Uni nart GIMNAZIJA

GLASBA

2

Uni nart GIMNAZIJA

GLASBA

Umetnika gimnazija Plesna smer; Modul B: Sodobni ples

OBVEZNI PREDMET (140 UR)

3

Uni nart

GLASBA

UMETNIKA GIMNAZIJA-PLESNA SMER; MODUL B: SODOBNI PLES

Obvezni predmet (140 ur)

Predmetna komisija:

Petra Pikalo, Srednja vzgojiteljska ola in gimnazija Ljubljana, predsednica

Miljana Sgerm, Srednja vzgojiteljska ola in gimnazija Ljubljana, lanica

Recenzentki:

Dr. Mojca Kovai, Glasbenonarodopisni intitut ZRC SAZU

Jana Kova Valdes, Srednja glasbena in baletna ola Ljubljana

Izdala: Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port, Zavod RS za olstvo

Za ministrstvo: dr. iga Turk

Za zavod: mag. Gregor Mohori

Uredila in jezikovno pregledala: Lea Lehner

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 37.091.214:78(0.034.2) PIKALO, Petra Uni nart. Gimnazija. Obvezni predmet. Glasba. Umetnika gimnazija - plesna smer. Modul B, Sodobni ples [Elektronski vir] / [predmetna komisija Petra Pikao, Miljana Sgerm]. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port : Zavod RS za olstvo, 2012 Nain dostopa (URL): http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/gimnazija/ucni_nacrti.htm ISBN 978-961-03-0041-0 (Zavod RS za olstvo) 1. Gl. stv. nasl. 2. Sgerm, Miljana 261817600

Sprejeto na 147. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 2. 2. 2012.

4

KAZALO

1 OPREDELITEV PREDMETA ........................................................................................................... 5

2 SPLONI CILJI ............................................................................................................................. 5

3 CILJI IN VSEBINE ......................................................................................................................... 7

4 STANDARDI ZNANJA ................................................................................................................ 12

5 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ............................................................................................. 14

6 DIDAKTINA PRIPOROILA ....................................................................................................... 15

7 MATERIALNI POGOJI ................................................................................................................ 18

8 ZNANJA IZVAJALCEV ................................................................................................................ 18

5

1 OPREDELITEV PREDMETA

Glasbe ne moremo loiti od splone zgodovine loveke civilizacije, prav tako ne plesa. Obe

umetnosti sta medsebojno zelo prepleteni in sta vedno veljali (tudi danes) za del kulture, del

drube oz. posameznika.

Poznavanje in razumevanje glasbene umetnosti ter njeno povezovanje s plesom dijaku1

omogoa razvijati vrednote, lastno indetiteto in estetsko obutljivost.

Pri predmetu so zaelene (kros)kurikularne povezave; izkazujejo se lahko interdisciplinarno

in transdisciplinarno. Dijaku se na ta nain omogoa razvijanje doloenih kompetenc tudi na

razlinih umetnikih, naravoslovnih in drubenih podrojih.

Predmet glasba dijakom omogoa kritino, problemsko in ustvarjalno miljenje, jih navaja na

aktivno posluanje, vrednotenje glasbe ter razumevanje vloge glasbe v razlinih situacijah in

na razlinih podrojih. S tem razvijajo samostojno opredeljevanje glasbenega okusa,

neodvisno od vpliva mnoinih medijev.

Danes je glasba s pomojo tehnologije postala ena najdostopnejih umetnostnih zvrsti. Zato

je prav, da se pri pouevanju glasbe uporablja sodobna tehnologija z drugimi didaktinimi

sredstvi. S taknim pristopom dijak razvija razumevanje uporabe sodobne tehnologije v

funkciji glasbenega izraanja in spodbujanja ustvarjalnosti.

2 SPLONI CILJI

Cilji so:

razvijanje interesa, odgovornosti in sodelovanje v razlinih oblikah glasbenega udejstvovanja;

oblikovanje pozitivnega odnosa do nacionalne in svetovne glasbene kulture;

1 V tem unem nartu izraz dijak velja enakovredno za dijaka in dijakinjo. Enako izraz uitelj velja enakovredno

za uitelja in uiteljico.

6

razvijanje obutljivosti in strpnosti do razlinih glasbenih kultur;

oblikovanje pozitivnega odnosa do aktivnega posluanja, izvajanja, ustvarjanja in doivljanja glasbe;

poznavanje glasbene literature, glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev v razlinih asovnih obdobij in glasbenih zvrsteh;

razvijanje kritine presoje in vrednotenja glasbe kot samostojne umetnosti in kot enega od elementov uprizoritvenih umetnosti (plesnih, gledalikih, dramskih, avdiovizualnih, ipd.);

spodbujanje estetskega in splonega razvoja skozi dejavnosti glasbenega izvajanja, posluanja in ustvarjanja;

vzgajanje za zdravo zvono okolje;

spoznavanje glasbenih pojmov in zakonitosti glasbenega jezika;

razvijanje komuniciranja v glasbenem jeziku;

izraanje glasbenih doivetij in predstav gibalno-plesno, likovno in besedno;

povezovanje glasbe z drugimi umetnostmi in predmetnimi podroji;

usmerjanje v kreativno uporabo glasbenega znanja v olskem, zunajolskem in poklicnem izobraevanju;

razvijanje uporabe sodobne tehnologije informacijske drube.

7

3 CILJI IN VSEBINE

Uni nart navaja delitev znanj na splona znanja (SZ), posebna znanja (PZ).

Splona znanja (SZ) so opredeljena kot znanja, potrebna za splono izobrazbo in so

namenjena vsem dijakom, zato jih mora uitelj obvezno obravnavati.

Posebna znanja (PZ) opredeljujejo dodatna ali poglobljena znanja, ki jih uitelj obravnava

glede na zmonosti in interese dijakov ter glede na strokovne zahteve gimnazijskega

programa. V poglavju Cilji in vsebine so:

splona znanja zapisana v pokonnem tisku;

posebna znanja pa pisana v poevnem tisku.

3.1 OPERATIVNI CILJI

3.1.1 POSLUANJE

Dijak:

prepoznava izvajalska sredstva in sestave;

prepoznava glasbene primere iz plesne literature;

razlikuje izrazne elemente;

analizira glasbene oblike in njihove oblikovne dele;

doivljajsko in analitino poslua glasbene primere (iz slovenske in svetovne glasbene literature);

kritino obravnava in vrednoti predvajana glasbena dela;

razirja znanje o glasbenih ustvarjalcih in poustvarjalcih;

prepoznava razline glasbene stile in kompozicijske tehnike.

8

3.1.2 IZVAJANJE

Dijak:

poglablja pevsko in izvajalsko tehniko;

poglablja estetsko oblikovanje;

poje ljudske in umetne pesmi;

izvaja instrumentalne skladbe in njihove odlomke z lastnimi glasbili in z orffovim instrumentarijem;

vrednoti izvajalske doseke.

3.1.3 USTVARJANJE

Dijak:

improvizira in zvono eksperimentira;

ustvarja zvone slike z uporabo lastnih instrumentov in glasu;

oblikuje spremljave in priredbe;

ustvarja preproste glasbene oblike in jih aplicira v gib;

kritino razmilja o svojih in drugih ustvarjalnih dosekih;

izraa glasbena doivetja v drugih komunikacijskih oblikah (likovno, besedno, gibalno-plesno);

s pomojo sodobne tehnologije raziskuje monosti izraanja glasbenih in glasbeno plesnih vsebin.

3.1.4 GLASBENI JEZIK

Dijak:

poglablja znanje o slovenski in svetovni glasbeni umetnosti;

prepoznava, primerja, ugotavlja temeljne znailnosti glasbe skozi razlina kronoloka glasbena obdobja, jo vrednoti ter ozavea pluralizem stilov in zvrsti;

poglablja razumevanje elementov glasbenega oblikovanja v interakciji z gibom;

pri glasbenih aktivnostih uporablja glasbene zapise;

9

razume in uporablja glasbeno izrazoslovje;

se zaveda vpliva medijev in monosti manipulacije;

razume in uporablja koncertne liste, programe, napovedi in komentarje;

pozna in uporablja vire o glasbi;

svoje vedenje in znanje o glasbi ustvarjalno uporablja pri olskih in zunajolskih dejavnostih;

razvija obutljivost za zvono okolje, kar prenese v gibalno ustvarjanje;

spremlja glasbene in glasbeno plesne dogodke, jih vrednoti in se nanje kritino odziva;

raziskuje, razlenjuje, interpretira in vrednoti glasbeno plesna dela.

10

3.2 VSEBINE

Predlagani tematski sklopi Vsebinska opredelitev tematskih sklopov

Nauk o zvoku Zvoni pojavi;

zaznavanje zvoka;

ustvarjanje zvokov;

zdravo zvono okolje;

akustika v prostoru.

Glasbeni zapis Razvoj in oblike glasbenega zapisa;

notni zapis in gib (mile Jaques-Dalcrozove metode

pouevanja glasbe);

asovni elementi: ritem in ritmine posebnosti

(punktirana osminka s estnajstinko ali t. i. galop,

osminska sinkopa ali t. i. tango, etrtinska,

polovinska, enojna, dvojna in trojna sinkopa),

metrum, tempo, agogika (mile Jaques-Dalcrozove

metode pouevanja glasbe);

prostorski elementi: toni, tonski sistemi in sozvoja,

dinamika (mile Jaques-Dalcrozove metode

pouevanja glasbe);

artikulacijske oznake;

ritmini vzorci in ples: valek, polka, galop ...

Vokalna in instrumentalna

izvajalska sredstva

Pevski glasovi;

vokalne zasedbe;

osnove vokalne tehnike;

razvrstitev in razporeditev glasbil;

instrumentalne zasedbe.

Glasbene oblike Oblikovni elementi v glasbi (motiv, stavek, perioda);

razlikovanje izraznih elementov;

11

vokalne oblike, instrumentalne oblike, vokalno-

instrumentalne oblike (enodelne-, dvodelne- in

tridelne pesemske oblike, suita, menuet, koranica,

fuga, rondo, variacije, koncert, sonata ...);

glasbene oblike in njihova plesna uprizoritev;

prvi druabni plesi (allemanda, couranta,

sarabanda, gigue, menuet ...).

Glasbena ustvarjalnost in

poustvarjalnost v asu in

prostoru

Glasba v obredjih starih kultur;

vokalna glasba srednjega veka in renesanse;

renesanni plesi;

instrumentalna in vokalno-instrumentalna glasba v

baroku in klasicizmu;

balet in opera na dvoru Ludvika IV;

glasbena romantika in povezava s plesom;

absolutna in programska glasba;

baletna dela P. I. ajkovskega (Labodje jezero);

glasbena dela v 20. in 21. stoletju;

baletna dela Igorja Stravinskega (Posvetitev

pomladi, Ognjeni pti, Petruka, Svatba);

baletna dela Erica Satiea (Parada);

baletna dela Clauda Debussyja (Favnovo popoldne);

baletna dela Modesta Petrovia Musorgskega

(Polovski plesi), Carla Maria von Webra (Duh roe),

Arona Coplanda (Apalaka pomlad);

povezave med plesalci, koreografi, kostumografi, in

scenografi delujoi v Ruskem baletnem ansamblu S.

Djagiljeva;

J. Cageov in M. Cunninghamov vpliv na elektronsko

glasbo, razvoj plesnega filma in razvoj raunalnikih

programov.

12

Slovenska ljudska glasba Ljudska vokalna glasba;

ljudska instrumentalna glasba in njena povezava s

plesom;

rnomaljsko kolo v Leban-Knustovi mednarodni

plesni pisavi;

preplet slovenske ljudske glasbe z drugimi

glasbenimi zvrstmi.

Glasba in druge umetnosti Glasba in druge komunikacijske oblike (muzikal,

dramsko-gledalika umetnost, filmska glasba).

Glasbeni pluralizem Popularna in zabavna glasba;

jazz (nastanek in razvoj jazza, minstrelske

predstave);

glasbene oblike in njihova plesna uprozoritev

(cakewalk, swing ...);

raunalnika glasba.

4 STANDARDI ZNANJA

Dijak:

pozna izbor nacionalnih in svetovnih glasbenih del razlinih oblik, obdobij in sestavov;

vokalno izvaja pesmi in odlomke iz slovenske in tuje glasbene literature;

zna umetniko poustvariti preprosteje glasbene spremljave in skladbe;

je sposoben gibalno ponazoriti glasbena dela;

je sposoben izbrati ustrezen glasbeni material za plesno oziroma gibalno izraanje;

je sposoben ustvariti preprost zvoni material za plesno oz. gibalno izraanje;

pri vokalnem in instrumentalnem izvajanju smiselno vkljui interpretacijske elemente in jih zna upotevati;

vzpostavi kritien odnos do glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti;

pri glasbenih aktivnosti in dejavnosti uporabi glasbeni zapis;

razlikuje glasbene zvrsti in jih zna kronoloko umestiti;

13

razlikuje pevske glasove, instrumente, vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe;

pozna temeljne informacije o vidnejih slovenskih in tujih glasbenih ustvarjalcih, poustvarjalcih in soustvarjalcih, ki so tesno povezani s plesom, v razlinih obdobjih, drubah in poklicih;

pozna in razlikuje glasbene oblike;

pozna razvoj glasbene umetnosti v prostoru in asu;

zna uporabljati glasbene vire, interaktivne medije in sodobno tehnologijo;

pozna in uporablja glasbeni jezik.

14

4 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Cilji in vsebine so urejeni po tematskih sklopih in ne odraajo asovne razporeditve snovi po

letnikih, zato so minimalni standardi skladno z zmonostmi uresnievanja medpredmetnih

povezav zapisani kot konni, za vsa tiri leta izobraevanja.

Dijak po izpeljanem programu:

razume glasbo kot umetnost asa in zvonega prostora;

razume zvoni material/glasbo kot enakovreden element interakcije z gibom/s plesom;

pozna osnove glasbenega zapisa (glasbeno abecedo, notne vrednosti, taktovske naine,

intervale, lestvice);

pozna ritmine posebnosti (triola, punktiran ritem, sinkope);

prepozna ritmine vzorce nekaterih plesnih oblik;

pozna temeljne informacije o glasbeno-izraznih elementih in sredstvih;

pozna in sluno razlikuje pevske glasove, instrumente, vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe;

pozna glasbene vrednote, pomembne za slovensko in svetovno glasbeno kulturo;

pozna repertoar temeljnih glasbenih del skozi razlina kronoloka glasbena obdobja, vse

do dananjih dni, ki predstavljajo izhodie za aktivno posluanje koncertnih sporedov in

zvonih posnetkov;

razume ivljenje ljudske glasbe v primerjavi z ostalimi glasbenimi zvrstmi;

pozna izbor del iz slovenske in svetovne glasbe;

razlikuje glasbene sloge, zvrsti, anre, oblike in vsebine;

pozna najpomembneje ustvarjalce in poustvarjalce pri razvoju ruskega baleta od

romantike;

pozna in sluno prepozna glasbene primere iz plesne (baletne) literature;

15

informativno pozna slovenske in tuje glasbene ustvarjalce in poustvarjalce;

v skladu s svojimi zmonostmi in interesi poustvarja pesmi ali instrumentalne vsebine iz

slovenske in tuje glasbene literature.

DIDAKTINA PRIPOROILA

Namen medpredmetnega ali interdisciplinarnega povezovanja je, da uitelj poskua doloeni

problem ali vsebino podati in obravnavati imbolj celostno ga osvetliti iz razlinih vidikov,

kajti celostna obravnava vsebin daje trajneje in bolj kakovostno znanje. Pri tem je

pomembno, da uitelj dobro pozna une cilje posameznih tem pri razlinih predmetih, hkrati

pa se mora zavedati, da se medpremetne povezave v pouk vkljuijo takrat, ko je to smiselno.

Pouk glasbe z dejavnostmi in vsebinami prispeva k splonemu glasbenemu razvoju dijaka in

razvija zmonosti vseivljenjeskega uenja. Pouk glasbe bo uspeen, e bo celosten, dejaven

in ustvarjalen. Tak pristop spodbuja in omogoa doseganje splonih in procesno-operativnih

glasbenih ciljev na ustveno-socialnem, gibalnem in spoznavnem razvojnem podroju.

Uitelj avtonomno oblikuje pouk glasbe, s skrbno vodenimi in izpeljanimi unimi urami.

Zaporedje in teavnostno stopnjo vsebin uitelj prilagaja glede na zmonost, potrebe in

priakovanja dijakov.

Predlagani tematski sklopi uitelju omogoajo razlino zaporedje, uporabo une snovi in

razline vsebinske pristope.

Glasbeni uitelj je svoboden pri izbiri glasbenega repertoarja, namenjenega posluanju,

izvajanju in poustvarjanju.

Posluanje je usmerjeno v analitino zaznavo in usvajanje glasbenoteoretinih in oblikovnih

znanj. Ob tem dijake spodbujamo k izraanju glasbenih doivetij in predstav.

Pri izvajanju primerov iz glasbene literature prihaja v ospredje kakovost izvajanja in

poustvarjalnost uencev. Pri tem se upoteva stopnja glasbenega razvoja dijaka.

Izvajanje glasbe zajema petje in igranje na glasbila.

16

Ustvarjalnost dijakom omogoa uporabo vseh glasbenih znanj in spretnosti ter pomeni zanje

spodbudo k iskanju lastnih izraznih poti pri oblikovanju glasbenih vsebin. Ob tem uence

spodbujamo k izraanju glasbenih doivetij in predstav skozi razline umetnostne panoge.

Standardi so zapisani splono, zato pri ocenjevanju ne odraajo taksonomske ravni.

Ocenjevanje je kompleksno in sprotno. Uitelj s sprotnim spremljanjem dijakovih dosekov

zbira informacije o njegovem razumevanju, uporabi, analizi in sintezi glasbenih vsebin.

Ob koncu ocenjevalnega obdobja se preverjenje dijakovih dosekov ovrednoti.

Za kakovostno preverjanje in ocenjevanje znanja mora uitelj upotevati strokovna in

didaktina znanja, razline naine, individualne posebnosti dijakov, doslednost, objektivnost,

nartnost in javnost ocenjevanja.

Oblike preverjanja, ki so primerne pri predmetu glasba so: ustno in pisno preverjenje in

ocenjevanja znanja, testi posluanja, seminarska naloga, nastop, portfolija.

Oblike ocenjevanja znanja dijakov morajo biti v skladu s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.

4.1 MEDPREDMETNE POVEZAVE

CILJI IN DEJAVNOSTI MEDPREDMETNIH POVEZAV

Medpredmetno ali interdisciplinarno povezovanje je eden temeljnih elementov v novem

unem nartu in se lahko, tekom unega procesa udejanji. Medpredmetne ali

interdisciplinarne povezave nam omogoajo vejo stopnjo povezanosti med druboslovnimi

in naravoslovnimi predmeti. Izvirajo iz temeljne glasbene dejavnosti posameznega predmeta

in izbranih vsebin.

Tovrstni pristopi v unem procesu dijaku omogoajo globlje razumevanje une snovi in vije

une doseke, razvijanje kritinega miljenja in problemske obravnave, spodbujajo k

multiperspektivnemu pristopu reevanja problemov, veji uporabnosti in kompetenc znanja.

Medpredmetne ali interdisciplinarne povezave se lahko izvedejo v razline namene in na

razline naine: kot nadgradnja obstojeega znanja, oblikovanje projektnega tedna in

17

podobno.

PRIPOROILA ZA MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

Predmet se smiselno povezuje s strokovnimi predmeti gimnazije za sodobni ples: z

zgodovino plesa in odrske umetnosti, z baletom, z ustvarjalno delavnico in s sodobnimi

plesnimi tehnikami. Predmet ponuja tudi druge medpredmetne povezave. Spodaj je

navedenih le nekaj monih povezav.

Ples in balet, sodobne plesne tehnike, ustvarjalne delavnice, zgodovina plesa in odrske

umetnosti: razumevanje zakonitosti glasbene teorije s pomojo elementov plesa in obratno.

Slovenina in tuji jeziki: besedila kot predloga in kot osnova pri vokalni glasbi, programski

glasbi, libretu; vloga besedila v glasbenih oblikah; interpretacija in vrednotenje umetnostnih

besedil.

Zgodovina: kronoloki pregled glasbenih in zgodovinskih dogodkov, drubenih ureditev, idej

in stvaritev.

Likovna umetnost, umetnostna zgodovina: arhitektura z glasbo povezanih ustanov;

elementi grafike v sodobnem glasbenem zapisu; upodobitve glasbenih motivov, glasbenih

ustvarjalcev in poustvarjalcev in glasbenih oblik.

Geografija: v povezavi s svetovnim in regijskim opredeljevanjem glasbe.

Informatika: pridobivanje glasbenih informacij na svetovnem spletu; predvajanje glasbe,

snemanje glasbe in uporaba notacijskih programov.

Psihologija: obutenje in zaznavanje; osebnost; socializacija in skupine; medosebni odnosi in

komunikacija.

Sociologija: socializacija; vrednote.

Filozofija: miljenje; osebnost.

Fizika: zvok v irem smislu (nastajanje, opredeljevanje in merjenje).

Matematika: razmerja, klasifikacija, interpretacija podatkov.

18

Biologija: okolje; utila in pevski organ.

7 MATERIALNI POGOJI

Pouk mora potekati v primerno velikem, zranem in zvono izoliranem prostoru.

Uilnica mora biti opremljena s/z:

AV sredstvi;

raunalnikom in ustrezno programsko opremo;

LDC projektorjem;

klaviaturami;

Orffovimi in drugimi instrumenti;

glasbeno literaturo;

monostjo za predstavitve-projekcije in monostjo zatemnitve prostora.

8 ZNANJA IZVAJALCEV

Predmet Izvajalec Znanje

Glasba Uitelj Visokoolska izobrazba iz glasbene pedagogike, muzikologije ali

kompozicije in glasbene teorije.