podjetjem ter dobili začetne informativne ponudbe.

4.6 POSEBNI POUDARKI V TRŽENJU STORITEV

Za storitvena podjetja je potrebno vzeti v ozir tudi tri dodatne elemente trženjskega spleta pri sestavljanju načrta trženjskega spleta. Elementi so ljudje, procesi in fizični dokazi. Izrednega pomena je, da projektant prouči teren, na katerem se bo hiša investitorja gradila ter vse rešitve postavi tako, da se doseže optimum pri porabi energije, stroških gradnje ter željah investitorja. Na ta način se onemogoči, da bi prihajalo do kakršnih koli nepričakovanih zapletih ali dodatnih nepotrebnih stroškov pri gradnji. Naročnikom projekta je potrebno vliti vso možno zaupanje ter izkazati vso svojo strokovnost in znanje na svojem področju, v nadaljevanju pa jih obveščati v kateri stopnji se nahaja ter do kakšnih zapletov in ugotovitev je prišlo v procesu izvedbe projekta. V dobi tehnologije in telekomunikacij pa v podjetju verjamejo, da s tem ne bo težav.

5 PROIZVODNI – STORITVENI NAČRT

5.1 POSTOPEK IZDELAVE IZDELKA ALI IZVEDBO STORITVE

Posameznik se bo pripeljal na sedež podjetja Prekop, d. o. o., ter se predhodno dogovoril za sestanek. Po izraženih in komentiranih željah se bo investitor, če se bo seveda odločil za podjetje, odločil za tip hiše, v katero bi investiral. Projektant si bi ogledal teren izbrane lokacije za gradnjo hiše. Po dogovorjenih rokih izbranih podjetjih za izris elektroinštalacij in strojnih inštalacij ter sklenjeni pogodbi bi projektanta začela z izrisom projekta PGD in po možnosti tudi PZI. Sprotno bi projektant investitorja obveščal, do kakšnih težav in dvomov je naletel pri izdelavi projekta. Če bi investitor sam urejal dokumentacijo in soglasja za izdelavo projekta, katerega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja, bi skupaj s projektantom

17

določila okvirno roke, do katerih bi investitor dostavil vsa soglasja. V nasprotnem primeru bosta zaposlena soglasja pridobila sama. Po izdelanem projektu bosta projektanta izročila projekt investitorju. Možno je nadaljnje sodelovanje kot izvedba nadzora gradnje, svetovanje itd. Potek poslovnega procesa se nahaja v Prilogi 13.

5.2 POTREBNA OPREMA ZA IZVEDBO STORITVE

Prostor, v katerem se bodo izvajale storitve bo sestavljen iz sprejemnega prostora in kotička za sestanke in svetovanja s strankami. Ob enem izmed dveh vhodov se bo nahajal predel, v katerem bodo lahko stranke nabrale promocijska gradiva ter material o novostih na področju gradnje, cenik ter osnovne informacije o storitvah, ki jih v podjetju opravljajo. Glavni prostor bo v celotnem prostoru predstavljala pisarna projektantov. Ko se bosta ustanovitelja odločila za zaposlitev študenta za opravljanje administrativnih poslov, se bo njegova miza nahajala pri drugem vhodu pisarn. Sanitarije so v poslovnem centru v skupni uporabi, zato na tlorisu v prilogi niso zarisane. Hodnik pred glavnima pisarnama bo opremljen s tepihom, celotne pisarne pa bodo klimatizirane ter ustrezno opremljene s prezračevalnim sistemom.

Za izvajanje storitvenega procesa bosta projektanta uporabljala predvsem glavne pisarniške pripomočke, kot so računalnik in programska oprema, tiskalnik, telefon, pisala in zvezki, fotokopirni stroj in fotoaparat.

5.3 POTREBE PO ZAPOSLENIH IN DELOVNI ČAS

Delovni čas podjetja bo od 9.00 do 17.00 oziroma se bosta projektanta prilagajala za strankam. Odprto bo vse dni v tednu, med prazniki pa bo zaprto. V podjetju bo vedno prisotna vsaj ena oseba. Sprva bo to eden od ustanoviteljev, po zaposlitvi študentov pa bo postal eden tudi dežurni sodelavec. Zaposlena bosta imela za svoje delo primerno izobrazbo ter sta si za opravljanje svoje dejavnosti nazive že pridobila. Pri izbiri študentov pa bo sprva zaposlen študent ekonomije, ki bo opravljal osnovna pisarniška dela. Po 4-5 letih uveljavljenega dela pa bosta ustanovitelja ob povečanju dela zaposlila perspektivnega študenta gradbeništva ali arhitekture, ki bo sodeloval kot bodoči strokovni sodelavec pri izdelavi projektov.

5.4 ZUNANJI SODELAVCI IN ZUNAJ NAJETA PODJETJA

Sodelovanje s podjetji za prostorsko ureditev pisarn v podjetju ne bo potrebno, saj bodo pisarne najete. Podjetje Prekop pa bo potrebovalo pomoč pri izdelavi projektne dokumentacije naslednjih podjetij:

• elektroinštalacije in električne opreme: Mavsar Janez, s. p., elektroinštalacije in vzdrževanje, Novo mesto • načrta strojnih inštalacij in strojne opreme: Inpro inženiring, nadzor, projektiranje, d. o. o., Novo mesto, ki se nahaja v Straži pri Novem mestu • geodetskega načrta: Geosvet, d. o. o., s sedežem v Grosuplju ter s poslovno enoto v Novem mestu v nakupovalnem centru Hedera

18

Za ureditev spletne strani zunanjih sodelavcev ne bodo potrebovali, saj bodo spletno stran vzpostavili sami, ustanovitelja pa jo bosta tudi redno obnavljala. Za čistočo bosta poskrbela zaposlena sama, enkrat mesečno pa bosta dala prostore očistiti čistilnemu podjetju. Za vodenje računovodskih poslov pa bo skrbel eden izmed mnogih računovodskih servisov, ki se nahajajo v Novem mestu in njegovi okolici.

6 NAČRT RAZVOJA

6.1 TRENUTNI STATUS RAZVOJA IZDELKOV/STORITEV IN NALOGE DO DOKONČANJA RAZVOJA

Podjetje Prekop, d. o. o., bo za izvajanje svojih storitev potrebovalo prostor na ugodni lokaciji, prostor si bosta ustanovitelja zagotovila v prvih dveh tednih. Sledil bo nakup pisarniške opreme v okviru treh tednov, v mesecu dni in pol pa bodo prostor tudi opremili. Pred odprtjem pisarn bo potrebno opraviti glavnino oglaševanja v okviru dveh mesecev ter tako spodbuditi zanimanje za podjetje ter njegove storitve. Za manjše skupine in posvete bosta predstavitve opravljala kar v svojih pisarnah, saj imata zagotovljen prostor za takšno delo. Pri zanimanju večje skupine pa bosta morala najeti prostor. Pod nadaljnje dodatne ugodnosti spadajo tudi vsa svetovanja pred zarisom projekta, zagotovljeni parkirni prostori, svetovanje pri izbiri izvajalcev, materialov in opreme za gradnjo hiše ter zagotavljanje vseh možnih informacij glede gradbeništva, finančnih pomoči ter sprotno obveščanje glede samega dogajanja s projektom. Današnja raven konkurence med podjetji se odvija na ravni razširjenih izdelkov in storitev. V Prilogi 14 sem opisala tudi storitveni cvet, v katerem so razvidne dopolnilne dejavnosti, na katerih bodo v podjetju gradili svojo prepoznavnost, ime ter se na ta način razlikovali od svojih konkurentov.

6.2 SISTEM IZBOLJŠEVANJA IN UVAJANJA NOVIH PROIZVODOV

Ob stalnem delu in vseh pritiskih se lahko zelo hitro pozabi kako se zadovoljstvo kupcev spreminja. Še posebno, ko se srečujemo s storitvami, kjer je vsaka stranka individuum zase, zato je o nekem splošnem zadovoljstvu ali nezadovoljstvu težje govoriti. V ta namen bodo vsem strankam ob zaključku izdelave projekta dali anketo, s katero bodo lahko ocenili delo projektantov. Tako bosta dobili hitre odzive glede zadovoljstva z njunim delom.

Vse storitve, tako svetovanje ter projektiranje bosta izboljševala na podlagi mnenj, ki jih bodo njihove stranke lahko zapisale tudi v knjigo pritožb in pohval. Mnenja pa bodo lahko izrazili tudi na forumu spletne strani. Zavedati se je potrebno tudi to, da je znanje naše največje bogastvo, zato ga bosta redno oplemenitila z izobraževanji ter predavanji, na katerih bosta dobila nove informacije glede smernic in trendov, ki se s časom spreminjajo. Vse ideje, kako bi ponudbo še izboljšala, bosta iskala na začetku tudi v delu uspešnih konkurenčnih podjetij kot je npr. Arhem, d. o. o., iz Ljubljane, pri samem razvoju pa bosta razmišljala tudi o možnih povezavah s podjetjem.

19

6.3 SREDSTVA NAMENJENA RAZVOJU

V podjetju bodo neprestano sledili razvoju novim načinom gradnje, da bi dosegli in s časom presegli konkurenco. Sproti bosta menjala dotrajane in poškodovane dele opreme. Nakupila bosta tudi dodatne računalniške programe v drugem letu, ki bodo olajšali njuno delo. Vsekakor pa bosta zaposlena vlagala največ v svoje znanje z raznimi seminarji, znanje pa bosta prenašala na dolenjsko področje, saj je opaziti, da se omenjene ideje na tem trgu še niso uveljavile. V ta namen sem v kalkulacijah letno namenila v prvem letu 600 €, v nadaljnjih pa po 2.000 €.

6.4 INDUSTRIJSKA LASTNINA

Vsak odgovorni projektant mora imeti opravljen strokoven izpit, ki mu omogoča določeno odgovornost pri izdelavi projekta. S tem izpitom si pridobi svojo ID številko, ki označuje njegovo delo. Pri delu bosta uporabljala licenčne programe. Ob razvoju dejavnosti ter če se bo pokazala potreba, da bi potrebovala za svoje delo programe, ki še niso razviti za risanje PH in NEH, bosta poskušala razviti svoje programe, ki bi jih kasneje lahko tudi tržila.

7 KADRI

7.1 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA IN KLJUČNO VODSTVENO OSEBJE

Direktor podjetja bo Matej Kocjan, diplomirani inženir gradbeništva, njegov sodelavec, soustanovitelj, pa bo Robi Prešeren, univerzitetni diplomirani arhitekt. Oba trenutno delata na področju projektiranja. Prav tako imata že oba opravljen strokovni izpit iz Zakona o graditvi objektov, ki jima omogoča, da sta lahko v vlogi odgovornega vodje projekta pri gradnjah. Oba sta usposobljena za samostojno opravljanje dejavnosti podjetja, dosedanje praktične izkušnje pa jima omogočajo, da bosta svoje podjetje popeljala med imena podjetij s kakovostnimi in dobrimi storitvami.

7.2 POLITIKA ZAPOSLOVANJA IN NAGRAJEVANJA V PODJETJU

Kakršen koli povečan obseg dela bo zagotovo zahteval tudi kadrovske spremembe ter dodatno zaposlitev delavcev. Sprva bosta administrativna dela opravljala sama. Po določenem času bosta zaposlila študenta, ki bo prevzel osnovna pisarniška dela. Tako se bosta lahko ustanovitelja podjetja posvetila strokovnemu delu in pridobivanju strank. Če se bo posel razširil v tej smeri, da bo potrebna zaposlitev tudi dodatnih zaposlenih v stroki, bosta zaposlila še dodatne inženirje. Ne glede dogajanje na trgu menita, da bosta podjetje ohranila na tej ravni zaposlenih. Če pa se bosta le odločila za razširitev dejavnosti po cca. 3−5 letih na vodenje projektov in pridobivanje soglasij pa bosta zaposlila tudi dodatne študente, smeri gradbeništva in arhitekture. Tako bosta svoje znanje in izkušnje prenašala na mlajšo, perspektivno generacijo.

20

7.3 PROFESIONALNI SVETOVALCI IN STORITVE

V poglavju Zunanji sodelavci ter zunaj najeta podjetja sem že omenila, da se bo podjetje povezalo z Janezom Mavsarjem, ki opravlja elektroinštalacije, z Inpro inženiringom, ki bo risalo strojne inštalacije ter ostalo strojno opremo ter z Geosvetom za izdelavo geodetskega načrta. Eden od zunanjih sodelavcev bo tudi Fakulteta za gradbeništvo ter Fakulteta za arhitekturo, ki bosta pripravljali seminarje, ki se jih bosta udeleževala. Davčno-računovodsko podjetje bo opravljalo tako razna pravna svetovanja kot tudi vodilo posle, čistilni servis pa bo enkrat mesečno opravilo temeljito čiščenje prostorov. Zunanji sodelavci bodo tudi vsa oglaševalska podjetja, ki bodo opravljale svoje storitve za naše podjetje.

8 TVEGANJA IN PROBLEMI TER PRILOŽNOSTI

8.1 PRILOŽNOSTI

V svetu se v zadnjem času veliko govori predvsem o dviganju cene črnega zlata. V zadnjih šestih mesecih se je cena kurilnega olja drastično spremenila v Sloveniji, kar je posledica dogajanja v svetu. Prav tako lahko opazimo, kako se neprestano spreminjajo cene električne energije, zemeljskega plina ter nafte. Tudi z gospodarskega in državnega vidika je večja poraba elektrike za hišno ogrevanje nezaželeno, saj je Slovenija država, ki ne pokriva svoje proizvodnje elektrike s porabo in je odvisna od njenega uvoza. V Sloveniji povprečna hiša porabi 175 kWh/m2 na leto za ogrevanje, kar pomeni 17,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter ogrevane površine hiše. Tako porabi povprečna hiša velikosti 150 m2 letno za 1.375 € kurilnega olja (pri ceni kurilnega olja 0,524 €/l). Opozarjanje ter zavedanje ljudi bo pripeljalo do tega, da bodo morali razmišljati o alternativnih virih energije. Razne organizacije sprožajo vedno večjo ekološko ozaveščenost. Države se vedno bolj srečujejo s problemi zaradi klimatskih sprememb, zato je vedno več sredstev namenjenih zaščiti okolja.

Pri vzdrževanju hiše bomo morali vedno bolj varčevati pri ogrevanju. Obdobje, v katerem smo se brez pomisleka odločali za klasično visokotemperaturno peč z radiatorskim razvodom, je nepreklicno mimo (Stik, 2008). Klasični potratni sistemi ogrevanja so postali nesprejemljivi. Vladne kot nevladne organizacije vedno bolj poudarjajo ekološko ozaveščenost. Tudi Slovenija spodbuja tiste, ki se zanimajo kako ohraniti našo deželo takšno, kot je. V zadnjih letih je Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije Ministrstva za okolje in prostor objavil razpis za sofinanciranje učinkovite rabe energije v gospodinjstvih. V letu 2008 pa so se prvič začele uvajati subvencije za gradnjo NEH in PH. Dodatna spodbuda so Ekokrediti za kreditiranje okoljskih naložb v učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije in druge okoljske naložbe. Stranke bodo opozorili na kredite z nizko obrestno mero za mlade družine.

8.2 TVEGANJA IN PROBLEMI

Recesija, odpuščanja ljudi ter plačilna nesposobnost so posledice krize, v kateri se svet nahaja. Finančna kriza se tako najbolj odraža na gospodarskem področju. Kupcem se

21

zmanjšuje kupna moč. Kriznim razmeram se bo podjetje moralo prilagajati. Odpuščanja in nelikvidnost ter z njo povezana plačilna nedisciplina so trenutno največji problemi s katerimi se srečujejo državljani.

8.3 SIMULIRANA POSLOVNA TVEGANJA

Osnovna projekcija predstavlja vse predvideno v poslovnem načrtu z »normalnimi« in realnimi predpostavkami o poslovanju bodočega podjetja. Nato sem izdelala še dve simulaciji. Prva simulacija predvideva, da se število naročil močno poviša glede na pričakovana naročila. Zaradi ugodnega vpliva bi se v podjetju odzvali na povečano povpraševanje z zaposlitvijo dodatnih inženirjev. Druga simulacija pa predvideva nesprejetje idej zaradi višjih stroškov izgradnje hiše. Tako ostane število naročil skoti vsa leta enakomerno, poviša se cena najemnine, študenti niso potrebni, plača direktorja in zaposlenega se zmanjša.. Rešitev za nastalo situacijo bi bili ugodnejši paketi PGD in PZI skupaj, promoviranje tipskih projektov ter selitev v prostore enega od ustanoviteljev. Če bi se v podjetju odločila še za cenovno ugodnejšo lokacija menim, da bi lahko podjetje ravno tako zadovoljivo poslovalo ob sprejetju omenjenih predpostavk.

9 FINANČNI NAČRT

9.1 VLOŽKI V PODJETJE

Podjetje Projektiranje Prekop, d. o. o., bosta ustanovila dva družabnika, pri čemer bo vsak iz lastnih virov prispeval 5.000 € ustanovitvenega kapitala, kar skupaj znaša 10.000 €. S tem bosta izpolnjevala zakonsko določene pogoje Zakona o gospodarskih družbah, ki določa znesek za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo. Za financiranje opreme, ki jo potrebujeta pri svojem delu, ter za plačevanje sprotnih stroškov bosta v prvem mesecu najela kredit. Kredit bo znašal 20.000 €, odplačevala pa ga bosta 5 let po obrokih v znesku 333,33 €. Letna obrestna mera je predpostavljena v višini 7,4 %, obresti pa niso vključene v obroku za odplačilo glavnice. Novih kreditov v razdobju petih let ne načrtujeta, le v primeru upada naročil bi razmišljala o najemu kredita.

9.2 VIRI FINANCIRANJA IN DELEŽI V PODJETJU

Za zagon podjetja je načrtovanih 30.000 €, pri čemer bosta 1/3 tega zneska družbenika zagotovila sama, 2/3 pa bo znašal kredit. Vsak družbenik bo prispeval polovico kapitala (5.000 €) za začetek obratovanja podjetja in nakup osnovne opreme. Kredit bo znašal 20.000_€. S kreditom bosta podjetnika nakupila opremo, ki jo potrebujeta za nemoteno delovanje podjetja.

9.3 UPRAVLJANJE S KRATKOROČNIMI SREDSTVI

V podjetju bodo omogočali zakasnitev plačila za opravljeno storitev. Stranka bo imela možnost takojšnje poravnanje obveznosti do podjetja ali v obrokih. 1. obrok bo morala

22

stranka poravnati ob podpisu pogodbe, znesek pa bo znašal 50 % zneska v pogodbi. 2. obrok oz. preostanek pa bo stranka lahko plačala pred oddajo projektov PGD na Upravno enoto. PZI plača stranka pred oddajo projektne dokumentacije v celotnem znesku. Za ta način plačil so se v podjetju odločili zaradi zmanjšanja odpovedovanja naročil, hkrati pa bo stranki omogočeno, da bo lažje poravnala dolgovani znesek. Ker podjetje prodaja storitve v podjetju ne bo vezanih zalog ter posledično v podjetju ne bo stroškov skladiščenja. Glede na to, da je izdelava projektne dokumentacije prvi korak do zgraditve hiše ter je eden pomembnejših, menim da bodo kupci redno plačevali račune ter da ne bo pretiranih likvidnostnih težav.

9.4 PREDPOSTAVKE UPORABLJENE ZA IZDELAVO BILANC

Kot sem že v uvodu zapisala je namen izdelave poslovnega načrta realen prikaz poslovanja podjetja v pripravi. Če želi podjetnik dobiti pravo sliko o tem, kaj na bi se dogajalo v podjetju, je potrebno predstaviti in oceniti vse prihodke in odhodke čim bolj realno. Le-ti so lahko pravi pokazatelj, ali bo podjetje s svojim poslovanjem pokrivalo stroške ter na koncu prikazalo realen dobiček. Najemnina za prostore na izbrani lokaciji znaša glede na informacije znane posredniške hiše v Novem mestu od 10 do 15 €. Pri izračunih sem zato vzela sredinsko ceno, kar znaša 12 € na kvadratni meter prostora. Cena je upravičeno visoka, saj je zgradba relativno nova ter na ugodni lokaciji. Mesečna najemnina bo tako za poslovne prostore znašala 612 €. Enkratni obisk čistilnega servisa bo znašal 20 € na mesec.

Čim bolj realno sem želela tudi prikazati stroške osnovne pisarniške opreme, podatke za to pa sem dobila v trgovini MiLesnina. Okvirna cena za nabavo treh pisarniških miz, treh stolov, manjše mizice za letake, masivnejše mize ter stolov bi znašala 2.000 €. Amortizacijska doba za pohištvo je 10 let. Za drobni inventar bodo namenili 500 €.

Za plače bodo v podjetju namenili naslednje zneske: direktor podjetja bo mesečno prejemal 1.149 € neto plače, kar bo podjetje stalo 1.712 €, medtem ko bo njegov družbenik prejemal 934,80 € neto plače mesečno, kar bo podjetje stalo 1.393,20 €. Izračune plač sem naredila s pomočjo spletne aplikacije za obračun plač na spletni strani Računvodja.si (www.racunovodja.si, 2009). Oba bosta redno zaposlena, plača pa se jima bo s tretjim letom začela povečevati za 5 %. Študente bodo v podjetju plačevali na uro, s tem da bo študent, ki bo opravljal administrativna dela, zaposlen polovično. Študent, ki bo opravljal strokovna dela pa bo delal polni delovni čas. Tako bodo v tretjem letu za študente namenili 3.840 €, v četrtem 13.920 €, v petem 16.932 €. Pri tem provizija za študentski servis še ni vračunana ter je v kalkulacijah obravnavana posebej. Za računovodski servis bodo mesečno namenili 200 €, za komunalo 50 €, za telefonijo 40 €, strošek oglaševanja in zavarovanja je razdelan v Prilogi 11.

Eden izmed višjih stroškov bo tudi nakup programske opreme. Potrebovala bosta naslednje programe: 2 x Office 2007 (174 €), 2 x Windows XP(110 €), 2 x Autocad 2009 (4.750 €), nabava v prvem in drugem letu Acad bau-a (1.990_€), Tower 6 (2.800 €), nabava Armcad-a v drugem letu (2.000 €). Za vodenje računov bodo nabavili program Posli ter Glavna knjiga v znesku 500 €. Tako bodo sledili, koliko so jim kupci še dolžni ter kako redno se plačujejo

23

http://www.racunovodja.si/

računi. Programi se bodo zamortizirali v dveh letih. Potreben bo nakup fotokopirnega stroja oz. večfunkcijske naprave v vrednosti 1.960 €, ki se bo zamortiziral v 10 letih. Fotoaparat v vrednosti 200 € se bo zamortiziral v 5 letih, dva računalnika v skupni vrednosti 2.000 € se bosta zamortizirala v dveh letih, ploter ali risalnik v vrednosti 2.400 € pa se bo zamortiziral v 5 letih. Za izobraževanje pa bodo letno prihranili 600 € za seminarje in izobraževanja. V nadaljnjih letih bodo za izobraževanje namenili 2.000 €. Glede na to, da ima podjetje določeno opremo, ki jo potrebuje za svoje delo, sem določila amortizacijske stopnje glede na intenzivnost uporabe ter same narave amortiziranega izdelka.

Po pogovoru z bodočima podjetnikoma smo skupaj prišli do zaključka, da bosta mesečno izdelala dva projekta oz. potrebno dokumentacijo. Pri tem sem upoštevala, da v začetku poslovanja morda ne bo toliko povpraševanja. Posledično sem zato tudi predvidela, da v prvih mesecih morda podjetnika ne bosta dobila nobenega naročila kot posledico trženjskih razmer ter krizo v svetu. Pri tem sem upoštevala tudi to, da bosta v 4. letu podjetnika pridobila novo delovno silo oz. pomoč, kar jima bo omogočilo izdelave več dokumentacij, pridobivanja soglasij, več svetovanj itd. Predpostavljala sem tudi to, da se bo po treh letih podjetje uveljavilo ter se bo število naročil povečalo ter da bosta imela po 2 naročili mesečno šele v 5. letu. Rast v nadaljnjih letih je tako posledica predvidenega večanja povpraševanja. Samih popustov pri ceni nisem upoštevala. So pa zaradi tega zmanjšane količine prodanih projektov. Pri tem sem upoštevala tudi to, da nastanejo pri plačilo terjatve iz poslovanja, saj je plačilo za posamezno naročilo projekta PGD razdeljeno na dva obroka. Kupcem ne bodo zaračunavali zamudnih obresti. V primeru plačilne nediscipline bodo stranke, ki ne bi poravnale svoje obveznosti, prijavili na Centralni oddelek za verodostojne listine ter podali izvršbo na zapadle terjatve.

Za izoblikovanje prodajnih cen sem si pomagala z zbranimi ponudbami pri podobnih konkurenčnih podjetjih. Pri tem sem upoštevala tudi rezultate ankete, ki kažejo, da je izbrana srednja cena za izdelavo projekta primerna.

Mesečne stroške računovodstva, komunale, čistilnega servisa, interneta, telefona in televizije ter letne stroške izobraževanj ter zavarovanja pa sem predpostavila na podlagi cenikov posameznih ponudnikov. Pri vsakem izdelanem projektu bosta morala za izris inštalacij podjetjem, s katerim sodelujeta nameniti približno 10 % od vrednosti izdelave projekta. Če bo povprečna cena znašala 5.000 €, bosta tako 500 € na projekt namenila podjetjem, s katerimi sodelujeta.

Začetne investicije bosta pokrivala z lastniškim kapitalom, za nabavo ostale opreme ter pokrivanje sprotnih stroškov pa bosta črpala kredit v vrednosti 20.000 €. Le-tega bosta podjetnika odplačala v petih letih po 7,4 % letni obrestni meri. V začetnih mesecih bo denarni tok sicer negativen, vendar pa bodo v podjetju vse svoje obveznosti poravnali v tekočem letu. Ker bo podjetje začelo komaj poslovati, se bodo pri svojih dobaviteljih dogovorili za »razumnejše« ter daljše valute plačila. Na ta način bo podjetju omogočeno, da bo brez težav poslovalo tudi vnaprej. Za kasnejše kritje stroškov predpostavljam, da bo zadoščal tekoči denarni tok, po potrebi pa bo podjetje najelo kratkoročni premostitveni kredit.

24

9.5 ANALIZA DONOSNOSTI

Poznamo tri kazalnike uspešnosti: produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Slednja je najbolj celovita metoda za merjenje uspešnosti podjetja; v tabeli 2 jo prikazujem v treh oblikah: kot čisto dobičkonosnost sredstev (ROA), kapitala (ROE) in prodaje (ROS).

Tabela 2: Prikaz kazalcev donosnosti ; ROA, ROE in ROS

1.leto 2.leto 3.leto 4.leto 5.leto ROA 0,49 0,35 0,33 0,37 0,56 ROE 2,05 0,68 0,49 0,51 0,88 ROS 0,21 0,21 0,25 0,30 0,46

Za podjetje je ugodno, če se njegova rentabilnost sredstev povečuje. To pomeni, da se povečuje hitrost obračanja sredstev pri dani ekonomičnosti ali pa da se je ekonomičnost povečala pri dani hitrosti. Rentabilnost kapitala je odvisna od rentabilnosti sredstev in strukture financiranja. Tudi tu velja, da se bo povečala, če se poveča stopnja zadolženosti pri dani rentabilnosti sredstev ali če se ob dani strukturi financiranja poveča rentabilnost sredstev. Rentabilnost prodaje odraža ekonomičnosti poslovanja in se poveča, če uspe podjetje povečati prihodke pri danih stroških ali zmanjšati stroške pri danih prihodkih. V tabeli je razvidno da ROA skozi obdobje niha, kar pomeni da je dobiček glede na dana sredstva variral. Iz projekcij je razvidno, da so se prihodki v petih letih povečali, prav tako pa tudi ROS, kar posledično vpliva na višji ROA. V drugem, tretjem in četrtem letu je ROA enakomerna zaradi enakomernega dobička. V petem letu pa doživi podjetje preskok, kar pomeni zvišanje vseh treh kazalnikov rentabilnosti.

Tabela 3: Prodaja in dobiček v €

1.leto 2.leto 3.leto 4.leto 5.leto Prodaja 97.450,00 99.650,00 103.200,00 130.500,00 222.500,00Prihodki / zaposlenega 48.725,00 49.825,00 51.600,00 65.250,00 111.250,00Dobiček 20.491,93 20.713,18 25.293,40 39.065,13 101.785,25Čisti dobiček / zaposlenega 10.245,97 10.356,59 12.646,70 19.532,56 50.892,63

V zgornji tabeli je prikazana prodaja ter dobiček. Skozi obdobje sta se oba povečevala. Razlog za tako velik skok v dobičku in pri prodaji sledi iz dodatne zaposlitve študentov, ki se ne štejeta med redno zaposlene. Če bi seveda upoštevali tudi njiju konec četrtega in petega leta bi znašal dobiček na zaposlenega zgolj 25.446,3 €. Tudi prodaja na zaposlenega bi bila v tem primeru manjša. Zvečanje prodaje in dobička pa temelji tudi na povečanju cene ter povečanju naročil zaradi uveljavitve podjetja ter tudi same ideje gradenj. Glede nato da bo podjetje solidno poslovalo pa je potrebno prikazati v kolikšnem času se bo investicija povrnila podjetnikoma. Izris projektov PGD bo najbolj donosna storitev, zato sem zanjo izračunala

25

točko preloma. Pri povprečni letni ceni 4.571 €, fiksnih stroških 56.490 € ter variabilnih stroških 6.400 € (povprečni variabilni stroški bi znašali tako 475 € na izrisan projekt), se točka preloma nahaja pri 14 izrisih projektov PGD. Povprečni variabilni stroški bi znašali tako 475 € na izrisan projekt. To pomeni, da se bo investicija povrnila v letu dni, saj v prvem letu izdelajo 14 projektov. Vendar pa je potrebno upoštevati, da ima podjetje poleg te storitve še izris PZI, svetovanja ter pridobivanja soglasij. To pomeni da se bo celotna investicija povrnila prej kot pri štirinajstih izrisih projektov. Točka preloma za PZI se pri osnovni projekciji nahaja pri 17 projektih kar pomeni, da se bi investicija povrnila šele v tretjem letu, če bi podjetje ukvarjalo zgolj z izrisi PZI.

Naredila sem še dve primerjavi, če bi se razmere na trgu izboljšale ali poslabšale. Pri drugi projekciji sem ugotavljala, kakšni bi bili poslovni rezultati, če bi podjetje poslovalo bolje od prvotno zastavljene projekcije. Zaradi predvidenega povečanja naročil ter povišanja cene projektov bi podjetje v tem primeri ustvarjalo že konec prvega leta za kar 100 % več čistega dobička kot v prvotni projekciji. Na računu pa bi podjetje imelo kar pol milijona denarnih sredstev. Pri tretji projekciji pa sem ugotavljala, kako bi podjetje poslovalo, če bi se kriza v svetu nadaljevala, ideja o novi gradnji pa ne bi bila sprejeta. Zaradi omenjenih dejavnikov se število naročil ne bi povečevalo, ampak bi se gibalo okrog 10 izrisov na leto. V prvem letu bi podjetje ustvarjalo celo izgubo v vrednosti 3.000 €. V nadaljnjih letih pa bi se čisti dobiček vrtel okrog zneska 5.000 €. Ne glede na to, da bi si podjetje opomoglo že v drugem letu, pa se podjetje pri takšnemu številu naročil ne bi moglo kadrovsko širiti, s svojo majhnostjo pa bi pokrivalo prvotno osvojeni trg. Širitev na nova področja in regije Slovenije ne bi bila možna, za razliko od projekcije 2, kjer bi že konec prvega leta zaradi povečanega povpraševanja naročil zaposlila dodatnega gradbenega inženirja ter sredi drugega leta študenta arhitekture, ki bi pomagal pri osnovnih tehničnih izrisih.

Pregledala sem tudi točke preloma pri projekcijah 2 in 3. Ugotovila sem, da se bi investicija pri projekciji 2 povrnila že v desetem mesecu prvega leta z izrisi PGD-jev, saj naj bi izrisali 22 projektov letno, 15 projektov pa je dovolj, da podjetje doseže točko preloma. Če bi izdelovali zgolj PZI bi se investicija povrnila v drugem letu, saj bi za dosego točke preloma potrebovali 22 izrisov PZI, v prvem letu pa jih je načrtovanih zgolj 18. Pri projekciji 3. ki predstavlja najslabši možni scenarij izida dogodkov pa so rezultati sledeči. Če bi izrisovali zgolj PGD, bi točko preloma dosegli pri izrisu 15. projekta, to je v prvi polovici drugega leta. Če bi izrisovali zgolj PZI, bi se jim investicija povrnila šele konec četrtega leta. Iz simulacije je razvidno, da bi podjetje pri projektiranju ustvarjalo izgubo ne glede na to, da se zmanjša plača zaposlenemu kot delavcu. Zaposlovali ne bi niti študentov, povečala pa bi se najemnina prostor. Projekcija 3 prikazuje stanje nadaljevanja krize v svetu ter nezanimanje ljudi za tovrstne gradnje hiš.

SKLEP

Glavni namen tega diplomskega dela je predstaviti idejo o podjetju, ki bi dostavljalo svojim bodočim kupcem storitev izrisov projekta, drugi namen pa je preveritev, ali je ustanovitev podjetja sploh smiselna. V diplomskem delu sem zato pripravila poslovni načrt za ustanovitev

26

podjetja. Pri tem sem poskušala ostati objektivna ter sem v kalkulacijah za bodoče podjetja upoštevala realne številke, ki dajejo zanimive rezultate. Velikokrat se zgodi, da se v želji po potrditvi ideje pojavi težnja k zmanjšanju ter prikazu nerealnih stroškov.

Po analizi trga ter izpeljavi ankete morebitnih potrošnikov sem ugotovila, da je ideja za trg zanimiva. Hkrati sem prišla do sklepa, da ni zanimiva le za kupce, temveč idejo o izdelavi projektov za hiše, ki so energijsko varčne, spodbuja tudi država. Ugotovila sem veliko pozitivnih vplivov in reakcij za tovrstne gradnje. Kot pa sem predvidevala, na trgu, na katerem bi nastopalo novoustanovljeno podjetje, ni konkurenčnih podjetij, ki bi se specializirala za tovrstne projekte. Po zaključku izpolnjene ankete sem se lotila iskanja informacij o stroških, s katerimi bi se podjetje srečevalo. Kontaktirala sem tudi mnoga projektantska podjetja, njihovi odgovori pa so mi dali približno sliko o cenah projektov na trgu. Naslednji korak je bil zbiranje podatkov o vseh stroških, ki nastopajo pri poslovanju. Skupaj z bodočima podjetnikoma sem predvidela vrste stroškov, ki se bodo pojavili in nato tudi ocenila njihovo velikost.

Projekcije kažejo, da je podjetje izredno perspektivno. Kljub svoji majhnosti bo lahko ob izpolnitvi vseh predvidenih naročilih in stroških dalo zavidljive rezultate. Že v prvem letu bo podjetje lahko beležilo dobiček. Simulacije finančnega načrta pri spremenjenih ključnih predpostavkah kažejo, da pozitivni rezultat ni »na meji«, ampak ga je možno doseči tudi v spremenjenih okoliščinah. Menim, da je ideja zanimiva za izpeljavo ter da bo podjetje, če ga bosta predvidena ustanovitelja ustanovila, uspešno poslovalo. Ob stalnem izobraževanju ter nadgrajevanju svojih storitev pa menim, da lahko postane Prekop, d. o. o., eno izmed kakovostnejših podjetij, ki sledi spremembam ter nanje opozarja. S stalnim izobraževanjem kadrov bo lahko podjetje tako v naslednjih desetih letih uresničilo svojo vizijo in poslanstvo.

27

VIRI IN LITERATURA

1. Arhem d.o.o. (2009). Najdeno 7. marca 2009 na spletnem naslovu http://www.arhem.si/ 2. Brezplačno energetsko svetovanje [Energap]. Najdeno 2. marca 2009 na spletni strani

http://www.energap.si/?viewPage=89 3. Budal, M. (2006). Sodobne tipske hiše. Časopis Večer, str. 14-15. 4. Cene energije (2008). Agencija Republike Slovenije za okolje. Najdeno 5. februarja 2009

na spletni strani___________________________________________________________ http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_html?Kaz_id=177&Kaz_naziv=Cene%20energije&Sku_id=7&Sku_naziv=ENERGIJA&tip_kaz=1

5. Cene nepremičnin GURS: 4. četrtletje 2008 [Slonep]. Najdeno 13. marca 2009 na spletni strani http:/gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/financna-konstrukcija/?view=novice&direct=10087.

6. Cotič, B. & Sendi, R. (2007). Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

7. Delo projektanta [Slonep]. Najdeno 13. marca 2009 na spletni strani http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/nacrtovanje-/delo-projektantov/

8. Ekonomsko upravičene nizkoenergijske in pasivne hiše končno tudi v Sloveniji [NepremičnineSI21]. Najdeno 5. marca na spletni strani http://nepremicnine.si21.com/Novice_iz_sveta_nepremicnin/Ekonomsko_upravicene_nizkoenergijske_in_pasivne_hise_koncno_tudi_v_Sloveniji.html

9. Ekosklad (2009). Najdeno 2. marca 2009 na spletni strani http://www.ekosklad.si/ 10. Energijsko varčne hiše Ytong – prihajajo novi projekti tipskih hiš Ytong (2009). Revija

Delo in dom. Najdeno 28. novembra 2008 na spletni strani: http://www.ingra.si/images/stories/vMedijih/2009_02_in_03_deloindom.pdf

11. EUROSTAT (2008). Environmental protection expenditures by EU institutions. Najdeno 20. marca 2009 na spletni strani http://nui.epp.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=env_ac_expeu&lang=en

12. Gradbeništvo (2006). Statistični urad Republike Slovenije. Najdeno 10. februarja 2009 na spletni_strani http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp?poglavje=20&leto=2006&jezik=si

13. Gradnja pasivnih hiš je velik hit [Slonep]. Najdeno 20. aprila 2009 na spletni strani http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/financna-konstrukcija/?view=novice&direct=10196

14. Grobovšek, B. (2006a, 10. september). Kriteriji za načrtovanje pasivne hiše. Najdeno 28. novembra 2008 na spletni strani http://www.arhem.si/pdfs/kriteriji%20za%20nacrtovanje%20pasivne%20hise%20-%20ARHEM%20doo.pdf

15. Grobovšek, B. (2006b, 10. september). Gradbeni sistemi Isorast – sistem za pasivno in nizkoenergijsko gradnjo. Najdeno 28. novembra 2008 na spletni strani http://www.arhem.si/pdfs/gradbeni_sistem_ISORAST_pasivna%20hisa_ARHEM.pdf

16. Grobovšek, B. (2006c, 10. september). Načrtovanje nizkoenergijske ali pasivne hiše. Najdeno 28. novembra 2008 na spletni strani

28

http://www.arhem.si/

http://www.energap.si/?viewPage=89

http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_html?Kaz_id=177&Kaz_naziv=Cene%20energije&Sku_id=7&Sku_naziv=ENERGIJA&tip_kaz=1

http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_html?Kaz_id=177&Kaz_naziv=Cene%20energije&Sku_id=7&Sku_naziv=ENERGIJA&tip_kaz=1

http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/financna-konstrukcija/?view=novice&direct=10087

http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/nacrtovanje-/delo-projektantov/

http://nepremicnine.si21.com/Novice_iz_sveta_nepremicnin/Ekonomsko_upravicene_nizkoenergijske_in_pasivne_hise_koncno_tudi_v_Sloveniji.html

http://nepremicnine.si21.com/Novice_iz_sveta_nepremicnin/Ekonomsko_upravicene_nizkoenergijske_in_pasivne_hise_koncno_tudi_v_Sloveniji.html

http://www.ekosklad.si/

http://www.ingra.si/images/stories/vMedijih/2009_02_in_03_deloindom.pdf

http://nui.epp.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=env_ac_expeu&lang=en

http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp?poglavje=20&leto=2006&jezik=si

http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/financna-konstrukcija/?view=novice&direct=10196

http://www.arhem.si/pdfs/kriteriji%20za%20nacrtovanje%20pasivne%20hise%20-%20ARHEM%20doo.pdf

http://www.arhem.si/pdfs/kriteriji%20za%20nacrtovanje%20pasivne%20hise%20-%20ARHEM%20doo.pdf

http://www.arhem.si/pdfs/gradbeni_sistem_ISORAST_pasivna%20hisa_ARHEM.pdf

http://www.arhem.si/pdfs/nacrtovanje%20nizkoenergijske%20ali%20pasivne%20hise%20-%20ARHEM%20doo.pdf

17. Grobovšek, B. (2006d, 10. september). Trend gradnje pasivnih pri nas še vedno pasiven. Najdeno 28. novembra 2008 na spletni strani http://www.arhem.si/./pdfs/trend%20gradnje%20pasivnih%20his%20-%20ARHEM%20

doo.pdf 18. Grobovšek, B. (2006e, 10. september). Pasivna hiša – izvedba konstrukcijskih gradbenih

detajlov. Najdeno 28. novembra 2008 na spletni strani http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT258.htm

19. Grobovšek, B. (2006f, 10. september). Pasivna hiša – raba energije, toplotne izgube in osnovne značilnosti zunanjih gradbenih konstrukcij. Najdeno 28. novembra 2008 na spletni strani: gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT218.htm

20. Grobovšek, B. (2006g, 10.september). Ugodno bivanje v nizkoenergijski in pasivni hiši. Najdeno 28. novembra 2008 na spletni strani___________________________________ http://www.arhem.si/pdfs/ugodno%20bivanje%20v%20nizkoenergijski%20in%20pasivni%20hisi%20-%20ARHEM%20doo.pdf

21. Informativni izračun plače 2009 [Računovodja.si]. Najdeno 12. julija 2009 na spletni strani http://www.racunovodja.si/izracuni/place2009/opa.asp

22. Klemenčič Manič, M. (2009). Osnovna dokumentacija za gradnjo stanovanjske hiše. Revija Hausbau, str. 74–75.

23. Klemenčič Manič, M. (2008a). Pridobitev gradbenega dovoljenja za enostanovanjski objekt, Revija Gradim: str. 12–14.

24. Klemenčič Manič, M. (2008b). Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B). Revija ABC gradnja, str. 14–16.

25. Klemenčič, M. (2007a). Projektna dokumentacija za gradnjo – ne podcenjujemo pomena projekta za izvedbo (PZI). Revija Dom in gradnja: št. 2, str. 8–12.

26. Klemenčič, M. (2007b). Postopek izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), Revija Dom in gradnja: str. 8-10.

27. Kocbek, M. (2008). Zakon o gospodarskih družbah z novelama ZGD - 1A in ZGD - 1B, Ljubljana: GV založba.

28. Krediti ekosklada ponovno na voljo [Energap]. Najdeno 20. marca 2009 na spletni strani http://www.energap.si/?mod=aktualno&action=showCat&ID=1

29. Može, S. (2006). Od nizkoenergijske do pasivne hiše. Ljubljana: UL Fakulteta za arhitekturo.

30. Načrtovanje individualne gradnje [Slonep]. Najdeno 13. marca 2009 na spletnem naslovu http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/nacrtovanje-/nacrtovanje-individualne-gradnje/

31. Načrtovanje nizkoenergijske in pasivne hiše končno tudi v Sloveniji [Novogradnje.com]. Najdeno 2. marca 2009 na spletnem naslovu http://www.novogradnje.com/sl/Clanki/Nacrtovanje_nizkoenergijske_ali_pasivne_hise.html

32. Oddaja poslovnega prostora [Nepremičnine Novo mesto]. Najdeno 5. marca na spletnem

29



http://www.arhem.si/pdfs/trend%20gradnje%20pasivnih%20his%20-%20ARHEM

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT258.htm

http://www.arhem.si/pdfs/ugodno%20bivanje%20v%20nizkoenergijski%20in%20pasivni%20hisi%20-%20ARHEM%20doo.pdf

http://www.arhem.si/pdfs/ugodno%20bivanje%20v%20nizkoenergijski%20in%20pasivni%20hisi%20-%20ARHEM%20doo.pdf

http://www.racunovodja.si/izracuni/place2009/opa.asp

http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/nacrtovanje-/nacrtovanje-individualne-gradnje/

http://www.novogradnje.com/sl/Clanki/Nacrtovanje_nizkoenergijske_ali_pasivne_hise.html

http://www.novogradnje.com/sl/Clanki/Nacrtovanje_nizkoenergijske_ali_pasivne_hise.html

naslovu_http://nepremicnine-novomesto.si/Nepremicnine/poslovni_prostor.3v/pisarna .t15/oglas2894857-3-19.html

33. Poraba energije [Jaris]. Najdeno 20. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.jaris.si/index.php?page=dobro&id=3

34. Porter, M. E. (1990). The Competitive Advantage of Nations. London: Macmillan. 35. Poslovni register (2009) [Gradbenik]. Najdeno 2. marca 2009 na spletnem naslovu

http://www.gradbenik.eu/index.php?/sl/Poslovni-register/STORITVE/Projektiranje-arhitektura-in-nadzor

36. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008). Uradni list RS (št.55/2008, 6. junij 2008). 37. Predstavitev [podjetja Stik]. Najdeno 4. marca 2009 na spletnem naslovu http://www.stik-

sp.si/predstavitev.htm 38. Projektiranje [Slonep]. Najdeno 13. marca 2009 na spletnem naslovu

http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/nacrtovanje-/projektiranje/39. Projektna dokumentacija [Slonep]. Najdeno 13. marca 2009 na spletnem naslovu

http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/dokumentacija/projektna-dokumentacija/40. Projektna dokumentacija za gradnjo (PGD in PZI) [Ingra]. Najdeno 2. marca 2009 na

spletnem naslovu http://www.ingra.si/o-projektni-dokumentaciji/projekta-dokumentacija-za-gradnjo.

41. Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) (2004). Uradni list RS (št. 57/2004, 27. maj 2004)

42. Standardna klasifikacija dejavnosti 2008 (2008). Statistični urad Republike Slovenije. Najdeno_7._marca_2009_na_spletnem_naslovu_http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=4978

43. Stanovanjska gradnja bo šibkejša [Dashofer a]. Najdeno 15. decembra 2008 na spletnem naslovu http://www.dashofer.si/?section=3&layer=2&content=11&cid=11896&PHPSESSID=ba577022ce93cc

44. Statistika gradbenih dovoljenj (2008). Statistični urad Republike Slovenije. Najdeno na spletnem naslovu 25. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/database/Ekonomsko/19_gradbenistvo/06_19072_dovoljenja/06_19072_dovoljenja.asp

45. Statistika gradbenih dovoljenj za stavbe [Dashofer b]. Najdeno 15. decembra 2008 na spletnem_naslovu_http://www.dashofer.si/?section=3&layer=2&content=11&cid=11897&PHPSESSID=ba577022ce93cc

46. Stik (2008). št. 100, letnik X. 47. Subvencije za mlade družine pri nakupu ali gradnji [Slonep]. Najdeno 13. marca 2009 na

spletnem naslovu http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/financna-konstrukcija/?view=vodic&direct=392

48. Tarifni pogoji projektantskih storitev (2005). Inženirska zbornica Slovenije, Ljubljana. 49. UMAR (2008). Najdeno na spletnem 7. februarja 2009 na spletnem naslovu

http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/eo/2008/og0508/eo0508.pdf#9 50. Vodušek, R. (2008). Hipotekarni krediti za stanovanje ali hišo. Najdeno 7. marca 2009 na

30

http://nepremicnine-novomesto.si/Nepremicnine/poslovni_prostor.3v/pisarna%20.t15/oglas2894857-3-19.html

http://nepremicnine-novomesto.si/Nepremicnine/poslovni_prostor.3v/pisarna%20.t15/oglas2894857-3-19.html

http://www.jaris.si/index.php?page=dobro&id=3



http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/nacrtovanje-/projektiranje/

http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/dokumentacija/projektna-dokumentacija/

http://www.ingra.si/o-projektni-dokumentaciji/projekta-dokumentacija-za-gradnjo

http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=4978

http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=4978

http://www.dashofer.si/?section=3&layer=2&content=11&cid=11896&PHPSESSID=ba577022ce93cc


http://www.stat.si/pxweb/database/Ekonomsko/19_gradbenistvo/06_19072_dovoljenja/06_19072_dovoljenja.asp

http://www.stat.si/pxweb/database/Ekonomsko/19_gradbenistvo/06_19072_dovoljenja/06_19072_dovoljenja.asp



http://gradnja.slonep.net/pred-gradnjo/financna-konstrukcija/?view=vodic&direct=392

http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/eo/2008/og0508/eo0508.pdf#9

spletnem_naslovu http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/Clanek.aspx?ModulID=1&KategorijaID=11&ClanekID=694

51. Vse v prid pasivni gradnji [Dashofer c]. Najdeno 15. decembra 2008 na spletnem naslovu http://www.dashofer.si/?section=3&layer=2&content=11&cid=11898&PHPSESSID=ba577022ce93cc

52. Zakaj graditi pasivno hišo? [Velox]. Najdeno 5. februarja 2009 na spletnem naslovu http://velox.elesprom.si/hise/koncept_pasivne_hise/zakaj_graditi_pasivno_hiso_2.html

53. Zakon o graditvi objektov (ZGO - 1) / Zakon o urejanju prostora (ZUreP – 1) / Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (2008). Ljubljana, GV založba.

54. Zakon o gospodarskih družbah (2006). Uradni list RS (Št. 42/2006, 04. april 2006). 55. Za kurjavo 10-krat manj [NepremičnineSI21]. Najdeno 5. marca na spletnem naslovu

http://nepremicnine.si21.com/Novice_iz_sveta_nepremicnin/Za_kurjavo_10krat_manj_1.html

56. Zbašnik Senegačnik, M. (2008). Pasivna hiša, Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

31

http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/Clanek.aspx?ModulID=1&KategorijaID=11&ClanekID=694

http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/Clanek.aspx?ModulID=1&KategorijaID=11&ClanekID=694



http://velox.elesprom.si/hise/koncept_pasivne_hise/zakaj_graditi_pasivno_hiso_2.html



SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV

kWh/m2 – Kilovatne ure na kvadratni meter NEH – Nizkoenergijska hiša PH – Pasivna hiša PGD – Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PZI – Projekt za izvedbo TPPS – Tarifni pogoji projektantskih storitev

32

PRILOGE

Priloga 1: Dovoljenja za gradnjo enostanovanjskih stavb za fizične osebe................................I Priloga 2: Logo in naslov podjetja ..............................................................................................I Priloga 3: Lokacija pisarne ter tloris prostora .............................................................................I Priloga 4: Dodatna opremljenost PH........................................................................................ III Priloga 5: Dodatni stroški pri gradnji PH in NEH ................................................................... III Priloga 6: Anketni vprašalnik................................................................................................... IV Priloga 7: Analiza ankete .........................................................................................................VI Priloga 8: Kvalitativna analiza panoge dejavnosti ................................................................ XIII Priloga 9: Bilance konkurentov.............................................................................................. XV Priloga 10: Ekonomika.........................................................................................................XVII Priloga 11: Zavarovanje in oglaševanje ............................................................................. XVIII Priloga 12: Cenik.................................................................................................................... XX Priloga 13: Poslovni proces................................................................................................... XXI Priloga 14: Storitveni cvet....................................................................................................XXII Priloga 15: Terminski načrt................................................................................................ XXIV Priloga 16: Podatki za izdelavo bilanc .................................................................................XXV Priloga 17: Kazalniki.......................................................................................................... XXVI Priloga 18: Izpis simulacij.................................................................................................. XXXI

33

Priloga 1: Dovoljenja za gradnjo enostanovanjskih stavb za fizične osebe

Tabela 1: Izdana dovoljenja za gradnjo enostanovanjskih stavb za fizične osebe v Sloveniji po letih

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Št. enostanovanjskih stavb - novogradnje 2.410 2.196 2.576 2.600 3.009 3.284 3.017

Bazni indeks (2001 = 100) 100 91,12 106,89 107,88 124,85 136,27 125,19Letni verižni indeks - 91,12 117,30 100,93 115,73 109,14 91,87

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Priloga 2: Logo in naslov podjetja

Prekop projektiranje, Novo mesto, d. o. o. PreKoP d.o.o. Glavni trg 2, 8000 Novo mesto Matična številka: dodeljena ob registraciji Davčna Številka: dodeljena ob registraciji

Priloga 3: Lokacija pisarne ter tloris prostora

Pisarna se nahaja na Novem trgu v središču Novega mesta. Ima vse potrebno za obratovanje dejavnosti. Meri 51 m2. Najemnina se zaračunavam po kvadraturi. Po raziskavi znaša strošek na omenjeni lokaciji od 10 do 15 € po kvadratnem metru. Sanitarije so v souporabi z ostalimi pisarnami in prostori v poslopju. Lokacija je zelo ugodna, saj je pred poslopjem veliko parkirišče, ki je seveda plačljivo. Po želji strank bomo strošek parkirnine vračali, saj menimo, da je ta v primerjavi z ugodno lokacijo ničen. Najemnina za pisarno bi mesečno znašala, če upoštevamo najvišjo možno tarifo, 765 €, kar pomeni na letni ravni 9.180 € za strošek poslovnega prostora.

I

Slika 1: Lokacija pisarne

Vir: Nepremičnine Novo mesto, 2009.

Slika 2: Tloris prostora

II

Priloga 4: Dodatna opremljenost PH

Slika 3: Dodatna opremljenost pasivne hiše

Vir: Arhem, d. o. o,, 2009.

Priloga 5: Dodatni stroški pri gradnji PH in NEH

Slika 4 : Dodatni stroški pri gradnji PH in NEH

Vir: Arhem, d. o. o,, 2009.

III

Priloga 6: Anketni vprašalnik

Anketni vprašalnik je bil razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu so me zanimali podatki o tem, od kod anketiranec izvira, kakšen je njegov status ter ali v prihodnosti namerava graditi hišo ter koliko je že seznanjen o tem, kakšne cene postavljajo projektantske hiše za svoje storitve. V drugem sklopu pa me je zanimalo, kolikšna je prepoznavnost novega načina gradnje pasivnih in nizkoenergijskih hiš. Za konec sem želela izvedeti katerih medijev se ljudje največ poslužujejo, saj sem tako določila, za katere medije se bom odločila pri oglaševanju. 1. PODATKI

1. Spol M Ž 2. Starost:

a. Do 20 let b. 21 – 25 c. 26 – 30 d. 31 – 35 e. 36 – 40 f. 41 – 45 g. 46 in več

3. Status:

a. Dijak/študent b. Zaposlen c. Nezaposlen d. Upokojenec e. Drugo ___________

4. Regija trenutnega prebivališča: a. Dolenjska b. Pomurska regija c. Podravska regija d. Koroška regija e. Spodnjeposavska regija in Jugovzhodna Slovenija f. Osrednjeslovenska regija g. Gorenjska regija h. Goriška regija in Obalnokraška regija

IV

5. Ali načrtujete gradnjo hiše? a. Ne načrtujem b. Hišo gradim c. V roku 1 leta d. V roku 5 let e. V roku 10 let ali več

6. Koliko ste pripravljeni plačati za projekcijo hiše, če bi jo načrtovali oz. jo načrtujete? a. Do 4.000 € b. Do 6.000 € c. Do 8.000 € d. Več kot 8.000 €

7. Koliko bi bili pripravljeni plačati za uro svetovanja pri projektantu vaše hiše? a. Vsa svetovanja pričakujem zastonj b. Do 20 €/uro c. Do 40 €/uro d. Kolikor je potrebno za izdelavo dobrega načrta

2. PASIVNE HIŠE

8. Ali poznate koncept pasivne hiše ter njene prednosti? Bi se udeležili brezplačnega seminarja o nizko-energetskih ter pasivnih hišah?

a. Poznam koncept tovrstnih gradenj in BI SE udeležil/a seminarja b. Poznam koncept tovrstnih gradenj in NE BI udeležil/a seminarja c. NE poznam koncepta tovrstnih gradenj BI SE udeležil/a seminarja d. NE poznam koncepta tovrstnih gradenj in se NE BI udeležil/a seminarja

9. Poznate katero koli podjetje, ki se ukvarja s projektiranjem? Če da, katero?

a. Ne b. Da, poznam _________________________________________________

10. Kako pogosto uporabljate določen medij?

ga ne uporabljam občasno uporabljam vsakodnevno Televizija Radio Internet tiskan medij

V

Priloga 7: Analiza ankete

1. Spol Tabela 2: Spol

Odgovor: Število Deleži (%) M 53 30,11Ž 123 69,89SKUPAJ 176 100

Slika 5: Spol

Število anketirancev

30%

70%

M

Ž

2. Starost

Tabela 3: Starost

Odgovor: Število Deleži (%) do 20 let 18 10,23 od 21 do 25 let 94 53,41 od 26 do 30 let 38 21,59 od 31 do 35 let 8 4,55 od 36 do 40 let 7 3,98 od 41 do 45 let 6 3,41 46 let in več 5 2,84

SKUPAJ 176 100

Slika 6: Starost

Število anketiranih po starosti

10%

53%

22%

5% 4% 3% 3%do 20 let

od 21 do 25 let

od 26 do 30 let

od 31 do 35 let

od 36 do 40 let

od 41 do 45 let

46 let in več

VI

3. Status

Tabela 4: Status

Odgovor: Število Deleži (%) dijak/študent 74 42,05zaposlen 96 54,55nezaposlen 4 2,27upokojenec 2 1,14

Drugo 0 0,00

SKUPAJ 176 100

Slika 7: Status

Status

42%

55%

0%1%2%

dijak/študent

zaposlen

nezaposlen

upokojenec

drugo

4. Regija trenutnega prebivališča

Tabela 5: Regija

Odgovor: Število Deleži (%) Dolenjska 85 48,30 Pomurska regija 4 2,27 Podravska regija 11 6,25 Koroška regija 1 0,57 Spodnjeposavska regija in JVSlovenija 12 6,82 Osrednjeslovenska regija 53 30,11 Gorenjska regija 8 4,55

Goriška regija in Obalnokraška regija 2 1,14

SKUPAJ 176 100

VII

Slika 8: Regija, iz katere prihaja anketiranec

Regija, iz katere prihaja anketiranec85

411

112

53

82

0102030405060708090

Dolenjs

ka

Pomurs

ka re

gija

Podrav

ska r

egija

Korošk

a reg

ija

Spodn

jepos

avsk

a reg

ija in

JVSl...

Osredn

jeslov

ensk

a regij

a

Gorenjs

ka re

gija

Gorišk

a reg

ija in

Oba

lno - k

rašk..

.

Regija

Šte

vilo

Število

5. Ali načrtujete gradnjo hiše?

Tabela 6: Ali načrtujete gradnjo hiše?

Odgovor: Število Deleži (%) Ne načrtujem 87 49,43Hišo gradim 16 9,09V roku 1 leta 5 2,84V roku 5 let 23 13,07

V roku 10 let ali več 45 25,57

SKUPAJ 176 100

Slika 9: Ali načrtujete gradnjo hiše?

87

165

23

45

0102030405060708090

Štev

ilo o

dgov

orov

Nenačrtujem

V roku 1.leta

V roku 10.let ali več

Časovni okvir

Ali načrtujete gradnjo hiše?

Število

VIII

6. Koliko ste pripravljeni plačati za projekcijo hiše, če bi jo načrtovali oz. jo načrtujete?

Tabela 7: Ali načrtujete gradnjo hiše?

Odgovor: Število Deleži (%)

Do 4.000 € 90 51,14

Do 6.000 € 49 27,84

Do 8.000 € 15 8,52

Več kot 8.000 € 22 12,50

SKUPAJ 176 100,00

Slika 10: Ali načrtujete gradnjo hiše?

Koliko ste pripravljeni plačati za projekcijo hiše, če bi jo oz. jo načrtujete?

28%

9%

13% 50%

Do 4.000 EUR

Do 6.000 EUR

Do 8.000 EUR

Več kot 8.000 EUR

7. Koliko bi bili pripravljeni plačati za uro svetovanja pri projektantu vaše hiše?

Tabela 8: Koliko bi bili pripravljeni plačati za uro svetovanja pri projektantu vaše hiše?

Odgovor: Število Deleži (%) Vsa svetovanja pričakujem zastonj 53 30,11 Do 20 €/uro 61 34,66 Do 40 €/uro 8 4,55

Kolikor je potrebno za izdelavo dobrega načrta 54 30,68

SKUPAJ 176 100

IX

Slika 11: Koliko bi bili pripravljeni plačati za uro svetovanja pri projektantu vaše hiše?

Koliko bi bili pripravljeni plačati za uro svetovanja pri projektantu vaše hiše ?

30%

34%

5%

31%Vsa svetovanja pričakujemzastonjDo 20 eur/uro

Do 40 eur/uro

Kolikor je pač potrebno zaizdelavo dobrega načrta

8. Ali poznate koncept pasivne hiše ter njene prednosti? Bi se udeležili brezplačnega seminarja o nizkoenergijskih ter pasivnih hišah?

Tabela 9: Ali poznate koncept pasivne hiše ter njene prednosti? Bi se udeležili brezplačnega seminarja o nizko-

energetskih ter pasivnih hišah?

Odgovor: Število Deleži (%)

POZNAM koncept & BI se udeležil/a seminarja 39 22,16

POZNAM koncept & se NE BI udeležil/a seminarja 11 6,25

NE POZNAM koncepta & BI se udeležil/a seminarja 84 47,73

NE POZNAM koncepta & se NE BI udeležil/a seminarja 42 23,86

SKUPAJ 176 100

Slika 12: Ali poznate koncept pasivne hiše ter njene prednosti? Bi se udeležili brezplačnega seminarja o

nizkoenergijskih hišah ter pasivnih hišah?

39

11

84

42

0102030405060708090

Štev

ilo o

dgov

orov

POZNAMkoncept & BIse udeležil/a

seminarja

POZNAMkoncept &

se NE BIudeležil/aseminarja

NE POZNAMkoncept & BIse udeležil/a

seminarja

NE POZNAMkoncept &se NE BI

udeležil/aseminarja

Poznate koncept gradenj PH in NEH? Bi se udeležili seminarja o le-teh?

Število

X

9. Poznate katerokoli podjetje, ki se ukvarja s projektiranjem? Če da, katera?

Tabela 10: Poznate katerokoli podjetje, ki se ukvarja s projektiranjem? Če da, katera?

Odgovor: Število Deleži (%) Ne 137 77,84Da 39 22,16

SKUPAJ 176 100

Vir: anketa, marec 2009.

Tisti, ki so odgovorili na vprašanje pritrdilno so zapisali spodaj navedena podjetja, ki jih poznajo. Glede na število odgovorov glede na določeno regijo, je bilo pričakovati da bodo najbolj omenjena podjetja z Dolenjske. Glede na odgovore sem ugotovila katera podjetja so se najbolj uveljavila na dolenjskem trgu.

Tabela 11: Katera podjetja poznate, ki se ukvarjajo s projektiranjem

Kraj Podjetje Celje Nardin Marija, s. p., Studio Kragelj arhitekti, Studio List, Vizura – Vitez Ljubljana Atelje za arhitekturo 29, Rima, d. o. o. Maribor Prodom Biro, d. o. o., Vedlin Tomaž, s. p.; Moja hiša, Lumar IG, d. o. o. Novo mesto Acer, d. o. o., Arch Linea, d. o. o., Dolenjska projektiva, d. o. o., Napro Biro, d. o. o.,

Spina, d. o. o., STIA, d. o. o., Topos, d. o. o., Tratar Branko, s. p.; Projekt Biro Gornja Radgona Ingra, d. o. o. Sevnica AR projekt, d. o. o. Škofja Loka Ari Škofja Loka, d. o. o.

Vir: anketa, marec 2009.

Slika 13: Poznate katero koli podjetje, ki se ukvarja s projektiranjem? Če da, katero?

Poznate katerokoli podjetje, ki se ukvarja s projetkiranjem? Če da, katera?

22%

78%

Ne

Da

XI

10. Kako pogosto uporabljate določen medij?

Tabela 12: Kako pogosto uporabljate določen medij?

ga ne uporabljam občasno uporabljam vsakodnevna uporaba

Odgovor: Število Deleži (%) Število Deleži (%) Število Deleži (%) televizija 1 5,56 69 28,99 106 23,66

radio 3 16,67 66 27,73 107 23,88

internet 1 5,56 6 2,52 169 37,72

tiskan medij 13 72,22 97 40,76 66 14,73

SKUPAJ 18 100,00 238 100,00 448 100,00

Slika 14: Kako pogosto uporabljate določen medij?

0%

20%

40%

60%

80%

100%

% a

nket

iranc

ev

televizija radio internet tiskanmedij

Medij

Kako pogosto uporabljate določen medij?

vsakodnevna uporaba

občasno uporabljam

ga ne uporabljam

XII

Priloga 8: Kvalitativna analiza panoge dejavnosti

Michael Porter se v študiji iz leta 1990 (Porter, 1990, str. 77–89) sprašuje, kako lahko nekatera podjetja pridobijo konkurenčne prednosti ter jih obdržijo. Odgovor je sestavil iz povezave naslednjih dejavnikov: tekmovalnost med obstoječimi podjetji, substituti na trgu, pogajalska moč kupcev, pogajalska moč dobaviteljev ter nova konkurenca v prihodnosti. Silnice tvorijo Porterjev diamant ali kvalitativno analizo panoge dejavnosti. Vse silnice oblikujejo tržne razmere za delovanje podjetja na trgu. Z analizo ugotovimo na kaj moramo biti pozorni, kaj nas lahko ovira pri poslovanju ter izvemo, kaj oblikuje okolje, v katerem bo podjetje delovalo.

Tekmovalnost med obstoječimi podjetji

Pri pregledovanju konkurentov sem ugotovila, da je lokacija podjetja izredno pomembna. V neposredni bližini pisarne podjetja se nahaja nekaj manjših podjetij, ki se ukvarjajo s projektiranjem. Ti izdelujejo vse vrste projektov, zato so konkurenca podjetju, vendar pa nobeno od teh podjetij ne posveča posebne pozornosti izdelovanju in razvijanju projektov za pasivne hiše, ki so v zadnjem času v porastu.

Konkurente, ki lahko najbolj ogrožajo poslovanje podjetja, sem analizirala pod točko konkurenti. Kot prednost lahko omenim, da se podjetje nahaja v središču mesta ter da so poleg stavbe, v kateri podjetje posluje, dostopna parkirna mesta. Lokacija je poleg kvalitetnih storitev eden glavnih konkurenčnih dejavnikov. Ostali konkurenti ne vlagajo toliko v različne oblike trženjskega komuniciranja. Opazim lahko, da so si podjetja, ki se nahajajo v središču Novega mesta, že izoblikovala določeno znamko, saj so anketiranci omenili največkrat prav podjetja, ki se nahajajo v centru mesta. Podjetja po Sloveniji pa ne predstavljajo pretirane konkurence, saj se bodo sprva osredotočili na dolenjski trg. Poleg vsega naštetega menim, da je glavna konkurenčna prednost pred ostalimi podjetji nekoliko nižja cena, ki je prilagojena trenutnim tržnim razmeram.

Substituti

Analiza substitutov pomeni analizo vseh storitev, s pomočjo katerih lahko kupec zadovolji potrebo po pridobitvi projekta za izris hiše. Glede na visoko ceno storitve ter lahkega prehoda h konkurenci bodo morali svojo dejavnost podkrepiti z močno oglaševalsko akcijo. Potencialni kupci skrbno izbirajo in izberejo projektanta, saj si želijo kvalitetno izdelavo načrta, ki je temelj gradnje hiše. Zavedajo se, da je izbira pravega projektanta, ki lahko nudi vse vrste storitev ter informacije, ključna. Lahko se odločijo celo za to, da vse dodatne storitve, ki jih ponujamo, kot je na primer pridobivanje soglasij, pridobijo sami. Naloga podjetnikov je, da jim to dodatno breme odvzameta ter jim ga dostavita hitro in po ugodni ceni. Glede na anketo lahko opazim, da so kupci vsa dodatne storitve pripravljeni plačati.

Dodatna prednost jeaktivnost podjetja na področju informiranja ljudi glede dogajanj pri XIII

novogradnjah ter trendih le-teh. Opaziti je, da na tem področju kupci ne bodo našli substituta, saj se v dolenjski regiji ne dogajajo tovrstne predstavitve. Ugotovila sem, da obstajajo seminarji na Gorenjskem ter da se predstavljajo gradnje PH in NEH na raznih sejmih, predstavitve pa je potrebno obiskati na določen datum. Predstavitve bodo večkratne ter prilagojene delovnim razmeram ljudi, ki imajo ob vsem delu še družinske obveznosti. Možen substitut je zgolj projekt montažne ali klasične hiše. Gradnja tovrstnih hiš se močno razlikuje od gradnje PH in NEH, zato so izrisi tovrstnih hiš slab, a še vedno substitut storitvam, ki jih ponuja podjetje Prekop, d. o. o.

Pogajalska moč kupcev

Pogajalska moč kupcev je relativno velika. Na trgu lahko najdejo marsikaterega projektanta, ki jim bo izdelal projekt katerekoli vrste hiše. Vendar pa je namen, da se s pomočjo dobre lokacije ter uspešnega oglaševanja z relativno novimi idejami usidra podjetje v zavest kupcev. Ker je prehod h konkurentu lahek ter enostaven, bosta morali graditi na imenu ter prepoznavnosti. Velika ponudba in relativno enostaven prehod k uporabi namreč povečuje pogajalsko moč kupcev. Ti se lahko tako ob previsokih cenah storitev, neugodni lokaciji ali neprimernem delovnem času enostavno odločijo za izbiro drugega projektantskega podjetja. To pa pravzaprav pomeni, da je cenovna elastičnost potencialnih uporabnikov velika.

Pogajalska moč dobaviteljev

Glede na to, da se bo podjetje povezalo s podjetij, ki bodo izdelovali elektroinštalacije in strojne opreme, lahko govorimo o pogajalski moči dobaviteljev, saj ostale opreme ne bosta potrebovala. Glede na širok spekter ponudnikov tovrstnih storitev je pogajalska moč dobaviteljev majhna, saj lahko kadar koli prestopita k drugemu ponudniku. Vendar pa je v interesu podjetja ter interesu dobavitelja, da se zgradi zaupanje in tesno sodelovanje, ki bo omogočalo dobro delovanje vseh udeleženih.

Potencialna konkurenca

Ustanovitev podjetja, ki riše projekte, je relativno lahka. Največji strošek podjetju predstavlja najemnina ter nekaj osnovne opreme. Način gradnje se vedno bolj razvija, gradnje PH so vedno bolj atraktivne, zato menim, da se povečuje tudi zainteresiranost za vstop v to panogo. Kljub temu pa se gradbeništvu zaradi recesije napoveduje zmanjšanje dejavnosti. Za uspešnim letom 2008 naj bi prišlo v prihodnjih letih zatišje. Stanje na trgu se bo po mojem mnenju izboljšalo ter kupna moč kupcev se bo povečala, zato lahko pričakujemo, da bodo ljudje začeli zopet razmišljati o gradnji hiš, ko bodo cene nepremičnin zopet dobivale nove razsežnosti.

XIV

Priloga 9: Bilance konkurentov

• PODJETJA PO ČISTIH PRIHODKIH OD PRODAJE V LETU 2007 IZ OKOLICE NOVEGA MESTA

Tabela 13: Podjetja po čistih prihodkih od prodaje v letu 2007 iz Novega mesta in okolice

Podjetje Sredstva Kapital Čisti prihodki

od prodaje

Čisti PI obrač.

obdobja Povprečno št.

zaposlenih

SPINA, d. o. o. 578.660 € 332.512 € 1.036.458 € 114.814 € 10,95 € TOPOS, d. o. o. 1.384.819 € 365.899 € 969.702 € 38.298 € 16,08 €

DOLENJSKA PROJEKTIVA, d. o. o. 547.870 € 280.137 € 928.635 € 53.322 € 16,26 € PAM, d. o. o. 1.091.157 € 414.874 € 811.661 € 40.329 € 2,00 € JAKOPIN, d. o. o. 346.806 € 91.668 € 770.992 € 6.698 € 8,47 € GPI, d. o. o. 640.385 € 410.999 € 747.906 € 129.062 € 9,39 €

LAGOON INŽENIRING, d. o. o. 620.102 € 52.709 € 592.286 € 16.716 € 2,81 € STIA, d. o. o. 273.671 € 173.989 € 493.867 € 42.091 € 6,00 € STEURER, d. o. o. 119.236 € 31.242 € 275.129 € 12.793 € 1,00 € STUDIO RAZVOJ, d. o. o. 110.878 € 18.026 € 204.630 € 8.873 € 2,87 € ABC CIBIC, d. o. o. 115.659 € 69.141 € 204.360 € 15.038 € 1,00 € AE INŽENIRING, d. o. o. 114.967 € 71.059 € 201.229 € 20.541 € - € STIA NGI, d. o. o. 150.682 € 40.306 € 164.012 € 25.599 € 1,00 € NAPRO BIRO, d. o. o. 121.315 € 82.196 € 159.366 € 18.268 € 3,09 € ARCH LINEA, d. o. o. 68.538 € 48.371 € 116.905 € 16.640 € 2,16 € ASPEKT, d. o. o. 250.459 € 13.856 € 113.980 € 1.652 € 2,54 €

BD PROJEKTIRANJE, d. o. o. 30.093 € 18.466 € 70.106 € 3.562 € 1,00 € STUDIO 300, d. o. o. 29.926 € 18.799 € 38.718 € 2.781 € - € ATELJE NEAPOLIS, d. o. o. 34.730 € - 1.482 € 32.977 € - 2.569 € 1,50 € TAK, d. o. o. 33.603 € - 8.645 € 5.423 € - 471 € - €

Vir: Gvin.si, 2009.

XV

• ARCH LINEA D.O.O. Tabela 14: Bilanca podjetja Arch Linea d.o.o.

Kategorije 2003 2004 2005 2006 2007

Sredstva 24.386 € 30.604 € 26.973 € 43.532 € 68.538 € Stalna sredstva 689 € 567 € 1.494 € 4.686 € 8.428 € Gibljiva sredstva 23.672 € 30.012 € 25.353 € 38.704 € 59.960 €Čisti prihodki od prodaje 14.021 € 46.960 € 44.614 € 62.984 € 116.905 €

Poslovni odhodki 34.512 € 40.049 € 39.527 € 44.770 € 95.207 €

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -20.491 € 6.911 € 5.087 € 18.214 € 21.698 €Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -20.987 € 6.731 € 5.437 € 15.805 € 16.640 €

Povprečno število zaposlencev 2 € 2 € 1 € 1 € 2,16 €

Delež kapitala v financiranju 15,92 € 34,44 € 59,27 € 72,93 € 70,58 €

Vir: Gvin.si, 2009.

• ARHEM D.O.O. Tabela 15: Bilanca podjetja Arhem, d. o. o.

Kategorije 2003 2004 2005 2006 2007

Sredstva 0 34.967 € 61.601 € 72.926 € 277.277 € Stalna sredstva 0 7.558 € 27.782 € 23.823 € 22.977 € Gibljiva sredstva 0 27.409 € 18.224 € 47.192 € 254.277 €

Čisti prihodki od prodaje 0 16.238 € 133.473 € 162.449 € 445.553 €Poslovni odhodki 0 15.145 € 135.510 € 161.552 € 449.435 €

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 0 1.093 € 7.353 € 897 € 33 €

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 0 1.101 € 7.453 € 630 € 2.805 €Povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju n.p. 0 € 0,29 € 1 € 2 €

Delež kapitala v financiranju n.p. 28,19 € 28,10 € 24,60 € 7,48 €

Vir: Gvin.si., 2009.

Slika 15: Poslovni izid iz poslovanja podjetja d.o.o. PI iz poslovanja Arhem d.o.o.

050.000

100.000150.000200.000250.000300.000350.000400.000450.000500.000

2004 2005 2006 2007

Leta

EUR

Čisti prihodki od prodajePoslovni odhodkiPoslovni izid iz poslovanja (EBIT)

Vir: Gvin.si, 2009..

XVI

Priloga 10: Ekonomika

Tabela 16: Variabilni stroški podjetja

Varibilni stroški 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto

Stroški izrisov inštalacij 6.400 € 7.000 € 7.500 € 9.900 € 16.800 €SKUPAJ 6.400 € 7.000 € 7.500 € 9.900 € 16.800 €

Tabela 17: Fiksni stroški podjetja

Fiksni strošek 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto Študent 1 - gradbenik/arhitekt 9.600 € 11.520 €Študent 2- administracija 3.840 € 4.320 € 5.412 €Provizija študentski servis 461 € 518 € 649 €Plača delavca 16.718 € 16.718 € 17.794 € 18.432 € 19.352 €Čistilni servis 220 € 240 € 240 € 240 € 240 €Najemnina 7.344 € 7.344 € 7.344 € 7.344 € 7.344 €Obnovitev poslov in glavne knjige 1.440 € 1.440 € 1.440 € 1.440 € 1.440 €Plača direktorja 20.550 € 20.550 € 21.577 € 22.656 € 23.789 €Računovodstvo 2.450 € 2.450 € 2.450 € 2.450 € 2.450 € Komunala 600 € 600 € 600 € 600 € 600 € Telefonija, internet, televizija 480 € 480 € 480 € 480 € 480 €Strošek energije 460 € 460 € 460 € 460 € 460 €Strošek zavarovanja 495 € 495 € 495 € 495 € 495 €Oglaševanje 3.801 € 2.005 € 1.901 € 1.823 € 1.823 €Izobraževanje zaposlenih 600 € 2.000 € 2.000 € 2.000 € 2.000 €Obresti 1.332 € 1.036 € 740 € 444 € 148 €SKUPAJ 56.490 € 55.818 € 61.822 € 73.302 € 78.202 €

Tabela 18: Prihodki po storitvah

Vrsta storitve 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto PGD 64.000 € 70.000 € 75.000 € 99.000 € 168.000 €PZI 25.000 € 28.000 € 26.250 € 28.000 € 51.000 €Svetovanja 1.950 € 1.650 € 1.950 € 1.500 € 1.500 €Pridobivanja soglasij 2.000 € 2.000 € SKUPAJ 90.950 € 99.650 € 103.200 € 130.500 € 222.500 €

XVII

Priloga 11: Zavarovanje in oglaševanje

• STROŠKI ZAVAROVANJA Po posvetovanju z zavarovalniškim agentom sem ugotovila, da bodo letni stroški zavarovanja znašali približno 500 €. Pri tem sem upoštevala vse popuste ter 6,5 % davek na zavarovalništvo. Zavarovanje bo sklenjeno pri zavarovalnici Adriatic Slovenica. Zavarovanje bo zajemalo požarno zavarovanje, ki znaša 95 €, zavarovanje vloma, ki znaša 70 €ter zavarovanje splošne odgovornosti, ki znaša 330 €. Skupno znaša letni strošek zavarovanja 495 €. • STROŠKI OGLAŠEVANJA V TISKANIH MEDIJIH

― Stik Stik je brezplačna, informativno oglaševalska barvna revija iz visoko kakovostnega papirja, ki izhaja vsakega šestega (dolenjska izdaja) in devetega (nadljubljanska izdaja) v mesecu. V devetih letih neprekinjenega mesečnega izhajanja se je močno uveljavila med potrošniki na širšem dolenjskem področju, tako da je postala v tem delu Slovenije glavni vir podatkov o ponudbah in storitev. Ravno tako je ločena izdaja Stika postala priljubljena v ljubljanskem območju. Dokaz za to je tudi vsako mesečno oglaševanje več kot 250 različnih podjetij in obrti. Pri distribuciji Stika se temelji predvsem na hišna gospodinjstva, kjer je tudi največja kupna moč. Izhaja v 52.000 izvodih (Stik, 2009). Ker menim, da je omenjeni časopis med bralci dobro sprejet, bosta v njemu oglaševala večkrat. Cena enega oglasa: barvni oglas, dimenzije 93 x 63 mm (osmina strani – prva stran) = 69,44 € Cena z DDV: 1,2 x 69,44 € = 83,33 € Oglaševanje na dva meseca – 6 oglasov = 83,33 € * 6 = 499,98 €

― Vaš Mesečnik Časopis Vaš mesečnik je namenjen bralcem jugovzhodne Slovenije in pokriva aktualno dogajanje s tega področja Slovenije, prebivalci pa ga enkrat mesečno dobijo brezplačno na dom. V omenjenem časopisu bomo oglaševali v mesecu odprtja podjetja. K reviji bo priložen kupon za popust pri izdelavi projekta hiše, veljal pa bo leto dni. Cena enega oglasa: barvni oglas, dimenzije 93 x 131 mm (četrtina strani) = 250,38 € Cena z DDV: 250,38€ * 1,2 = 300,46 €

― Delo in dom Ker je priloga Delo in dom naravnana na teme, kot je oblikovanje in gradnja doma, urejanje ter sledenje novim trendom, menim, da je več kot potrebno oglaševati v reviji, kot je ta. Je najbolj priljubljen slovenski vodič za urejanje doma, vrta in delovnega okolja, zato ga shranjuje kar tretjina bralcev, druga tretjina pa ga prebira ves teden.

XVIII

Cena enega oglasa: barvni oglas, dimenzije 203 x 30 mm + 5 mm (osmina strani) = 550 € Cena z DDV: 550 € * 1,2 = 660 €

― Letaki Cena enega letaka: barvni, mat, dvostranski, A6, 150-170gr – 500 kom Cena z DDV: 40 € * 1,2 = 48 € Uporaba letakov 3. krat letno = 48 € * 3 = 144 € • OGLAŠEVANJE NA TV

― Vaš kanal Vaš kanal je lokalna televizija na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Velik delež lokalnega prebivalstva spremlja televizijo predvsem zaradi lokalnih novic. Ravno v času pred novicami se nam zdi najbolj primeren čas oglaševanja na lokalni televiziji. Takšnega načina oglaševanja se bosta posluževala mesec dni po odprtju. Cena oglasa: tedenski zakup (logo v napovedniku novic ob 18.40, 20.55, 22.55 vsak dan 2-krat (42 objav)) = 292,10 € (v ceni ni vključen DDV) Zakup za dva tedna = 292,10 € * 2 = 584,20 € (v ceni ni vključen DDV) • OGLAŠEVANJE NA SPLETU

― Izdelava profila na spletni strani Facebook

Ker je stran atraktivna ter namenjena vsem uporabnikom, je izdelava profila na spletni strani zelo dobra in poceni reklama. Tako bosta pred ustanovitvijo podjetja uredila profil na omenjeni strani.

― Izdelava lastne spletne strani Vsako podjetje, ki se zaveda da se nahajamo v informacijski dobi, ima svojo spletno stran, na kateri dobimo ne le kontaktne podatke temveč omogoča tudi zanesljive informacije o storitvah, ki nas zanimajo. Spletno stran bosta uredila sama tako, da bo vsak obiskovalec lahko izvedel kakšne storitve ponujajo v podjetju ter zakaj bi bile koristne za njih. • OGLAŠEVANJE NA RADIJSKIH POSTAJAH

― Radio 1 in Radio Krka: Za izbrani radijski postaji sem se odločila zato, ker imata največjo pokritost na območju Novega mesta in bližnje okolice. Na omenjenem mediju nameravata oglaševati najmanj 14 dni pred odprtjem centra. Kasneje pa se bosta posluževala tega medija za oglaševanje o novostih in povabila k obisku. Cena oglasa: tedenski zakup (vsak dan kratki oglasi 20 sekund) = 202,66 € Cena z DDV: 202,66€ * 1,2 = 243,19 € XIX

Priloga 12: Cenik

CENIK

Cenik je sestavljen na podlagi TPPS, ki je bil objavljen v letu 2005 s strani Inženirske zbornice Slovenije. Vrednosti so dane v razponu od–do, pri čemer velja najnižja vrednost za enostavna dela, najvišja pa za zelo zahtevna dela.

Vrednosti ure inženirskih storitev – urni honorar:

Vrednost ure izvajalca EUR Konzultant 50 do 100 Odgovorni projektant 40 do 70 Projektant 31 do 51 Obdelovalci – tehnični risarji in druge primerljive izobrazbe 27 do 37

Izdelava Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD)

Zahtevnost projekta EUR Manj zahteven 4000 do 5000 Zahteven 5000 do 6000 Zelo zahteven 6000 do 7000

Izdelava Projekta za izvedbo (PZI)

Zahtevnost projekta

EUR

Manj zahteven 3000 do 3500 Zahteven 3500 do 4000 Zelo zahteven 4000 do 4500

Možne dodatne storitve EUR

Pridobivanje soglasij 400 Projektantski nadzor gradnje na gradbišču glede na porabo časa in poti Vodenje gradbenega dnevnika 500 Idejni projekt/zasnova kot samostojno naročilo glede ne zahtevnost objekta

od 1000 od 2000

XX

Priloga 13: Poslovni proces

Slika 16: Poslovni proces

XXI

Priloga 14: Storitveni cvet

Informacije Strankam bodo vse informacije glede novostih pri storitvah kot tudi o novostih na področju gradenj hiš na tedensko posodobljeni spletni strani. Objavljen bo tudi naslov elektronske pošte, na katero se bo odgovarjalo vsakodnevno. Objavljene bodo okvirne cene posameznih projektov, vendar pa je vsak projekt edinstven, zato bosta za točnejše cene in informacije vedno na razpolago. Vse informacije, letaki in prospekti bodo seveda tudi v sprejemnem prostoru pisarne podjetja. Sprejemanje naročil Za vse zainteresirane stranke bosta imela že vnaprej pripravljene informativne izračune in ponudbe za določene tipe projektov. Izračune bodo stranke prejemale zaradi lažjega komuniciranja preko elektronske pošte, vse zainteresirane pa bosta povabila na posvet o njihovih idejah in željah ter bodo poskušali najti optimalno rešitev, ki bo pripeljala do tega, da se bo stranka odločila prav za izbiro podjetja Prekop, d. o. o. Za sestanek se bo potrebno seveda naročiti vnaprej. Zaračunavanje storitev in plačilo Plačilo bo možno v enkratnem znesku ali po obrokih. 1. obrok se plača ob podpisu pogodbe ter znaša 50 % zneska v pogodbi. 2. obrok oz. preostanek se poravna pred oddajo projektov PGD na Upravno enoto. PZI se plača pred oddajo projektne dokumentacije v celotnem znesku. Na vse storitve na ceniku se zaračuna 20 % davek na dodano vrednost, pri tem pa se lahko ob posebnih pogojih (letaki, mlade družine itd.) in dogovorih obračuna maksimalno 5 % popust. Svetovanje Svetovanje in predstavljanje dejavnosti je v tem poslu ključnega pomena. Mnogo ljudi še ne pozna PH in NEH, kot je razvidno iz opravljene ankete. Razveseljiv podatek pa je, da je po rezultatih ankete razvidno, da so se ljudje pripravljeni dodatno izobraževati in informirati. Izkazovanje gostoljubja Kadar se izvajajo storitve in končni izdelek dokončno še ni poznan, so vse dopolnilne dejavnosti izrednega pomena, saj dajejo kupcem določeno mero zaupanja. Vsem strankam morajo vliti zaupanje v strokovnost in natančnost dela zaposlenih. Vsak projekt ter posledično stranko bodo v podjetju obravnavali posamezno, saj imajo ljudje različne želje. Za vse novosti bodo obveščeni prek elektronske pošte. Za novoletne praznike pa bodo vsaki stranki, ki je že uporabila storitve podjetja ali pa jih še bo, poslali novoletno-zahvalno kartico. Varovanje Za varovanje lastnine ne bo potrebnih posebnih ukrepov, saj v podjetju lastnika ne bo sta hranila vrednejše opreme ali lastnine.

XXII

Izjeme Večkrat se lahko zgodi, da se pripravljeni načrti ne posrečijo, zato je dobro imeti pripravljen rezervni načrt. Lahko se zgodi, da se bo pojavilo večje število naročil PGD-jev že v prvem letu. V tem primeru bosta morala ustanovitelja najeti dodatno pomoč že v prvem letu. Lahko se tudi zgodi, da se zaradi povečanega števila naročil zamaknejo pogodbeni roki izdelave. V tem primeru bosta projektanta morala ponuditi nekakšen »sporazumen« popust zaradi nepravočasne dostave projekta.

XXIII

Priloga 15: Terminski načrt

Slika 17: Terminski načrt

XXIV

Priloga 16: Podatki za izdelavo bilanc

XXV

Priloga 17: Kazalniki

XXVI

XXVII

XXVIII

XXIX

XXX

Priloga 18: Izpis simulacij

KAPITAL Obdobje Številka simulacije -1 1 2 3 4 5simulacija 1 10000 24572 54040 92691 147663 276008simulacija 2 10000 55428 114807 203173 316557 520171simulacija 3 10000 7277 10438 13702 21077 48020

Gibanje vrednosti kapitala

0

100000

200000

300000

400000

500000

600000

-1 1 2 3 4 5

čas

kapi

tal simulacija 1

simulacija 2simulacija 3

DENAR Obdobje Številka simulacije -1 1 2 3 4 5simulacija 1 10000 54910 90089 119791 169127 305392simulacija 2 30000 66573 120151 211784 320644 534678simulacija 3 30000 4923 10869 13495 16981 40288

Gibanje vrednosti denarja

0

100000

200000

300000

400000

500000

600000

-1 1 2 3 4 5

čas

dena

r simulacija 1simulacija 2simulacija 3

XXXI

DOBIČEK Obdobje Številka simulacije -1 1 2 3 4 5simulacija 1 0 14572 29468 38651 54972 128345simulacija 2 0 45428 59379 88366 113384 203614simulacija 3 0 -2723 3161 3264 7375 26943

Gibanje vrednosti dobička

-50000

0

50000

100000

150000

200000

250000

-1 1 2 3 4 5

čas

dobiče

k simulacija 1simulacija 2simulacija 3

Dolg/Obveznosti Obdobje Številka simulacije -1 1 2 3 4 5simulacija 1 0 63 41 23 13 10simulacija 2 0 35 13 8 4 5simulacija 3 0 69 55 41 21 11

Stopnja zadolženosti (v%)

01020304050607080

-1 1 2 3 4 5

čas

Dolg

/Obv

ezno

sti

simulacija 1simulacija 2simulacija 3

XXXII

ROA Obdobje Številka simulacije -1 1 2 3 4 5simulacija 1 0,00 0,38 0,38 0,37 0,38 0,54simulacija 2 0,00 0,79 0,54 0,50 0,41 0,46simulacija 3 0,00 -0,10 0,13 0,14 0,30 0,67

Gibanje ROA

-0,20

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

-1 1 2 3 4 5

čas

RO

A

simulacija 1simulacija 2simulacija 3

ROE Obdobje Številka simulacije -1 1 2 3 4 5simulacija 1 0,00 1,46 1,20 0,72 0,59 0,87simulacija 2 0,00 4,54 1,07 0,77 0,56 0,64simulacija 3 0,00 -0,27 0,43 0,31 0,54 1,28

Gibanje ROE

-1,00

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

1 2 3 4 5 6

čas

RO

E

Niz1Niz2Niz3

XXXIII

Documents

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA · 2010-03-10 · program, preveri obremenitve okolja ter povzame rezultate. ... zasnova požarne varnosti in elaborat gradbene fizike) •