UM URBANISTIČNA METODOLOGIJA 2007/08

11. PREDAVANJE

GOSTASTANOVANJSKA

GRADNJA

ZGOŠČENO / POLJE, MRDV, HICAT 2004

ZGOŠČENO / OTOKI

RAZPRŠENO

ORODJA ZA NADZOR IZVAJANJA NAČRTAKAZALCI IZRABE PROSTORA IN GOSTOT ZIDAVE TER NASELITVE

GOSTOTA VISOKE GOSTOTE ZIDAVE ZMANJŠUJEJO UPORABO OSEBNIH AVTOMOBILOV, VZPODBUJAJO UPORABO JAVNEGA PREVOZA, KOLESARJENJE IN PEŠAČENJE, EKONOMIČNO IZRABLJAJO DRUŽBENO INFRASTRUKTURO TER OMOGOČAJO ENERGETSKO VARČNO GRADNJO.

GOSTOTO MERIMO S KAZALCI IZRABE PROSTORA:KOLIČNIK IZRABE PROSTORA /FIZ/, STOPNJA ZAZIDANANOSTI /FZ/, GOSTOTA STANOVANJ, GOSTOTA PREBIVALCEV…

KOLIČNIK IZRABE PROSTORA /FIZ/:

FIZ = POVRŠINA VSEH UPORABNIH ETAŽ / POVRŠINA OBMOČJAUPORABNO ETAŽO DOLOČAMO PO ISO STANDARDU 6241:1984).

FIZ NETO = POVRŠINA OBMOČJA BREZ KOMUNIKACIJ /GRADBENE PARCELE/

FIZ BRUTO = POVRŠINA OBMOČJA S KOMUNIKACIJAMI

BRUTO

NETO

FIZ

število nadstropij

m režno agregiran je

vrs tno agregiranje

točkovno agregiran je

Razm erje m ed načini agregiranja in izrabo prostora .

FIZ = faktor izrabe zem ljiščaFIZ = faktor izrabe zem ljišča

12 prostosto ječ ih enodružinskih hiš na ha.

29 verižnih h iš na ha (14 hiš na dovozno cesto).

42 vrstnih h iš na ha(29 h iš na dovozno cesto).

Zazidanost pri različn ih tip ih enodružinskestanovanjske gradnje.

PREDNOSTI GOSTE GRADNJEVARČNA RABA PROSTORA

Horizontalne kombinacije združevanja stavb

na eni stran i

na dveh straneh

na vseh straneh

Vertikalne kombinacije združevanja hiš

poravnane strukture

zam ikanestrukture

Kombinacije vertikalnega in horizontalnegazdruževanja hiš

lam eln i b loki

sto lp iči

terasne h iše

FIZ

š tev ilo nadstropij

m režno agreg iran je

vrstno agreg iranje

točkovno agregiran je

Razm erje m ed načini agreg iran ja in izrabo prostora.

FIZ = fak tor izrabe zem ljiščaFIZ = fak tor izrabe zem ljišča

12 prostostoječih enodružinskih hiš na ha.

29 verižn ih hiš na ha (14 hiš na dovozno cesto).

42 vrstnih h iš na ha(29 h iš na dovozno cesto).

Zazidanost pri različn ih tipih enodružinskestanovanjske gradn je .

TIP STANOVANJSKE HIŠE DOLOČA IZRABO PROSTORA IN GOSTOTO ZIDAVE

OSNOVNI TIPI STANOVANJSKIH HIŠ: PROSTOSTOJEČE HIŠE

1 - 2 nadstrop ji

P rostosto ječe podolgovate s tavbe

Prostosto ječe kvadratne stavbe

>= 20 m

>= 20 m

1 - 2 nadstropji

D vojčki - kvadratne s tavbe

>= 20 m

D vojčki - podolgovate stavbe

>= 20 m

FIZ=0,3 – 0,4FZ=25 – 30%

1 - 4 stanovanja na e tažo

Centralnojedro

Lateralno jedro

Kvadraten tloris

Podolgovat tloris

Kom bin iran tlo ris

Zunanje jed ro

3 - 4 nadstropjanad 8 nadstropij

4 - 8 stanovanj na e tažo

Centra lnojedro

Latera lno jedro

Kvadraten tloris

Podo lgovat tloris

Kom biniran tlo ris

Zunanje jedro

FIZ=1,5 – 2,0FZ=20 – 25 %

FIZ=0,5 – 1,0 FZ=30 – 40 %

FIZ= 0,3–0,4FZ= 25–30%

ENOSTANOVANJSKA DVOJČEK VILABLOK STOLPNICA

vrstne h iše sskupnim i ločen im igaražam i(doda tn ih 30 m 2)

1 - 2 nads tropji

12 m +

30 m +24 m +

15 m +

vrstne h iše zgaražo v / ob h iš i (p redvrt m in 5 m )

ozke in do lge linearne s tavbe

široke in k ra tke linearne stavbe

FIZ=0,5 – 0,75FZ=35 – 40%

OSNOVNI TIPI STANOVANJSKIH HIŠ: LINEARNE HIŠE

1 - 2 nadstropji

17,5 m +

17,5 m +

17,5 m +

17,5 m +

verižna h iša na Z

verižna h iša na T

verižna h iša na L

verižna h iša

FIZ=0,4 - 0,70FZ=35 - 40%

VRSTNA HIŠAVERIŽNA HIŠA

Koridorsk i b lok z zunan jim stopniščemKoridorsk i b lok z zunan jim stopniščemKoridorsk i b lok z zunan jim stopniščemKoridorsk i b lok z zunan jim stopniščem

Koridorsk i b lok z notranjim stopniščem

3 nadstrop ja +

3 nadstrop ja +

2 tipa terasnih b lokov

terasni b lok na nagnjenem terenu

grič

centra lna jedra

3 nadstrop ja +

la tera lna jedra

la tera lna jedra

jedra čez ce l prerez

zunanja jedra

podolgovati tloris i FIZ=1,3 FZ=30%

FZI=1,0 – 1,5FZ=35 – 50 %FIZ=1,3

FZ=30%

OSNOVNI TIPI STANOVANJSKIH HIŠ: LINEARNE HIŠE

Koridorsk i b lok z zunan jim stopniščemKoridorsk i b lok z zunan jim stopniščemKoridorsk i b lok z zunan jim stopniščemKoridorsk i b lok z zunan jim stopniščem

Koridorsk i b lok z notranjim stopniščem

3 nadstrop ja +

3 nadstrop ja +

KORIDORSKI BLOK

LAMELNI BLOK TERASNI BLOK

1 - 2 nadstrop ji

12 m +

A trijska h iša na L

A trijska h iša na t

A trijska h iša na u

A trijska h iša z no tran jim atrijem(vagonska h iša)

30 m +

12 m +

12 m +

FIZ=0,7 – 1,0FZ=30 - 40%

4 - 5 nadstropij4 - 5 nadstropij

O dprti b lok na dvorišče / odpiranje vogalov

Zaprti b lok na dvorišče

O dprti b lok na dvorišče / odpiranje stranic

FZI=1,5 – 2,0FZ=50 %

OSNOVNI TIPI STANOVANJSKIH HIŠ: OBODNE HIŠE

ATRIJSKA HIŠA BLOK NA DVORIŠČE

POSTAVITEV NA PARCELO IN POVEZOVANJE STANOVANJSKIH HIŠ

Poravnane parce lePoravnani dostop i

Poravnanazazidava / s truktura

Izm ikana (c ik-cak)zazida / struktu ra

P oravnane parce leZam ikani dostop i

Zam ikane parceleZam ikan i dostop i

Poševno zam ikanazazidava / s truktura

Ploskovno agregiran je

L inearno agregiran je

Zam ikano agregiran je

P oravnanazazidava / s truktura

P oševno zam ikanazazidava / s truktura

Izm ikana (c ik -cak)zazida / struktura

D vostranski zam ikan i dostop iDvostransk i poravnani dostopi

OBODNE HIŠE

BLOK NA DVORIŠČE / KARE

ATRIJSKE

PROSTOSTOJEČE HIŠE

LINEARNE HIŠE

Skica m a lega vrta

H iša

Prostor za sedenje na prostem

Vrv za sušen je perila

Deževn ica , kom post

U ta

U reditev skupn ih površ in za vrtičkarje

H iša

H iša Prostor za vrtičke

Prehod

In tim ni vrt In tim n i vrt

soba za srečanjashram be

glasbena soba

sanitarije

pra lnica in sušiln icaperiladelavnica, orodje za vrt

garaža

delavnica, trgovina

atrij

vhod v stanovanjev 1. nadstropju

Dostop v h išo na nagnjenem te renuna j bo na zgorn jem delu

Neoviran pogle d iz stanovanja na javn i prosto r.(prerez)

Neoviran pogle d iz stanovanja na javn i prosto r.(tlo ris )

Lastn ištvo polprivatn ih in po ljavn ih p rostorov m ora b iti na tančno do ločeno, sicer so takšna obm očja zapuščena in ne ure jena.

ODPRTI, POMOŽNI IN SKUPNI PROSTORI STANOVANJSKIH HIŠ

VRT, ATRIJ

VHOD POMOŽNI PROSTORI

DELAVNICA

šo la

trgov ine

skupn i center nase lje

bus

služba

Navezava prom etn ih m rež s funkcijam i stanovanjsk ih nase lij (zagotovitev čim kra jših razdalj).

šo la

trgovine

skupn i center nase lje

bus

služba

N avezava p rom etn ih m rež s funkc ijam i stanovanjsk ih nase lij (zagotovitev čim krajš ih razdalj).

šola

trgov ine

skupn i center naselje

bus

s lužba

N avezava p rom etn ih m rež s funkcijam i stanovanjskih nase lij (zagotovitev čim kra jših razda lj).

RACIONALNA ORGANIZACIJA PROMETA

Shematski prikaz izbora stanovanjskih tipologij v odnosu do javnega prometa

Umirjanje prometa

Oblikovanje kolesarskih in peš poti služba

Energetska varčnost

severna pobočja - neugodna za gradnjo

Izbira lokacije južna pobočja ugodna za stanovanjsko gradn jo

Protivetrovne zaščitepravilna gradnja prepečuje ve trove

Ogrevalni sistemiskupn i ogreva ln i s is tem i stanovanjsk ih skupnosti

Toplotne izgubegosta gradn ja zm anjšu je top lo tne izgube

vrstne h iše večnadstropnagradn ja

Tipologija gradnje glede na osončenostjužne stavbe so n ižje , so la rno ob likovane, im a jo kra jši vrt;severne stavbe so viš je , dobro izo lirane, im a jo da ljš i vrt.

S

ceste

45° - 53°pozim i

130° - 138°po leti

Osončenost stavbvpadni ko t sonca

Energetska varčnost

severna pobočja - neugodna za gradnjo

Izbira lokacije ju žna pobočja ugodna za stanovan jsko gradn jo

Protivetrovne zaščitepravilna g radnja prepečuje vetrove

Ogrevalni sistemiskupni ogreva ln i s is tem i s tanovanjsk ih skupnosti

Toplotne izgubegosta gradn ja zm anjšu je top lo tne izgube

vrstne h iše večnadstropnagradn ja

Tipologija gradnje glede na osončenostjužne stavbe so n iž je , so larno ob likovane, im a jo kra jš i vrt;severne stavbe so v iš je , dobro izo lirane, im a jo da ljš i vrt.

S

ceste

45° - 53°pozim i

130° - 138°pole ti

Osončenost stavbvpadni kot sonca

DEJAVNIKI ENERGETSKE VARČNOSTI

NIZKA – GOSTA STANOVANJSKA ZIDAVA / FIZ = 0,5 DO 0,7AVENDA, SOUTO DE MOURA, 2001,

PRIPOROČENI VIRI

ČERPES, Ilka. Urbanistični kriteriji za vrednotenje kakovosti stanovanjske gradnje. V: PLANIŠČEK, Anja (ur.), VODOPIVEC, Aleš (ur.). Konferenca: Hotel Union, 28. oktober 2003 in razstava Stanovanja za naše nove razmere : Galerija Kresija, Ljubljana, 27. oktober - 7. november 2003. Ljubljana: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, 2004, str. 122-127.

ČERPES, Ilka, KOŽELJ, Janez, BLEJEC, Gašper, FATUR, Marko, SIMONETTI, Maja, STRUNA, Ana, GREGORČIČ, Gregor /and/ CERPES, Ilka. Priporočila za urejanje naselij - zaključno poročilo raziskovalne naloge iz programa CRP, Prostor- urejanje naselij, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, MOP, Urad za prostorsko planiranje, Ljubljana, 2001.