Učinkoviti načini ogrevanja

www.ape.si

Agencija za prestrukturiranje energetike

ApE d.o.o., Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana

Več o primerjavah načinov ogrevanja na

13,4

3,83,1

5,2

10,2

13,6

6,8

5,0

9,0

7,1

0,6

1,11,9

1,3

0,5

0,4

0,5

1,1

0,0

0,0

0,0

4,2

7,35,2

2,9

2,5

3,16,3

2,8

3,9

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

12,0

14,0

16,0

18,0

KO-stari Polena Sekanci Peleti Kurilno olje UNP Zemeljski plin Topl.črpalka IR Paneli Dalj.ogrev.

PRIMERJAVA CEN OGREVANJA - Brez subvencij

kuril

no o

lje

pole

na

seka

nci

pele

ti

kuril

no o

lje -

nov

kot

el

UN

P

zem

eljs

ki p

lin

topl

otna

črp

alka

IR p

anel

i

dalji

nsko

ogr

evan

je

*Primer vračilne dobe je podan za prehod iz starega kotla na kurilno olje na drug energent.

Sistem ogrevanja je lahko energetsko in posledično finančno varčen, prijazen okolju, nudi visoko stopnjo udobja, je prilagojen lokalnim virom in optimalno dimenzioniran za vaše potrebe. Izbor sistema je odvisen od vaše lokacije in razpoložljivosti omrežij na dani lokaciji, vrste zgradbe, razpoložljivega prostora in trenutnega sistema. Pri izboru je poleg finančne ugodnosti rešitve treba upoštevati vpliv na okolje. Potrebno je razmisliti tudi o nabavi, dovozu in skladiščenju energentov. Sistem bo deloval optimalno le ob pravilnem načrtovanju. Za pomoč pa se lahko obrnete na neodvisne strokovnjake, ki bodo opravili ustrezne analize, izračune in načrt za optimalno delovanje vašega sistema ogrevanja.

V spodnji tabeli je prikazana primerjava stroškov različnih sistemov ogrevanja. Vse predstavljene vrednosti temeljijo na hipotetični letni porabi toplote v višini 16.800 kWh, kar je ocena porabe povprečne hiše. Zaradi lažje primerjave smo uporabili referenčne vrednosti (cena energentov, višina investicije, stroški vzdrževanja in povprečni letni izkoristek naprave), ki lahko v praktičnih primerih variirajo.

Kurilno olje se pridobiva s predelavo surove nafte in je torej fosilno gorivo. Cena kurilnega olja se spreminja s ceno nafte. Kotli na kurilno olje se delijo na visokotemperaturne, nizkotemperaturne in kondenzacijske. Nizkotemperaturni kotli imajo boljši izkoristek (do 90 %) in manj onesnažujejo okolje. Najbolj učinkoviti so kondenzacijski kotli.

Utekočinjen naftni plin (UNP) kot pove že ime pridobivamo iz surove nafte. Njegova kurilnost je za okoli 30 % nižja kot pri zemeljskem plinu, vseeno pa je kot vir energije učinkovitejši od kurilnega olja. Pri njegovem zgorevanju nastaja CO2. Kotle na UNP delimo na klasične in kondenzaci-jske, pri čemer imajo kondenzacijski precej višji izkoristek.

Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo, z najnižjo emisijo CO2 pri zgorevanju. Distribucijo zemeljskega plina se izvaja preko plinovodnega omrežja. Za namene ogrevanja ga je smiselno uporabiti pred-vsem na območjih brez vročevoda. Poleg priključitve na plinovod je potrebno namestiti ustrezen kotel, tudi v tem primeru so najučinkovitejša rešitev kondenzacijski kotli.

Pojem biomasa opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko upora-bimo za vir energije. Za namene ogrevanja se uporablja predvsem lesna biomas, ki kot gorivo nastopa v več različnih oblikah:

peleti sekanci

briketi

polena

Sodobni kotli na lesno biomaso sočisti – nizke emisije škodljivih emisij v zrak, močno zmanjšana količina pepela;učinkoviti – kotli na polena dose-gajo do 90 % izkoristek, kotli na sekance in polena pa še presegajo 90 % izkoristek;

nudijo visoka stopnja udobja – avtomatski vžig, vklop preko mobilnega telefona, samodejno čiščenje in odjem pepla, samodejno doziranje energenta. S tega stališča so povsem enakovredni oljnim in plinskim kotlom.

Kotli na polenaIzkoristki sodobnih kotlov na polena dosegajo do 90 % in imajo nizke emisije škodljivih snovi v zrak. Zadostuje enkrat dnevno polnjenje zalogovnika, kar povečuje udobje. S popolnejšim izgorevanjem se je močno zmanjšala količina pepela. Za optimalno

delovanje kotla je potrbno vgraditi izravnalni hranilnik toplote. Ta pomaga pri izravnavanju obremenitve kotla in izboljšuje kvaliteto gorenja lesa. Pri kvalitetnem zgorevanju dobimo svetel plamen in minimalni ostanek pepela. Pogos-tost nalaganja polen in čiščenja je odvisna od tipa kotla, njegove kakovosti in zalogovnika.

Kotli na sekanceTi kotli omogočajo optimalno zgorevanje, majhno obre-menitev okolja, natančno regulacijo odjema toplote, visoko stopnjo udobja pri rokovanju, izkoristki kvalitetnih kotlov pa presegajo 90 %.Dodajanje goriva je samodejno.

Kotli na peleteSo primerni tudi za uporabo v urbanih naseljih. Ker imajo lesni peleti višjo energijsko vrednost, so lahko tem kotlom prigrajeni dnevni zalogovniki. Dober kotel na pelete dosega vsaj 92 % izkoristek. Kotli na peletedelujejo tudi kot kondenzacijski kotli (izkoristek do 104 %) in soprimerni za nizkoenergijske in pasivne hiše.

Izbira kotlaDa bi dosegli optimalen izkoristek, mora biti izbira kotla natančno in strokovno izvedena, saj ob predi-menzioniranju ne dosežemo pričakovanega izkoristka. Zaradi spreminjanja zunanjih temperatur kotel deluje pri različnih obremenitvah, zato že ob pravilno dimenzion-iranem kotlu izkoristki niso vedno optimalni. Z nestrokovnim načrtovanjem se odstopanja povečujejo.

Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB) omogoča ogrevanje prostorov in sanitarne vode večjega števila objektov iz centralne kotlovnice, kjer se kot gorivo upo-rablja lesna biomasa, ponavadi v obliki lesnih sekancev. Pri daljinskem ogrevanju lahko uporabljamo kombinacijo več vrst goriv (premog, zemeljski plin, biomasa). Namen sistemov daljinskega ogrevanja je zamenjava individualnih kotlov na fosilna goriva, starih peči na drva ter premog s skupno kotlovnico na biomaso. Moderen sistem DOLB nudi porabnikom izjemo udoben, čist, varen, okoljsko spre-jemljiv, konkurenčen in cenovno stabilen vir ogrevanja. Z nadomestitvijo individualnih kurišč se zmanjšajo emisije v ozračje in tako izboljša bivalno okolje.

Toplotna črpalka deluje samodejno, brez dovajanja goriva in ob tem proizvede 2 do 5-krat več toplotne energije kot jo je bilo vložene v njeno delovanje. Delovanje toplotne črpalke je podobno delovanju hladilnika, le da proces poteka v obratni smeri, saj toplotna črpalka odvzema top-loto v okolici in jo oddaja v prostor. Za delovanje potrebuje električno energijo. Razmerje med vloženo električno energijo in pridobljeno toplotno energijo ponazarja grelno število (COP). COP se giblje med 2 in 5, kar pomeni, da proizvedemo 2 do 5krat več toplotne energije kot smo porabili električne. Za primerjavo ima navadna električna peč COP enak 1.

Najpogosteje uporabljena tipa toplotnih črpalk sta:

Zrak/vodaPrednost tega sistema je majhen poseg v prostor in hitra inštalacija. COP je najnižji, saj je zrak najbolj podvržen temperaturnim spre-membam. Giblje se med 2 in 3,5.

Zemlja/vodaZemlja ima že na nekaj metrih globine konstantno tem-peraturo. COP znaša nad 4. Moramo pa v tem primeru zbiralnike toplote namestiti pod zemljo, kar prinaša dodatne stroške, prav tako moramo imeti dovolj veliko zemljišče. Energijo zemljine lahko izkoriščamo na dva načina:• zvertikalnozemeljskosondo• shorizontalnimizemeljskimikolektorji

Primer toplotne črpalke zemlja/voda:

Projekt je sofinanciran v okviru Programa Energetike Ljubljana za doseganje prihrankov energije pri končnih odjemalcih

Zahtevajo pa nekoliko višje investicijske stroške in sorazmerno velik prostor za skladiščenje lesnih sekancev. Kotel na sekance z zalogovnikom in sistemom za samodejno polnjenje