-
Šturm Movia Pikol
Revija za ljubitelje vina, kulinarike
in drugih užitkovletnik VII • št. 3 • september 2009
8,00 € (za naročnike 7,25 €)
with some
content
in English
-
Oti ŠturmNe bi rekel, da zanj velja latinski Nomen est omen, da
že ime označuje človeka. Šturm je po nemško vihar, tudi napad in
naskok. Nič napadalnega ni v njem, nič naskokaškega. Deluje mirno
in zbrano, govori hitro, misli so jasne in tekoče, brez odvečnih
besed. Točno ve, kaj hoče povedati. Sediva v njihovi vinoteki
Grajska klet na metliškem gradu, na zadnji avgustovski dan.
Portugalke še niso trgali, pove, enkrat po osmem septembru jo bodo,
po njegovem 38. rojstnem dnevu. Mično mlado dekle naju postreže. Ga
vprašam, ali je to njegova hči, po očeh je podobna ženi Lidiji. Ne,
ni hči, njegovi Maša in Valentina sta mlajši, prva jih ima
sedemnajst, druga petnajst. Med pogovorom, vmes srkneva tudi Akord,
ki potrebuje nekaj več časa, da se izkaže v svojih krepostih, se mi
utrne, da bo vendarle nekaj na tem latinskem pregovoru. Oba Šturma,
oče in sin, oba Otmarja, a mlajšemu smo vedno rekli Oti, domačini
pa Ot’k, sta v belokranjsko vinogradništvo in vinarstvo prinesla
precej novega in svežega vetra, včasih celo vihar.
18 | posebneži
-
Šturmi ste, kot vas poznam, vinogradniški in vinarski
sa-mohodci. • Smo samouki, niti oče niti jaz se nisva vinogradniško
ali vinarsko šolala, izobraževala pač. Nikoli nismo bili v zadrugi,
učili smo se na lastnih napakah in izkušnjah. Izviramo iz starega
metliškega mestnega jedra, oče je elektroinženir in tudi jaz sem
šel po njegovi poti, čeprav sem želel postati kuhar, pa so me doma
prepričali v drug poklic. Do devetnajstega leta sem bil kar uspešen
smučar in kolesar, tudi državni reprezentant, potem sta prišli
družina in vojaščina,
po njej pa z mojo elektrotehniško izobrazbo ni bilo prave
službe, zato sem vse bolj pogledoval v naš vinograd. Leta 1996 sem
se sicer za leto in pol spravil v službo, a je prav takrat dobro
stekla tudi prodaja vin, tako da odločitev za vinogradniško pot
potem ni bila težka, čeprav niti domači niti prijatelji tega niso
odobravali. Razmere za to so se pripravljale že nekaj let prej. Od
očeta sem vi
nogradništvo prevzel leta 1992, pri enaindvajsetih letih, leto
pozneje in naprej smo na ljubljanskem vinskem sejmu na tristo
kvadratnih metrih ponujali svoja in druga belokranjska vina ob
odojkih, jagenjčkih in še čem. Tako se je ime Šturm pogosteje
slišalo tudi na drugi, ne le na južni strani Gorjancev.
Stvari so torej tekle v pravo smer, ampak enkrat je verje-tno
napočil odločilni trenutek. • To je bilo leta 1999, ko sem z
lastnimi sredstvi pod Sv. Ano zgradil
moderno in štiristo kvadratnih metrov veliko klet. To je bila
prelomnica zame osebno in takrat tudi za belokranjsko
vinogradništvo.
»Izvirni greh« pa je v očetovem vinogradu … • Za Belokranjca je
skoraj obvezno, da ima svoj vinograd, pa čeprav je meščan. Ali pa
prav zato. Pod Sv. Ano, tam, kjer sem postavil tisto klet, je
očetova mama Terezija po vojni kupila nekaj zemlje. Oče, ki je
študiral v Ljubljani, jo je hotel po
zneje prodati, vendar je kupec ponujal premalo, zato se je
odločil postaviti zidanico in od leta 1968 naprej saditi trte. Ker
mu je bil všeč rumeni muškat, ga je seveda posadil, pa čeprav
takrat v belokranjskem okolišu ni bil dovoljena sorta, ampak so ga
imeli skoraj vsi vinogradniki. Ne veliko, moral pa je biti pri
hiši. Ker je, kot pravijo doma čini, dober za zobat, za sode mazat
ali pa za vino popravljat. Pa še modri pinot in cabernet sauvignon
je takrat posadil, pozneje tudi laškega in chardonnay, vsega skupaj
približno dva tisoč trt.
Otmar Šturm
Mestni trg 25, 8330 Metlika mobitel: 041 632 470 vinoteka: (07) 305 89 99 telefaks: (07) 305 89 98 elektronski naslov: [email protected]
Ne posnemam slepo drugih. Tisti lev, ki posnema leva, ni več
lev, ampak opica.
20 | posebneži 21 | posebneži
-
Z bratom Tončkom sva kot najstnika pomagala, kolikor sva pač
mogla, in počasi je trta zlezla tudi vame.
Modri pinot je že dlje časa dovoljen v belokranjskem okoli-šu,
cabernet sauvignon pa še danes ni. Otmar je torej bolj ali manj
prisegal na »prepovedane« sorte. • Oče je veliko hodil po svetu,
spoznaval tuja vina in se ni obremenjeval s tem, kaj uradniška
stroka pri nas dovoljuje in česa ne, ampak je posadil tisto, kar mu
je bilo všeč. Je pa res, da se vinogradništvu ni posvečal iz
prestižnih ali prodajnih nagibov, želel si je le dobrega lastnega
vina zase in za svoje prijatelje, pa čeprav je bil s suhim (!)
rumenim muškatom letnika 1982 na mednarodnem ocenjevanju v
Ljubljani, ki je takrat zbralo mnogo več vzorcev in pomenilo precej
več kot danes, leta 1983 skupaj s Čurinom v izboru za šampiona.
_Poleg njiju so se za ta naslov potegovala samo tuja vina. Šampiona
seveda ni dobil, rumeni muškat je dobili zeleno luč v Beli krajini
šele leta 1986. Morda tudi zaradi tega vina.
Če danes Bela krajina ne bi imela rumenega muškata, če bi bil še
vedno samo za sode mazat, bi se lahko vsi skupaj te-pli po glavi.
Zagotovo je rumeni muškat prav tu našel sebi zelo primerno
rastišče, kar dokazujejo suha in zagotovo še bolj predikatna vina.
Nekaj podobnega se je po šturmovsko dogajalo še z enim aromatičnim
vinom. • Leta 1993 sem od soseda kupil vinograd, ki je bil že
obrezan.
Bil sem mlad in zaletav ter se niti nisem pozanimal, kaj je v
njem. Bilo je sedemsto trt traminca. Letnik 1994 je dal prvi
pridelek, in to kar suhi jagodni izbor. Povzorčevalec s kmetijskega
inštituta je zmajeval z glavo, češ to vino ne bo šlo skozi
komisijo, ker traminec v belokranjskem okolišu ni dovoljena sorta.
Najprej sem bil jezen na soseda, potem sem za komisijo to vino
prijavil kot zvrst – pod to oznako je zadostilo predpisom in
prestalo preizkušnjo. Ker pa daš zvrsti lahko ime, je tako najprej
nastalo Prepovedano vino, potem Prepovedan sad, nazadnje in po dveh
letih Prepovedan sadež. Ni jih bilo malo, ki so brili norca iz mene
in iz tega poimenovanja, čeprav je vino pobiralo vidna priznanja na
Vinski vigredi in drugje. Vedno sem se trudil, da je Prepovedan
sadež vsaj jagodni izbor. Če ni dosegel te predikatne stopnje,
potem ga ni bilo. S prvim januarjem 2005 je bil traminec uradno
potrjen kot dovoljena sorta tudi v Beli krajini. Da ne bo zamere,
pustimo ob strani zasluge za to. Meni je pomembneje, da ga imam
zdaj 2700 trt, da sem ga sadil, preden so ga uradniki požegnali, da
poleg predikatnih pridelujem tudi suhi traminec, odvisno od letine
in vremena. Če se ponudi predikat, to izkoristim, sicer je suhi.
Ampak na predikate ne čakam tja do nezavesti, do zgodnje
pomladi.
Vaš prvi suhi traminec je prišel na dan leta 2005, po ura-dnem
priznanju traminca, ampak nastal je že precej pred tem. Spet
šturmovsko vizionarstvo? • Na to se nisem oziral, letnik 2002 je
bil primeren za suho vino. Tisti traminec sem maceriral teden dni,
morda še dan več, dokler klobuk ni padel. Tako vino pa potem
potrebuje svoj čas, da primerno dozori, zato je šel iz kleti po
treh letih. Se je pač ujelo s tistim uradnim pečatom, ki so ga
naklonili tramincu.
Vsakoletno januarsko ocenjevanje v sosedski zidanici v Drašičih
in aprilsko za tradicionalno Vinsko vigred je ob množici suhih vin
pravi festival predikatnih vin, ne le belo-kranjskih, saj v Drašiče
zadnja leta prihajajo tudi predika-tna vina z vseh koncev Slovenije
in celo tujine. • Tudi drugi belokranjski vinogradniki so dokazali
ter dokazujejo vsako leto znova in znova, da so naše lege še kako
primerne za predikatna vina. Marsikateri poznavalec reče, da
belokranjski predikati, na splošno vzeto, vodijo v Sloveniji. Na
obeh omenjenih ocenjevanjih pa ne sodelujemo več. Se je zgodilo, da
katero od naših vin ni bilo prav razumljeno, ocenjevalcem sta
manjkali širina in odprtost za drugačnost, zato je pristalo na
repu.
Vina
Šturm • Zaznamujejo jih tri linije, ki se ločijo po etiketah: z belo
etiketo so opremljena sveža vina iz mlajših vinogradov, z modro
etiketo vina iz starejših vinogradov na izbranih, najboljših legah in iz odbranega grozdja, predikatna
vina pa so (bila) prepoznavna po sličicah na etiketah, zdaj jim pravijo zlata kolekcija. • Šturmovi skrbijo za 16 tisoč lastnih in 14 tisoč najetih trt na osmih hektarjih. • Bele sorte: rumeni muškat, traminec, sauvignon, chardonnay, laški rizling, renski rizling, kraljevina, beli pinot Rdeče sorte: modra frankinja, modri pinot, cabernet sauvignon, žametna črnina, portugalka • Kar so sadili sami, so vse na podlagi Paulsen (cepljenke iz italijanskega Rausheda). Ob sušah so se samo smejali.
Nepozaben
vinski veče
r
pri Šturmu
več na www.revija-vino.si in v E-obvestilih
At fi
rst g
lanc
e, on
e wou
ldn’
t qui
te sa
y th
at th
e Lat
in sa
ying
nom
en es
t om
en h
olds
true
in O
ti Št
urm
’s ca
se.
In G
erm
an, h
is su
rnam
e sta
nds f
or th
e sto
rm, a
s well
as f
or a
ttack
or a
ssau
lt. T
here
is n
othi
ng a
ggre
ssiv
e abo
ut h
is pe
rson
a, th
ough
. On
the c
ontra
ry, h
e app
ears
calm
and
colle
cted
, sp
eakin
g hi
s min
d in
a fl
uent
and
pre
cise m
anne
r with
out w
astin
g an
y w
ords
. And
yet
, dur
ing
our d
iscus
sions
in h
is Gr
ajsk
a kle
t win
e cell
ar in
the M
etlik
a ca
stle,
I b
egan
to se
nse s
ome t
ruth
beh
ind
the o
ld sa
ying
. Th
e Štu
rms,
fath
er a
nd so
n w
ho b
oth
go b
y th
e nam
e Otm
ar w
hich
is w
hy th
e you
nger
one
is u
sual
ly ca
lled
Oti, n
amely
bro
ught
a g
ust,
pe
rhap
s eve
n a
gale
of fr
esh
win
d to
the w
ineg
row
ing
and
win
emak
ing
of th
e Bela
Kra
jina
regi
on.
Whe
n it
com
es to
win
egro
win
g an
d w
inem
akin
g, b
oth
fath
er a
nd so
n ar
e self
-taug
ht. T
he el
der Š
turm
is a
n ele
ctric
al en
gine
er b
y ed
ucat
ion
an
d th
e you
nger
one
follo
wed
in h
is fo
otst
eps.
As th
ere w
asn’
t a p
rope
r eng
inee
ring
job
avai
labl
e upo
n hi
s ret
urn
from
the a
rmy
serv
ice, O
ti of
ten
foun
d hi
mse
lf gl
ancin
g at
his
fa
ther
’s vi
neya
rd, w
hich
had
bee
n pl
ante
d to
war
ds th
e end
of t
he si
xties
. Afte
r all,
it is
fittin
g fo
r a m
an o
f Bela
Kra
jina
to te
nd to
a v
iney
ard,
no
mat
ter t
houg
h he
lives
in th
e ver
y
cent
re o
f Met
lika
whe
re th
e Štu
rm fa
mily
hav
e the
ir ho
me.
In 1
992,
Oti
took
ove
r his
fath
er’s
win
egro
win
g
and
save
d en
ough
to b
uild
a la
rge a
nd m
oder
n ce
llar u
nder
St.
Ana
near
Vid
ošiči
in 1
999.
Thi
s was
a g
reat
land
mar
k for
him
per
sona
lly
and
at th
e tim
e also
for t
he w
ineg
row
ing
of B
ela K
rajin
a. A
fterw
ards
, the
re w
as n
o tu
rnin
g ba
ck.
Ne vidim razloga, da bi si zato belili glave, mirne duše lahko
shajamo brez teh ocenjevanj. Svojo pot smo pač začrtali
drugače.
Tudi z Akordom? Ta je iz dveh nekdanjih prepovedancev in … •…
kraljevine. Zanimiva sestava, kajne? Torej rumeni muškat, traminec
in kraljevina. V moji glavi je to vino zorelo zelo dolgo, prvega je
dal letnik 2005, ki je zunaj od letošnjega aprila. Zakaj
23 | posebneži22 | posebneži
-
taka sestava? Rumeni muškat in traminec imata za seboj že
povedano zanimivo in polnokrvno zgodbo, nekako sta zelo naša ali pa
moja, če hočete, kraljevina pa je v Beli krajini tradicionalna in
po svoje spet zanimiva sorta. Ker me je pogosto motilo, da so vina
predikatnih trgatev samo sladka, sem se odločil narediti nekaj
drugega, suhi predikat, če mu lahko tako rečemo. Torej, rumeni
muškat in traminec morata biti vsaj na ravni jagodnega izbora,
kraljevina pa najmanj pozne trgatve. Prvi dve sorti maceriram
skupaj, kraljevino posebej, oboje približno deset dni. Po starem,
kot nekdaj, saj so stari vinogradniki tudi v Beli krajini nekdaj
macerirali bele sorte. Akord je torej predikatno vino po starem
izročilu. Po končani maceraciji odleži tri leta v rabljenih barikih
različnih porekel in nekaj v večjih hrastovih 375litrskih sodih,
pred stekleničenjem ga tipiziram ter brez filitriranja in potrebnim
dodatkom žvepla napolnim. Je brez usedline, saj se je v treh letih
po naravni poti očistilo in zbistrilo.
Zakaj ime Akord? • Najprej sem se poigraval z imenom Noe, ker je
svetopisemski očak vzel na svojo rešilno barko pred vesoljnim
potopom tudi vinsko trto, menda prav rumeni muškat, ki je zagotovo
ena najstarejših žlahtnih vinskih sort. Potem sem se odločil za
Akord, ki ima več pomenov in ga razumejo tudi tuje govoreči. V
franco ščini accord pomeni skladnost, složnost, ubranost, v
angleščini prav tako, v glagolski obliki pa ga z nekaj domišljije
lahko prevedemo kot narediti nekaj po svoje, v glasbeni
terminologiji je akord sozvočje najmanj treh različnih tonov. Pa še
izgovori se trdo in tako je tudi to vino.
Meni se ne zdi trdo, saj ga imava prav zdaj v kozarcih. Tanini
se že čutijo, niso pa agresivni, vino ni trpko. Pred-videvam, da mu
kraljevina in traminec naklonita dovolj mehkobe, opazna je tudi
vabljiva svežina. • Suhega ekstrakta je 38 gramov na liter,
alkohola 14,8 volumenskega odstotka, ostanek nepovretega sladkorja
znaša 3,5 grama na liter. Te podatke povem, čeprav se z njimi ne
ukvarjam posebej. Visok ekstrakt in alkohol seveda zmehčata vino,
ki je v svojem bistvu provokativno. Tako vino ti je lahko zelo všeč
ali pa sploh ne, tretje poti preprosto ni. Bi rekel, da je za
poznavalce, radovedneže, avanturiste. Ker je zelo bogato in
kompleksno, ga lahko ponudimo tudi k rdečemu mesu, pikantnim sirom
in zahtevni sladici. V naši kleti stane brez davka 20 evrov in je v
višjem cenovnem razredu.
Bela krajina, pa naj mi zamerijo ali ne, se razen redkih izjem
predaja pravičniškemu vinogradniško-vinarskemu spanju. Kako tako
okolje sprejema vaše novosti? • Sem že prej povedal, da so se mi
zaradi Prepovedanega sadeža posmehovali. Tista pomanjševalnica,
tisti Ot’k, spet tisti ta mali Šturmov, vse to jim je bilo takoj
pri roki. Ne boste verjeli, ampak ko sem pred desetimi, enajstimi
leti dal na trg suhi rumeni muškat, sem izgubil precej strank. Že
že, so rekli, ampak muškat mora biti slajši. Tako je zakoreninjeno
v glavah in pika. Nekaj podobnega je zdaj z Akordom. Kot da bi
ljudje, tudi gostinci, ne vedeli, kaj se dogaja tam čez. Saj ni
treba po svetu, že v Sloveniji je dovolj takih vin. Celo več kot
marsikje drugje po svetu. Zato mora moj Akord obvezno spremljati
razlaga, zakaj je to vino tako, kako je nastalo, zakaj je drugačno,
kje je njegovo pravo mesto.
Na etiketah sem opazil, da piše Sturm, ne več Šturm kot nekdaj.
• Stari starši so se pisali Sturm, šele potem smo postali Šturm.
Ampak za spremembo na etiketah sem se odločil predvsem zaradi
tujcev. Sturm bodo čisto pravilno in po naše izgovorili, pri Šturmu
pa si lomijo jezike. Na sprednji etiketi je zato Sturm, na zadnji
pa še vedno piše: pridelal in polnil Otmar Šturm, Metlika, in tako
naprej, kar je treba tam napisati.
Ali toliko vina prodate na tujem, da je bila nujna taka
spre-memba? Mislil sem, da večino prodate doma, v vinotoču in
vinoteki. • Večino ga prodamo še vedno v Sloveniji, vendar je treba
misliti naprej. Je pa tudi vse več tujcev, ki se ustavijo v
vinoteki ali pridejo v vinotoč. Naš največji tuji trg je Hrvaška,
potem Avstrija, še nekatere druge države Evropske unije, pa Kanada.
V vinoteki in vinotoču prodamo četrtino našega vina.
Pod vinotoč si človek predstavlja neko beznico ali kvečje-mu
tretjerazredno oštarijo, vaš vinotoč pod Sv. Ano pri Vi-došičih pa
je nekaj povsem drugega. Že sam razgled je tako očarljiv, da bi
vašemu gurmanskemu zatočišču tam gori in sredi vinogradov
pristajalo katero drugo ime. • Nastal je iz zidanice, ki jo je
konec šestdesetih let prejšnjega stoletja postavil oče. Ime vinotoč
je posledica naše zakonodaje in se je prijelo, res pa je, da je tam
zdaj naša klet z degustacijskim prostorom, zgoraj pa prostor za
pogostitev. Začeli smo leta 1995, najraje sprejmemo zaključene
skupine do dvajset ljudi, ker so to po navadi dobri in motivirani
poznavalci vin, čeprav se tudi avtobusov ne branimo. Pri vsem tem
poslu sta oče in mama še
Ker me je pogosto motilo, da so vina predikatnih trgatev samo
sladka, sem se odločil narediti nekaj drugega, suhi predikat, če mu
lahko tako rečemo.
Nepozaben
vinski veče
r
pri Šturmu
več na www.revija-vino.si in v E-obvestilih
24 | posebneži 25 | posebneži
-
vedno nepogrešljiva, moja žena je že od vseh začetkov zraven,
hčeri pa se tudi postopoma vključujeta v to. Gre torej za družinski
projekt, sicer obilice dela ne bi zmogli. Oče je mojster za žar, on
je odgovoren za odojke in jagenjčke, mama in žena za značilne
belokranjske jedi, ki jih tu ponujamo, jaz za degustacije.
Vedno kadar sem bil ob taki ali drugačni priložnosti tu, v
vinotoču, me je presenetila izvirna domislica, tokrat de-nimo
orehovo jedrce v ovoju suhe slive in temne čokolade.
• Drobna presenečenja in majhne pozornosti sežejo ljudem do
srca. Sicer pa moramo pripraviti tudi kaj takega, da gre vštric z
našo slajšo modro frankinjo iz sušenega grozdja. Po pravici
povedano, nisem hotel sladke, ampak krepkejše rdeče vino, vendar ni
povrelo do konca. Koliko ima sladkorja, ne vem, z analizami se ne
obremenjujem, vem samo to, da ni moteč.
In potem ste, deset let po vinotoču, odprli še vinoteko Grajska
klet na metliškem gradu. Lepo vas prosim, sredi Bele krajine
ponujati vino, ko pa ima vsak polnokrven Belo-kranjec razen Tonija
Gašperiča svoj vinograd. Kaj ni to ne-kaj takega, kot bi šel v
Benetke prodajat golobe? • Ali pa pesek v Saharo. Ampak tudi na tem
območju nekaj svežega vetra ne more škoditi. Ta zamisel se nam je
kar dolgo motala po glavi. Predvsem zato, ker je v Beli krajini
težko prodajati buteljčna vina. Odprta že nekako, ampak buteljke?
Zato smo si rekli, da bomo z vinoteko in spremljajočimi dejavnostmi
v njej skušali ljudem, domačinom, približati buteljčna vina. K
sodelovanju sem povabil vse vidnejše belokranjske vinogradnike, saj
nisem želel ponujati samo svojih vin, pa še nekaj najboljših z
drugih koncev Slovenije, imamo pa tudi francoske šampanjce. Da bi
ljudi primerno izobrazili, smo pred leti pripravili someljejski
tečaj, ki je bil dobro obiskan. Po štirih letih opažam, da ima
zvečer večina gostov v rokah vinske kozarce. To je napredek,
čeprav, iskreno in brez olepševanj, še vedno ščijemo proti vetru,
še vedno se borimo. Da ne govorim, kaj je bilo na začetku. Veliko
pripomb smo slišali, ampak ne dobronamernih. Spet ta Ot’k in tako
naprej. Ko smo odprli vinoteko, smo čez noč zgubi
li vse belokranjske gostince kot odjemalce naših vin. Si lahko
mislite? V nas so videli samo konkurenta, ne pa promotorja
belokranjskih vin in kulture uživanja vina. Ko zdaj zvečer vidim
goste z lepim in pravim vinskim kozarcem v roki, vem, da smo se
prav odločili. Po štirih letih so se začeli vračati tudi nekateri
gostinci.
Da ne bova pozabila, kako se obnese nedovoljeni in
nepri-poročeni cabernet sauvignon v teh krajih? Saj še v njegovi
domovini, v Bordoju, ki je južneje kot Bela krajina, pošteni
vinogradniki jamrajo, da ne doseže primerne zrelosti vsako leto. •
Zanj se borimo in zdaj po toliko izkušnjah vemo, kako to gre.
Trgamo ga pozno, po žametni črnini, pridelek je skromen, manj kot
buteljka po trti. Lege okrog Sv. Ane mu očitno ustrezajo, sicer bi
ne nabral 95 in tja do 100 Oe stopinj sladkorja. Prej ga tako in
tako ne trgamo. V prodaji je z modro etiketo kot Vicas. Saj ni
težko uganiti, kaj to pomeni: vino cabernet sauvigon. Ampak to ni
naša udarna sorta.
Katera pa? • Dve sta, rumeni muškat in morda frankinja. Prvi z
dobrimi sedmimi grami kisline daje dovolj svežine, da je všeč
moškim, s približno 25 grami sladkorja in sortno aromatiko pa prav
tako prepriča ženske. Zaradi kisline je po dveh letih še vedno
živahno in sveže vino. Tudi modra frankinja spada v kategorijo
svežih vin, macerirana je teden dni, alkohola nima več kot 12
odstotkov, nekaj mesecev preživi v hrastovih sodih, ne v barikih,
da malo zadiha.
Tudi penine imate. • Iz tega ne delamo velike zgodbe, penina Ana
je za naše goste in na voljo v vinoteki. Pridelana je po klasični
metodi, je ekstra suha, od dve do štiri leta na drožeh, osnovno
vino sestavljajo chardonnay, modri pinot in žametna črnina, zadnji
dve sorti seveda na beli način. Torej dve klasični šampanjski sorti
za polnost in eleganco, naša žametovka pa za svežino.
Si mislim, da kot Belokranjec ne morete mimo Belokranj-ca PTP in
Metliške črnine PTP. • Seveda ju moram imeti in se podrejati
pravilniku, nista pa to naša vlečna konja. Toda januarja 2008
sprejeti pravilnik dela krivico obema vinoma, preveč kraljevine v
belokranjcu ga že do naslednje trgatve lahko naredi starikavega,
metliška črnina pa tako lahka, kot je zdaj, ni bila še nikoli.
Pravilnik je bil pisan na kožo velikih, da skozi metliško črnino
spravijo več žametovke, vendar zato trpi polnost vina. Obe vini sta
po mojem zdaj prešibki, premalo strukturni. Vsi vinogradniki bi
morali sesti za skupno mizo in doreči stvari.
Ali vas niso povabili, ko so snovali pravilnik? • Mene ne, kar
me niti ne preseneča. Za nekatere sem pač moteč.
Ste že slišali opazko, da ste belokranjski Movia? Ker se ne
udeležujete več narodno zavednih ocenjevanj, ker hodite po svojih
poteh, ker izstopate. • Ne, kaj takega do mene ni prišlo. Nikoli
nisem hotel biti največji ali najboljši. Delam, kot sam mislim, da
je najbolj prav. Hočem prisluhniti vsaki sorti posebej, vsakemu
vinogradu, vsaki legi, in narediti iz tega čim boljše vino. To je
vse. Ne posnemam slepo drugih. Tisti lev, ki posnema leva, ni več
lev, ampak opica.
Jože Rozmanfoto: Marijan Močivnik
prihodnjič:
Aleks Simč
ič
The t
wo
form
er “o
utla
ws”
and
the r
egio
nal K
ralje
vina
blen
d in
to A
kord
, a h
arm
ony
of th
ree v
arie
ties.
Mus
cat a
nd Tr
amin
er
beca
use t
heir
stor
y is
inte
rest
ing
and
close
ly re
late
d to
the Š
turm
fam
ily, a
nd K
ralje
vina
bec
ause
it is
a tr
aditi
onal
var
iety
of t
he B
ela K
rajin
a
regi
on. B
ecau
se O
ti w
asn’
t qui
te p
lease
d w
ith th
e fac
t tha
t all h
is Pr
ädika
t win
es a
re sw
eet,
he
dec
ided
to m
ake a
dry
Prä
dika
t win
e. Th
e gra
pes o
f Mus
cat a
nd Tr
amin
er m
ust b
e at l
east
of t
he B
eere
naus
lese g
rade
, w
hile
thos
e of K
ralje
vina
shou
ld b
e fro
m a
Spä
tlase
(lat
e har
vest
). Al
l thr
ee v
arie
ties a
re m
acer
ated
for a
bout
ten
days
, just
like i
n th
e old
tim
es.
They
then
mat
ure i
n oa
k bar
rels
for t
hree
yea
rs a
nd a
re b
ottle
d w
ithou
t filt
erin
g. A
kord
is th
eref
ore
a dr
y Pr
ädika
t win
e mad
e acc
ordi
ng to
a tr
aditi
onal
pro
cedu
re. I
t is m
ade f
or co
nnoi
sseu
rs, t
he cu
rious
and
thos
e with
a p
ench
ant f
or a
dven
ture
.
The t
wo
leadi
ng Š
turm
win
es a
re M
usca
t and
Bla
ufra
nkisc
h. B
oth
belo
ng u
nder
the s
o-cal
led fr
esh
line a
dorn
ed b
y a
whi
te la
bel.
The b
lue l
abel
mar
ks w
ines
mad
e fro
m se
lect g
rape
s fro
m o
lder
vin
eyar
ds o
n pr
emiu
m si
tes.
Pr
ädika
t win
es a
re fo
und
unde
r the
gol
den
colle
ctio
n, w
hich
can
be re
cogn
ized
by th
e illu
stra
tions
on
its la
bel. G
uest
s of t
he w
ine b
ar in
Met
lika
or
the w
ine s
hop
unde
r St.
Ana
can
also
enjo
y th
eir cl
assic
or e
xtra
dry
spar
kling
win
e Ana
, al
ong
with
typi
cal lo
cal d
ishes
and
a se
lect s
urpr
ise h
ere a
nd th
ere.
As tr
ue m
en o
f Bela
Kra
jina,
they
nat
ural
ly ca
nnot
do
with
out
the p
rote
cted
Belo
kran
jec a
nd M
etliš
ka Č
rnin
a w
ines
. The
se tw
o an
d m
ore c
ome f
rom
eigh
t hec
tare
s of l
and
w
here
the Š
turm
s ten
d to
their
30
thou
sand
vin
es.
27 | posebneži26 | posebneži
-
The Š
turm
fam
ily w
ineg
row
ing
craf
t,
now
on
win
e lab
els a
ppea
ring
as S
turm
to m
ake i
t eas
ier o
n fo
reig
n cu
stom
ers,
has s
ince
its s
tarti
ng d
ays s
omeh
ow b
een
m
arke
d by
two
forb
idde
n va
rietie
s: M
usca
t and
Tram
iner
. Th
e for
mer
was
pla
nted
by
fath
er O
tmar
alth
ough
it w
asn’
t allo
wed
in th
e Bela
Kra
jina
win
egro
win
g di
stric
t at
the t
ime,
simpl
y be
caus
e he r
eally
liked
it. H
is 19
82 d
ry
Mus
cat e
ven
man
aged
to b
ecom
e a ch
ampi
onsh
ip ca
ndid
ate a
t the
pro
min
ent
and
wid
ely re
cogn
ized
win
e com
petit
ion
in Lj
ublja
na, a
lthou
gh th
e “ou
tlaw
” Mus
cat w
asn’
t dee
med
fit f
or th
e hig
hest
hon
our
in th
e end
. Onl
y in
198
6 di
d th
e var
iety
fina
lly re
ceiv
e its
bles
sing
in B
ela K
rajin
a as
well
, per
haps
ow
ing
in p
art t
o th
is sp
lendi
d
win
e. Tr
amin
er h
ad b
een
plan
ted
by a
neig
hbou
r w
hose
vin
eyar
d Ot
i bou
ght i
n 19
93 w
ithou
t bein
g aw
are o
f wha
t lay
hid
den
with
in. T
he v
inta
ge 1
994
bore
its f
irst f
ruit
in a
form
no
less
er th
an th
e Tor
cken
beer
enau
slese
. As a
var
ieta
l win
e,
it w
ould
n’t h
ave m
ade i
t pas
t the
com
miss
ion,
sin
ce th
e var
iety
Tram
iner
then
was
n’t a
llow
ed in
the B
ela K
rajin
a w
ineg
row
ing
dist
rict e
ither
. Ot
i dec
ided
to re
gist
er it
as a
blen
d an
d na
med
it P
repo
veda
no v
ino
(forb
idde
n w
ine)
, late
r cha
nged
to P
repo
veda
n sa
dež
(forb
idde
n fru
it), w
hich
took
hom
e sev
eral
not
able
awar
ds fr
om lo
cal
and
othe
r com
petit
ions
. With
the J
anua
ry o
f 200
5, Tr
amin
er w
as o
fficia
lly a
ppro
ved
as a
n al
low
ed v
arie
ty
in B
ela K
rajin
a. Le
t’s n
ot d
iscus
s who
se m
erit
it w
as, w
e wou
ldn’
t wan
t any
one t
akin
g of
fenc
e.
One t
hing
is ce
rtain
, tho
ugh,
bot
h M
usca
t and
Tram
iner
hav
e fin
ally
foun
d th
eir p
lace
und
er th
e sun
in B
ela K
rajin
a as
well
.
28 | posebneži
