TOREK, 15. FEBRUAR 2011 - European Parliament2011)02-15_SL.pdf · 2011. 7. 22. · ki je na porodniškem dopustu. Vsi ji pošiljamo najlepše želje. Pri tej zadevi je opravila sijajno

TOREK, 15. FEBRUAR 2011

PREDSEDSTVO: LIBOR ROUČEKpodpredsednik

(Seja se je začela ob 19.00)

1. Otvoritev seje

2. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravnedržave (razglasitev vloženih predlogov resolucij): glej zapisnik

3. Standardi emisijskih vrednosti za nova lahka tovorna vozila (razprava)

Predsednik. Naslednja točka je poročilo Martina Callanana v imenu Odbora za okolje,javno zdravje in varnost hrane o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta odoločitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot delcelostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil(KOM(2009)0593 – C7-0271/2009 – 2009/0173(COD)) (A7-0287/2010).

Martin Callanan, poročevalec . Gospod predsednik, z veseljem začenjam današnjorazpravo o mojem poročilu o emisijah iz lahkih gospodarskih vozil.

Preden se podrobneje posvetim besedilu, bi rad izrazil nekaj zahval: prvič, poročevalcemv senci iz vseh političnih skupin, drugič, poročevalcem in članom Odbora za promet inturizem ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za njihova mnenja, in tretjič,komisarki in njenim sodelavcem s tem v zvezi smo imeli niz zelo konstruktivnih sestankov.Četrtič, rad bi se zahvalil belgijskemu predsedstvu za zelo prizadevno delo pri tristranskihpogajanjih, in na koncu se zahvaljujem tudi Josu Vervloetu in Isobel Findlay iz Odbora ENVI,katerih pomoč ves čas postopka je bila neprecenljiva. Še zlasti dragocena je bila pomočIsobel pri zahtevnih komitoloških vprašanjih.

Predlagano zakonodajo pričakujemo že od prejema podobne zakonodaje za osebna vozila.Osebno sicer nisem bil povsem prepričan, da je ta zakonodaja nujna, saj lahka tovornavozila nabavljajo večinoma podjetja, velika in mala, ki se že tako ali tako zavedajo pomenagospodarnosti in učinkovitosti porabe goriva. Zato sem ves čas postopka menil, da jebistveno sprejeti ambiciozne, a stvarne dolgoročne cilje in ustrezne kratkoročne cilje, kibodo upoštevali tako življenjske cikle proizvodov v panogi kot okoljske izboljšave. Vsenaše razprave so bile posvečene predvsem dolgoročnim ciljem.

Prvotni predlog Komisije je bil 135 g CO2/km, ki pa ga je precej virov ocenilo kot preprostonedosegljivega. Razvojni in proizvodni cikel je v sektorju lahkih gospodarskih vozil daljšikot pri osebnih vozilih. Kot že ime pove, se lahka gospodarska vozila uporabljajo predvsemza poslovne namene in pri njih ni toliko manevrskega prostora za spreminjanje oblike aliteže, da bi zmanjšali emisije, kot pri osebnih vozilih. Zmanjšanje emisij je mogoče dosečipredvsem s prilagajanjem motorjev in mehanike vozil taki postopki pa so mnogozamudnejši in dražji kot preproste spremembe karoserije ali zmanjšanje teže vozila.

Zavedati se je treba tudi, da se v sektorju lahkih tovornih vozil v precej večji meri uporabljadizelsko gorivo kot pri osebnih avtomobilih. Ko je Komisija objavila svoj prvotni predlog,je veliko proizvajalcev jasno povedalo, da se ne bodo sprijaznili z vrednostjo, nižjo kot

1Razprave Evropskega parlamentaSL15-02-2011

160 g CO2/km, vrednostjo, ki smo jo mnogi v Parlamentu ocenili kot precej preveč medloin spravljivo. Na koncu smo dosegli dogovor o vrednosti, ki jo imate danes pred seboj, toje o razumni kompromisni vrednosti 147 g CO2/km.

Glede na višje stroške zmanjševanja CO2 pri lahkih tovornih vozilih in na daljše razvojnein proizvodne cikle osebno menim, da ta dogovorjena vrednost pomeni ustrezno ravnovesjemed izboljšanjem okoljskih standardov na eni strani in stvarnimi ter uresničljivimi cilji zaproizvajalce lahkih tovornih vozil na drugi strani. Da smo zaradi kompromisne vrednostidoživeli napade z obeh strani, z ene strani, da smo preveč naklonjeni industriji, z drugepa, da smo preveč prijazni do okolja, se mi zdi znak, da je naš kompromis morda ravnopravšnji.

Ena od rešitev v predlogu Komisije, za katero vse politične skupine soglašamo, da jeneizvedljiva, je zelo zapleteno vprašanje večstopenjskih vozil. Očitno ne bi bilo pravičnokaznovati proizvajalce osnovnih vozil, saj niso odgovorni za to, kar se z njimi zgodi vkasnejši fazi proizvodnje. Sveženj, ki ga imate pred seboj danes, vključuje tudi zelo smiselnpredlog, naj Komisija do konca leta to vprašanje ponovno preuči, in podlage za to preučitev.

Prepričan sem, da je sveženj, ki smo ga oblikovali v pogajanjih in ga danes predlagamoParlamentu kot spremembo 58, najboljši možni izid. Veseli me, da imampodporo upam večine političnih skupin. Zagotavlja ravnovesje med nujnostjo izboljšanjaokoljskih standardov in stvarnimi ter uresničljivimi cilji, ki ne bodo škodovali proizvajalcemali ogrožali delovnih mest v Uniji.

Na splošno nisem naklonjen sporazumom v prvi obravnavi in sem prepričan, da se jim jetreba izogibati, če je le mogoče. V tem primeru pa sporazum v prvi obravnavi zagotavljajasnost in gotovost panogi, ki se še bori s posledicami svetovne gospodarske krize, obenempa določa stroge, a pravične okoljske standarde, ki jih vsi željno pričakujemo. Upam, dase mi boste danes kolegi pridružili pri podpori svežnju.

Connie Hedegaard, članica Komisije. Gospod predsednik, najprej bi rada čestitalaporočevalcu gospodu Callananu in poročevalcem v senci za prizadevnost pri oblikovanjudogovora o predlogu Komisije glede lahkih gospodarskihih vozil. Kot je omenil žegospod Callanan, so bile v sedanjem obdobju po gospodarski recesiji razprave v resnicitežke.

Naj pojasnim: kompromisni sveženj, ki izhaja iz teh medinstitucionalnih razprav, je prinizu točk manj ambiciozen od predloga Komisije. Glavne razlike so: polna uskladitev skratkoročnim ciljem je odložena za eno leto, ravni kazni za neskladnost „premije zapresežne emisije“ so znižane in dolgoročni cilj je manj ambiciozen. Zato ne sme nikogarpresenetiti, če rečem, da bi mi bil bolj všeč bolj ambiciozen izid, in verjetno se mnogi medvami strinjate z menoj.

Vseeno pa ta kompromis pomeni pomemben korak naprej. Do leta 2020 se bodo povprečneemisije CO2 iz lahkih tovornih vozil v primerjavi z ravnijo 203 gramov CO2 na kilometerv izhodiščnem letu 2007 znižale na 147 gramov na kilometer. To pomeni povprečnoznižanje emisij voznega parka lahkih tovornih vozil za 28 % v 13 letih. Glede napričakovano širitev rabe lahkih tovornih vozil bo večja učinkovitost pomemben prispevekk zmanjšanju emisij v prometu.

Kompromis bo uporabnikom, predvsem malim in srednjim podjetjem, zagotovil čisteprihranke nad 2200 EUR na vozilo v celotni življenjski dobi vozila. Cilji bodo tudi

15-02-2011Razprave Evropskega parlamentaSL2

pospeševali inovacije v panogi in omogočili proizvajalcem izkoristiti možnosti za prehodv nizkoogljično gospodarstvo ter si tako dolgoročno okrepiti konkurenčnost. Ne smemopozabiti, da bo ta uredba proizvajalcem zagotovila pionirsko mesto tudi na trgih, kjer bodov prihodnje verjetno prav tako uveljavljeni podobni standardi za CO2, kar bo povečalopovpraševanje po učinkovitih vozilih.

Poleg tega bo uredba odpravila znatno razliko med zakonskima ureditvama za področjeosebnih in dostavnih vozil, s tem pa omilila neželene posledice uredbe o CO2 za osebnavozila. Pri velikih osebnih avtomobilih ne bo več mogoče izigravati standardov o emisijahCO2 preprosto s prerazporeditvijo vozila v kategorijo „lahkih tovornih vozil“ v postopkuhomologacije.

In končno, znano vam je, da so emisije v prometu danes večje kot leta 1990, s tem pa vveliki meri kvarijo dosežke v drugih sektorjih. To seveda ni trajnostno. Promet mora opaznoprispevati k uresničevanju skupnih ciljev EU na področju emisij CO2.

Ta uredba je še en instrument, ki bo pomagal državam članicam izpolniti zaveze zazmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 v sektorjih, ki jih EU ETS ne zajema.

Prepričana sem, da je doseženi sporazum še en dokaz zavezanosti Evropske unijeuresničevanju podnebnih ciljev in upam, da boste kompromisni sveženj pri današnjemglasovanju podprli.

Werner Langen, poročevalec Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (DE)Gospod predsednik, prva obravnava bi morala biti izjema. V tem primeru je mogoča, kersmo pri najbolj spornem vprašanju dosegli kompromis med predlogi Komisije, Odboraza okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.Tak izid je bil mogoč le zato, ker so nam za pogajanja podelile skupen mandat vse poslanskeskupine. Še zlasti bi se rad zahvalil gospodu Callananu za izkazano prizadevnost. Lahkosmo ponosni na to, kar smo dosegli. Izid je na mnogih področjih tak, kot ga je predlagalOdbor za industrijo. Prepričan sem, da smo začeli ambiciozen projekt, ki ga industrijalahko uresniči in ki bo uporabnikom omogočil nabavo cenovno dostopnih, sodobnihvozil z manjšimi emisijami CO2. To velja še posebej za mala in srednja podjetja, trgovce,prodajalce in mikropodjetja, ki uporabljajo vozila te vrste.

(Predsednik je prekinil govornika)

V gradivu Odbora za industrijo je točka, ki ni bila vključena, čeprav je bila vseeno sprejetas tesno večino. Zadeva predlog o omejevalnikih hitrosti. Zdaj je to prepuščeno državamčlanicam, ki bodo morale same sprejeti ustrezne predpise. Zato smo na splošno zadovoljnis kompromisom. Odbor za industrijo je pripravljen podpreti celotni sveženj.

Oldřich Vlasák, poročevalec Odbora za promet in turizem. – (CS) Gospod predsednik, drži,da je promet področje, na katerem je treba emisije zmanjšati. Vendar s preveč zagnanimzmanjševanjem emisij ne smemo ogrožati konkurenčnosti evropskih proizvajalcevavtomobilov Ta zahteva je še zlasti nujna v sedanji finančni krizi, ki je že doslej močnoprizadela evropsko avtomobilsko industrijo.

S tega vidika se mi zdi zmanjšanje povprečnih emisij novih lahkih tovornih vozil na147 g CO2/km precej ambiciozen cilj in z velikim zanimanjem čakam na študijoizvedljivosti, ki jo bo pripravila Komisija na podlagi posodobljenih podatkov.


Zelo pozorno pa tudi spremljam stalna prizadevanja Komisije in nekaterih drugih akterjev,ki pa se jim, nasprotno, zdi predlagani cilj precej neambiciozen, da bi ponovno odprlirazpravo o tej temi, s čimer skušajo spremeniti uredbo ter predpisati strožje cilje. Trdnosem prepričan, da gospodarski subjekti potrebujejo gotovost, da se zakonodaja ne bo vesčas spreminjala. Zdaj moramo proizvajalcem avtomobilom dovoliti, da zajamejo sapo inse lotijo razvoja novih motorjev, da se bodo lahko uskladili z novo zakonodajo in novimicilji.

V zvezi s tem menim, da moramo pozornost nameniti spremembi 24, ki obravnavarazširitev uporabe omejevalnikov hitrosti tudi na lahka tovorna vozila. Veseli me, da bomoto zadevo obravnavali posebej in da bo naša razprava stvarna, ne pa ideološka.

Predsednik. Gospe in gospodje, spoštovati moramo dodeljeni čas za govore, saj je našprogram poln, glasovanje pa imamo opoldne.

Richard Seeber, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, danes zastopamgospo Weisgerber, poročevalko v senci za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane,ki je na porodniškem dopustu. Vsi ji pošiljamo najlepše želje. Pri tej zadevi je opravilasijajno delo.

Na splošno smo s kompromisom zadovoljni. Ni ga bilo tako zelo težko doseči kot priavtomobilih, saj tema ne vzbuja toliko strasti. Vseeno pa smo se morali spopasti spomembnimi okoljskimi in gospodarskimi izzivi. Z vidika podnebne politike je pomembno,da se bremena porazdelijo enakomerno med vse člene verige in da vsak člen prispeva svojdelež. Paziti pa smo morali, da temu členu ne bi naprtili tolikšnega bremena, da bi se zlomil.Kaj mislim s tem? Stroški, povezani z ukrepi te vrste, seveda pomenijo malim in srednjimpodjetjem (MSP) velik izziv. Malo podjetje bodo precej skrbneje ocenilo, ali je vrednoobstoječe staro vozilo zamenjati in se odločiti za naložbo v novega. Zato smo morali svojopozornost preusmeriti s tehničnih vidikov na ekonomske. V tehničnem smislu bi lahkodosegli še precej več, vendar bi stroški za to neogibno doleteli MSP, kar pa ne bi prinesloželenih rezultatov.

Ali je uredba dobra ali ne, bomo lahko ocenili šele čez nekaj let, saj je uredba dobra le, čebomo predpisane ravni emisij tudi v resnici dosegli. Če se bomo zatekli zgolj kpredpisovanju kazni, svojega cilja ne bomo dosegli. Zelo pozorno moramo spremljati,kako se bodo zadeve razvijale.

Matthias Groote, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje,na začetku bi rad izrazil hvaležnost, da nam je uspelo tako plodno sodelovati. Danes smodosegli dober kompromis, dober z okoljskega in ekonomskega vidika. Čeprav bi po mojemmnenju lahko dosegli še več glede mejne vrednosti, je zakonodaja, ki jo sprejemamo danes,vseeno najstrožja na področju lahkih tovornih vozil na svetu. Tega ne smemo pozabiti.Gospa Hedegaard je že omenila, da je zunaj področja trgovanja z emisijami pomembnosprejemanje takih posebnih predpisov za male sektorje, saj nam omogoča uresničevaticilje, ki smo si jih zastavili. Če vozila porabijo manj goriva, je to v prid ne le podnebju,ampak tudi kakovosti zraka. Če bo predpisana meja 147 gramov, kar ustreza porabi 5,6litra dizelskega goriva, bodo vozila manj onesnaževala okolje. To pa pomeni tudi boljšokakovost zraka v naših mestih. Danes bomo napravili pomemben korak naprej.

Naša poslanska skupina bo glasovala za kompromisni sveženj, ker vsebuje pomembnotočko, ki pravi, da bomo morali najkasneje leta 2014 oceniti, ali bodo danes sprejeti ciljidoseženi in ali bodo potrebne dodatne spremembe na tem področju. Ta zahteva se naši


poslanski skupini zdi temeljnega pomena. S kolegom gospodom Pirillom sva obširnorazpravljala o naravi tega kompromisa, omenjena zahteva pa je bila eden od osnovnihpogojev za sprejemljivost kompromisnega svežnja.

Nekaj opomb glede prve obravnave smo že slišali. V prihodnje bi morali paziti, da bi bilosporazumov v prvi obravnavi manj. V tem primeru je sporazum sprejemljiv, saj je šlo pripogajanjih samo za 2 grama. Zato nam ni bilo treba uvajati druge obravnave. Če pa bi vsesprejeli že v prvi obravnavi, bi to pomenilo, da se Parlament odreka svojim pravicam.

Imam pa še eno pripombo, in sicer v zvezi s preskusnim ciklom. Zelo pomembno bo, dabodo v prihodnosti preskusni cikli standardizirani, upajmo, da nekoč po vsem svetu, inda bodo predstavljali stvarnost. Naši sedanji preskusni cikli niso realistični in na tempodročju so potrebne izboljšave. Mednarodna pogajanja o tem so v teku in upam, da sebodo uspešno zaključila, saj bi s tem dosegli, da bo zakonodaja odsevala dejanske voznecikle. Še enkrat bi se vam rad vsem zahvalil. Danes je dober dan za podnebno in okoljskopolitiko Evropske unije.

Holger Krahmer , v imenu skupine ALDE . – (DE) Gospod predsednik, pri razpravi osmiselnosti oblikovanja sporazuma že v prvi obravnavi se svojih načel ne bi smeli držatitako strogo, kot priporočajo nekateri kolegi poslanci. Odločitev bi morala biti odvisna odobravnavane zadeve. Kako poteka razprava? Kakšna so razhajanja? Pri uredbi o emisijahCO2 za lahka tovorna vozila se stališča institucij očitno niso močno razlikovala. Zato nimasmisla začenjati druge obravnave, razen o vprašanju, pri katerem je razprava burna, torejo dolgoročnem cilju.

Evropska komisija še ni zadovoljivo razložila in tudi iz ocen učinkov ni jasno, kako bilahko zmanjšanje emisij s sedanjih 230 gramov na 135 gramov čez deset let to sta številki,ki ju je pravkar omenila gospa Hedegaard uveljavili na ekonomsko sprejemljiv način.Zmanjšanje znaša 34 % in daleč presega naše druge podnebne cilje. Najpomembnejšanaloga Parlamenta je bila cilj spet približati stvarnosti in izvedljivosti z ekonomskega vidika.To smo storili. Veseli me, da je gospod Groote upošteval moje argumente, saj je povprečnaraven 147 gramov sicer res daleč stran od ravni, ki jo je prvotno predlagala Komisija, je patudi daleč najbolj ambiciozen cilj na svetu. Ne smemo si domišljati, da lahko omejitevemisij CO2 za lahka tovorna vozila reši svetovno podnebje.

Rad bi se zahvalil vsem, tudi poročevalcem, za trdo delo. Veseli me, da smo dosegli takoširoko večinsko podporo temu kompromisu.

Carl Schlyter, v imenu skupine Verts/ALE . – (SV) Gospod predsednik, rad bi se zahvalilporočevalcu, gospodu Callananu, za vrhunsko strokovnost in vključujoče vodenje pogajanj.

Ne bom pa izrazil zahvale za sklenjeni sporazum. Člani Skupine Zelenih/Evropske svobodnezveze smo prepričani, da je bil prvotni predlog Komisije dober in stvaren, sklenjenisporazum pa je žal vse prešibak. Prav nič ne bo pripomogel h konkurenčnosti avtomobilskeindustrije. Vprašanje je, kam bomo lahko prodajali vozila leta 2020? No, prodajali jihbomo v Azijo, tam pa bodo povpraševali po skrajno varčnih vozilih. Če bi res hoteliprispevati h konkurenčnosti avtomobilske industrije, bi torej morali predpisati mnogozahtevnejše cilje. Sporazum prav tako ne bo koristil okolju, saj tudi pri 28 odstotkovmanjših emisijah gospodarskih vozil nihče ne more trditi, da se do leta 2020 obseg prometane bo povečal. Torej ne bomo dosegli niti cilja 30-odstotnega zmanjšanja emisij, ki gabomo predvidoma sprejeli na pogajanjih v južnoafriškem Durbanu. Poleg tega odsporazuma ne bo imelo koristi niti gospodarstvo, saj nihče ne more pričakovati, da bodo


cene goriva leta 2020 še vedno na ravni 13 SEK ali 1,30 EUR na liter. Seveda bodo precejvišje. Zato so bili izračuni, ki so bili podlaga za prvotni predlog Komisije, mnogo boljrealistični, pa še ti so bili mnogo previsoki za smiselne ekonomske rezultate. Tako torejdoseženi sporazum ne bo koristil niti konkurenčnosti, niti gospodarstvu, niti okolju.

Nasprotno, prepričan sem, da bo naravni razvoj tehnologije prinesel višje dosežke, kot pajih predpisuje ta sporazum. Industrija bo morala načrtovati po zahtevnejših merilih, sajbodo uporabniki leta 2020 skoraj gotovo zahtevali vozila, katerih emisije ne bodo presegale120 g CO2/km.

Prav tako obžalovanja vredno je znižanje kazni za tiste, ki predpisanih vrednosti ne bododosegali. To pomeni, da ne bomo dosegli niti cilja zakonodaje razen če se bodo zadeveobrnile tako, kot se po mojem mnenju tudi bodo: z drugimi besedami, cilje bomo doseglipo zaslugi naravnega razvoja. Stvar je enaka kot pri olajšavah: slepijo nas, da so emisijemanjše, kot v resnici so, če električni avtomobil štejemo trikrat. Zato tega sporazuma žalne moremo podpreti, vseeno pa bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njem.

Miroslav Ouzký, v imenu skupine ECR. – (CS) Gospod predsednik, rad bi se vam zahvalil,ker vodite del razprave v češčini. Še posebej pa bi se rad zahvalil poročevalcem in glavnemuporočevalcu, Martinu Callananu, za opravljeno delo. Zakon, o katerem razpravljamo, senanaša na politiko podnebnih sprememb, ki jo gojimo v Evropskem parlamentu, in našazbornica ni kraj za kritiko te politike in celotne zamisli. Zavedati se moramo, da gre natem področju predvsem za enostranske korake Evropskega parlamenta, kakršnih zunaj EU,v drugih delih sveta, ne poznajo. Tehtati moramo, kaj bi lahko bilo smotrna motivacija,kaj pa nerazumno obremenjevanje evropskih podjetij, in trdno sem prepričan, da je toporočilo precej blizu smotrni motivaciji. Glede na to odločno nasprotujem besedamgovornika pred menoj, Carla Schlyterja. Evropski konkurenčnosti ne pomagamo in nebomo pomagali z oviranjem evropske industrije. Vsi podatki kažejo, da evropska industrijanazaduje in se seli v tujino. Ukrepi na področju lahkih tovornih vozil so mnogo boljzapleteni kot na področju osebnih avtomobilov in mnogo bolj obremenjujejo mala podjetja,kot smo v razpravi že slišali. Za konec bi se rad zahvalil vsem poročevalcem. Doseženikompromis štejem za izreden dosežek.

Sabine Wils, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje,preden spregovorim o lahkih tovornih vozilih, bi vas rada spomnila, da so evropskiproizvajalci avtomobilov z ustreznimi tehničnimi ukrepi dosegli cilje EU za izdelke gledeemisij CO2 več let pred rokom, letom 2015. Jasno je torej, da so proizvajalci pri pogajanjiho rokih in ciljih ukrepov za zmanjšanje emisij CO2 pri osebnih avtomobilih močnopretiravali, s tem pa jim je uspelo cilje oslabiti. Proizvajalci pri lobiranju v zvezi zzmanjšanjem emisij CO2 pri lahkih tovornih vozilih uporabljajo enak pristop. Zanima me,zakaj večina v Parlamentu zavestno ponavlja enako napako in ponovno popušča zahtevamavtomobilske industrije.

V današnjih časih podnebnih sprememb sta ključni vprašanji zaščita okolja in ohranitevprihodnosti za človeštvo. Če bi Parlament podprl predlog Komisije, bi s tem potisnilevropsko avtomobilsko industrijo v konico tehničnega napredka, s tem pa bi ji omogočilohranitev konkurenčnosti. Komisija je predlagala ciljno vrednost 135 gramov CO2 nakilometer. Po prehodnem obdobju bi morali proizvajalci to vrednost doseči šele leta 2020.Po mojem mnenju bi bilo to izvedljivo. Namesto tega pa smo pod pritiskom Sveta zazaprtimi vrati sprejeli slab kompromis, po katerem morajo proizvajalci do leta 2020zmanjšati emisije CO2 pri lahkih tovornih vozilih le na 197 gramov CO2 na kilometer. Ta


ohlapni kompromis je darilo industriji. Z olajšavami, postopnim uvajanjem in združevanjempa se bo ta skromna mejna vrednost še bolj razvodenela. Do takega šibkega izida, ki vsebujetudi celo vrsto lukenj, so privedli lobiranje proizvajalcev pri poslancih Parlamenta in pritiskidržav proizvajalk, in sicer Nemčije, Francije in Italije, v Svetu.

To poročilo je nesprejemljivo. Je v nasprotju s podnebnimi cilji EU in bo upočasnilo procesetehničnih inovacij. Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levicebo glasovala proti poročilu.

Paul Nuttall, v imenu skupine EFD . Gospod predsednik, moj oče je mali podjetnik. Imaelektrotehnično podjetje, ki ga je lahko ustanovil le po zaslugi davčnih olajšav in priložnosti,ki jih je v osemdesetih letih omogočila konzervativna ministrska predsednica in iskrenaevroskeptičarka Margaret Thatcher.

Kot vsi mali podjetniki je preobremenjen z administracijo in predpisi od katerih jih velikoprihaja od nas, iz Evropskega parlamenta. Malo podjetje mojega očeta ostaja malo podjetje.Vendar so taka podjetja temelj britanskega gospodarstva in njihov delež med vsemi podjetjiv Združenem kraljestvu znaša kar 73 %.

Moj oče vozi lahko tovorno vozilo in se, podobno kot večina drugih malih podjetnikov,bori za preživetje v sedanji recesiji. Močno me skrbi, da bo ta zakonodaja za vedno pokopalamala podjetja, kakršno je podjetje mojega očeta, saj slišimo, da bo lahko zvišala cenolahkega tovornega vozila celo za 5000 EUR. Mala podjetja si tak strošek v sedanjigospodarski stiski težko privoščijo.

Gospod iz poslanske skupine socialistov je dejal, da je danes dober dan za politikopodnebnih sprememb v EU. Če bomo predlog sprejeli, vam zagotavljam, da bo to slab danza mala podjetja po vsej celini.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu sčlenom 149(8))

Chris Davies (ALDE). Gospod predsednik, kako to, da spoštovani gospod ne razume,da je namen tega ukrepa izboljšati učinkovitost porabe goriva pri lahkih tovornih vozilih?To pomeni zmanjšanje stroškov vožnje z njimi, za vsako prevoženo miljo, v času, ko socene goriva rekordno visoke. To ne obremenjuje podjetij, ampak jim pomaga.

Paul Nuttall (EFD). Gospod predsednik, še enkrat se izkazuje, da v tej zbornici nimamopojma, kaj se dogaja v stvarnem svetu. Tam se ljudje mučijo, ta zakonodaja pa bo kot namje bilo jasno povedano povečala cene lahkih tovornih vozil, ki so prevozno sredstvomnožice malih podjetnikov po vsej celini. Ceno bo povečala za vsaj 5000 EUR. To jepopolnoma in skrajno narobe in tega si v času recesije ne moremo privoščiti.

Nick Griffin (NI). Gospod predsednik, ko poslušam razprave o tem, kako bi v imenupodnebnih sprememb malim ljudem iz žepov pobrali še več denarja, me osupljata dvestvari. Prva je, da nihče več ne govori o globalnem segrevanju. Celo najmanj seznanjeniposlanci so očitno doumeli, da so goljufije s podatki in rekordno hladne zime po vsemsvetu v javnosti utemeljeno zasejale dvome glede zavajajoče propagande o utapljanjusevernih medvedov.

Druga stvar je vozni park v naši kleti porscheji, mercedesi, BMW-ji, terenska vozila, pravirazstavni salon požrešnih razkošnih vozil ljudi, ki zaničujoče hupajo številnim belimdostavnim vozilom in naklepajo, kako bi še otežili delovni dan voznikom in lastnikom


teh vozil z omejevalniki hitrosti in denarnimi kaznimi, vse to v imenu dogme na osnovimajavih statističnih podatkov, ki jih razglaša klika kupljenih in plačanih akademikov sfinančno in medijsko pomočjo skrajno bogatega zelenega industrijskegakompleksa Ala Gora, princa Charlesa, Shella in Goldman Sachsa ki merijo samo na to,kako bi si prek subvencij za vetrne elektrarne in prek trgovanja z emisijami prigrabili šedodatno bogastvo iz davčne vreče.

Cenim prizadevanje nekaterih poslancev, da bi omilili vsaj najhujše skrajnosti te histerijeokoli CO2, preprosta resnica pa je, da je vsakdo, ki pripisuje kanček verodostojnostisleparskim trditvam o globalnem segrevanju, ki ga povzroča človek, udeleženec v najboljnevarni prevari v zgodovini. Da, najbolj nevarni, saj z njo ne le ropamo navadne ljudi inuničujemo industrijo Zahoda, ampak s stradanjem spravljamo v smrt več sto tisoč otrokv najrevnejših predelih sveta, ker pridelavo za prehrano nadomešča pridelava zaproračunsko subvencionirana biogoriva. To pa povečuje dobičke podjetja Monsanto inkolegom poslancem omogoča v celoti plačane obiske plantaž oljnih palm v Maleziji, torejje zadeva očitno v redu, ali pač ne?

Ne, ni v redu, še zlasti zato, ker odvrača našo pozornost od prave krize ne gre za našeizpuste ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv, ampak za to, da nam začenja zmanjkovatinafte, ki poganja našo civilizacijo. Vsak dan, ki ga zapravimo za govorjenje o zmanjšanjuizpustov najpomembnejšega naravnega gnojila, pomeni izgubljen dan v borbi za to, kakopreživeti več in več ljudi z manj in manj energije. Če to ne bi bilo tako tragično, bi bilokomično.


Carl Schlyter (Verts/ALE). Gospod predsednik, gospod Griffin se moti, ko pravi, dasmo po vsem svetu imeli hladno zimo. To velja samo za nekatere predele severne Evropein nekatere osrednje predele ZDA. V svetovnem merilu je bilo leto 2010 drugo najboljvroče leto od začetka zapisovanja podatkov. Tudi to, da imamo pri nas mraz, je mogočelogično napovedati, saj taljenje arktičnega ledu potiska vode zalivski tok v globino, torejza pojav imamo razlago. Torej: ne, leto 2010 je bilo zelo vroče leto, podnebne spremembeso dejstvo, ukrepi, ki jih sprejemamo, pa so koristni za gospodarstvo.

Nick Griffin (NI). Gospod predsednik, ne vem, ali vsi v Parlamentu vedo, ampak včerajso imeli v Koreji najhujše sneženje v zadnjih 100 letih, torej ne gre le za nekaj predelovsveta. Prav tak metež je bil pred dvema letoma v Københavnu med konferenco o podnebnihspremembah, v Cancúnu pa so imeli med konferenco o podnebnih spremembah najnižjetemperature v zadnjih desetletjih.

Drugič, nikakršnih dokazov ni, da staljena voda iz Arktike ovira zalivski tok. Prav nikakršnihsprememb razmer ni. Tretjič, vaš argument bi bil bolj prepričljiv, če bi računalniški modelipodnebnih sprememb pojav napovedali pred nekaj leti. Niso ga. Pred nekaj leti smoposlušali, da naši otroci ne bodo poznali snega. Kakšne nesmiselne napovedi!

In za konec, kar zadeva statistične podatke v podkrepitev trenda globalnega segrevanja,nihče v razpravah ne upošteva ključnega dejstva, da je 65 % vseh vremenskih postaj nasvetu nameščenih manj kot 10 metrov stran od umetnih virov toplote. Skoraj vse postajeso postavljene v mestih. Po razpadu Sovjetske zveze so večino vremenskih postaj v naravnohladnih predelih ukinili. To je še dodatno popačilo statistične podatke, ki so že v bistvu


lažni, kajti ljudje skušajo ob podpori Združenih narodov na vsak način dokazati, dapodnebne spremembe povzroča človek, da bi lahko vsilili svoje rešitve.

Françoise Grossetête (PPE). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, rada bi začela sčestitko poročevalcu za doseženi sporazum. Sporazum je bilo težko doseči, kot jasno kažetudi naša razprava. Mislim, da se lahko s tem vsi strinjamo.

Res je, podnebne spremembe so stvarnost, ampak gospodarska vozila niso vozila, ki bi jihljudje kupovali iz čistega veselja ali iz strasti do vožnje z njimi. Ta vozila so delovnipripomoček, to pa pomeni, da cilj 147 gramov CO2 do leta 2020 pomeni pravšnjeravnotežje. Meni osebno bi bila sicer bolj všeč nekoliko višja vrednost, vendar je končnipredlog vsaj bolj uravnotežen kot prvotni predlog Komisije. Predlog Komisije biproizvajalcem vsilil tehnološke cilje, z njimi povezani stroški inovacij pa bi znatno finančnoobremenili končne uporabnike, ki jih ne želimo kaznovati, saj že tako preživljajo izrednotežavno krizo.

Pozdravljam pa uvedbo spodbud za proizvodnjo visoko učinkovitih vozil in kazni zaproizvajalce, ki ciljev ne bodo dosegali. Vse to je korak v pravo smer.

Veseli me tudi, da uvajamo kazni. Veseli me, da nam je uspelo najti skupni imenovalec prikaznih, ki so enake kot pri osebnih vozilih. Zato bom z veseljem glasovala za to poročilo.

Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, za prehod nanizkoogljično gospodarstvo in uresničitev ciljev iz svežnja o podnebnih spremembahmoramo določiti pravila za urejanje emisij CO2 v različnih sektorjih, tudi v avtomobilskem.

Zelo me veseli izid pogajanj, to je sporazum s Svetom o omejitvi emisij na 147 g CO2/kmdo leta 2020. Ta omejitev je uresničljiva, pomeni pa tudi sijajno uravnoteženje okoljskih,socialnih in industrijskih vidikov. Upam, da sem k temu nekaj prispeval tudi osebno kotporočevalec v senci za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Doseženi sporazum upošteva gospodarsko krizo, ki jo preživlja sektor, pa tudi smiselnoupošteva razlike med področjem osebnih vozil in področjem lahkih tovornih vozil. Enakokot pri uredbi o osebnih vozilih bo evropska avtomobilska industrija zmogla razviti zeleno,konkurenčno in okolju prijazno tehnologijo tudi za lahka tovorna vozila. Upam, da boznala izkoristiti okoljski izziv za še intenzivnejša vlaganja v inovacije in raziskave.

Chris Davies (ALDE). Gospod predsednik, morda bi se morali vprašati, ali ne bi dosegliveč, če bi bil ukrep namesto na izboljšave pri emisijah CO2 usmerjen na izboljšaveučinkovitosti porabe goriva pri lahkih tovornih vozilih. V praksi gre seveda za isto stvar,ampak prvo velja za poslovni strošek, drugo pa za prihranek.

Gospod Nuttall pravi, da bo naš ukrep zvišal ceno vozila za 5000 evrov. Po mojem mnenjuje ne bo zvišal niti za evro. Ponovimo našo razpravo čez tri leta in ugotovimo, kdo imaprav. Danes stane sodček nafte 100 USD. To je več od vrednosti, ki jo je privzela Komisijapri svoji oceni. Možni prihranki podjetij so večji in upam, da lahko poslanska skupina EPPto prizna. Poslanska skupina EPP govori v imenu velikih podjetij in proizvajalcev, ne pa vimenu vseh podjetij, ki uporabljajo lahka tovorna vozila in ki za zniževanje stroškovpotrebujejo tehnologijo za učinkovitejšo porabo goriva.

Proizvajalci so v zadnjih letih dosegli znaten tehnološki napredek. Pri teh ambicijah jihmoramo podpirati. Upam, da bo Komisija čez nekaj let opravila ponoven pregled inposkrbela, da se bodo te ambicije lahko ustrezno uresničile.



Paul Nuttall (EFD). Gospod predsednik, ali spoštovani gospod res misli, da je pravglasovati za zakonodajo, ki bo dejansko zvišala cene vozil? Da jih bo zvišala, veva tako jazkot on. Končna posledica bo zapiranje malih podjetij v Liverpoolu in Manchestru v mojemvolilnem okrožju. Ali res misli, da je to pravično? Ali misli, da je to moralno? Ali jepripravljen to zagovarjati v predvolilni kampanji čez tri leta?

Chris Davies (ALDE). Gospod predsednik, vlada Združenega kraljestva, to je ministrstvoza promet, je pravzaprav opravila oceno učinkov tega ukrepa. Ugotovila je, da bo ukrepza podjetja verjetno še bolj koristen, kot je ocenila Komisija.

Čisti prihranki pri uporabi vozila pri sedanjih rekordno visokih cenah goriva presegajomorebitne višje cene vozila čisti prihranki za podjetja in nižje cene za potrošnike. Protitemu se tako odločno bori Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva. V svojem bojusili podjetja v višje stroške, kot so v resnici potrebni.

Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prvotni predlog jepredvideval dolgoročni cilj mejnih vrednosti emisij lahkih tovornih vozil 135 g CO2/kmdo leta 2020. Po soglasnem mnenju proizvajalcev pa take vrednosti tehnično ni mogočedoseči.

Če bi poročilo sprejeli v prvotni obliki, bi na svetovni ravni zmanjšali emisije CO2 za0,00014 %, kar moramo primerjati z izredno velikimi ekonomskimi učinki, ki bi samo vEvropi znašali 45 milijard EUR, to pa bi samodejno zvišalo povprečno ceno vozila zapribližno 3800 EUR.

Ob teh problematičnih vprašanjih smo v prvi obravnavi dosegli sporazum s Svetom, pokaterem je treba do leta 2020 doseči mejno vrednost emisij 147 g CO2/km, izvedljivosttega zmanjšanja pa mora do januarja 2013 oceniti Komisija. Kakorkoli že, ta odločitev ječista politična odločitev in nima nikakršne povezave z dejanskimi razmerami v panogi inna trgu ali z dejanskimi interesi potrošnikov.

Glasovali bomo proti poročilu, saj menimo, da so ekonomski učinki preveliki glede nanepomembno zmanjšanje emisij CO2 na svetovni ravni.

Pilar Ayuso (PPE). – (ES) Gospod predsednik, najprej bi rada čestitala poročevalcugospodu Callananu za trdo delo, še zlasti pa za doseženi optimalni izid. Pri tako zahtevniuredbi je bilo vse prej kot lahko doseči sporazum že v prvi obravnavi.

Avtomobilska industrija je za Evropsko unijo ključnega pomena. Poleg tega si ta industrijaprizadeva prispevati k uresničevanju ciljev Evropske unije na področjih zmanjševanjaemisij in tehnoloških inovacij.

Doseženi sporazum pomeni trden okvir, ki našim proizvajalcem vozil zagotavlja pravnogotovost. Prepričana sem, da so cilji zmanjševanja emisij obenem ambiciozni in realistični.Proizvajalci bodo morali do leta 2020 doseči raven emisij 147 gramov CO2 na kilometer.Verjamem, da jim bo to uspelo, s tem pa bodo prispevali k uresničitvi cilja Evropske unije,da do tega leta zmanjša emisije za 20 %.

Nova uredba pa vsebuje tudi druge zanimive elemente, na primer olajšave in spodbujanjealternativnih goriv. Jasno spodbuja biogoriva v skladu s cilji EU glede obnovljivih goriv do


leta 2020. To očitno dejstvo izpostavljam, ker ciljev do leta 2020 ne bomo mogli uresničiti,če se bo Komisija še naprej tako obotavljala pri predlogih o biogorivih.

Svoj govor bi rada zaključila s čestitkami poročevalki v senci za poslansko skupino Evropskeljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki je pravkar postala mati in je s trdim delomprispevala k uspešnemu sporazumu.

Marita Ulvskog (S&D). – (SV) Gospod predsednik, na začetku bi se rada zahvalilaporočevalcu gospodu Callananu, poročevalcem v senci in vsem drugim, ki so sodelovalipri oblikovanju te uredbe. Končno bomo dobili zakonodajni instrument za emisije iz lahkihgospodarskih vozil in to je pomembno. Uredbo je treba čim prej uveljaviti.

Pri tem pa nismo šli tako daleč, kot smo si želeli mnogi med nami, in menim, da je prav,da o tem spregovorimo odkrito in pošteno. Pred seboj imamo odločitev, povezano zokoljsko in industrijsko politiko, na katero sta očitno vplivala gospodarska kriza in dejstvo,da se je vrsta evropskih vlad, konzervativnih, desno usmerjenih vlad, odločila za odzivanjena krizo zgolj s krčenjem stroškov namesto z naložbami. Posledici take izbire sta visokabrezposelnost in skromno povpraševanje, ki zadeva tako industrijo osebnih avtomobilovkot industrijo lahkih gospodarskih vozil. Seveda bi temu lahko rekli realizem, v resnici pagre zgolj za vsiljeno prilagajanje gospodarski krizi in varčevalni politiki.

Komisija je bila tako celo bolj ambiciozna kot parlamentarni Odbor za okolje, javno zdravjein varnost hrane, kar je nenavadno. Veseli pa me, da odločitev predvideva tudi pregledciljev emisij v letu 2014. Upam, da bomo tako imeli še eno priložnost pokazati svojo resnozavzetost in bomo preprečili, da bi se konkurenčnost in vzvišene ambicije podnebnepolitike med seboj izključevali, ter poskrbeli, da bosta to dva vidika, ki se dopolnjujeta.

Corinne Lepage (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, za končni kompromisbom glasovala z odporom. Pogajanja so bila grozna in po mojem mnenju je naše glasovanjesamo vsiljena posledica merjenja moči med Parlamentom in Svetom.

Velikim državam proizvajalkam je ob podpori večine poslancev, dovzetnih za argumenteindustrije, uspelo preprečiti, da bi sprejeli bolj ambiciozne cilje zmanjšanja emisij. Najizpostavim, da je Komisija predlagala cilj 135 gramov na kilometer do leta 2020. Parlamentje torej manj ambiciozen kot Komisija in to je obžalovanja vredno.

Avtomobilska industrija, ki se je borila proti temu besedilu in nekaj novih primerov smodoživeli pred kratkim se očitno ne zaveda, da ji lahko pionirska vloga pri zmanjševanjuemisij samo koristi, še zlasti glede na to, da raziskava, ki jo je lanskega novembra opravilaEvropska federacija za promet in okolje, kaže, da tehnološke rešitve že imamo. Raziskavaugotavlja, da so evropski avtomobilski proizvajalci v letu 2009 zmanjšali emisije CO2negospodarskih vozil za 2-10 %, eden od japonskih proizvajalcev pa je ta cilj skoraj dosegelže pred šestimi leti.

Za kompromis bom glasovala, ker bi drugače lahko v drugi obravnavi ogrozili še ta dosežek,kakor koli skromen je že. Rada pa bi poudarila, da proizvajalcem z obrambo sedanjegastanja ne delamo nikakršne usluge, oblasti pa se s tem, ko ne spodbujajo inovacij, izneverjajosvojim pravim dolžnostim.

Elisabetta Gardini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, doseženi izid jeskrajno ambiciozen. Naj vas opomnim, da so emisije CO2 iz teh vozil danes na ravni200 gramov na kilometer. Zmanjšanje na 147 gramov torej pomeni znižanje mejne


vrednosti za več kot 25 %. Poleg tega bi rada poudarila, da je vsako dodatno zmanjšanjedražje od prejšnjih, zato moramo biti previdni.

Prav tako menim, da vozil te kategorije ni mogoče primerjati z osebnimi vozili, kar pa sev tem parlamentu vse prevečkrat dogaja. Proizvodni cikli so mnogo daljši, ukrep pa biprinesel le 1,5-odstotno zmanjšanje emisij CO2 v celotnem prometnem sektorju.

Če ne bomo določili naših osrednjih ciljev, bomo na koncu kaznovali sektor, ki je že doslejutrpel nenadni upad poslovanja za več kot 30 %, predvsem pa prizadeli mala in srednjapodjetja, ki smo jim ravno pred 12 urami v naši zbornici zagotovili podporo zaradi njihoveizjemne gospodarske in socialne vloge, saj edino ta podjetja v resnici ustvarjajo novadelovna mesta v Evropi. Zato moramo biti zelo previdni.

Pozdravljam opravljeno delo, potreben pa je tudi pazljiv nadzor.

Saïd El Khadraoui (S&D). – (NL) Gospod predsednik, besedilo, ki ga imamo pred seboj,je v resnici kompromis in želeli bi, da bi bilo tu in tam nekoliko bolj ambiciozno, še zlastipri časovnem načrtu in višini kazni.

Na drugi strani pa je pomembno, da določimo standarde emisij tudi za to kategorijo vozil inodpravimo praznino, ki smo jo dopuščali doslej, saj kategoriji osebnih vozil in težkihtovornih vozil že ureja niz pravil. Zadeve se odvijajo v pravi smeri, vendar kot ste dejalitudi sami je število lahkih tovornih vozil v zadnjih letih skokovito naraslo in videti je, dabo naraščalo tudi v prihodnjih letih.

Kot član Odbora za promet in turizem bi se rad ponovno dotaknil omejitev hitrosti. Vnašem odboru smo predlagali, naj od leta 2018 velja omejitev hitrosti 120 kilometrov nauro, kar vsekakor ni nesmiselno. Znano je, da za težka tovorna vozila omejitev hitrosti ževelja, in menim, da bi bilo z vidika okolja in varnosti prometa priporočljivo omejitevpredpisati zakonsko. Zdi se mi, da bi to morali storiti na evropski ravni, saj tega ni smiselnoprepuščati državam članicam.

Zato bi vas rad, komisarka, pozval, da še enkrat preučite to vprašanje skupaj s svojimkolegom Kallasom ki je tudi prisoten v dvorani in da oblikujete ustrezen predlog. Menim,da bi bilo to koristno za vajina resorja: okolje in varnost v prometu.

Christa Klaß (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospa Hedegaard, gospe in gospodje,danes ne razpravljamo o podnebju. Ne, naš namen je le doseči, kar je mogoče. Pozdravljamkompromis, ki je bil dosežen. Z omejitvijo emisij na 147 gramov na kilometer do leta 2020predpisujemo zelo jasne standarde. Tako bomo spodbudili razvoj novih tehnologij zaučinkovitejšo porabo goriv in boj proti podnebnim spremembam. Te inovacije bodokoristile tudi uporabnikom, saj jim bodo prihranile gorivo, s tem pa tudi stroške.

Mala dostavna vozila uporabljajo predvsem trgovci, mala in srednja podjetja, kmetje invinogradniki. Njihove vožnje so v glavnem kratke, vozila pa navadno uporabljajo dolgaleta, dokler podjetja ne prevzame naslednji lastnik. Zato morajo stroški teh vozil ostatiobvladljivi. Višjo nabavno ceno morajo upravičevati večja energetska učinkovitost inprihranki energije. Dolgoročni cilj za leto 2020 pušča dovolj časa, da lahko raziskovalneustanove in industrija razvijejo in začnejo izdelovati nove motorje. Cilj, ki smo si ga zastavili,je realističen in uresničljiv, obenem pa še vedno učinkovit. Upam, da bo predlog deleženširoke podpore.


Bogusław Sonik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, vsi, ki se ukvarjajo s cestnimprometom, tako proizvajalci osebnih avtomobilov kot proizvajalci lahkih gospodarskihvozil, bi morali prispevati k omejevanju skupnih emisij CO2. Zato pozdravljam kompromis,ki so ga dosegli Evropski parlament, Svet in Evropska komisija in ki določa mejne vrednostiemisij ter kazni za tiste, ki mejnih vrednosti ne bodo spoštovali.

Obvezne in ambiciozne mejne vrednosti, ki so obenem tudi realistične, pomenijo izzivinovatorskim močem v evropski avtomobilski industriji. Pomenile bodo tudi spodbudok okrepitvi raziskovalne in razvojne dejavnosti pri iskanju novih projektnih rešitev zaizdelavo okolju prijaznejših vozil. Zagotoviti si moramo lastne zelene tehnologije, da namvozil ne bo treba uvažati, kar se nam dogaja pri hibridni tehnologiji. Prepričan sem, dabodo zakonodajne odločitve spodbudile evropske proizvajalce k spoznanju, da so zelenetehnologije razvojna priložnost.

Dominique Riquet (PPE). – (FR) Gospod predsednik, rad bi začel s čestitkami poročevalcuza njegovo stališče in z ugotovitvijo, da je Parlament stisnjen v kot med Komisijo, ki je zeloambiciozna, in Svetom, ki je, kot navadno, zadržan, med podnebnimi skeptiki inpodnebnimi kritiki, med podporniki industrije in okoljevarstveniki. Njegovo stališče jetako uravnoteženo, a še vedno ambiciozno, saj bo cilj 147 gramov do leta 2020 industrijiomogočil dovolj časa za tehnološki preskok, obenem pa jo silil k zelo učinkovitemudelovanju. Podaljšanje prehodnega obdobja do leta 2018 je koristno, saj bodo tako raziskavein proizvodnja čistih vozil privlačnejše.

Zaključil bi rad z dvema pripombama. Vsekakor se mi zdi dobro, da je predlog sprejet žev prvi obravnavi, in ne razumem popolnoma mnenja kolega poslanca pred menoj, da bimu bilo ljubše, če bi imeli tudi drugo obravnavo. Drugič, tako kot gospod El Khadraouimočno obžalujem, da nimamo omejevalnikov hitrosti, saj nas bodo zato tudi v prihodnjena avtocesti prehitevala edina vozila, ki še vedno ne spoštujejo omejitev hitrosti, namrečlahka gospodarska vozila.

Marian-Jean Marinescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, ta uredba pomeni koraknaprej pri postopnem uresničevanju ciljev zmanjševanja emisij CO2 iz lahkih tovornihvozil v Evropi. Te cilje bo mogoče doseči z vzpostavitvijo sistemov spodbud za učinkovitejšavozila in s kaznimi za proizvajalce, ki ciljev ne bodo dosegali.

Menim pa, da nova zakonodaja o zmanjšanju emisij CO2 ne bi smela ogrožati položajaproizvajalcev vozil ali položaja uporabnikov. Nova uredba mora upoštevati potrebe malihin srednjih podjetij ter evropskih proizvajalcev vozil, ki zahtevajo, naj se mejne vrednostionesnaževanja začnejo uvajati postopoma po letu 2015, saj so vozila, ki bodo v prodajileta 2014, že v fazah razvoja in proizvodnje. Vrednost 147 gramov je v primerjavi zvrednostmi, ki so se omenjale, sprejemljiv kompromis. Komisija pa mora pazljivo spremljatiodnose med avtomobilsko industrijo in uporabniki, in ocenjevati učinke tega ukrepa nacene, s tem pa tudi na poslovanje malih podjetij.

Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE). – (PL) Gospod predsednik, proizvodnja lahkihtovornih vozil in z njo povezana tehnologija zahtevata mnogo večje naložbe indolgoročnejše strateško načrtovanje kot pri osebnih avtomobilih, pa tudi proizvodni cikelje daljši. Odobritev tako dolgoročnega cilja je bila v tem primeru nujna, da ima industrijazagotovljeno potrebno gotovost za proizvodnjo. Na drugi strani pa tudi ciljne mejnevrednosti 147 g do leta 2020 ne smemo podcenjevati. Začetni, kratkoročni cilj 175 g, kimu bo sledil cilj 147 g do leta 2020, bo znatno podražil proizvodnjo lahkih gospodarskih


vozil, tako da bodo dražja tudi za številna mala podjetja, ki taka vozila uporabljajo privsakodnevnem delu. Upam, da to ne bo privedlo do padca prodaje novih vozil, zaradi česarbi tehnološko starejša vozila, katerih ravni emisij so znatno višje, v prometu ostala dlječasa.

Carlo Fidanza (PPE). – (IT) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje,kompromis, ki smo ga dosegli s Svetom, je vsekakor videti bolj uravnotežen in realističenod prvotnega predloga Komisije, ki je bil tako ambiciozen, da so bili nekateri njegovi delikar utopični, saj ni ustrezno upošteval razmer v industriji in učinkov na trg. Pretiranaideološko obarvana skrb za okolje praviloma zmanjšuje možnosti za uresničitev otipljivihrezultatov, s tem pa dejansko škoduje okolju.

Po mojem mnenju je dolgoročni cilj 147 g CO2/km do leta 2020, čeprav še ni optimalen,vendarle bolj razumen in realističen od prvotno predlaganega.

Pozdravljam tudi načrtovane spodbude za ekološke inovacije, po mojem mnenju pa enokritično vprašanje še ostaja odprto: odločitev o emisijah iz tako imenovanih dodelanihvozil, to je vozil, ki so izdelana v več fazah. Upam, da bo Komisija izpolnila svojo zavezoin predstavila ustrezen zakonodajni predlog še pred koncem letošnjega leta.

Ioan Enciu (S&D). – (RO) Gospod predsednik, pozdravljam dobro opravljeno deloporočevalca gospoda Callanana in mojega kolega gospoda Grooteja pri sestavljanju tegaporočila. Uredba bo prisilila proizvajalce avtomobilov v razvoj zelenih tehnologij in čepravje videti, da jim nalaga nove obremenitve, lahko okrepi konkurenčnost avtomobilskeindustrije na svetovnem trgu. Ob tem pa bo tudi prispevala k izpolnitvi zavez gledezmanjšanja emisij CO2 iz strategije Evropske unije. Sprejete kompromisne spremembeproizvajalcem puščajo dovolj časa za priprave na uveljavitev novih tehnologij, Komisijipa dovolj časa za oblikovanje učinkovitega mehanizma za spremljanje kršitev določb natem področju.

João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, upravljanje inovativne dejavnosti,z drugimi besedami, raziskav in razvoja novih tehnologij in proizvodnih procesov, njihovouvajanje v industrijskem obsegu ter izbiranje pravega časa za njihovo uvajanje, bi moraloupoštevati predvsem načela javnega interesa, izboljšanja kakovosti življenja in varstvaokolja. Ta načela, ne pa ozki finančni interesi industrijskih in poslovnih krogov, bi moralausmerjati inovacijsko dejavnost in uvajanje njenih dosežkov.

To velja tudi za emisije prometnih vozil. Glede na to, da prometni sektor prispeva znatendelež vseh emisij CO2, bi morala biti ustrezna pozornost posvečena tudi zmanjšanju emisijv tem sektorju. Zato si je nujno treba prizadevati za povečanje energetske učinkovitostivozil, zmanjšanje porabe goriva in razvoj nizkoogljičnih tehnologij na splošno. Razvojznanosti in tehnike to že omogoča, kot izhodišče vseh razmišljanj pa moramo nujnoupoštevati neizprosno izčrpavanje zalog fosilnih goriv.

Gilles Pargneaux (S&D). - (FR) Gospod predsednik, komisarka, zelo kratek bom. Glasovalbom za besedilo, ker verjamem, da je ta kompromis korak v pravo smer. Ob tem paobžalujem, da nismo šli tako daleč, kot je predlagala gospa Hedegaard.

Zato bi rad, da bi nam povedali, po naši razpravi in nekaj ur pred glasovanjem, kakšenpostopek nameravate sprejeti za obdobje naslednjih dveh let, do predvidenega pregledaleta 2013, da bomo lahko takoj začeli, kot je napovedal poročevalec iz naše poslanske


skupine gospod Groote, nadaljnji boj za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzročajo lahkagospodarska vozila.

To je moje vprašanje za vas, komisarka, in vem, da boste nepopustljivi, tako da bomo lahkonapredovali kljub lobiranju industrije, ki se tudi meni, tako kot več kolegom poslancem,ki so o tem govorili, zdi neprimerno.

Karin Kadenbach (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospa Hedegaard, ne skrivam, daspadam med tiste, ki bi jim bilo mnogo ljubše, če bi danes sprejeli cilj 135 gramov.Prepričana pa sem, da kompromis odseva stvarnost in hkrati dokazuje, da si vsi skupajresno prizadevamo, da bi omejili in zmanjšali emisije CO2.

Evropski uniji je v zadnjem času uspelo zmanjšati skupne emisije CO2 za 9 %. Emisije vprometu pa so se povečale za skoraj 30 %. Če upoštevamo samo ta vidik, sem prepričana,da je naša današnja odločitev korak v pravo smer.

Glede na skupno povečanje 29 % pa ne smemo prezreti, da so resnične težave v prometnemsektorju drugod. Z drugimi besedami, vse svoje sile moramo usmeriti v razvoj javnegaprometa. Ne smemo povečevati obremenitev malih in srednjih podjetij. Namesto tegamoramo olajšati življenje dnevnim migrantom in pospešiti gradnjo železnic. S prehodomz osebnega na javni prevoz bomo dosegli mnogo več.

Menim, da je to prvi korak v pravo smer, saj nenazadnje govorimo o zmanjšanju za 25 %.

Judith A. Merkies (S&D). – (NL) Gospod predsednik, rada bi čestitala vsem, obenem pabi me mnogo bolj veselil bolj ambiciozen izid. Bistveno bolj ambiciozen. In zakaj? Navedlabom pet razlogov: več inovacij, večja konkurenčnost Evrope, okolje, očitno, saj bi namtak izid lahko prihranil surovine, bil pa bi tudi cenejši za uporabnika.

V Evropi smo zelo odvisni od uvoza energetskih surovin. S čistejšo tehnologijo bi lahkoprihranili mnogo več, naši močni avtomobilski industriji pa bi to bila tudi izjemna spodbudaza razvoj čiste, pametne tehnologije, ki bi jo lahko izvažali v vse konce sveta, s čimer bi sizagotovili ugoden izhodiščni položaj za tak izvoz.

To bi bilo cenejše in bolj učinkovito, prav zato, ker smo tako odvisni od uvoza. Prineslopa bi tudi prihranke potrošniku. Nabavna cena bi bila sicer morda višja, končna cena nakilometer pa bi bila nižja. To bi veliko pomenilo še zlasti malim in srednjim podjetjem.Nizozemci še vedno verjamemo v pregovor „Pazi na cente, evri bodo pazili sami nase“!

Inés Ayala Sender (S&D). – (ES) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila poročevalcem,še zlasti našemu poročevalcu v senci gospodu Grooteju, za predlog, ki bo našo industrijospodbudil k okolju prijaznejšemu razvoju. Globoko pa obžalujem, da smo zamudili odličnopriložnost za uvedbo omejevalnikov hitrosti, ki so nujni za izboljšanje kakovosti zraka.

Poudariti moram, da je predpis, ki v mestih, kot je Barcelona, velja že mesec in pol in skaterim je socialistični mestni svet omejil hitrost na 80 km na uro, opazno izboljšal zrakv primerjavi z mesti, kot sta Madrid in Valencia, ki imata konzervativna mestna sveta inkjer so tveganja alergij in bolezni dihal med prebivalstvom zelo visoka.

Omejevalniki hitrosti bi pomagali odpraviti te težave, pa tudi izboljšali varnost v prometuin zmanjšali število izgubljenih življenj. Zato je to vredno obžalovanja in upamo, da bomolahko to dosegli v prihodnje.


Connie Hedegaard, članica Komisije. Gospod predsednik, najprej kratek odgovorgospodu Pargneauxu, ki ga zanimajo naši načrti za naslednja leta.

Prvič, v skladu z dogovorom, bo Komisija seveda ocenila doseženi napredek in presodila,ali so zadeve izvedljive. O tem smo si vsi enotni, seveda pa smo utemeljeno prepričani, dazadeve so izvedljive, saj je to dokazala že naša ocena učinka. Zavedamo se posledic instroškov vsakega našega ukrepa in vsakega obsega izvedbe, ki ga izberemo. Zato semprepričana, da bo to mogoče uresničiti, seveda pa bomo to spremljali.

Rada bi samo omenila, da bi ponovno odprtje razprave o cilju do leta 2020 lahko privedlodo negotovosti za načrtovalce, zato moramo zdaj seveda jasno povedati, da je dolgoročnicilj določen. Mnogi proizvajalci to cenijo, saj jim to omogoča nujno dolgoročno načrtovanje,zagotavlja nujno predvidljivost. Zato to cenijo. To je tudi moj odgovor na pomislekegospoda Vlasáka.

Kratek komentar gospodu Nuttallu ne vem, ali je še v dvorani oziroma očetugospoda Nuttalla, namreč, da nima popolnoma nikakršnega razloga za zaskrbljenost,razen tega, da njegov sin uporablja podatke iz vira, ki mi ni znan. Dejstvo je, da so stroškimnogo nižji, kot trdi gospod Nuttall, prihranki pri gorivu pa presegajo te stroške.

Tako bo oče gospoda Nuttalla na koncu celo prihranil in imel čisti dobiček. Lahko se bocelo pohvalil, da bodo imeli njegovi otroci in vnuki čistejši zrak. Obenem pa skušamo stem spodbuditi inovacije v zelo pomembnem evropskem industrijskem sektorju. Toskušamo doseči.

Za zaključek razprave bi rada samo še omenila, da nam zelo koristijo bogate izkušnje, kismo jih zbrali na področju zakonodaje za osebna vozila. Izkazalo se je namreč, da lahkoproizvajalci zakonodajo vpeljejo hitreje in ceneje, kot so trdili. Ne bi me presenetilo, če bibilo enako tudi pri lahkih tovornih vozilih.

Torej uredbo za osebne avtomobile že imamo. Zdaj so na vrsti lahka tovorna vozila. Cenimzelo široko podporo temu zakonodajnemu aktu. Zdaj moramo pozornost posvetiti težkimvozilom, pri tem pa se zelo veselim sodelovanja z Evropskim parlamentom.

Martin Callanan, poročevalec . Gospod predsednik, dovolite mi, da na kratko odgovorimna številne pripombe, ki smo jih slišali v razpravi.

Gospod Schlyter je omenil, da se mu zdi stvar škodljiva za evropsko industrijo, saj se bopovečala proizvodnja lahkih gospodarskih vozil v Aziji. Priznati moram, da te pripombepreprosto ne razumem. Določamo najzahtevnejše cilje, kar jih je na svetu, mnogo strožje,kot jih predpisujejo pravila v Združenih državah, na Kitajskem ali na Daljnem vzhodu.

Gospa Wils je primerjala to uredbo z uredbo o osebnih vozilih. Po mojem mnenjuprimerjava ni na mestu. Pri osebnih vozilih je mnogo več možnosti za zmanjšanje emisijz zmanjševanjem teže in prehodom na druga goriva. Na trgu lahkih tovornih vozil dizelskogorivo že mnogo bolj prevladuje. Seveda so lahka tovorna vozila že po naravi boljfunkcionalna in jih nabavljajo poslovni uporabniki.

Gospod Nuttall žal ni ostal z nami do konca razprave, številke, ki jih je navedel, pa nisopravilne. Mnogim podjetjem bo ukrep celo zmanjšal skupne stroške. Reči moram, da binjegove pripombe nekoliko bolj cenil, če bi se poslanska skupina EFD potrudila vsaj toliko,da bi poslala vsaj kakšnega predstavnika na katero koli od tristranskih srečanj ali na katerokoli srečanje poročevalcev v senci, kjer bi lahko povedal, da se imajo za zastopnike malihpodjetij.


(Aplavz)

Za zaključek naj povem, da menim, da je izid dober. Zagotavlja predvsem najboljše možnoravnotežje med stroški podjetij in izboljšanjem okolja. Ne glede na to, kaj meniš opodnebnih spremembah, učinkovita poraba goriva učinkovitejša izraba dragocenihsurovin ne more biti slaba stvar.

Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes opoldne (15. februarja 2010).

Pisne izjave (člen 149)

Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. Sporazum, dosežen s Svetom, je rezultattrdih pogajanj ob močnem lobiranju industrije. Ves čas smo se upirali hudim pritiskomproizvajalcev, naj uredbo omilimo, še zlasti pa sprejmemo manj ambiciozno dolgoročnociljno vrednost zmanjšanja emisij CO2.

Bili smo v težki dilemi, saj imamo v mnogih državah članicah avtomobilsko industrijo, kijo že zdaj pestijo ekonomske razmere. Iz izkušenj z uredbo o osebnih vozilih pa smo vedeli,da je avtomobilska industrija že dosegla izjemen napredek na področju inovacij in razvojačistejših tehnologij, saj jo je zakonodaja usmerjala v pravo smer. Podoben uspeh smo želelidoseči z zakonodajo za lahka tovorna vozila ne le v prid okolju, ampak tudi zato, ker boučinkovitejša poraba goriva pravzaprav zmanjšala stroške številnim podjetjem.

Dobili smo kompromisno besedilo, ki sicer ni tako ambiciozno, kot bi si želeli, bo paznatno zmanjšalo emisije CO2 iz lahkih tovornih vozil in prispevalo k uresničitvi ambicij EUglede zmanjšanja emisij do leta 2020 in kasneje. Rada bi čestitala poročevalcu inporočevalcem v senci za uspešna pogajanja s Svetom.

José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cestni promet je drugi največji viremisij toplogrednih plinov v EU, emisije v tem sektorju pa še vedno naraščajo. Zato bimorali z uredbami za zmanjšanje emisij zajeti vse vrste vozil, tudi lahka gospodarska vozila.Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov bo učinkovitejše, če bo področje urejalazakonodaja na ravni EU, ne pa nacionalne zakonodaje, ki imajo lahko različne cilje. Pritem pa moramo ambicije usklajevati z realnimi možnostmi in jih uveljavljati z zdravopametjo. Glede na to, da so najpogostejši uporabniki lahkih gospodarskih vozil mala insrednja podjetja, ki predstavljajo 99,8 % vseh podjetij in zagotavljajo 67,4 % vseh delovnihmest v EU, ne bi smeli zastavljati ciljev, ki lahko ogrozijo ta podjetja. Zato se strinjam sciljno vrednostjo 147 g emisij CO2 na kilometer za nova lahka gospodarska vozila v EU,če se bo izkazalo, da je ta vrednost uresničljiva. Pozdravljam tudi to, da nismo uvedli enotneomejitve hitrosti za vozila te vrste na ravni EU.

Jim Higgins (PPE), v pisni obliki. – (GA) Pozdravljam ta ukrep, saj moramo nujno ohranitiravnovesje med varstvom okolja in varstvom delovnih mest ter konkurenčnosti MSP v EU.

4. Pravice potnikov v avtobusnem prevozu (razprava)

Predsednik. Naslednja točka je poročilo Antonia Canciana v imenu delegacije Parlamentav Spravnem odboru o skupnem besedilu, ki ga je odobril Spravni odbor, o UredbiEvropskega parlamenta in Sveta o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembiUredbe (ES) št. 2006/2004 (00063/2010 – C7-0015/2011 – 2008/0237(COD))(A7-0020/2011).


Antonio Cancian, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje,pogajanja, ki sem jih v okviru spravnega postopka vodil prvo leto sam, v spravnempostopku prvem spravnem postopku po uveljavitvi Lizbonske pogodbe pa po smernicahgospe Kraca-Cagaropulu (Kratsa-Tsagaropoulou) in ob pomoči predsednika Odbora zapromet in turizem, gospoda Simpsona, so bila napornejša in težja, kot smo pričakovali.

Ta uredba bo 70 milijonom evropskih avtobusnih potnikov prinesla niz pravic, ki so jihdoslej v primerjavi s potniki, ki uporabljajo druga prevozna sredstva, uživali le v omejenemobsegu ali skoraj sploh ne.

Med pogajanji o tem pomembnem vprašanju s tremi zaporednimi rotirajočimi predsedstvismo želeli doseči naslednje cilje:

– ureditev, ki bo zagotovila nediskriminacijski dostop do avtobusnega prevoza,

– ureditev, ki bo upoštevala posebnosti sektorja, ki vključuje mala in srednja podjetja, kine morejo prenesti dodatnih in čezmernih ekonomskih obremenitev,

– ureditev, ki bo zapolnila pravno praznino, v kateri je sektor avtobusnega prevoza vprimerjavi z drugimi načini prevoza v izjemnem položaju, s tem pa zagotovila minimalnezajamčene pravice vsem potnikom,

– ureditev, ki bo, glede na nepopustljiva stališča v Svetu, kolikor mogoče varovala praviceosebam z omejeno mobilnostjo,

– ureditev, ki bo upoštevala potrebe starajočega se prebivalstva, za katerega bo javni prevozv naslednjih desetletjih vedno bolj ključnega pomena.

Besedilo, o katerem glasujemo danes, je plod trdo izbojevanega kompromisa, vendar smoga glede na smer, ki so jo ubirala razprava in sama pogajanja, veseli.

Glavne težave smo imeli pri opredeljevanju področja uporabe. Uredba zdaj zajema vselinijske prevoze regionalne, nacionalne in mednarodne, na razdalje, večje od 250 km.Sestavili pa smo tudi seznam temeljnih pravic, ki jih ni mogoče zaobiti ne glede na razdaljoprevoza. Te pravice zadevajo predvsem pravico do prevoza, pa tudi usposabljanje,obveščanje in odgovornost.

Pri razdaljah nad 250 km uredba v bistvu ureja odškodnine in pomoč v primeru nesreče,pravice potnikov v primeru odpovedi ali zamude ter pravice invalidov in oseb z omejenomobilnostjo. Poleg tega morajo, kar zadeva pritožbe, prevozniki vzpostaviti sistem zaobravnavo pritožb v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih zajema ta uredba. Skrajnirok za končni odgovor je tri mesece po prejemu pritožbe.

In nazadnje, vsaka država članica mora za izvrševanje te uredbe pooblastiti nov organ, šebolje pa že obstoječ organ. Države članice bodo lahko odložile uveljavitev uredbe za največštiri leta, tako odložitev pa bodo lahko nato še podaljšale, v predhodnem obvestilu Komisijipa bodo morale navesti razloge za podaljšanje.

Države članice tudi nujno pozivamo, naj v prihodnje oblikujejo enotno vozovnico za vsaknačin prevoza in naj ustanovijo enotni nacionalni organ, odgovoren za pravice potnikovpri vseh načinih prevoza. Končno besedilo lahko ocenimo kot razveseljiv in uravnoteženkompromis. Izid spravnega postopka moramo šteti za zmago Parlamenta.

Enikő Győri, predsedujoča Svetu. Gospod predsednik, veseli me, da lahko sodelujem vrazpravi o predlogu uredbe o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu. Današnji dan je


zelo pomemben, saj se z njim zaključujejo naše dveletne razprave o tem zakonodajnempredlogu.

Najprej bi rada v imenu Sveta izrazila zahvalo in pohvalo Evropskemu parlamentu zasodelovanje in pripravljenost na kompromis, ki nam je v Spravnem odboru omogočilasprejem sporazuma v prid avtobusnim potnikom v EU, še zlasti invalidom in osebam zomejeno mobilnostjo.

Razprave med tremi institucijami niso bile lahke, ves čas pa so bile konstruktivne in v duhuiskanja kompromisa. Skupno besedilo, o katerem smo se sporazumeli na srečanju Spravnegaodbora in ki bo, upajmo, danes sprejeto, pomeni kompromis med političnimi skupinami.Zato bi rada izrazila priznanje vsem, ki ste sodelovali pri tem zakonodajnem predlogu, šezlasti podpredsednici Kraca-Cangaropulu (Kratsa-Tsagaropoulou), predsedniku Odboraza promet in turizem Brianu Simpsonu, poročevalcu gospodu Cancianu in poročevalcemv senci za vaše delo. Skupaj ste dosegli uspešen izid zakonodajnega postopka.

Zahvaljujem se tudi komisarju Kallasu in njegovim sodelavcem ter sodelavcem sekretariatovParlamenta in Sveta. Skupaj so si neutrudno prizadevali, da zadeve niso zastajale.Nenazadnje pa bi rada izrazila priznanje tudi belgijskemu predsedstvu za odlično opravljenodelo pri zbiranju potrebne podpore kompromisu, sprejetemu v Spravnem odboru, v Svetu.

Prepričana sem, da skupno besedilo, sprejeto na srečanju Spravnega odbora, zagotavljapravično ravnotežje med pravicami potnikov v avtobusnem prevozu in interesiprevoznikov, ki so večinoma mala ali srednja podjetja.

Po mnenju Sveta je glavni namen uredbe zagotoviti pravice potnikom pri linijskih prevozih,pri katerih je predvidena oddaljenost enaka ali večja od 250 kilometrov. Poleg tega bododoločene zajamčene pravice veljale tudi ne glede na dolžino prevoza. Nova pravila senanašajo zlasti na pomoč invalidom in potnikom z omejeno mobilnostjo.

V razpravah med tremi institucijami nam je uspelo najti vsem sprejemljive rešitve za niztežkih vprašanj, in sicer za vprašanja področja uporabe, pravic potnikov v primeru odpovediali zamude, odškodnin in pomoči v primeru nesreč, določb za olajšanje prehoda na novapravila, pa tudi pravic invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo.

Znano vam je, da je Svet potrdil skupno besedilo na svojem srečanju 31. januarja 2011.Ta zakonodajni akt bo torej podpisan jutri. Njegovo objavo v Uradnem listu Evropskeunije lahko pričakujemo v marcu.

– (IT) Gospod predsednik, na koncu bi rada čestitala gospodu Cancianu za njegovo odličnodelo.

Čestitam vam za dobro opravljeno delo.

Siim Kallas, podpredsednik Komisije. Gospod predsednik, zakonodajni predlog o pravicahpotnikov v avtobusnem prevozu, o katerem razpravljamo danes, je sad zelo težavnegaprocesa, ki je vključeval tudi spravni postopek. Po več kot dveh letih pogajanj smo doseglipreboj in kompromis šele po sestanku Spravnega sveta, ki se je 30. novembra 2010 zavlekeldolgo v noč.

Rad bi izrazil prisrčno zahvalo vsem, ki ste pripomogli k temu. Prvič, podpredsednicigospe Kraca-Cagaropulu (Kratsa-Tsagaropoulou) za spretno vodenje postopka,gospodu Simpsonu, predsedniku Odbora za promet in turizem, gospodu Cancianu,poročevalcu, omeniti pa moramo seveda tudi belgijsko predsedstvo.


Hvaležen sem Parlamentu za dosledno zavzemanje za čim višjo raven varstva potnikov.Pozivam vas, da uredbo, ki jo je Svet potrdil 31. januarja, sprejmete tudi vi in uradnozaključite postopek.

Predlog o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu zaokrožuje ureditev varstva potnikovin bo zagotovil, da bodo potniki uživali enako osnovno raven storitev pri vseh potovanjihv Uniji.

Kompromisno besedilo prinaša pomembne dosežke: določa niz osnovnih pravic vsehavtobusnih potnikov. Kot je že omenil gospod Cancian, je nekaj kočljivih točk ostaloodprtih v pogajanjih vse do zadnjega. Morda kdo poreče, da je veljavnost uredbe samo zaprevoze na 250 km ali več preveč omejena in da bi bilo bolje, če bi bili tudi potniki zaščitenitudi pri lokalnih prevozih. Kdo drug pa lahko poreče, da besedilo vsebuje določbe, katerihuveljavitev bo povzročila velike stroške, še zlasti manjšim prevoznikom. Po mojem mnenjuje besedilo zelo dobro uravnotežen kompromis.

Ne smemo pozabiti, da vrsta temeljnih pravic velja za prevoze vseh vrst in zagotavljaposebno zaščito najranljivejšim skupinam potnikov. Po drugi strani pa smo poskrbeli, dabodo stroški, ki jih bo uredba povzročila panogi, čim manjši. V celoti pomeni kompromisnobesedilo veliko pridobitev za potujoče državljane in ugled panoge.

Mathieu Grosch, v imenu skupine PPE. Gospod predsednik, gospa Győri, gospod Kallas,gospe in gospodje, rad bi se posebej zahvalil gospodu Cancianu za trdo delo, saj zadeva nibila preprosta, njen izid pa je ugoden.

Vsak kompromis ima seveda svoje prednosti in slabosti. Nekateri ljudje bodo menili, dapretiravamo, drugi pa, da preveč popuščamo. Postopek v Svetu ni bil lahak, zato bi radizrazil iskreno zahvalo Svetu, da je v zadnjem trenutku omogočil sklenitev kompromisa.Menim, da poročilo določa pravo področje uporabe. Dejali smo, da tri države nisoneposredno prizadete. Ker je Luksemburg vključen prek čezmejnih prevozov, pa v resniciuredba neposredno ne zadeva samo dveh držav. Pri lokalnem javnem prevozu bo mogočev razpisne zahteve preprosto vključiti določbe, katere pravice potnikov je treba spoštovatiin izvrševati. Zato kritike na račun tega, da lokalnega prevoza nismo zajeli, niso utemeljene.To je mogoče urediti na regionalni ravni.

Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) bo v celoti podprlakompromis. Pravice potnikov obravnavamo kot celoto in upamo, da bo mogoče že vbližnji prihodnosti oblikovati prečiščeno različico, ki bo zajemala celotno področje, takoda bodo od pravic imeli koristi državljani, ne pa samo odvetniki. Po mojem mnenju ostajaodprtih še več problemov, še zlasti v zvezi z uveljavljanjem, kjer določbe ne koristijodržavljanom in niso dovolj jasne, da bi lahko določale pravice potnikov. Ob tem bi se radvsem sodelujočim zahvalil za trdo delo. Upam, da bomo na plenarnem zasedanju z velikovečino podprli ta zdravi kompromis.

Brian Simpson, v imenu skupine S&D . Gospod predsednik, najprej bi rad izrazil osebnozahvalo in zahvalo poslanske skupine S&D gospodu Cancianu za trdo delo pri tej resničnotežki in zapleteni zadevi.

Ob branju sporazuma se človeku zastavita dve vprašanji. Prvo se glasi: „Ali je idealen?“,drugo pa: „Ali pomeni napredek?“. V odgovor na prvo vprašanje menim, da z vidikaParlamenta ni idealen. Že zaradi tega, ker je kompromis, je moral Parlament pri nekaterihstvareh popustiti, še zlasti pri področju uporabe, kjer bi si želeli, da bi uredba veljala že primanjših razdaljah.


Ali pa pomeni napredek? Da, pomeni, saj bomo zdaj tudi za avtobusne prevoze uveljavilipodoben nabor pravic, kot že velja pri drugih načinih prevoza. Pomeni tudi napredek gledenaših prizadevanj za lažji dostop do avtobusnega prevoza za ljudi z omejeno mobilnostjo,pa tudi za invalide, po vsej Evropski uniji.

Rad bi se dotaknil še ene zadeve, in sicer zahteve, da mora biti osebje usposobljeno zapomoč osebam z omejeno mobilnostjo in invalidom, tako da imajo ti enak dostop dojavnega prevoza kot vsi drugi ljudje. Znano mi je, da lahko države članice z odstopanjemuveljavitev teh zahtev odložijo za pet let, in upam, da te možnosti ne bodo izkoristile.

In na koncu naj omenim, da je nujno, da končni sporazum podpremo, saj bodo tako praviceveljale pri vseh načinih prevoza. Vem, da jih bomo v prihodnje še ponovno obravnavaliin revidirali, menim pa, da smo napravili korak naprej na tem področju in da bi Parlamentmoral podpreti sporazum, ki ga je gospod Cancian dosegel s Svetom v spravnem postopku.

Gesine Meissner, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, zaključujemodolgotrajen postopek, kar je dobra novica. Vsa zadeva ima nekaj pozitivnih vidikov. Edenod njih je, da med temeljne pravice invalidov zdaj spadata tudi pravica do obveščanja inpravica dostopa do prevoza. Pozitivno je tudi, da so ravni odškodnin, ki jih morajo plačatimala in srednja podjetja, zmerne, kar v prvotnem predlogu ni veljalo. Prav tako dobro je,da smo dosegli sporazum, saj bi drugače še vedno tičali v spravnem postopku in za topodročje prevoza ne bi imeli nikakršne uredbe.

Rada pa bi omenila tudi nekaj negativnih vidikov, saj nam ni uspelo oblikovati pristnoevropske rešitve. Trdimo sicer, da je prost pretok ljudi, blaga in storitev evropsko načelo,na tem področju pa nismo dosegli evropske rešitve, če upoštevamo, da uredba ne zajematreh držav, druge države pa nimajo tako dolgih avtobusnih prog. Osebam z omejenomobilnostjo je pravica do spremstva, ki je pogosto nujno na potovanju, zagotovljena lepri prevozih na velike razdalje. Poleg tega za avtobuse velja klavzula o večjih naravnihnesrečah, ki ne velja za letalski prevoz, kjer je treba odškodnine plačati tudi v primeruoblakov vulkanskega pepela. To pomeni, da še zlasti revnejši potniki, ki potujejo na krajšerazdalje, ne bodo imeli pravice do odškodnine in drugih pravic. To seveda ni dobro.

Ker ima rešitev tako pozitivne kot negativne vidike, smo se na polnočnem sestanku v okviruspravnega postopka vzdržali glasovanja, enako pa bomo ravnali tudi danes.

Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, čeprav je EUpodpisnica ustrezne konvencije, pri tej zadevi pravice oseb z omejeno mobilnostjo nisoupoštevane.

To sem omenila na začetku svojih pripomb k poročilu, saj menim, da je njegova najresnejšapomanjkljivost to, da v vseh primerih vključuje omejitev „če je mogoče“. Žal so mi razmeretoliko znane, da lahko rečem, da omejitev „če je mogoče“ na splošno privede do tega, daosebam z omejeno mobilnostjo primerne rešitve ni mogoče zagotoviti.

Še zlasti me je razočarala uporaba te omejitve pri oblikah obvestil o avtobusnih vožnjah.Tudi tu so zadeve zvodenele, tako da osebe z omejeno mobilnostjo ne morejo izvedeti nititega, kje lahko iščejo pomoč, in podobnih informacij.

Še nekaj težav izvira iz zadnjega kroga pogajanj, v katerega je gospod Cancian resničnovložil vse svoje moči, za kar bi se mu rada zahvalila. Nadvse se je trudil za ugoden izid,njegove poskuse pa je ohromil nepopustljiv pristop Sveta. Še en vidik je že omenjenadolžina prevoza 250 kilometrov. Bojim se, da bodo daljše prevoze razdelili na več prog,


tako da bo na primer proga dolžine 500 kilometrov razdeljena na dva dela, samo da ne botreba potnikom zagotavljati njihovih pravic. To nevarnost je treba upoštevati v postopkuuveljavitve.

En pozitiven vidik je uvedba arbitražnega organa, ki bo v pomoč potrošnikom. Medpozitivne vidike spadata tudi načelo stalnega izboljševanja in usposabljanje osebja. Drugačepa, gospe in gospodje, ta uredba ni nikakršen mojstrski dosežek evropske zakonodaje.

Roberts Zīle, v imenu skupine ECR. Gospod predsednik, tudi sam bi se rad pridružilzahvalam vsem, ki so sodelovali pri oblikovanju kompromisa, še zlasti pagospodu Cancianu, ki je po mojem mnenju popolnoma pravilno zastopal Parlament pritem. Z vključitvijo pravic potnikov, ki potujejo z avtobusi, smo načeloma zaokrožili sveženjpravic potnikov pri vseh načinih prevoza. Seveda bi lahko porekli, da se pravice medrazličnimi načini prevoza močno razlikujejo glede višine odškodnin pri določenem časuzamude ali odpovedi prevoza. Čeprav bodo morda potniki v Evropski uniji v prvih letihnekoliko zmedeni, pa smo vseeno napravili korak naprej pri zagotavljanju pravic potnikov,da smo pravice avtobusnih potnikov vključili nazadnje, pa je znak, da je bil ta korak najtežjiod vseh.

Še zlasti sem vesel uveljavitve temeljnih pravic invalidov in oseb s posebnimi potrebami,pa tudi tega, da pravice veljajo tudi pri vožnjah, krajših od 250 km, ob izjemi, ki jo je omenilgospod Simpson, namreč, da lahko prevozniki za določen čas odložijo usposabljanjeosebja. Močno upam, da te možnosti ne bodo zlorabljali, tako kot države članice ne bismele odlagati uveljavitve uredbe dvakrat po štiri leta, do skrajnega dovoljenega roka.Hvala.

Jaromír Kohlíček, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospod predsednik, pravice potnikovpri vseh načinih prevoza so v zadnjih letih vedno pomembnejša tema razprav v Evropskemparlamentu. Reči moram, da predvidevam, da bodo pri uveljavljanju pravic potnikovtežave, reševanje teh težav pa bo gotovo zelo donosen posel za vrsto finančnih ustanov.

Po drugi strani bodo novi stroški neizbežno dvignili cene vozovnic. Nič presenetljivegani, da je Svet skušal korenito spremeniti nekatere temeljne elemente osnutka uredbe opravicah potnikov v avtobusnem prevozu. Tak pristop Sveta nam je že znan iz prejšnjihspravnih postopkov. S tem v zvezi bi se rad zahvalil podpredsednici delegacije,Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), predsedniku Odbora za promet inturizem, Brianu Simpsonu, in poročevalcu, Antoniu Cancianu, za dobro opravljeno delo.Dosegli so resnično moder kompromis.

Še zlasti pozitivni se mi zdijo naslednji elementi:

1. opredelitev prevoza na dolge relacije kot prevoza, pri katerem dolžina celotne progepresega 250 km, pri čemer pa uredba velja tudi za osebe, ki jim prevoz na tako dolgorelacijo pomeni le del potovanja,

2. izboljšanje položaja čeprav ne idealno invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo pritem načinu prevoza,

3. odškodnine in pomoč v primeru nesreče. Rad bi omenil, da je v primeru poškodovanjaopreme, na primer invalidskega vozička, predvidena odškodnina v polnem znesku, kar papomeni določeno stopnjo negotovosti, saj bo besedilo vsekakor treba oblikovati še jasnejeza potrebe zavarovanja, na primer z uvedbo zgornje meje zneska,


4. pravice potnikov v primerih prekinitve vožnje ali zamude so sorazmerno jasno določene.Pozitivne se mi zdijo tudi izboljšave pri obveščanju potnikov,

5. tako kot večina kolegov poslancev pozdravljam skrajšanje prehodnega obdobja zauveljavitev uredbe na štiri leta. Po drugi strani pa nikakor nisem vesel možnosti, da se toobdobje lahko podaljša še za nadaljnja štiri leta.

Prepričan sem, da v bližnji prihodnosti ne bo hudih težav z uveljavitvijo pravic potnikovtudi na progah, vzporednih s progami prevoza na velike razdalje. Odprto pa seveda ostajavprašanje določitve mejnih zneskov, saj ni predvideno prilagajanje mejnih zneskov inflacijiv skladu z menjalnim tečajem evra, da bi mejni zneski ohranjali realno vrednost.

Prepričan sem, da sporazum pomeni dober kompromis. Naš končni cilj je še naprej širitipravice potnikov pri vseh načinih prevoza, sedanji korak v zvezi z avtobusnim prevozompa je vsekakor uspešen izid spravnega postopka. Konfederalna skupina Evropske združenelevice/Zelene nordijske levice tak izid podpira.

Juozas Imbrasas, v imenu skupine EFD. – (LT) Gospod predsednik, dobro je, da lahko porazpravi in uskladitvi stališč ocenimo končno besedilo kot zadovoljiv in uravnoteženkompromis. Zagotavlja pravice potnikom, ne da bi ob tem nalagalo velike obremenitveprevoznikom, ki so večinoma mala ali srednja podjetja. Še zlasti lahko ugotovimo, da jeizid spravnega postopka uspešen za Evropski parlament, čemur veljajo moje čestitke.

Ob upoštevanju stalnega naraščanja v tem prometnem sektorju je cilj predloga zagotovitivarstvo pravic potnikov po vsej EU, ki bo primerljivo z varstvom v drugih načinih prevoza,ter enake konkurenčne pogoje med prevozniki iz različnih držav članic in različnimi načiniprevoza.

Uredba utrjuje pravico potnikov do odškodnine v primeru smrti, vključno s poravnavopogrebnih stroškov v razumnih mejah, ali za telesno poškodbo, kot tudi za izgubo prtljageali škodo na njej, ki je nastala zaradi nesreče. Poleg tega imajo v primeru nesreče potnikipravico do pomoči pri urejanju nujnih praktičnih zadev, med drugim po potrebi dozagotovitve prehrane in oblačil, prevoza, prve pomoči in prenočišča. V primeru odpovediprevoza ali zamude nad 120 minut bodo imeli potniki poleg povračila cene vozovnicetudi pravico do odškodnine v znesku 50 % cene vozovnice.

Uredba prav tako krepi zagotavljanje pomoči invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo,kar je zelo pomembno. Potnikom bodo po elektronskih medijih na voljo takojšnjeposodobljene informacije.

Odločitev je dobra, čestitke!

PREDSEDSTVO: DIANA WALLISpodpredsednica

Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospa predsednica, razširitev pravic potnikov v linijskemavtobusnem prevozu je hvalevreden cilj. Vendar pa gredo nekatere točke predloga predaleč.Na primer: potniki imajo pravico do ene ali dveh nočitev v hotelu, če zamuda pri odhoduavtobusa na redni liniji presega 90 minut. Na cestni prevoz pa pogosto vplivajo dejavniki,nad katerimi prevozniki nimajo nadzora, na primer prometni zastoji zaradi nesreč,neugodno vreme ali nezadostno pluženje cest. Posledica bodo dragi odškodninski spori,v katerih ne bo mogoče uporabiti načela, da odškodnino plača povzročitelj.


Pri najnovejši uredbi EU o pravicah potnikov v železniškem prevozu se dogaja podobno.Podjetja morajo plačevati odškodnine za zamude, ki jih niso zakrivila sama. Na primer,avstrijske zvezne železnice materialno odgovarjajo za zamude vlakov, pri čemer so vlanskem letu zamude vlakov ob prihodu iz Nemčije znašale skupaj 2800 ur. V prihodnjese moramo izogibati neustreznim ukrepom take vrste.

Dieter-Lebrecht Koch (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospod Kallas, gospe in gospodje,toplo pozdravljam izid spravnega postopka. Po uveljavitvi uredbe bodo avtobusni potniki,tudi ljudje z omejeno mobilnostjo, imeli enako visoko raven zaščite, kot velja pri drugihoblikah prevoza. Poleg tega uredba zagotavlja visoko splošno raven varstva potrošnikov,pri tem pa upošteva, da ta prometni sektor sestavljajo predvsem mala in srednja podjetja.Skrajne zahteve, ki bi praktično onemogočale avtobusni prevoz, so umaknjene, prav takotiste, zaradi katerih bi bila večina držav članic izvzeta iz področja veljavnosti uredbe.

Avtobusni prevozi, ki jih uporablja večina državljanov, morajo zagotavljati visokokakovostne storitve invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo. Ti potniki imajo pravicodo pomoči, ki mora biti v skladu z načeli socialnega vključevanja brezplačna.

Debora Serracchiani (S&D). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi sama bise rada zahvalila gospodu Cancianu za napore pri oblikovanju tega težavnega kompromisa.Po zaslugi te uredbe lahko avtobusni potniki uživajo podobne pravice kot potniki, kiuporabljajo druge načine prevoza, na primer železniškega ali ladijskega.

Uredba, ki zajema vse državne in mednarodne prevoze, katerih predvidena razdalja znaša250 km ali več, varuje tudi potnike na krajših linijskih vožnjah. To velja za invalide in osebez omejeno mobilnostjo, ki jim je zagotovljen nediskriminatoren dostop do prevoza, pravicado odškodnine v primeru izgube ali poškodb invalidskih vozičkov, predpisano pa je tudiusposabljanje osebja za pomoč invalidom.

Veseli me tudi, da smo dosegli sporazum o odškodnini v primeru smrti, vključno sporavnavo pogrebnih stroškov v razumnih mejah, ali za telesno poškodbo, kot tudi zaizgubo prtljage ali škodo na njej, ki je nastala zaradi nesreče. Pozitivna se mi zdi tudi določba,da lahko potniki v primeru odpovedi vožnje, več kot dveurne zamude ali prevelikega številarezervacij izbirajo med nadaljevanjem potovanja brez dodatnih stroškov ali povračilomcene vozovnice.

Kar zadeva informiranje potnikov, bi se mi zdele koristne tudi informacije o povezavah zdrugimi prevoznimi sredstvi ob sodelovanju med avtobusnimi in železniškimi prevozniki.In končno, zelo me veseli, da nam je med pogajanji uspelo raziskati in zagotoviti najvišjomožno raven pomoči invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, saj jim je zagotovljenatudi pravica do brezplačnega spremstva.

Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospa predsednica, rada bi se zahvalilagospodu Cancianu, ki je vložil veliko truda v ta sporazum in zahtevna pogajanja, na podlagikaterih smo dobili ta dokument.

V zvezi s pravicami potnikov smo dosegli napredek glede odškodnine in pomoči v primerunesreče, odpovedi ali zamude, v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic potnikov ne gledena dolžino vožnje pa sporazum vključuje tudi pravice invalidov in oseb z omejenomobilnostjo.

Opredelitev področja uporabe, to je za potovanja, daljša od 250 km, pa pomeni, da evropskazakonodaja ne zajema treh držav. Po našem mnenju je to premalo, zavedamo pa se, da


smo glede na prvotno stanje dosegli napredek. Naša poslanska skupina se bo zato vzdržalaglasovanja.

Ryszard Czarnecki (ECR). – (PL) Gospod predsednik, danes Evropski parlament pošiljazelo spodbudno sporočilo potnikom, davkoplačevalcem in evropskim volivcem, kiuporabljajo avtobuse, vključno z invalidi. Ljudje, ki nas volijo in nas plačujejo, pričakujejood nas oprijemljive sklepe prav te vrste. V zbornici smo slišali tudi pripombe, da ta zadevane spada ravno med najpomembnejše, in to nedvomno drži. Prepričan pa sem, da je tozelo pomemben korak pri ustvarjanju Evrope in Evropske unije, ki bo bolj humana inodprta, ne do potreb politikov, ampak do potreb potrošnikov, z drugimi besedami,uporabnikov različnih prevoznih sredstev. Rad bi se najtopleje zahvalil svojemu sosedu,gospodu Cancianu, za vestno opravljeno delo poročevalca.

Anna Rosbach (EFD). Gospa predsednica, avtobusni potniki na dolgih vožnjah imajoveč ali manj enake pravice kot potniki v letalskem, železniškem in ladijskem prevozu, karzadeva zamude, odpovedi, izgubo prtljage in vrsto drugih področij. To je načeloma v redu.Vseeno pa imam nekaj kritičnih pripomb. Ljudem z omejeno mobilnostjo smo zagotoviliveč pravic. Vendar niso vsi avtobusi primerni za prevoz invalidov in oseb z omejenomobilnostjo in ni mogoče vseh avtobusov predelati tako, da bodo lahko prevažali takepotnike. Torej je do najvišje mogoče ravni enakopravnosti na tem področju še dolga pot.V konkurenčnem boju z letalskim prevozom si avtobusni prevozniki prizadevajo, da bibile cene vozovnic čim nižje. Zato se mi ne zdi mogoče, da bi lahko mali avtobusniprevozniki plačevali vse odškodnine in pokrivali vse pravice, ki jih predpisujemo. To bozagotovo znižalo njihovo konkurenčnost, prav kmalu pa jim lahko grozijo celo stečaji.To ne more biti v interesu Unije, saj si EU zelo prizadeva podpirati mala in srednja podjetja.

Georges Bach (PPE). – (DE) Gospa predsednica, vsem sodelujočim, še zlasti pagospodu Cancianu, bi rad čestital za prizadevnost v trdem in dolgotrajnem procesuoblikovanja kompromisa o tej zahtevni zadevi.

Nekateri uspehi so bili že omenjeni, doživeli pa smo tudi nekaj razočaranj, zlasti v zvezi spodročjem uporabe in nekaj drugimi podrobnostmi. S sklenitvijo kompromisa oavtobusnem prevozu smo zaokrožili pravice potnikov v vseh vrstah prevoza. Naš naslednjikorak mora biti vzpostavitev skupnega, usklajenega in učinkovitega okvirnega programaza pravice vseh potnikov.

Za verodostojnost EU med državljani Evrope je še posebej pomembno, da uveljavimopoštene in jasno opredeljene pravice. Če želimo biti verodostojni, moramo poskrbeti, dabodo pravice usklajene med vsemi prevoznimi sredstvi. Merila, ki veljajo za pravice potnikovv letalskem prevozu, na primer ne smejo biti bistveno drugačna od meril v železniškemprevozu.

Zato je še zlasti pomembno, da okvirni program ne bo temeljil na najnižjih, najohlapnejšihstandardih. Nasprotno, v imenu državljanov Evrope si moramo zastaviti ambiciozne cilje.

Saïd El Khadraoui (S&D). – (NL) Gospa predsednica, seveda bi rad začel z zahvaloporočevalcu za vloženi trud, pa tudi poročevalcem v senci, gospodu Simpsonu in vsemdrugim, ki so prispevali k rezultatu, pa tudi belgijskega predsedstva ne smemo prezreti.

Naj pa vseeno začnem s kritiko, naslovljeno posebej na Svet. Obžalujem, da uredba veljasamo za potovanja, daljša od 250 km. Z evropskega stališča bi bilo smiselno, da bi uredbaveljala tudi za vse čezmejne povezave. Čeprav je omejena na potovanja nad 250 km, pa jeuredba komaj prejela zadostno podporo med državami članicami.


Če sodimo ne le po tej zadevi, ampak tudi po mnogih drugih zadevah, je videti, da je vednotežje pripraviti večino držav članic k razmišljanju v interesu potrošnikov ali v evropskemduhu, in to se mi zdi zelo zaskrbljujoče.

Po drugi strani pa uredba zaokrožuje seznam. Im

Documents

TOREK, 15. FEBRUAR 2011 - European Parliament2011)02-15_SL.pdf · 2011. 7. 22. · ki je na porodniškem dopustu. Vsi ji pošiljamo najlepše želje. Pri tej zadevi je opravila sijajno