Delovanje ŠRT-ja in razvojni projekt »Grmčani beremo«

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma

Gabrijela Šturm, prof.Člani ŠRT

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in

vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

ŠRT

• izbira članov tima - zelo pomembno

• 6 članov iz različnih predmetnih področij (karakterno različni)

• začetek težak – skepsa, ponotranjenje novosti, KAKO??? navdušiti, prepričati kolektiv

• začeli smo z delavnicami, ki jih je predlagal Zavod

• delavnice so bile uspešne, upiranja sodelavcev ni bilo prav veliko

3-letno obdobje delovanja ŠRT

1. leto• člani ŠRT smo začeli z

uvajanjem novosti• počasi širili mrežo

sodelavcev, ki so spremembam naklonjeni2. leto

• oblikovanje projektnih timov (MP, TP, AP, PT za novo kulturo preverjanja in ocenjevanja)

• vodje PT so člani ŠRT + dva sodelavca (mreženje)

3-letno obdobje delovanja ŠRT

3. leto• nadaljevanje z uvajanjem novosti• učiteljev osebni razvojni načrt• razvojni načrti aktivov• izvajanje samoevalvacije (sodelovanje s

Šolo za ravnatelje)• oblikovanje dveh lastnih projektov:

- »Grmčani beremo«- »Učenje učenja«

Operativno delo ŠRT

• predstavitev učnih načrtov drugim učiteljem (avgust)

• določitev ciljev in prioritet razvoja ter oblikovanje okvirnega načrta vseh povezav (za vsak letnik posebej)

• vsak učitelj se vključi v vsaj v eno dejavnost (večina se jih vključi v več)

• pomembno, da učitelj uči vsaj dve leti zapored isti letnik

• tako oblikujemo Posodobitveni načrt

Operativno delo ŠRT

• zbrano gradivo je v zbornici šole in na oglasni deski – (sproti odkljukamo izvedeno dejavnost)

• izdelujemo poročila za Konzorcij• prenašanje informacij in znanj sodelavcem• opomnik o aktivnostih na pedagoških

konferencah• festival lastne dobre prakse (konec šol.

leta)

Skrb za trajnostni razvoj

• lasten zgled (vse nove posodobitvene možnosti najprej izvedemo in preizkusimo sami)

• k sodelovanju nenehno vabimo sodelavce• pripravljeni za posredovanje znanja• imamo pregled o opravljenem delu čez

leto (po načrtu) in opominjamo na dejavnosti, ki so bile načrtovane, a še ne uresničene

• redno srečevanje članov ŠRT-a na tedenskih srečanjih (ena ura v urniku)

Kako naprej?

4. leto• nadaljevanje z vpeljevanjem novosti in

projektov• izvajanje samoevalvacije • razvojni projekt »Klikerji«

Komentar članov ŠRT

+ stalnost ekipe+ preglednost nad celotnim posodabljanjem+ medsebojna pomoč+ zadovoljstvo nad opravljenim delom - rahel

premik v mentaliteti učiteljev/kolektiva

- preobremenjenost članov ŠRT-a (preobsežna, prepogosta poročila, odgovornost)

- pomanjkljiva usklajenost navodil (Zavod-Konzorcij)

Komentar članov ŠRT

Projekt »Grmčani beremo«

Vzrok:• med mladimi upada

veselje do branja, pomanjkanje bralne kulture

Cilj (kompetenca)• krepitev

sporazumevalne zmožnosti v maternem jeziku

Projekt »Grmčani beremo«

Obvezni cilj projekta je: dvig bralne kulture dijakov, ki ga bomo dosegali z naslednjimi podcilji:

• znajo poiskati ustrezno literaturo in informacije,• prepoznavajo in izpisujejo ključne podatke,• prepoznavajo različne pomene besed in

pomenskih razmerij,• izdelajo seminarsko nalogo, referat,

predstavitev, vezano na prebrano literaturo,• znajo narediti izvlečke,• širijo svoje obzorje, razgledanost in različna

znanja.

Dejavnosti v projektu

• branje različnih zvrsti besedil,• glasno branje,• s pomočjo literature predstaviti izdelek• iskanje sopomenk,• podčrtovanje ključnih besed• analize prebranega,• tekmovanja v branju,• razlage in primerjave podatkov,• govorni nastopi,• seminarske naloge, poročila

Potek projekta

Vsak učitelj v 1. in 2. letniku gimnazije je v osebnem razvojnem načrtu načrtoval dejavnosti v projektu.

• Potek projekta smo preverjali dvakrat, in sicer ob vsakem poročanju Konzorciju.

• Končno poročilo ob koncu pouka.

Aktivnosti

• SLO: v vsakem razredu 1 ura na mesec za predstavitev njihovega lastnega branja (v 5 razredih predstavili preko 80 besedil – kot govorni nastopi, v obliki dialoga, intervjuja, …

• MAT: dijaki berejo besedilne naloge, povedo bistvo s svojimi besedami, izpišejo pomembne podatke, povedo definicije novih pojmov in izreke z razumevanjem s svojimi besedami, …

Aktivnosti

• NEJ: pripravljali so se na nemško bralno tekmovanje in bralni maraton Pfiffikus 2010 (poglobljeno branje, postavljanje vprašanj, iskanje sopomenk, protipomenk, ključnih podatkov, … povzemali so besedila, jih samostojno obnavljali ter reševali naloge na delovnih listih.

• ANJ: sodelovali pri bralni znački Knjižni molj, brali članke z zanimivih področij in jih predstavljali pred razredom, iskali podatke na medmrežju ter s pomočjo medmrežja ustvarili predstavitve, ki so jih pokazali v razredu.

Evalvacija

• SLO: dijaki so ob končni evalvaciji dela pri SLO izpostavili lastne predstavitve branj kot zelo prijetne učne ure in želijo nadaljevati.

• MAT: mislim, da smo bili uspešni (glede na zelo obsežen učni načrt), če bi čas dovoljeval, bi bili lahko dijaki še bolj aktivni pri dejavnostih, ki smo jih omenili

Evalvacija

• NEJ: dijaki ne kažejo posebnega navdušenja za branje leposlovja, še posebej ne v nemščini; razlog je tudi prešibek besedni zaklad in pa premajhno število izvodov knjig. Kljub temu pa smo po tako kratkem času z doseženimi rezultati zadovoljni.

• ANJ: ugotavljamo, da dijaki (z redkimi izjemami) zelo neradi berejo in so zato takšne aktivnosti dobrodošle. Naš cilj pa je, da bi dijaki branje tudi vzljubili in samodejno posegli po knjigi.

Knjižnica

• izposoja v knjižnici se je v tem šolskem letu povečala za 9,9 %,

• dijaki so si izposojali veliko več tujih knjig,

• povečalo se je število ur pouka v čitalnici: delali so z različnimi viri: iskali članke v periodiki, v knjigah in na internetu, izdelovali plakate, predstavitve,

• povečala se je tudi izposoja strokovnih knjig in strokovnih revij.