UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGO ŠKA FAKULTETA€¦ · da z otroki izvajamo gibalno-grafi čne vaje. S takimi vajami razvijamo grafomotoriko. Povemo lahko, da je z otroki potrebno delati

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

BARBARA CESAR

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

VPLIV VZGOJITELJA NA RAZVIJANJE ZGODNJE

PISMENOSTI V VRTCU

Barbara Cesar

Koper 2014

Mentorica:

izr. prof. dr. Vida Medved Udovič

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali pri

nastajanju diplomske naloge.

Za strokovno pomoč, vodenje, nasvete in spodbudne

besede se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Vidi Medved

Udovič.

Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je v času študija

stala ob strani, me spodbujala in podpirala.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Barbara Cesar, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Vpliv vzgojitelja na razvijanje zgodnje pismenosti v

vrtcu

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne 9. 4. 2014

POVZETEK

Pismenost je zelo širok pojem. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kaj je

pismenost ter kdaj se pojavi oziroma ali jo je potrebno razvijati že v predšolskem

obdobju. Zanimal nas je vpliv vzgojitelja in staršev na razvijanje zgodnje pismenosti.

Želeli smo ugotoviti, kako vzgojitelji izvajajo dejavnosti, ki pripomorejo k porajajoči se

pismenosti. Velik poudarek pa je bil na glasovnem zavedanju. Slednje je zelo

pomembno, saj z njim razvijamo sposobnosti zaznavanja in prepoznavanja glasov v

besedah. Do rezultatov in ugotovitev smo prišli s pomočjo izpolnjenih anketnih

vprašalnikov, ki smo jih pridobili v vrtcih Trebnje, Sežana in Gabrovka. Rezultati so

pokazali, da se pismenost pojavi že v vrtcu. Pojavi se tako pri najmlajših kot tudi

starejših otrocih. Strokovni delavci pri svojem delu uporabljajo različne didaktične

pripomočke, dejavnosti in igre, s katerimi razvijajo in krepijo predopismenjevalne

sposobnosti. Najpogosteje se uporabljajo otroške revije, slikopisi, črke iz papirja,

magnetne table, tipkovnice % Med prebiranjem strokovne literature smo opazili, da

imajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic dovolj strokovne literature, ki jim je lahko v

pomoč pri načrtovanju predopismenjevalnih dejavnosti. Ravno tako pa je pomembno,

da z otroki izvajamo gibalno-grafične vaje. S takimi vajami razvijamo grafomotoriko.

Povemo lahko, da je z otroki potrebno delati vaje za vidno zaznavanje in grafomotoriko

ter vaje glasovnega zavedanja.

Ključne besede: pismenost, stopnje pismenosti, porajajoča se pismenost,

glasovno zavedanje, tisk, didaktične igre.

.

ABSTRACT

Diploma thesis: The Impact of Preschool Teacher on the Development of Early

Literacy in Kindergarten

Literacy is a very broad concept. The purpose of the diploma thesis was to

establish what literacy is and when it appears, i.e. if it should develop already in the

preschool period. We were interested in the influence preschool teachers and parents

have on the development of early literacy. We wanted to find out how preschool

teachers implement the activities which contribute to the emerging literacy. Great

emphasis was put on phonemic awareness, which is highly important as it helps

develop the ability to perceive and recognise phonemes in words. We obtained results

and findings using questionnaires, which we received from these kindergartens:

Trebnje, Sežana and Gabrovka. The results showed that literacy appears already at

the age when children attend kindergartens. Expert workers use various didactic tools,

activities and games to develop and improve pre-literacy skills. Some of the most

commonly used are children’s magazines, picture books, paper letters, magnetic

boards, keyboards, etc. While reading literature we noticed that preschool teachers and

their assistants have enough literature available to help them plan pre-literacy

activities. Moreover, it is important to engage children in graphomotor exercises, which

help develop graphomotor skills. Overall, children need to be engaged in visual

perception exercises, graphomotor exercises and phonemic awareness exercises.

Key words: literacy, literacy levels, emerging literacy, phonemic awareness,

publications, didactic games.

KAZALO VSEBINE

!

1! Uvod ......................................................................................................................... 1!

2! Pismenost ................................................................................................................ 2!

2.1! Pismenost v vrtcu ........................................................................................... 3!

2.2! Dejavniki začetnega opismenjevanja ............................................................. 3!

2. 3! Stopnje pismenosti ......................................................................................... 4!

2.4! Pismenost v prvem starostnem obdobju ........................................................ 6!

2.4.1! Pismenost v drugem starostnem obdobju ........................................... 6!

2.5! Grafomotorika ................................................................................................. 7!

2.6! Glasovno zavedanje ....................................................................................... 7!

2.7! Vidno zaznavanje ........................................................................................... 8!

2.8! Družinska pismenost ...................................................................................... 8!

2.9! Koncept tiska .................................................................................................. 9!

3! Vloga didaktične igre pri začetnem opismenjevanju .............................................. 10!

3.1! Kurikulum za vrtce in pismenost ................................................................... 10!

3.2! Cilji jezikovnega področja v kurikulumu ........................................................ 11!

3.3! Sklepne ugotovitve teoretičnih izhodišč ........................................................ 12!

4! Empirični del .......................................................................................................... 14!

4.1! Opredelitev problema ................................................................................... 14!

4.2! Cilji raziskovanja ........................................................................................... 14!

4.3! Raziskovalna vprašanja ................................................................................ 14!

4.4! Hipoteze ....................................................................................................... 15!

4. 5! Opis metodologije ......................................................................................... 15!

4.5.1! Opis instrumentov in zbiranja podatkov ............................................ 15!

4.5. 2! Opis obdelave podatkov ................................................................... 15!

4.5.3! Vzorec ............................................................................................... 16!

4.6! Analiza anketnega vprašalnika ..................................................................... 20!

4.7! Interpretacija rezultatov ................................................................................ 31!

5! Zaključek ................................................................................................................ 33!

Viri in literatura .............................................................................................................. 35!

Priloge ........................................................................................................................... 36!

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik ........................................................................................ 36

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vzgojiteljic in pomočnic

vzgojiteljic po spolu ............................................................................. 16

Preglednica 2: Število (f) in strukturni odstotek (%f) vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic16

Preglednica 3: Število (f) in strukturni odstotek (%f) vzorca glede na starost ............... 17

Preglednica 4: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vzorca po letih delovne dobe v

vzgojno- izobraževalnem zavodu ........................................................ 18

Preglednica 5: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vzorca glede na stopnjo izobrazbe19

Preglednica 6: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vzorca glede na starostno skupino

otrok v oddelku .................................................................................... 19

Preglednica 7: Število (f) in strukturni odstotek (f%) načrtovanja priprave ................... 20

Preglednica 8: Število (f) in strukturni odstotek (f%) tedenskih dejavnosti za razvijanje

otrokove pismenosti ............................................................................ 21

Preglednica 9: Število (f) in strukturni odstotek (f%) povezanosti razvoja grafomotorike

z drobno motoriko rok .......................................................................... 23

Preglednica 10: Število (f) in strukturni odstotek (f%) izvajanja dejavnosti za razvijanje

glasovnega zavedanja ......................................................................... 24

Preglednica 11: Število (f) in strukturni odstotek (f%) pogostosti izvajanja dejavnosti, s

katerimi razvijamo glasovno zavedanje ............................................... 25

Preglednica 12: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vpliva družinskega okolja v

procesu porajajoče se pismenosti ....................................................... 26

Preglednica 13: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vpliva tiskanega gradiva v procesu

porajajoče se pismenosti ..................................................................... 27

Preglednica 14: Število (f) in strukturni odstotek (f%) pogostosti izvajanja dejavnosti, ki

prispevajo k pismenosti (branje knjig, vidno zaznavanje, spoznavanje

črk, glasovno zavedanje, grafomotorika) ............................................. 28

KAZALO SLIK

Slika 1: Grafični prikaz spola udeležencev raziskave ................................................... 16

Slika 2: Grafični prikaz glede na delovno mesto v vrtcu ............................................... 17

Slika 3: Grafični prikaz vzorca glede na starost ............................................................ 17

Slika 4: Grafični prikaz vzorca glede na delovno dobo v vzgojno-izobraževalnem

zavodu ............................................................................................................ 17

Slika 5: Grafični prikaz vzorca glede na stopnjo izobrazbe .......................................... 19

Slika 6: Grafični prikaz vzorca glede na starostno skupino otrok v oddelku ................. 20

Slika 7: Grafični prikaz pogostosti skupnega načrtovanja priprave .............................. 21

Slika 8: Grafični prikaz izvajanja tedenske dejavnosti za razvijanje pismenosti ........... 22

Slika 9: Grafični prikaz povezanosti razvoja grafomotorike z drobno motoriko rok ...... 23

Slika 10: Grafični prikaz izvajanja dejavnosti za razvijanje glasovnega zavedanja ...... 24

Slika 11: Grafični prikaz pogostosti izvajanja dejavnosti, s katerimi razvijamo glasovno

zavedanje%% ................................................................................................ 25

Slika 12: Grafični prikaz vpliva družinskega okolja na pismenost ................................. 27

Slika 13: Grafični prikaz vpliva tiskanega gradiva na pismenost .................................. 28

Slika 14: Grafični prikaz pogostosti branja knjig otrokom ............................................. 29

Slika 15: Grafični prikaz pogostosti razločevanja slike in besedila v knjigi ................... 29

Slika 16: Grafični prikaz pogostosti spoznavanja črk .................................................... 30

Slika 17: Grafični prikaz pogostosti izvajanja dejavnosti za razvijanje grafomotorike .. 30

Slika 18: Grafični prikaz pogostosti urjenja artikulacije, končnih glasov.. ..................... 31

Cesar, Barbara (2014): Vpliv vzgojitelja na razvijanje zgodnje pismenosti v vrtcu. Diplomska naloga.

Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Ko govorimo o vplivu vzgojitelja na razvijanje zgodnje pismenosti v vrtcu, mislimo

na to, kaj lahko vzgojitelj otroku ponudi, da bo prispeval k razvoju oziroma spodbudil

pismenost. Pri pismenosti v vrtcu ne gre za učenje branja in pisanja. V vrtcu vzgojitelji

otroke pripravljajo na opismenjevanje. Ravno tako pa otrok s pomočjo knjig, slikanic,

časopisov, revij vstopa v svet branja in pisanja.

V predšolskem obdobju za pismenost največkrat uporabljamo izraz porajajoča se

pismenost ali tudi zgodnja pismenost. Z razvojem pismenosti je potrebno začeti zelo

zgodaj, saj se otroci že v okolju in doma srečujejo s pismenostjo (tisk, napisi ...). V

vrtcu je pomembno celostno predopismenjevanje. Znanje pismenosti otroci pridobijo

počasi in v določenem zaporedju. Preizkušati se morajo v vseh komunikacijskih

dejavnostih, in sicer v branju, pisanju, poslušanju in govorjenju. Le na ta način lahko

otroci postanejo pismeni.

Starši otrokom že od rojstva dalje berejo različne pravljice in z njimi gledajo

slikanice. To je tako imenovana družinska pismenost. Le-ta pripomore k razvoju

določenih sposobnosti in pripravljenosti otroka za opismenjevanje.

Za diplomsko nalogo z naslovom Vpliv vzgojitelja na razvijanje zgodnje pismenosti

v predšolskem obdobju smo se odločili, ker je pismenost zelo pomembno področje in

njene temelje postavimo že v vrtcu. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kako

dejavnosti porajajoče se pismenosti vplivajo na kasnejšo pismenost. V teoretičnem

delu smo predstavili pojme oziroma definicije pismenosti ter informacije, dognanja,

rezultate raziskav, ki sodijo na področje pismenosti. Pisali smo o pismenosti v 1. in 2.

starostnem obdobju, konceptu tiska, grafomotoriki, dejavnostih predopismenjevanja,

družinski pismenosti ... Zelo pomembni ugotovitvi sta bili, da je potrebno upoštevati

otrokov razvoj in da ničesar ne moremo prehitevati, ker razvoj poteka po določenem

zaporedju. Teorijo smo podkrepili z anketnim vprašalnikom za vzgojiteljice in

pomočnice vzgojiteljice. Zanimal nas je način načrtovanja priprav, kolikokrat na teden

otrokom ponudijo dejavnosti za razvoj pismenosti. Spraševali smo jih tudi o didaktičnih

sredstvih, ki jih uporabljajo za razvijanje pismenosti, ravno tako pa tudi, koliko poznajo

jezikovne sposobnosti, dejavnosti glasovnega zavedanja, pogostost izvajanja teh

dejavnosti ter kakšno je vedenje o grafomotoriki. Zanimal nas je tudi vpliv družinskega

okolja in tiska na predopismenjevanje. Preverili smo tudi, kako pogosto izvajajo

posamezne dejavnosti, ki pripomorejo k pismenosti.


Koper: UP PEF.

2

2 PISMENOST

Pismenost je eno izmed zelo pomembnih področij, ki jih razvijamo že v

predšolskem obdobju. Kot vemo, so otroci že od rojstva vključeni v dejavnosti, ki so

povezane s pismenostjo. Zato morajo biti vzgojitelji za to usposobljeni, saj je potrebno

vpeljevati raznolika področja, ki spodbujajo razvoj pismenosti. V literaturi zasledimo,

da je pismen tisti, ki zna brati in pisati. Lahko rečemo, da je pismenost proces, v

katerem se prepletajo komunikacijske (sporazumevalne) zmožnosti. Te so branje,

pisanje, govorjenje in poslušanje. Pismenost ni odvisna od učenja. Pojavi se povsod,

kjer je tisk.

Pismenost vključuje več stvari, med njimi so tudi grafomotorika, glasovno

zavedanje, vidna zaznava, koncept tiska, branje knjig, poslušanje pripovedi,

obnavljanje knjig (Zrimšek, 2003).

N. Zrimškek pravi, da je opismenjevanje proces, v katerem se posameznik

usposobi za branje in pisanje najrazličnejših besedil ter si z njimi v vsakdanjem

življenju pomaga in jih zna uporabljati. Opismenjevanje je sestavljeno iz več faz.

Najpomembnejša faza je začetno opismenjevanje. Ta faza obsega pripravo na branje

in pisanje, sistematično obravnavanje in utrjevanje črk in urjenje tehnike branja in

pisanja. Priprava na sistematično opismenjevanje zajema razvijanje več vrst

sposobnosti in spretnosti, ki jih imenujemo predopismenjevalne (prav tam).

Avtorji v svojih delih različno definirajo pismenost. V Slovarju slovenskega

knjižnega jezika je »pismenost« definirana kot znanje branja in pisanja. Pojem

»opismenjevati« pa je razložen kot učiti se pisati in brati.

V literaturi za tematiko opismenjevanja zasledimo različne pojme, kot so:

opismenjevanje, družinska pismenost, porajajoča se pismenost, pojavljajoča se

pismenost. Tako kot drugi avtorji tudi L. Knaflič opismenjevanje opisuje drugače, in

sicer:

»Opismenjevanje je nepretrgan (kontinuiran) proces, ki se začne veliko pred

spoznavanjem črk in učenjem branja in pisanja in se razvija vse življenje. Otrok v

predšolskem obdobju razvije posamezne sposobnosti in spretnosti, ki mu omogočajo

razumevanje sistema pisave in odprejo vrata v lastno pismenost. Predšolske izkušnje

in pridobljena znanja otroku olajšajo, pospešijo in skrajšajo potek opismenjevanja.

Spoznanja o pismenosti pred opismenjevanjem se imenujejo zgodnja pismenost«

(Knaflič, 2009, str. 12).

Teale in Sulzby (Pečjak, 2009) poudarjata dve stvari, ki sta povezani s pojmom

pismenosti:


Koper: UP PEF.

3

- Pojem pismenosti je dinamičen koncept in je kulturno definiran pojem. Družba

zahteva tako imenovano razmišljujočo pismenost, ki predpostavlja, da znajo

posamezniki s spretnostmi in zmožnostmi pismenosti razmišljati in reševati

vsakodnevne življenjske težave.

- Razvoj pismenosti zahteva aktivno udeležbo učenca. Učenci razvijejo pismenost z

lastnim preizkušanjem v branju, pisanju, govorjenju in poslušanju in ne samo z

opazovanjem odraslih.

2.1 Pismenost v vrtcu

Pismenost se pojavi že v vrtcu. Pomembno vlogo ima pri razumevanju, usvajanju

in predstavljanju novih znanj. Otroci različno odkrivajo pisni jezik. Pri pismenosti so

zelo pomembne tudi govorna razvitost otroka ter zaznavne sposobnosti, ki vplivajo na

učenje branja in pisanja (Zrimšek, 2003).

V vrtcu je zelo pomembno celostno predopismenjevanje in ga je potrebno

povezovati z otrokovim razvojem ter spodbujanjem njegove sporazumevalne zmožnosti

(Medved Udovič, 2011).

Otroci med razvojem osvajajo nova vedenja ter tudi nova spoznanja (Magajna,

1993, str. 118).

Otroci predšolsko znanje pismenosti pridobivajo počasi in v določenem časovnem

zaporedju, obsega pa:

- spoznavanje oblike in funkcije tiska, otrok se zaveda, da imata tisk in branje smisel in

pomen v vsakdanjem življenju odraslih,

- prepoznavanje tiska (napisov) v okolju (slikovno branje),

- ideje o tisku,

- grafično zavedanje (prepoznavanje črk),

- zavedanje glasov v govorjenih besedah,

- porajajoče se pisanje z domiselnim črkovanjem,

- zavedanje asociacijske zveze glas - črka,

- besedno branje z dekodiranjem (Grginič, 2005).

2.2 Dejavniki začetnega opismenjevanja

Imamo različne dejavnike, ki vplivajo na začetno opismenjevanje. Delimo jih na

notranje in zunanje. Notranji dejavniki so kognitivni in čustveno-motivacijski, zunanji pa

socialni in sociološko-kulturološki (prav tam).


Koper: UP PEF.

4

Kognitivni dejavniki imajo pri začetnem opismenjevanju zelo pomembno vlogo.

Nanje pomembno vplivajo predšolske izkušnje. Mnoga spoznanja o tiskani in govorjeni

besedi otrok pridobi že v domačem in predšolskem obdobju. Še posebej so pomembne

dejavnosti, pri katerih sodelujejo tudi odrasli, ki otrokom prenašajo informacije o tisku,

knjigah, napisih in se pogovarjajo o njih (prav tam).

Otrok pri opismenjevanju potrebuje motivacijo. Zato je zelo pomembno, kako

otroka motiviramo. Že od vsega začetka mora biti opismenjevanje vznemirljiva in

smiselna izkušnja. Naloge morajo biti usklajene s sposobnostmi posameznega učenca.

Ob pravilno rešeni nalogi doživlja otrok navdušenje, kar ga spodbudi za nadaljnje

reševanje nalog.

Otroci so prav tako motivirani, če lahko v dejavnostih sodelujejo z vrstniki.

Sodelovanje jim pomeni varnost in doživljanje ugodja (prav tam).

Otrokove socializacijske veščine doma in v vrtcu so tesno povezane s socialnimi

vlogami in pravili, ki se jih učijo, in prav tako vplivajo na učenje pismenega jezika (prav

tam).

Sociološka-kulturološka teorija postavlja okoliščine in kulturne dogodke za osnovo

učenja. Iz raziskav je razvidno, da otroci že zelo zgodaj spoznavajo pismenost.

Spoznavajo jo preko udeležbe v socialnih in kulturnih dogodkih, ki vključujejo

pismene dejavnosti (prav tam).

2.3 Stopnje pismenosti

Avtorja Pečjak in Potočnik (2011) navajata štiri stopnje pismenosti:

- stopnja porajajoče se pismenosti,

- stopnja začetne pismenosti,

- stopnja prehodne pismenosti,

- stopnja razvite pismenosti.

Pri stopnji porajajoče se pismenosti je značilno, da se otrok pretvarja, da bere in

piše. Otroci pri branju spoznavajo tisk, knjige in ilustracije. Zapomnijo si znana

besedila. Otroci ne obnovijo še celotnega besedila, temveč le posamezne dele

vsebine. Čečkajo besede ter za pisanje besed uporabijo naključno izbrane črke,

številke in začetne soglasnike. Otroci prepoznajo razliko med sliko in pisavo.

Porajajoča se pismenost je pripravljanje otroka na učenje branja in pisanja. Je

dolgotrajen in postopen proces. Traja od trenutka, ko otrok prvič v roke vzame svinčnik

in začne čečkati oz. slikanico in se pretvarja, da jo bere, do trenutka, ko se v šoli uči

branja in pisanja (Pečjak v Grginič, Zupančič, 2004).


Koper: UP PEF.

5

Porajajoča se pismenost je otrokova komunikacija z odraslim. To je proces, ki traja

od trenutka, ko se otrok zaveda, da lahko s pismenostjo sporoča.

Za stopnjo začetne pismenosti je značilno, da otroci razumejo, da ima vsaka črka

svoj glas, in so sposobni povezovati črke z glasovi in glasove v besedo. Otroci imajo

predstavo o besedi. Berejo besedo za besedo. Na tej stopnji imamo tri značilnosti

branja: glasno branje, pri branju uporabljajo prst ter berejo besedo za besedo. Branje

še ni tekoče. V besedilu že znajo poiskati točno določeno besedo. Besedilo pa najbolj

pogosto obnovijo z istimi besedami ali pa naredijo povzetek (Pečjak in Potočnik, 2011).

Na stopnji prehodne pismenosti pa je branje in pisanje že bolj tekoče. Otroci so

sposobni tihega, tekočega branja ter boljše razumejo prebrano. Berejo tudi raznovrstna

besedila. Bralci na tej stopnji hkrati razumejo in dekodirajo besedilo. Prebrano lahko

dobesedno obnovijo, povzamejo vsebino ali pa povedo lasten odnos do prebranega.

Prepoznajo tudi, da se določene besede zapišejo drugače, kot se izgovorijo (prav tam).

Prehodna pismenost vodi k razviti pismenosti (obvladanje branja in pisanja).

V različnih raziskavah so ugotovili, da so zelo pomembne dejavnosti, ki spodbujajo

pismenost, poleg didaktičnih iger tudi branje knjig, pripovedovanje, igranje besednih

iger, igre vlog, domišljijske igre %

Potrebno je upoštevati individualne pripovedne zmožnosti otrok in oblikovati

pozitivno bralno okolje. Prvi otrokov stik s knjigo je namreč slikanica. Preučevati jo je

mogoče glede na funkcijo slikovnih znakov in besed (Medved Udovič, 2011).

Slikanica je za razvoj otrokove porajajoče pismenosti zelo pomembna, saj je otrok

v predbralnem in predpisalnem obdobju v tako imenovani slikaniški starosti. To je čas

pridobivanja pozitivnih izkušenj s knjigo (prav tam).

Učenje pisnega jezika poteka po določenih stopnjah. Te lahko določimo s pomočjo

različnih teorij, pri čemer moramo upoštevati, kako otrok odkriva pisni jezik, kako

poteka razvoj usvajanja branja in pisanja, govorno razvitost predšolskega otroka ter

zaznavne sposobnosti branja in pisanja. D. Golli predšolsko pismenost razdeli na pet

stopenj, in sicer: a) čečkanje (to se pojavi v drugem letu starosti - otrok ugotovi, da

njegove čačke puščajo sled), b) risanje in »pisanje« (to se pojavi nekje v tretjem letu

starosti in traja do četrtega leta - otrok že upošteva smer pisanja od leve proti desni,

simbole »zapisuje« v vrstice, pri čemer ponavlja podobne črte in like), c) znaki, podobni

črkam (na tej stopnji otrok piše znake, vendar jih ne povezuje z glasovi), č) prve prave

črke (pojavi se nekje pri petih letih, ko otrok uporablja prave črke, v besedah že sliši

glasove ter posnema črke), d) fonetični zapis (se pojavi pri nekaterih sedem let starih

otrocih, ki že pišejo tako, kot slišijo - fonetično) (Golli, 1996).


Koper: UP PEF.

6

2.4 Pismenost v prvem starostnem obdobju

Otroci spoznavajo vlogo pisnega jezika, različne oblike in funkcije tiska. Ob

seznanjanju s knjigami in ob glasnem branju odraslih spoznavajo smer branja.

Razlikujejo tudi prvo in zadnjo stran knjige, ločijo slike, besedilo ter prepoznajo naslov

na naslovnici.

Mlajši otroci se najprej s knjigami samo igrajo, kasneje pa jih tudi »berejo« tako, da

posnemajo odrasle. V okolju prepoznajo pogoste napise, ki jih vidijo na televiziji, v

trgovini (Grginič, 2005).

Za razvijanje predbralnih sposobnosti sta pomembni grafično in glasovno

zavedanje. Vzgojitelji glasovno zavedanje otroku pomagajo razviti s pomočjo različnih

glasovnih in besednih iger, kot so igre rim, ugank, z onomatopoijami, različnimi

spremljavami. V prvem starostnem obdobju so to igre poslušanja, bibarije, prstne igre,

uganke o delih telesa, rajalne igre, petje pesmi (prav tam).

Za razvijanje grafičnega zavedanja pa lahko opazujemo predmete v prostoru,

iskanje razlik in podobnosti med predmeti, ogledovanje slik, slikanic, sličic v garderobi

(prav tam).

Spoznavanje koncepta tiska vedno poteka v interakciji z odraslo osebo ali s

sposobnejšimi otroki (v pogovoru) ter z lasnim opazovanjem, zaznavanjem in

poslušanjem sporočil (vidnih in zvočnih) v bližnjem okolju, družini in vrtcu (Grginič,

2008).

2.4.1 Pismenost v drugem starostnem obdobju

Otroci še naprej spoznavajo koncept tiska ob vsakodnevnem stiku s tiskano

besedo v knjigah in okoljskih napisih. Vse pogosteje se igrajo simbolno igro, v kateri

posnemajo pismene dejavnosti odraslih. Zelo pomembno je, da tudi vzgojitelj v

raznolikih problemskih situacijah načrtno spodbuja otroke k iskanju novih možnosti, v

katerih bi lahko uporabili različne besedilne zvrsti (Grginič, 2005).

Predopismenjevalne dejavnosti so tudi različne didaktične igre, kot so igre za

razvijanje fonološkega in grafičnega zavedanja ter razvijanje grafomotorike (prstne in

ročne spretnosti, zmožnost vidno-gibalne usklajenosti) in sposobnosti zaznavanja

prostora in orientacije v njem (prav tam).

Nekje med tretjim in šestim letom starosti otrok postopoma pride do spoznanja, da

je mogoče izgovorjene besede zapisati in jih nato ponovno prebrati. V vrtcu se otrok

delno zave abecednega principa oziroma vedenja, da posameznim glasovom pripadajo

določene črke (Grginič, 2008).


Koper: UP PEF.

7

Opismenjevalni postopki:

- Predopismenjevanje: poteka v predšolskem obdobju in v začetku prvega razreda

osnovne šole. Pri tem se razvijajo predopismenjevalne zmožnosti.

- Sistematično opismenjevanje: pomeni sistematično učenje črk.

2.5 Grafomotorika

Razvoj grafomotorike je povezan z drobno motoriko rok (striženje, sestavljanje

lego kock, barvanje ...). Potrebno je upoštevati, da otrok vse dela z določenim

namenom, pri čemer se izboljšuje povezava med miselnimi predstavami in dejanskim

dosežkom/ izdelkom, izboljšuje se koordinacija oko − roka. V razvoju grafomotorike je

zelo pomembna zrelost živčno-mišičnega sistema. Mišični tonus nam omogoča

pokončno držo in hoteno gibanje (Žerdin, 2000 v Zrimšek, 2003).

Tereza Žerdin pravi: »Pod grafomotoriko pojmujemo sposobnosti, veščine in

spretnosti, ki jih potrebujemo pri oblikovanju in usmerjanju potez, črk in besed, ter

zmožnosti za umeščanje grafičnih simbolov in grafičnega niza v prostor« (Žerdin, 1996,

str. 3).

Ko otrok zazna nek grafični simbol in ga želi posnemati, so za to potrebne

motorična, vidna in miselna usklajenost (Zrimšek, 2003).

Grafomotoriko razvijamo z gibalno-grafičnimi vajami. Z njihovo pomočjo otroci

utrjujejo grafične poteze, vadijo pravilno držo telesa, roke in pisala. S pomočjo vaj tudi

ugotovimo, ali je otrok levičar ali desničar. Z gibalno-grafičnimi vajami pa se pri otrocih

zmanjšujejo tudi morebitni razvojni primanjkljaji z otrokovega grafomotoričnega

področja. Ko otroci poimenujejo osnovne grafične poteze, se tako razvija tudi

poimenovalna zmožnost. Pogoja za pravilno izvajanje gibalno-grafičnih vaj sta tudi

pravilna drža telesa in pisala (Žerdin, 1996).

Ko otrok sedi za mizo, drži glavo pokonci, stopala se popolnoma dotikajo tal,

kolena pa so upognjena in pod pravim kotom. Razdalja med očmi in pisalno površino je

med 25-35 cm (Golli, 1991 v Zrimšek, 2003).

Kot smo že ugotovili, je tudi drža pisala zelo pomembna. Roka, v kateri je pisalo,

se premika le v ramenskem in komolčnem sklepu (Žerdin, 2000 v Zrimšek, 2003).

2.6 Glasovno zavedanje

»Glasovno zavedanje je sposobnost zaznavanja in prepoznavanja glasov v

besedah« (Knaflič, 2009, str. 12). Otroci začnejo ločevati kratke in dolge besede,

določajo število besed v povedi. Ravno tako določajo začetni in končni glas v besedi.


Koper: UP PEF.

8

Besede tudi razdružujejo na zloge in jih nato povezujejo v nove besede. Za glasovno

zavedanje lahko izvedemo veliko vaj in iger.

Po navadi otrok prej zazna zlog kot posamezni glas, zato kmalu zazna rime. Ko se

otroci poigravajo z rimami, jim je to zelo všeč prav zaradi ritmičnosti in zvočnosti. In

ravno iskanje in ponavljanje rim je lahko uvod v glasovno zavedanje (Knaflič, 2009).

Glasovno zavedanje razvijamo v raznovrstnih dejavnostih igranja z besedami.

Otroci lahko prepoznavajo in oblikujejo rime, prepoznavajo kratke, dolge besede,

členijo besede na zloge in glasove, spajajo zloge in glasove v besedah (Zorman v

Medved Udovič, 2011).

2.7 Vidno zaznavanje

Otrok je v razvoju vidnega zaznavanja najprej sposoben zaznati in razločevati

različne predmete in osebe. V predšolskem obdobju je značilen bolj celosten pristop k

zaznavanju. Otroci prepoznajo znake in vzorce glede na njihov splošen videz in obliko,

niso pa še pozorni na podrobnosti. Pri težavah z vidnim razločevanjem lahko otrokom

pomagamo z vajami za opazovanje podobnosti in razlik na slikah, besedah in znakih

(Pečjak v Grginič, Zupančič, 2004).

Med zaznavnimi sposobnostmi je za proces opismenjevanja pomembna

pozornost. Ravno tako pa so pomembne otrokove sposobnosti zaznavanja prostora.

Ta zmožnost se začenja pri lastnem telesu in v domačem okolju ter otroku omogoča,

da prepozna obliko, velikost in položaj predmetov v prostoru (Grginič, 2005).

2.8 Družinska pismenost

K razvoju pismenosti zelo veliko pripomore tudi družina. Tako imenovana

družinska pismenost zajema vse dejavnosti, ki potekajo znotraj družine in so povezane

s pismenostjo. Pri tej pismenosti ne gre za neposredno učenje branja in pisanja,

temveč dejavnosti, ki pripomorejo k razvoju določenih sposobnosti in boljši

pripravljenosti otroka za opismenjevanje (Knaflič, 2009).

Družinsko pismenost se definira tudi kot koncept, ki vključuje naravno nastajajoče

izobraževalne dejavnosti v okviru doma in družine (Grginič, 2006).

Raziskave so pokazale, da k dobremu razumevanju, obvladanju, izražanju jezika

veliko pripomorejo branje in pripovedovanje odraslih otroku ter pogovor o prebranem.

Otroci imajo tako bogatejši besedni zaklad, večje zanimanje za poslušanje (prav tam).

Dandanes se velika večina otrok že zelo zgodaj seznani z različnimi oblikami tiska.

Tudi s pomočjo tega si otroci pridobijo izkušnje in znanja, ki so povezana z


Koper: UP PEF.

9

opismenjevanjem. Na opismenjevanje vplivajo tudi gledaje televizije, branje revij,

časopisov, različna praznovanja, recepti %

2.9 Koncept tiska

Tisk nas spremlja na vsakem koraku. Tudi če gremo z otrokom samo v trgovino,

vidimo napise, kot npr. Spar, Mercator, Merkur, Lekarna, Zdravstveni dom % Otroka

lahko spodbujamo, da prepoznava te napise. Poiščemo jih tudi v revijah, katalogih in jih

nalepimo na liste. Ko gremo na sprehod, podamo otroku navodilo, da opazuje, kje bo

našel tako besedo, ki je napisana na listu.

Koncept tiska vključuje otrokovo zavedanje govorjenih in pisanih besed ter

razumevanje zveze med njimi. Vključuje tudi poznavanje procesov in pravil branja.

Značilno je otrokovo zavedanje, da imata tisk in branje smisel in pomen v vsakdanjem

življenju. Otrok mora spoznati, da tisk predstavlja predmete in govor. S pomočjo knjig,

revij, časopisov razvija sposobnost ločevanja besedila in slik ter zna opisovati z

besedami (Grginič, 2008).

K razvijanju koncepta tiska v veliki meri prispeva tudi razvoj koncepta prostora.

Vzgojiteljica mora otroka spodbujati k aktivni uporabi izrazov za označevanje prostora

(predlogi v, na, pod) (Kranjc, Saksida, 2001).

Otrokovo ime naj bo napisano tudi na vseh njegovih stvareh, ki mu pripadajo, ter

stvareh, ki jih sam izdela. Poleg imena nalepimo še simbol, ki ga otrok prepozna. Tako

otrok spoznava vlogo simbolov in pisnega jezika (prav tam).


Koper: UP PEF.

10

3 VLOGA DIDAKTIČNE IGRE PRI ZAČETNEM

OPISMENJEVANJU

Didaktične igre so pri začetnem opismenjevanju zelo pomembne. Vzgojiteljice se

teh iger zelo poslužujejo in jih ponujajo otrokom. Otroci na začetku ne vedo, zakaj so te

igre dobre, in ob njih uživajo ter se zabavajo, vendar ko so starejši, se lahko spomnijo,

da so se igrali z didaktičnimi igrami, ki so jim pomagale pri opismenjevanju. V trgovinah

in knjižicah dobimo različne igre, ki nam pri našem delu vzgojiteljice pridejo zelo prav.

Prav je, da se jih v čim večji meri poslužujemo.

Za samo opismenjevanje lahko tudi sami naredimo igro spomin, različne karte,

križanke, črkovne in besedne igre % S takimi družabnimi igrami se bodo otroci radi

igrali, hkrati pa bomo s pomočjo njih razvijali pismenost. Med igro lahko otroke

sprašujemo, kaj je na sliki in podobna vprašanja, povezana z igro. Le-te morajo biti

take, da se jih otroci sami želijo igrati, ne da jih mi silimo v to.

Poznamo različne vrste iger. V literaturi največkrat zasledimo delitev iger na

simbolne, funkcijske, konstrukcijske igre in igre s pravili.

Pri pouku slovenščine se najpogosteje uporabljajo simbolne igre in igre s pravili.

Ko otroku ponudimo didaktične igre, moramo biti pozorni na to, da lahko izbirajo

med danimi igrami ter da se igrajo spontano in ustvarjalno (Grginič, 2004).

Otroci se tudi zelo radi igrajo trgovino, zdravnika, pošto in podobne igrice, ob tem se

učijo pripovedovati zgodbe. Iz vsakdanjih situacij se otrok lahko veliko nauči, kar

pripomore tudi k razvoju pismenosti. Igre vlog so ravno pravšnje za razvijanje

pismenosti.

Pri nas o igrah, ki razvijajo jezikovne zmožnosti otrok, piše avtorica L. Čok (1994 v

Pečjak, 2009). Te igre so:

- Spoznavne igre, ki uvajajo govorna dejanja pozdravljanja, opisovanja,

predstavljanja %

- Igre dopolnjevanja, zbiranja, urejanja: s tremi igrami otroci širijo besedni zaklad

določenega pomenskega polja.

- Razvezanke besed, podob, risb, žreb besed, ki spodbujajo upovedovanje.

3.1 Kurikulum za vrtce in pismenost

''Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v analizah,

predlogih in rešitvah, ki so uokvirila koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih. V

njem so prepoznavna tako temeljna načela in cilji predšolske vzgoje kot tudi spoznanja,


Koper: UP PEF.

11

da otrok dojema in razume svet celostno, da se razvija in uči v aktivni povezavi s

svojim socialnim in fizičnim okoljem, da v vrtcu v interakciji z vrstniki in odraslimi razvija

lastno družbenost in individualnost'' (Bahovec idr., 2007, str. 7).

Pismenost je v Kurikulumu za vrtce v sklopu jezika. Predšolsko obdobje je

najpomembnejše obdobje za razvoj govora, seznanjanje s pisnim jezikom (prav tam).

Otroci se jezika učijo ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanj

literarnih besedil, poslušanju glasnega branja odraslih, dramatizacijah, izmišljanju

pravljic in zgodbic (prav tam).

Pomemben del jezikovnih dejavnosti so enostavna besedila, ki so vezana na

vsakodnevno življenje (prav tam). Zelo pomembno je tudi zbliževanje otroka s knjigo

kot pisnim prenosnikom ter zgodnje navajanje na rabo knjige (prav tam).

3.2 Cilji jezikovnega področja v kurikulumu

V Kurikulumu za vrtce ja zapisano: »Temeljni cilj, ki definira globalne cilje, je

razumevanje jezika kot temelja lastne identitete« (prav tam).

Globalni cilji za področje jezika:

- jezik kot objekt igre,

- zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur,

- poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika,

- doživljanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke,

- razvijanje jezika z vidika moralno-etične dimenzije,

- spodbujanje ustvarjalnosti,

- razvijanje neverbalnih komunikacijskih spretnosti,

- spodbujanje jezikovne zmožnosti (artikulacija, besednjak, besedila, komunikacija

%),

- spoznavanje simbolov pisnega jezika,

- doživljanje statusa slovenskega jezika kot državnega jezika (prav tam).

V Kurikulumu za vrtce je večina ciljev namenjenih govorni, književni in knjižni

vzgoji. Predopismenjevanje je opredeljeno z naslednjimi cilji:

- otrok spoznava simbole pisnega jezika,

- prepoznava, uživa in se zabava v nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih glasovnih

in besednih igrah, šalah ter pri tem doživlja zvočnost in ritem,

- razvija predbralne in predpisalne sposobnosti in spretnosti ter

- spoznava knjigo kot vir informacij; knjigo, strip pa tudi sam ustvarja (Grginič, 2005).

»Knjižna vzgoja otrokom omogoča, da spoznajo knjigo kot vir informacij«. Ko se

otroci seznanjajo s knjigami, kmalu spoznajo, da so simboli v knjigah črke, razlikujejo


Koper: UP PEF.

12

prvo stran od zadnje, prepoznajo naslov na naslovnici, ločijo slike od besedila. Mlajši

otroci se sprva s knjigami le igrajo oziroma »berejo« tako, da posnemajo odrasle pri

branju. Knjižni kotiček najdemo v vsaki igralnici v vrtcu. V njem so knjige, barvice,

revije, stoli, mize, različne sedežne garniture, ki otroku omogočajo udobje in vzbujajo

domače okolje. Otroci te kotičke kasneje še sami dopolnjujejo po svojih željah (lutke

%) (prav tam, str. 58).

Književna vzgoja v vrtcu je zelo podobna družinskemu branju. Pomembno je, da

ustvarimo podobne razmere kot pri domačem branju. Pri književni vzgoji je zelo

pomembno, da izberemo kakovostna dela. Kakovostno mora biti besedilo, ravno tako

pa tudi ilustracije oziroma fotografije. Izbrali naj bi dela osrednjih avtorjev, ki odstopajo

od povprečja (prav tam).

Vzgojiteljice naj bi izbirale dela za otroke med različnimi žanri/vrstami: slikanico,

ljudsko in avtorsko pravljico, poezijo ter lutkovno igro. Z raznolikimi deli otroci v knjigah

spoznajo tuj, neznan, fantazijski svet. S pomočjo takih del otroci razvijajo domišljijski in

doživljajski literarni svet (prav tam).

3.3 Sklepne ugotovitve teoretičnih izhodišč

Skozi prebiranje literature smo ugotovili, da je predšolsko obdobje zelo pomembno

obdobje v življenju. V tem obdobju se otroci naučijo zelo veliko, in sicer osnovnih

veščin (hranjenje, oblačenje ...) in spretnosti na vseh področjih, ravno tako na področju

govora in sporazumevanja (komunikacije). Zelo pomembno je, da strokovni delavci

poznajo otrokov razvoj. Veliko poudarka morajo dati kurikularnemu področju jezika.

Res je, da se otroci jezika učijo tako zavedno kot tudi nezavedno, zato moramo biti

zelo pozorni in jim dati dober vzgled. Pri zavednem učenju moramo premišljeno

načrtovati dejavnosti. Otrokom dejavnosti v predšolskem obdobju predstavimo skozi

igro.

Glede na to, da poznamo verbalno in neverbalno komunikacijo, je potrebno znati

otroke spodbuditi, da svoja čustva opišejo tudi z besedami.

Pismenost je tesno povezana s tiskom. Nujno je, da imajo otroci na razpolago

veliko tovrstnega materiala (časopisi, revije, reklamni letaki). Menimo, da če otrokom

ponudimo takšen material, lahko s tem prispevamo k pismenosti. Dejavnosti

pismenosti jim predstavimo skozi igro, na zanimiv in prijeten način. Z otroki gremo

lahko na sprehod in ob tem spoznavamo in prepoznavamo napise na stavbah.

Pri prebiranju literature smo spoznali, da se pismenost deli na 4 stopnje:

porajajoča se pismenost, začetna, prehodna in razvita pismenost. Vsaka stopnja ima

svoje tipične značilnosti (Pečjak in Potočnik, 2011):


Koper: UP PEF.

13

- Porajajoča se pismenost: na tej stopnji se otrok pretvarja, da bere in piše.

- Začetna pismenost: otrok začne spoznavati črke za glasove, črke povezuje z

glasovi, te pa v besedo.

- Prehodna pismenost: otrok pridobiva osnovna pravila, najprej je sposoben tihega

in nato tekočega branja, šele po obojem tudi razume prebrano.

- Razvita pismenost (otrok obvlada branje in pisanje).

Zelo pomembno je, da imajo otroci med igro na razpolago veliko knjig. Z otroki se

lahko igramo tudi različne glasovne in besedne igre, kot so na primer izštevanke, rime

in uganke. S takimi igrami otroku pomagamo pri razvijanju glasovnega zavedanja.

Na podlagi predstavljenih informacij ugotavljamo, da je pismenost zelo pomembna

tema in tega bi se morali zavedati tudi strokovni delavci v skupini. Otroku lahko

zavedno in nezavedno pomagajo pri razvijanju pismenosti.

Opismenjevanje je daljši proces in se začne pred spoznavanjem črk. Pri

pismenosti so pomembne govorna razvitost otroka in njegove zaznavne sposobnosti,

kar moramo pri načrtovanju dejavnosti tudi upoštevati.


Koper: UP PEF.

14

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 Opredelitev problema

V diplomski nalogi raziskujemo problem vpliva vzgojitelja na razvijanje zgodnje

pismenosti v predšolskem obdobju. Vzgojitelji morajo biti zelo dobro izobraženi in

usposobljeni za razvijanje zgodnje pismenosti. Le-ta je ena izmed zelo pomembnih

področij, ki jih je potrebno razvijati že v predšolskem obdobju. Vzgojitelji morajo

premišljeno vpeljevati raznolika področja: grafomotoriko, glasovno zavedanje, vidno

zaznavo, koncept tiska. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili podatke o

kompetentnosti vzgojitelja za razvijanje zgodnje pismenosti, na podlagi katerih smo

podali ugotovitve za izboljšanje kakovosti strategij razvijanja zgodnje pismenosti.

4.2 Cilji raziskovanja

Cilji raziskovanja so naslednji:

- analizirati sodobno strokovno literaturo o razvoju zgodnje pismenosti,

- ugotoviti, na kakšen način se vzgojiteljice/-i in pomočnice/-ki vzgojiteljic/-ev

organizirajo pri načrtovanju predopismenjevalnih dejavnosti,

- ugotoviti, koliko so vzgojiteljice/-i kompetentne/-i za razvijanje zgodnje pismenosti,

- predlagati smernice za izboljšavo strategij za razvijanje zgodnje pismenosti v vrtcu.

4.3 Raziskovalna vprašanja

Raziskovanja vprašanja so sledeča:

- Kako vzgojiteljice/-i in pomočnice/-ki načrtujejo pripravo ter katere dejavnosti

uporabljajo za razvijanje pismenosti?

- Kolikokrat na teden imajo otroci ponujene dejavnosti, ki razvijajo njihovo

pismenost, ter katere so te dejavnosti?

- Katera didaktična sredstva uporabljajo vzgojiteljice/-i za razvoj pismenosti?

- Ali tiskano gradivo vpliva na razvoj pismenosti? Ali otroci pogosto slišijo prebrana

besedila?

- Ali strokovni delavci z otroki izvajajo vaje za predopismenjevanje (vaje za

grafomotoriko, fino motoriko, artikulacijo, vaje glasovnega zavedanja %)?


Koper: UP PEF.

15

4.4 Hipoteze

Glede na postavljene cilje raziskovanja smo podali naslednje hipoteze:

H1: Vzgojiteljice/-i v večini vedno načrtujejo pripravo skupaj s pomočnico/-kom

vzgojiteljice/-a in otrokom večkrat na teden ponudijo dejavnosti, ki razvijajo njihovo

pismenost.

H2: Vzgojiteljice/-i menijo, da je razvoj grafomotorike povezan z drobno motoriko rok. Z

otroki pa redko izvajajo dejavnosti, pri čemer se razvija grafomotorika.

H3: Vzgojiteljice/-i menijo, da družinsko okolje in raznovrstno tiskano gradivo zelo

vpliva na razvoj pismenosti.

H4: Vzgojiteljice/-i uporabljajo različna didaktična sredstva za razvoj pismenosti (knjige,

otroške revije %) ter v večini izvajajo dejavnosti glasovnega zavedanja.

4. 5 Opis metodologije

4.5.1 Opis instrumentov in zbiranja podatkov

Instrument zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik. Sestavljen je za vzgojitelje/-

ce ter pomočnike/-ce vzgojiteljev/-ic ter obsega 16 vprašanj in ocenjevalno lestvico -

od tega je 14 vprašanj zaprtega tipa, pri dveh vprašanjih sta še podvprašanji, 2

vprašanji sta odprtega tipa in 1 ocenjevalna lestvica.

Zanesljivost anketnega vprašalnika smo zagotovili z natančnimi navodili in

enopomenskimi, specifičnimi vprašanji. Objektivnost smo zagotovili z uporabo vprašanj

zaprtega tipa in nevodenim anketiranjem.

Podatke smo zbirali od decembra 2012 do januarja 2013, in sicer v vrtcih Trebnje,

Gabrovka in Sežana. Razdeljenih je bilo 60 vprašalnikov in od tega vrnjenih in

izpolnjenih 54. Odziv izpolnjevanja anketnih vprašalnikov je bil 90 %.

4.5. 2 Opis obdelave podatkov

Podatke smo obdelali ročno in s pomočjo programov Excel in Word. Rezultate smo

prikazali s preglednicami, slikami in z interpretacijo.


Koper: UP PEF.

16

4.5.3 Vzorec

V raziskavo smo zajeli 26 vzgojiteljic in 28 pomočnic vzgojiteljice. Zajete so bile

vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice iz enot vrtca Trebnje (enote Kekec, Mavrica,

Videk, Ostržek) ter iz vrtcev Gabrovka in Sežana.

Preglednica 1: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic

po spolu

SPOL f f%

Ženski 54 100

Moški 0 0

SKUPAJ 54 100

Slika 1: Grafični prikaz spola udeležencev raziskave

Iz preglednice in s slike 1 je razvidno, da so bile udeleženke raziskave samo ženske.

Preglednica 2: Število (f) in strukturni odstotek (%f) vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic

DELOVNO MESTO f f%

Vzgojiteljica 24 48

Pomočnica vzgojiteljice 28 52

SKUPAJ 54 100

Iz preglednice 2 razberemo, da je v raziskavi sodelovalo 24 (48 %) vzgojiteljic ter 28

(52 %) pomočnic vzgojiteljice. V vzorcu je bilo več pomočnic vzgojiteljice.

Ženski Moški

1. Spol 54 0

"!

#"!

$"!

%"!

SPOL


Koper: UP PEF.

17

Slika 2: Grafični prikaz glede na delovno mesto v vrtcu

Slika 2 nam prikazuje delovna mesta oseb, ki so bile vključene v raziskavo.

Preglednica 3: Število (f) in strukturni odstotek (%f) vzorca glede na starost

STAROST f f%

do 25 let 10 18

26 do 40 let 28 52

41 do 55 let 15 28

nad 56 let 1 2

SKUPAJ 54 100,00

Slika 3: Grafični prikaz vzorca glede na starost

Iz preglednice in s slike 3 je razvidno, da naš vzorec anketiranih obsega različne

starosti. V anketi je sodelovalo 10 (18 %) oseb, starih do 25 let, 28 (52 %) oseb, starih

48% 52%

DELOVNO MESTO

a) vzgojiteljica/vzgojitelj

b) pomočnica/pomočnik

vzgojiteljice/ vzgojitelja

18%

52%

28%

2%

STAROST

a) do 25 let

b) 26 do 40 let

c) 41 do 55 let

d) nad 56 let


Koper: UP PEF.

18

od 26 do 40 let, 15 (28 %) oseb, starih od 41 do 55 let, ter 1 (2 %) oseba nad 56 let. V

vzorcu prevladujejo osebe med 26 in 40 letom starosti.

Preglednica 4: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vzorca po letih delovne dobe v

vzgojno-izobraževalnem zavodu

DELOVNA DOBA F f%

do 2 leti 13 24

3−6 let 16 30

7−11 let 4 7

12−21 let 8 15

nad 21 let 13 24

SKUPAJ 54 100,00

V preglednici in na sliki 4 je predstavljena struktura vzgojiteljic in pomočnic

vzgojiteljice glede na leta delovne dobe v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Iz podatkov

razberemo, da 13 (24 %) vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice dela v vrtcu do 2 leti, 16

(30 %) oseb od 3 do 6 let, 4 (7 %) delajo od 7 do 11 let, 8 (15 %) vzgojiteljic in

pomočnic dela od 12 do 21 let ter 13 (24 %) vzgojiteljic oziroma pomočnic vzgojiteljice

nad 21 let. Iz tega lahko sklepamo, da je največ vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice, ki

delajo v vzgojno-izobraževalnem zavodu, z delovno dobo od 3 do 6 let (30 %).

24%

30% 7%

15%

24%

!!DELOVNA DOBA V VZGOJNO-

IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU

a) do 2 leti

b) 3−6 let

c) 7−11 let

d) 12−21 let

e) nad 21 let

Slika 4: Grafični prikaz vzorca glede na delovno dobo v vzgojno-izobraževalnem zavodu


Koper: UP PEF.

19

Preglednica 5: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vzorca glede na stopnjo izobrazbe

Slika 5: Grafični prikaz vzorca glede na stopnjo izobrazbe

V raziskavo je bilo vključenih 54 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice. Iz

preglednice in s slike 5 je možno razbrati, da ima največ vključenih - 35 (65 %) srednjo

izobrazbo, 14 (26 %) visoko, 5 (9 %) pa višjo izobrazbo. V vzorcu prevladujejo osebe s

srednjo izobrazbo.

Preglednica 6: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vzorca glede na starostno skupino

otrok v oddelku

STAROSTNA SKUPINA OTROK f f%

1. starostna skupina otrok 20 37

2. starostna skupina otrok 26 48

Kombinirana skupina (1. in 2.

starostna skupina otrok) 8 15

SKUPAJ 54 100,00

9%

26%

65%

0%

!STOPNJA IZOBRAZBE

a) višja

b) visoka

c) srednja

d) drugo

STOPNJA IZOBRAZBE f f%

Višja 5 9

Visoka 14 26

Srednja 35 65

Drugo 0 0

SKUPAJ 54 100,00


Koper: UP PEF.

20

Iz preglednice 6 razberemo, da od 54 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice 26 (48

%) le-teh dela v oddelku otrok 2. starostne skupine (3-6 let), 20 (37 %) v oddelku otrok

1. starostne skupine, 8 (15 %) jih je v kombinirani skupini (1. in 2. starostna skupina).

Pretehtajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice, ki delajo v oddelku otrok 2. starostne

skupine.

Slika 6: Grafični prikaz vzorca glede na starostno skupino otrok v oddelku

Slika 6 predstavlja razporeditev vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice glede na

starostno skupino otrok, v kateri delajo.

4.6 Analiza anketnega vprašalnika

Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice so reševale enake anketne vprašalnike.

Analiza 7. anketnega vprašanja

Anketiranke so odgovarjale na vprašanje, ali skupaj z vzgojiteljico/pomočnico

vzgojiteljice načrtujejo pripravo.

Preglednica 7: Število (f) in strukturni odstotek (f%) načrtovanja priprave

NAČRTOVANJE PRIPRAVE f f%

Vedno 31 57

Delno 21 39

Redko 2 4

SKUPAJ 54 100,00

37%

48%

15%

STAROSTNA SKUPINA OTROK

a) 1. starostna

skupina

b) 2. starostna

skupina

c) Kombinirana

skupina


Koper: UP PEF.

21

Iz preglednice 7 je razvidno, da večina anketirank (31 oz. 57 %) vedno skupaj s

pomočnico vzgojiteljice oziroma vzgojiteljico načrtuje priprave. 21 (39 %) jih je

odgovorilo, da delno načrtujejo skupaj, ter 2 (4 %), da se redko usklajujeta pri

načrtovanju.

Slika 7: Grafični prikaz pogostosti skupnega načrtovanja priprave

Iz slike 7 lahko razberemo odstotke skupnega načrtovanja v oddelku.

Analiza 8. anketnega vprašanja:

Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice so odgovarjale na vprašanje, ali otrokom

večkrat na teden ponudijo dejavnosti, ki razvijajo njihovo pismenost.

Preglednica 8: Število (f) in strukturni odstotek (f%) tedenskih dejavnosti za razvijanje

otrokove pismenosti

IZVAJANJE DEJAVNOSTI ZA RAZVIJANJE

PISMENOSTI f f%

Da 46 85

Ne 1 2

Delno 7 13

SKUPAJ 54 100,00

Izmed 54 anketirank jih je 46 (85 %) odgovorilo, da otrokom večkrat na teden

ponudijo dejavnosti, ki razvijajo njihovo pismenost, 7 (13 %) jih ponudi delno ter 1 (2 %)

ne ponuja tovrstnih dejavnosti.

57%

39%

4%

NAČROVANJE PRIPRAVE SKUPAJ Z

VZGOJITELJICO/-EM OZIROMA POMOČNICO/-KOM

a) vedno

b) delno

c) redko


Koper: UP PEF.

22

Slika 8: Grafični prikaz izvajanja tedenske dejavnosti za razvijanje pismenosti


Anketno vprašanje se glasi: Katere jezikovne sposobnosti vključuje

opismenjevanje?

Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice so izbirale med naslednjimi odgovori:

poslušanje, govor, branje, risanje, pisanje. Pri tem vprašanju je bilo možnih več

odgovorov.

Izmed vseh 54 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice jih je na to vprašanje samo 5

zadovoljivo odgovorilo, in sicer: poslušanje, govor, branje in pisanje. Ostale so imele

različno kombinacijo odgovorov. Najpogosteje sta bila obkrožena poslušanje in govor

(48-krat), branje je bilo obkroženo 46-krat, risanje 42-krat in pisanje 26-krat.


Anketno vprašanje se nanaša na didaktična sredstva, in sicer so anketiranke

morale našteti tista sredstva, ki jih najpogosteje uporabljajo pri razvijanju pismenosti.

Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice so naštele naslednja didaktična sredstva:

magnetno tablo s črkami, knjige, slikanice, revije, sestavljanke z zaporedjem dogodkov,

abecedo na stojalu, črke, pisala (voščenke, flomastre, krede, barvice, svinčnike),

tipkovnice, slike (poišči črko), različne naravne materiale za oblikovanje črk, telefone,

otroške revije (Zmajček, Cicido), zvezek za grafomotorične vaje, liste različnih dimenzij,

slikopise, črke iz kartona in papirja, obnavljanje zgodb, deklamacije, lutke,

sestavljanke, didaktične igrače, simbole + črke, sličice, lesene kocke s črkami, spomin,

domine, igro abeceda, žebljičke, didaktične igrače z odzivom glasov, igre s črkami in

števili, računalniške tipkovnice, narisane aplikacije, lego kocke, ilustracije, aplikacije.

85%

2% 13%

TEDENSKE DEJAVNOSTI ZA RAZVIJANJE

PISMENOSTI

a) da

b) ne

c) delno


Koper: UP PEF.

23

Na vprašanje, katero izmed navedenih sredstev uporabljajo najpogosteje, so

vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice didaktična sredstva razdelile glede na področja

usvajanja spretnosti.

Za razvijanje grafomotorike uporabljajo tipkovnice, risanje v mivko, žebljičke,

barvice, flomastre, papir in svinčnik.

Pri predopismenjevanju so v ospredju knjige, revije, družabne revije, črke iz

kartona, magnetne table s črkami, zgodbice, narisane aplikacije, spomin, slike.

Za glasovno zavedanje so v uporabi petje, sestavljanje črk (zlogov) v eno besedo,

deklamacije, glasno branje.


Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice so odgovarjale tudi na vprašanje, ali menijo,

da je razvoj grafomotorike povezan z drobno motoriko rok (striženje, sestavljanje

lesenih kock, barvanje pobarvank %).

Preglednica 9: Število (f) in strukturni odstotek (f%) povezanosti razvoja grafomotorike

z drobno motoriko rok

POVEZANOST RAZVOJA GRAFOMOTORIKE Z DROBNO

MOTORIKO ROK f f%

Da 54 100

Ne 0 0

SKUPAJ 54 100,00

Iz preglednice in s slike 9 je razvidno, da se vseh 54 (100 %) anketirank strinja, da

je razvoj grafomotorike povezan z drobno motoriko rok.

Slika 9: Grafični prikaz povezanosti razvoja grafomotorike z drobno motoriko rok

100%

0%

POVEZANOST RAZVOJA GRAFOMOTORIKE

Z DROBNO MOTORIKO ROK

a) da

b) ne


Koper: UP PEF.

24

Analiza 12. in 13. anketnega vprašanja:

Vprašanji raziskujeta izvajanje dejavnosti vzgojiteljic in pomočnic, in sicer s

katerimi dejavnostmi razvijajo glasovno zavedanje in kako pogosto izvajajo te

dejavnosti.

Preglednica 10: Število (f) in strukturni odstotek (f%) izvajanja dejavnosti za razvijanje

glasovnega zavedanje


GLASOVNEGA ZAVEDANJA f f%

Da 51 94

Ne 3 6

SKUPAJ 54 100,00

Slika 10: Grafični prikaz izvajanja dejavnosti za razvijanje glasovnega zavedanje

Iz obeh prikazov razberemo, da 51 (94 %) anketirank v skupini otrok izvaja

dejavnosti, s katerimi razvijajo glasovno zavedanje. Ostale 3 (6 %) anketiranke pa v

skupini tega ne počnejo.

94%

6%


GLASOVNEGA ZAVEDANJA

a) da

b) ne


Koper: UP PEF.

25

Preglednica 11: Število (f) in strukturni odstotek (f%) pogostosti izvajanja dejavnosti, s

katerimi razvijamo glasovno zavedanje

POGOSTOST IZVAJANJA DEJAVNOSTI, S

KATERIMI RAZVIJAMO GLASOVNO ZAVEDANJE

f f%

Vsak teden 38 70

1-2 krat na mesec 9 17

3-5 krat na mesec 4 7

Nikoli 3 6

SKUPAJ 54 100,00

Slika 11: Grafični prikaz pogostosti izvajanja dejavnosti, s katerimi razvijamo glasovno

zavedanje

Dejavnosti za razvijanje glasovnega zavedanja pomočnice in vzgojiteljice kar

pogosto izvajajo. Vsak teden dejavnosti za razvijanje glasovnega zavedanje izvaja 38

(70 %) anketirank, 1-2 krat na teden jih to počne 9 (17 %), 3-5 krat na teden 4 (7 %) ter

3 (6 %) anketiranke teh dejavnosti ne izvajajo nikoli.


Anketiranke so na vprašanje, s katerimi dejavnostmi razvijajo glasovno zavedanje,

odgovorile zelo različno.

Vzgojiteljice glasovno zavedanje razvijajo z naslednjimi dejavnostmi: z igrami (za

artikulacijo, gibljivost jezika, iskanje (prepoznavanje) začetnih glasov, zlogovanje, dolge

70%

17%

7% 6%

POGOSTOST IZVAJANJA DEJAVNOSTI ZA RAZVIJANJE

GLASOVNEGA ZAVEDANJA

a) vsak

teden

b) 1-2 krat

na mesec

c) 3-5 krat

na mesec

d) nikoli


Koper: UP PEF.

26

- kratke besede), s pravljičnim stolom, z lutkovnimi predstavami, s prepevanjem pesmi,

ploskanjem, kjer se poudarjajo zlogi, z izpeljevanjem nove besede, s pripovedovanjem

otrok, črkovanjem, z iskanjem (prepoznavanjem) končnih glasov, vajami za izgovarjavo

posamezne črke, logopedskimi vajami, oponašanjem vetra, vlaka, živali, z igrami

besed, deklamacijami, bibarijami, ustvarjanjem z gibanjem, glasbenimi in dramskimi

igrami, ugankami, besednimi igrami, s petjem, z glasbenimi igrami, vajami za

artikulacijo, s tihim in glasnim petjem, z oponašanjem živali, ustvarjanjem in

raziskovanjem svojega glasu, oponašanjem zvokov v naravi, s poslušanjem, z

razvijanjem ritma s ploskanjem, s samostojnim pripovedovanjem, z razumevanjem

navodil, s ponavljanjem otrokovih imen, z didaktičnimi pripomočki, s posnetimi glasovi

na CD-ju, s pripovedovanjem po pravljici, z malimi instrumenti, raznimi jezikovnimi in

glasbenimi dejavnostmi v povezavi z drugimi področji (npr. gibanje, matematika) preko

dnevne rutine.

Med odgovori se je pojavilo tudi črkovanje. Tega v vrtcu pravzaprav ne počnemo.

To počnemo le v smislu glasovnega zavedanja (kjer gre pravzaprav za glaskovanje).


Anketiranke so podale mnenje o vplivu družinskega okolja v procesu porajajoče se

pismenosti. Navedle so tudi načine, s katerimi spodbujajo starše, da doma razvijajo

pismenost.

Preglednica 12: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vpliva družinskega okolja v

procesu porajajoče se pismenosti

VPLIV DRUŽINSKEGA OKOLJA f f%

Da 54 100

Ne 0 0

SKUPAJ 54 100,00

Vse anketiranke 54 (100 %) so mnenja, da družinsko okolje vpliva na otroka v

procesu porajajoče se pismenosti.

Vzgojiteljice so navedle tudi načine, s katerimi starše spodbudijo, da doma

razvijajo pismenost. Največkrat so se pojavili naslednji načini spodbude: pravljični stol,

spodbujanje staršev, da branje postaja rutina, veselje, izbor knjige, ki jo otrok na

določeno temo v vrtcu potem tudi predstavi, spodbujanje k pogovoru in izražanju

čustev, veliko pogovora, bralna značka, bralni nahrbtnik (na roditeljskem sestanku jim

te aktivnosti tudi predstavijo), zloženke, petje, knjiga potuje, pripovedovanje, razne


Koper: UP PEF.

27

didaktične igre, uporaba pisal, sestavljanke, spodbujanje, da starši kupujejo dobre

igrače, seznanjanje z dejavnostmi preko oglasne deske, razna obvestila, seznam knjig,

ki jih prebiramo v vrtcu (na oglasni deski), prava pisala za otroke.

Slika 12: Grafični prikaz vpliva družinskega okolja na pismenost


Anketiranke so odgovarjale na vprašanje o vplivu tiskanega gradiva, ki ga ima

otrok na razpolago, na pismenost.

Preglednica 13: Število (f) in strukturni odstotek (f%) vpliva tiskanega gradiva v procesu

porajajoče se pismenosti

VPLIV TISKANEGA GRADIVA f f%

Da 54 100

Ne 0 0

SKUPAJ 54 100,00

Vse anketiranke 54 (100 %) se strinjajo, da tiskano gradivo vpliva na razvoj

pismenosti.

Anketiranke so navedle tudi oblike tiskanega gradiva, ki ga ponujajo otrokom.

Didaktična gradiva pismenosti nudijo v obliki kartic z besedami, didaktičnih listov,

didaktičnih igrač, fotokopiranega gradiva.

Tiskano gradivo je na razpolago v obliki slikanic, knjig, revij, kopij pravljic,

časopisov, zgodb iz Cicido-ja, ilustracij, revij Cicido in Ciciban, slikanic, reklam,

časopisov (prepoznavanje).

Vidno zaznavanje krepijo z iskanjem črk - izrezovanjem in lepljenjem, z vidno

zaznavo ob slikah in imenih.

100%

0%

VPLIV DRUŽINSKEGA OKOLJA V PROCESU

PORAJAJOČE SE PISMENOSTI

a) da

b) ne


Koper: UP PEF.

28

Ostalo gradivo so še ročne lutke, računalniške projekcije, otroci imajo tiskano

gradivo vedno na razpolago, ponudimo mu ga tudi z določenim namenom, vzporedna

dejavnost, radio - CD, obisk knjižnice, knjižni kotiček, likovno ustvarjanje.

Slika 13: Grafični prikaz vpliva tiskanega gradiva na pismenost


Anketiranke so na osnovi štiristopenjske lestvice ocenile, kako pogosto izvajajo

dejavnosti vidnega zaznavanja, glasovnega zavedanja, spoznavanja črk in dejavnosti

za razvijanje grafomotorike.

Preglednica 14: Število (f) in strukturni odstotek (f%) pogostosti izvajanja dejavnosti, ki

prispevajo k pismenosti (branje knjig, vidno zaznavanje, spoznavanje črk, glasovno

zavedanje, grafomotorika)

1 -

Nikoli

2 -

Redko

3 -

Pogosto

4 - Vsak

dan

Ali otrokom berete knjige? (f) 1 0 27 26

(f%) 2 0 50 48

Ali se z otroki pogovarjate, kje v

knjigi so slike in kje besedilo?

(f) 3 12 18 22

(f%) 5 22 33 40

Ali z otroki spoznavate črke?

(f) 14 18 16 5

(f%) 26 34 30 10

Izvajate dejavnosti za razvijanje

grafomotorike?

(f) 0 6 32 16

(f%) 0 11 59 30

Ali urite glasovno zavedanje (npr.

artikulacija, zlogovanje, končni glas,

začetni glas)?

(f) 6 25 14 9

(f%) 11 46 26 17

100%

0%

VPLIV TISKANEGA GRADIVA V PROCESU

PORAJAJOČE SE PISMENOSTI

a) da

b) ne


Koper: UP PEF.

29

Iz slike 14 je razvidno, da anketiranke pogosto 50 % (27) berejo knjige otrokom.

Zelo (negativno) me je presenetila ena anketiranka, ki je odgovorila, da otrokom nikoli

ne bere knjig.

Slika 15: Grafični prikaz pogostosti razločevanja slike in besedila v knjigi

Vzgojiteljice in pomočnice se v večini (40 % oz. 22) vsak dan pogovarjajo z otroki o

tem, kje v knjigi so slike ter kje besedilo.

#&! "&!

'"&!

$(&!

"#$%&'!(%&)*!+,#+(+-!

)*!!+,-./,!

0*!123-.!

4*!5.6.78.!

3*!97)-!3):!

Slika 14: Grafični prikaz pogostosti branja knjig otrokom

5%

22%

33%

40%

POGOVOR Z OTROKI O TEM, KJE V KNJIGI SO

SLIKE IN KJE BESEDILO

a) Nikoli

b) Redko

c) Pogosto

d) Vsak dan


Koper: UP PEF.

30

Slika 16: Grafični prikaz pogostosti spoznavanja črk

Iz slike je razvidno, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic 34 % (18) redko

spoznavajo črke z otroki.

Slika 17: Grafični prikaz pogostosti izvajanja dejavnosti za razvijanje grafomotorike

Anketiranke pogosto (59 % oziroma 32 anketirank) izvajajo dejavnosti za razvijanje

grafomotorike, kar je zelo spodbuden podatek.

26%

34%

30%

10%

SPOZNAVANJE ČRK Z OTROKI

a) Nikoli

b) Redko

c) Pogosto

d) Vsak dan

0% 0% 0%

11%

59%

30%

DEJAVNOSTI ZA RAZVIJANJE GRAFOMOTORIKE

a) Nikoli

b) Redko

c) Pogosto

d) Vsak dan


Koper: UP PEF.

31

Slika 18: Grafični prikaz pogostosti urjenja artikulacije, končnih glasov ...

S slike lahko razberemo, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic redko (46 % oz.

25 anketirank) urijo glasovno zavedanje. Podatek je zaskrbljujoč, saj otroci ne morejo

razviti sposobnosti zaznavanja in prepoznavanja glasov v besedah.

4.7 Interpretacija rezultatov

Hipotezo H1, ki pravi, da vzgojiteljice/-i v večini vedno načrtujejo pripravo skupaj s

pomočnico/-kom vzgojiteljice/-a in otrokom večkrat na teden ponudijo dejavnosti, ki

razvijajo njihovo pismenost, potrdimo. To dokazujeta preglednici 7 in 8 ter sliki 17 in 18.

Iz preglednice 7 razberemo, da 57 % anketirancev vedno načrtuje skupaj z vzgojiteljico

oziroma pomočnico vzgojiteljice, 39 % anketirank delno načrtuje pripravo skupaj ter 4

% anketirank redko načrtujejo pripravo skupaj s sodelavko. Ravno tako pa iz

preglednice 8 razberemo, da 85 % anketirank otrokom večkrat na teden ponudi

dejavnosti, ki razvijajo njihovo pismenost. Razberemo pa lahko tudi, da 2 % anketirank

takih vaj otrokom sploh ne ponudi in 13 % delno ponudi dejavnosti za razvijanje

otrokove pismenosti. Iz slike 17 razberemo, da 59 % anketirank pogosto izvaja

dejavnosti za razvijanje grafomotorike ter 46 % anketirank z otroki uri glasovno

zavedanje.

Del hipoteze H2, ki pravi, da vzgojiteljice/-i menijo, da je razvoj grafomotorike

povezan z drobno motoriko rok, potrdimo. To lahko razberemo iz preglednice in slike 9.

Vseh 54 anketirank se strinja, da je razvoj grafomotorike povezan z drobno motoriko

rok. Drugi del hipoteze, ki pravi, da vzgojiteljice/-i redko izvajajo dejavnosti, pri čemer

se razvija grafomotorika, ovržemo, saj lahko iz slike 17 razberemo, da 59 % anketirank

te vaje izvaja pogosto, 30 % vsak dan ter 11 % redko.

11%

46% 26%

17%

GLASOVNO ZAVEDANJE

a) Nikoli

b) Redko

c) Pogosto

d) Vsak dan


Koper: UP PEF.

32

Hipotezo H3, ki pravi, da vzgojiteljice/-i menijo, da družinsko okolje in raznovrstno

tiskano gradivo zelo vpliva na razvoj pismenosti, potrdimo. To nam potrjujeta slika in

preglednica 12. Vidimo lahko, da so vse vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic mnenja,

da družinsko okolje vpliva na otroka v procesu porajajoče se pismenosti. Anketiranke

starše tudi spodbujajo, da doma razvijajo pismenost. Pri tem pa uporabljajo različne

načine. Največkrat uporabijo pravljični stol, knjiga potuje, spodbujanje k pogovoru in

izražanju čustev, veliko pogovora, bralno značko, bralni nahrbtnik, na roditeljskem

sestanku jim predstavijo pismenost, zloženke, obvestila, petje, didaktične igre %

Hipotezo H4, ki pravi, da vzgojiteljice/-i uporabljajo različna didaktična sredstva za

razvoj pismenosti ter v večini izvajajo dejavnosti glasovnega zavedanja, potrdimo. Del

hipoteze, ki govori o glasovnem zavedanju, razberemo iz slike in preglednice 11, del o

didaktičnih sredstvih pa iz analize 10. anketnega vprašanja. Presenetljiva in pozitivna

je ugotovitev, da 70 % anketirank vsak teden izvaja dejavnosti za razvijanje

glasovnega zavedanja. Zaskrbljujoče pa je, da 6 % anketirank dejavnosti glasovnega

zavedanja ne izvaja nikoli. Menim, da so tovrstne dejavnosti pomembne, saj otroci tako

začnejo zaznavati in prepoznavati glasove v besedah. Vzgojiteljice in pomočnice

vzgojiteljic pri svojem delu uporabljajo različna didaktična sredstva, s katerimi razvijajo

pismenost. Ta so na primer: magnetna tablo s črkami, knjige, revije, slikanice, različna

pisala, tipkovnice, spomin, risanje v mivko, abeceda na stojalu, narisane aplikacije,

sestavljanje črk (zlogov), deklamacije, glasno branje %


Koper: UP PEF.

33

5 ZAKLJUČEK

Vprašanje, ki si ga postavljajo mnogi, je, ali otrokom pred vstopom v šolo uvajati

pismenost. Na to vprašanje lahko sedaj odgovorimo z enim samim odgovorom.

Seveda, z otroki je potrebno izvajati dejavnosti, ki vključujejo pismenost. Pred

začetkom pisanja diplomske naloge smo si postavili raziskovalna vprašanja, s katerimi

smo poskušali priti do posameznih ugotovitev. Raziskovalna vprašanja na področju

glasovnega zavedanja so bila sledeča: ali skupaj z vzgojiteljico/-em oziroma

pomočnico/-kom načrtujete pripravo? Ali otrokom večkrat na teden ponudite dejavnosti,

ki razvijajo njegovo pismenost? Katere jezikovne sposobnosti vključuje

opismenjevanje? Povprašali smo jih tudi o didaktičnih sredstvih, ki jih uporabljajo za

razvijanje pismenost, ter o tem, kaj menijo o povezanosti grafomotorike z drobno

motoriko rok. Vprašanja so se nanašala tudi na tiskano gradivo in družinsko okolje:

menite, da družinsko okolje vpliva na otroka v procesu porajajoče se pismenosti?

Nekatere odgovore smo dobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, spet druge pa s

prebiranjem literature, objavljene v zadnjih 10 letih.

Med prebiranjem literature smo zasledili nekatere ugotovitve, ki smo jih želeli tudi

sami preveriti. Zato se je eno izmed anketnih vprašanj nanašalo tudi na dejavnosti

glasovnega zavedanja. Zanimalo nas je, kolikokrat na teden imajo otroci ponujene take

dejavnosti in s katerimi didaktičnimi sredstvi razvijajo pismenost.

Odgovore vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice smo med sabo primerjali in ugotovili,

da nekatere sploh ne vedo, kaj je pismenost, ter da je to zelo pomembno področje tudi

v predšolskem obdobju. Iz vsega tega lahko sklepamo, da se strokovni delavci vrtca

premalo zavedajo, da je opismenjevanje vseživljenjski proces.

Otroci se s pismenostjo srečujejo že od rojstva naprej. Zelo pomembno je, da

otroka vseskozi obdaja tiskano gradivo. Strokovni delavci pa, kot smo že omenili, ta

dejstva malo zanemarjajo.

Menimo, da ima vrtec pomembno vlogo v razvoju porajajoče se pismenosti. Pri

tem je vsekakor potrebno upoštevati, da je otrok individuum. Vsak otrok ima svojo

hitrost razvoja in svoje zmožnosti.

Pri obisku različnih vrtcev smo ugotovili, da imajo nekateri vrtci na razpolago malo

didaktičnega materiala, ki bi ga vzgojiteljice lahko uporabile v procesu zgodnje

pismenosti. Dobro bi bilo, da bi vrtci priskrbeli didaktične pripomočke, ki otrokom

koristijo v procesu porajajoče se pismenosti. Ravno tako pa bi bilo priporočljivo, da se

vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice udeležijo seminarjev na temo pismenosti.


Koper: UP PEF.

34

Pridobljeno znanje in informacije bi koristile njihovemu vseživljenjskemu učenju in tudi

otrokom, saj bi tako imeli predstavljenih več dejavnosti na temo pismenosti.


Koper: UP PEF.

35

VIRI IN LITERATURA

Bahovec, E., Bregar, K., Čas, M., Domicelj, M., Hribar, N., Japelj, B., Jontes, B.,

Kastelic, L., Kranjc, S., Marjanovič Umek, L., Požar Matijašič, N., Vonta, T.,

Vrščaj, D. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Golli, D. (1996). ABC: govorimo – poslušamo, pišemo – beremo: priročnik za učitelje.

Trzin: Izolit.

Grginič, M. in Zupančič, M. (2004). ABC- igralnica: didaktične igre pri začetnem

opismenjevanju. Domžale: Založba Izolit.

Grginič, M. (2005). Porajajoča se pismenost. Domžale: Založba Izolit.

Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Domžale: Založba Izolit.

Grginič, M. (2008). Vsak po svoji poti do pismenosti. Mengeš: Založba Izolit.

Kranjc, S., Saksida, I. (2001). Jezik. V R. Kroflič, L. Marjanovič Umek, M. Videmšek, M.

Kovač, S. Kranjc, I. Saksida, O. Denac, T. Vrlič, D. Krnel, B in Japelj Paveščič

(ur.), Otrok v vrtcu: priročnih h kurikulumu za vrtce (str. 79−106). Maribor: Založba

Obzorja.

Knaflič, L. (2009). Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje

družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Magajna, L. (1993). Psihogenetski pristop k razvoju pismenosti. Psihološka obzorja 3 /

4. 117 – 122.

Medved Udovič, V. (2011). Prehod med vrtcem in šolo, pot k bralcu in bralki. V Cotič,

M. in Starc, S., Razvijanje različnih pismenosti (str. 37−40). Koper: Univerza na

Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.

Pečjak, S. in Potočnik, N. (2011). Razvoj zgodnje pismenosti ter individualizacija in

diferenciacija dela v prvem razredu osnovne šole. Pridobljeno 24. 11. 2012, s

http://www.zrss.si/bralnapismenost/files/ZBORNIK_BRALNA_PISMENOST_2011.

pdf.

Pečjak, S. (2009). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje: pismenost v predšolski dobi in prvem

razredu osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Žerdin, T. (1996). Ringa ringa raja: priročnik za gibalno-grafične vaje. Ljubljana:

Mladinska knjiga.


Koper: UP PEF.

36

PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani/-e vzgojitelji/-ce in pomočnice/-ki vzgojiteljic/-ev!

Sem študentka dodiplomskega študija Pedagoške fakultete v Kopru na oddelku

predšolska vzgoja. V okviru diplomske naloge delam raziskavo, s katero želim

ugotoviti, kako so vzgojitelji/-ce, pomočnice/-ki seznanjeni z razvijanjem pismenosti v

vrtcu. Anketni vprašalnik je anonimen. Rezultati raziskave mi bodo pomagali pri

oblikovanju tez v diplomski nalogi.

Za Vašo pomoč in Vaš čas se Vam najlepše zahvaljujem.

Barbara Cesar

Obkrožite črko pred izbranim odgovorom.

1. SPOL:

a) Ž

b) M

2. STAROST:

a) do 25 let

b) 26 do 40 let

c) 41 do 55 let

d) nad 56 let

3. DELOVNA DOBA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU:

a) do 2 leti

b) 3−6 let

c) 7−11 let

d) 12−21 let

e) nad 21 let

4. STOPNJA IZOBRAZBE:

a) višja

b) visoka

c) srednja

d) drugo:


Koper: UP PEF.

37

5. VAŠE DELOVNO MESTO:

a) vzgojiteljica/vzgojitelj

b) pomočnica/pomočnik vzgojiteljice/vzgojitelja

6. STAROSTNA SKUPINA OTROK V VAŠEM ODDELKU:

a) 1. starostna skupina

b) 2. starostna skupina

c) kombinirana skupina

7. Ali skupaj z vzgojiteljico/-em oziroma pomočnico/-kom načrtujete pripravo?

a) vedno

b) delno

c) redko

8. Ali otrokom večkrat na teden ponudite dejavnosti, ki razvijajo njihovo

pismenost?

a) da

b) ne

c) delno

9. Katere jezikovne sposobnosti vključuje opismenjevanje (več možnih

odgovorov)?

a) poslušanje

b) govor

c) branje

d) risanje

e) pisanje

10. a) Naštejte didaktična sredstva, s katerimi razvijate pismenost:

b) Katero izmed navedenih uporabljate najpogosteje?

11. Ali menite, da je razvoj grafomotorike povezan z drobno motoriko rok (striženje,

sestavljanje lesenih kock, barvanje pobarvank %) ?

)* da

0* ne


Koper: UP PEF.

38

12. Ali izvajate v skupini dejavnosti, s katerimi razvijate glasovno zavedanje?

a) da

b) ne

13. Kako pogosto izvajate te dejavnosti?

a) vsak teden

b) 1-2 krat na mesec

c) 3-5 krat na mesec

d) nikoli

14. S katerimi dejavnostmi razvijate glasovno zavedanje?

15. Menite, da družinsko okolje vpliva na otroka v procesu porajajoče se

pismenosti?

a) da

b) ne

Če ste odgovorili z DA, navedite, kako spodbudite starše, da doma razvijajo

pismenost:

16. Ali menite, da tiskano gradivo, ki ga ima otrok na razpolago, tudi vpliva na

razvoj pismenosti?

a) da

b) ne

Če ste odgovorili z DA, navedite, na kakšen način otrokom ponudite tiskano

gradivo:

17. Na osnovi lestvice ocenite, kako pogosto izvajate spodnje dejavnosti (obkrožite:

1 - nikoli, 2 - redko, 3 - pogosto, 4 - vsak dan).

Ali otrokom berete knjige?

1 2 3 4

Ali se z otroki pogovarjate, kje v knjigi so

slike in kje besedilo?

1 2 3 4


Koper: UP PEF.

39

Zahvaljujem se Vam za odgovore.

Ali z otroki spoznavate črke?

1 2 3 4

Izvajate dejavnosti za razvijanje

grafomotorike?

1 2 3 4

Ali urite glasovno zavedanje (npr.

artikulacija, zlogovanje, končni glas, začetni

glas)?

1 2 3 4

Documents

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGO ŠKA FAKULTETA€¦ · da z otroki izvajamo gibalno-grafi čne vaje. S takimi vajami razvijamo grafomotoriko. Povemo lahko, da je z otroki potrebno delati