Embed Size (px)
Citation preview
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
Nacionalni kur ikularni svetPodro~na kur ikularna komisi ja za osnovno {oloPredmetna kur ikularna komisi ja za tehniko intehnologi jo
U;ni na;rt
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA TEHNIKO IN TEHNOLOGIJOdr. Amand Papotnik, Univerza v Mariboru, Pedago[ka fakulteta, predsednikFranko Florjan;i;, Zavod RS za [olstvo, strokovni tajnikmag. Gerhard Angleitner, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, ra;unalni[tvo in informatikodr. Sre;ko Gode/, Univerza v Mariboru, Pedago[ka fakultetaLudvik Hajdinjak, O{ ?irovnicaBeno Karner, O{ Lava, Celjedr. Slavko Kocjan;i;, Univerza v Ljubljani, Pedago[ka fakultetadr. Gorazd Planin[i;, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikodr. Ferdinand Trenc, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni[tvodr. Tadej Tuma, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Izdala in zalo/ila Ministrstvo za [olstvo, znanost in [port, Zavod RS za [olstvo
Za ministrstvo> dr. Lucija :okZa zavod Alojz Plu[ko
Uredila Zvonka Labernik, Du[an Flere Jezikovni pregled Janko Potrata, Andrej Koritnik, Nina ?itkoOblikovanje TANDARPrelom BS JabolkoTisk Ko;evski tisk, d.d. Ko;evje
Prvi natis
Ljubljana, 2002
Sprejeto na 28. seji Strokovnega sveta RS za slo[no izobra/evanje, dne 13.5.1999.
CIP - Katalo/ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji/nica, Ljubljana
371.214.1 > 62
U:NI na;rt > program osnovno[olskega izobra/evanja. Tehnika in tehnologija \∑∑pripravila ] Predmetna kurikularna komisija za tehniko in tehnologijo Amand Papotnik ... ∑et al. ] < uredila Zvonka Labernik, Du[an Flere] – 1. natis –Ljubljana > Ministrstvo za [olstvo, znanost in [port > Zavod RS za [olstvo, 2002
ISBN 961–234–329–2 (Zavod Republike Slovenije za [olstvo)1. Papotnik, Amand, 2. Labernik, Zvonka113368576
K a z a l o1 Opredelitev predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
1.1 Opis predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
1.2 Podro;ja tehnike in tehnologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
1.3 Vsebine predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
1.4 Struktura vsebinskih sklopov u;nega na;rta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
1.5 Vsebinski sklopi po razredih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
2 Splo[ni cilji predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
3 Operativni cilji predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
3.1 {esti razred. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
3.1.1 Letno na;rtovanje pouka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
3.1.2 Informacijska tehnologija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
3.1.3 Gradiva in obdelave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
3.1.3.1 Papirna gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
3.1.3.2 Lesna gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
3.1.4 Tehni;na sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
3.2 Sedmi razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.2.1 Letno na;rtovanje pouka, prometna varnost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.2.2 Pravokotna projekcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.2.3 Gradiva in obdelave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.2.3.1 Na;rtovanje in izdelava predmeta iz umetnih snovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.2.4 Tehni;na sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
3.2.4.1 Elektri;ni krog in krmiljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
3.2.4.2 Ra;unalni[ko krmiljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
3.3 Osmi razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
3.3.1 Letno na;rtovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
3.3.2 Izometri;na projekcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
3.3.3 Gradiva in obdelave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
3.3.3.1 Na;rtovanje in izdelava kovinskega predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
3.3.4 Energetika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
3.3.5 Tehni;na sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
3.3.5.1 Prenos gibanja od motorja do orodja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
3.3.5.2 Ra;unalni[ko podprta proizvodnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
4 Specialnodidakti;na priporo;ila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
5 Katalog znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
5.1 Minimalni in temeljni standardi znanja po razredih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
5.2 Minimalni in temeljni standardi znanja ob zaklju;ku pou;evanja predmeta . . . . . . . . . 45
1 OPREDELITEV PREDMETA
1.1 OPIS PREDMETA
Predmet tehnika in tehnologija u;encem predstavlja na;ine, sredstva in organizacijske oblike
spreminjanja narave ter u;inke nanjo. Opredeljujejo ga [tiri podro;ja, ki se pri pouku preple-
tajo in jih u;enci spoznavajo (predvsem) s svojo dejavnostjo>
• tehni;na sredstva,
• tehnologija,
• organizacija dela in
• ekonomika.
Pri pouku spoznavajo, kako se naravne zakonitosti uporabljajo v tehniki in tehnologiji.
Odkrivajo in spoznavajo preproste tehni;ne in tehnolo[ke probleme ter z uporabo orodij in
sredstev i[;ejo na;ine za njihovo re[evanje. Tako ustvarjalno povezujejo naravoslovna in
tehni;na znanja s prakso. Tehnika in tehnologija je predmet, ki simbolno raven udejanja v
resni;nosti.
Ob izdelovanju predmetov imajo u;enci mo/nost, da razvijajo svoje sposobnosti za iskanje in
oblikovanje novih re[itev ter za odlo;anje zanje. Tehnika in tehnologija velja v osnovni [oli za
predmet, ki pri u;encih najbolj celovito spodbuja razvoj psihomotori;nih sposobnosti in
oblikovanje socialnih vrednot. Pri delu v skupini razvijajo sposobnosti sodelovanja in voden-
ja. Ob uporabi orodij, strojev, naprav in instrumentov razvijajo delovne spretnosti ter navade
in sposobnosti za prakti;no ustvarjanje. Pri prakti;nem delu spoznavajo nevarnosti in varnos-
tne ukrepe ter razvijajo spretnosti in navade pri uporabi za[;itnih sredstev. Oblikujejo tudi
sposobnosti za ustno, pisno in grafi;no sporazumevanje. Seznanjajo se z zna;ilnostmi
posameznih vrst del na tem podro;ju. Vsebina in organizacija delovnega procesa omogo;ata
celovit razvoj u;en;eve osebnosti.
Tehnika in tehnologija jim odkriva ter razvija interese za poklicno usmeritev.
U;enci si oblikujejo zavest o tem, kako uporaba tehnike in tehnologije spreminja svet, v
katerem /ivijo. Spoznavajo, da se tehnolo[kega razvoja ne da ustaviti ali zaobrniti. Ob tem se
v njih oblikuje spoznanje o blagodejnem vplivu tehnike in tehnologije na ;lovekovo udobje ter
hkratnem [kodljivem vplivu na okolje, kar spodbuja zavest in voljo, kako ga prepre;iti, ;e pa
je /e, kako ga zmanj[ati in odpraviti. Pomaga jim razviti prilagodljivost, da bodo lahko ust-
varjalno /iveli v svetu nenehnih sprememb.
5
1.2 PODRO»JA TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
TEHNI:NA SREDSTVA
• Obdelovalna orodja
• Energetski pretvorniki in sistemi za prenos razli;nih oblik energije
• Sistemi za prenos in spremembo gibanja
• Sistemi za sprejemanje, obdelavo in prenos informacij
OBDELAVA GRADIV
• Oblikovanje
• Preoblikovanje
• Odrezavanje
• Sprememba strukture
• Spajanje
• Obdelava povr[ine
ORGANIZACIJA DELA
• Prou;evanje problema in na;rtovanje predmeta
• Razvoj izdelka
• Priprava dela
• Potek dela
• Nadzor nad delom
EKONOMIKA
• Vrednotenje izdelka
• Vrednotenje dela
6
1.3 VSEBINE PREDMETA
1., 2. in 3. razred> v sklopu SPOZNAVANJA OKOLJA (;as ni posebej opredeljen)
Vsebina tehnike in tehnologije, ki je del predmeta spoznavanje okolja, je z naravoslovnimi
vsebinami zaokro/ena didakti;na celota, kjer otrok spoznava naravo, njeno delovanje in
spreminjanje. Pri tem odkriva in razvija svoja nagnjenja ter psihomotori;ne spretnosti,
oblikuje svoj odnos do narave in poseganja vanjo. Z oblikovanjem in izdelavo predmetov
razvija sinteti;no mi[ljenje, pridobiva zasnove iskanja novega in uresni;uje svoje /elje. V
njem se rojevajo spoznanja, pomembna za poznej[o poklicno odlo;itev.
4. in 5. razred> NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA (105 + 105 ur> od tega za tehniko 35 + 35 ur)
Vsebina tehnike in tehnologije se na tej stopnji uresni;uje v predmetu NARAVOSLOVJE IN
TEHNIKA, kjer je tehnika v tesni povezavi z naravoslovjem. Razmerje [tevila ur med nara-
voslovjem in tehniko je 2>1. Vsebine so na;rtovane tako, da se naravoslovje nadaljuje v tehni-
ki in tvori smiselno povezano celoto. V metodah in organizaciji dela pa se pojavljajo nekateri
vsebinski elementi, ki se na naravoslovje ve/ejo posredno, vendar tvorijo pomemben del
strukture predmeta tehnika in tehnologija (organizacija dela, oblikovanje, ekonomika).
Cilji, ki so jih u;enci dosegali v 1. triletju, se na tej stopnji bogatijo in poglabljajo.
6., 7. in 8. razred> TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA (70 + 35 + 35 ur)
Vsebine se uresni;ujejo v samostojnem predmetu TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA. Vsebina je
strukturirana podobno kot v drugih dr/avah.
7
81.
4 S
TR
UK
TU
RA
VS
EB
INS
KIH
SK
LO
PO
V U
»N
EG
A N
A»
RT
ASK
LOPI
VS
EBIN
E
:LO
VEK
IN U
STVA
RJAN
JE•
sezn
anja
nje
z le
tnim
pro
gram
om d
ela
• ra
vnan
je v
del
avni
ci, s
krb
za d
elov
ni p
rost
or, s
reds
tva
za d
elo
in g
radi
va•
varn
o ra
vnan
je p
ri de
lu•
tehn
ika
in o
kolje
, viri
, hum
aniz
acija
del
a, d
elite
v de
la, t
rans
port
in p
rom
et, p
oklic
no in
form
iranj
e in
org
ani-
zaci
ja d
ela
so v
sebi
ne, k
i jih
sm
isel
no p
ove/
emo
z dr
ugim
i vse
bina
mi
DO
KUM
ETAC
IJA
GRA
DIV
A IN
OBD
ELAV
E
TEH
NI:
NA
SRED
STVA
• id
eja
• sk
icira
nje
• ut
emel
jeva
nje
idej
, mo/
nost
i in
viro
v•
pres
oja
in o
dlo;
itev
• pr
ojek
tiran
je in
kon
stru
iranj
e•
doku
men
tiran
je
• pa
pirn
a gr
adiv
a•
les
• um
etne
sno
vi•
kovi
ne•
oblik
ovan
je•
preo
blik
ovan
je•
odre
zava
nje
• sp
rem
emba
str
uktu
re•
spaj
anje
• ob
dela
va p
ovr[
ine
• ob
delo
valn
a or
odja
• m
otor
ji•
sist
emi z
a pr
enos
gib
anja
• si
stem
i za
pren
os e
nerg
ije•
sist
emi z
a pr
enos
in o
bdel
avo
poda
tkov
in in
for-
mac
ij
• st
opnj
e ob
nas
taja
nju
pred
met
a
• op
is, p
repo
znav
anje
• pr
esku
si la
stno
sti i
n up
orab
nost
• (p
ridob
ivan
je) i
n ek
olo[
ka v
pra[
anja
• u;
enci
spo
znav
ajo
obde
lova
lne
post
opke
ob
prak
-ti;
nem
del
u•
ob d
elu
spoz
nava
jo h
uman
izac
ijo, d
elite
v in
org
a-ni
zaci
jo d
ela
• ob
obi
skih
obr
tnik
ov in
tova
rn te
r s s
vojim
del
omse
spo
znav
ajo
z do
lo;e
nim
i pok
lici
• ob
spo
znav
anju
obd
elov
alni
h po
stop
kov
inup
orab
e te
hnik
e sp
ozna
vajo
njih
ov v
pliv
na
okol
je
• or
odja
in p
ripom
o;ke
spo
znaj
o ob
del
u•
stro
j kot
sis
tem
pre
dsta
vim
o, k
o ga
u;e
nci u
pora
-bi
jo p
ri de
lu•
stro
jne
dele
pro
u;uj
ejo
tudi
na
prom
etni
h sr
ed-
stvi
h, z
last
i na
kole
su
1. 2. 3. 4.
9
INFO
RMAC
IJSKA
TEH
NO
LOG
IJA•
elek
tron
sko
spor
azum
evan
je,
• pr
enos
in o
bdel
ava
poda
tkov
ter i
nfor
mac
ij•
ra;u
naln
i[ko
vod
enje
in k
rmilj
enje
VRED
NO
TEN
JE
PRO
MET
• fu
nkci
onal
no•
ekon
omsk
o•
pris
pevk
a u;
enca
(oce
njev
anje
rezu
ltato
v in
dose
/kov
)
• pr
omet
na s
reds
tva
• st
opnj
e ob
nas
taja
nju
pred
met
a
• vs
ebin
e se
nav
ezuj
ejo
na te
hni;
na s
reds
tva,
ne
pred
stav
ljajo
pa
pose
bneg
a po
glav
ja
5. 6. 7.
2. IN
FORM
ACIJS
KA T
EHN
OLO
GIJA
101.
5 V
SE
BIN
SK
I S
KL
OP
I P
O R
AZ
RE
DIH
1. :
LOVE
K IN
UST
VAR
JAN
JE
Vlog
a in
pom
en te
hnik
e in
tehn
olog
ije z
a /i
vlje
nje.
Tehn
ika
in te
hnol
ogija
obr
avna
va p
roce
se s
prem
inja
nja
nara
ve, v
kat
erih
u;e
nci i
z gr
adiv
(nar
avni
h in
um
etni
h) o
blik
ujej
o in
izde
luje
jo p
redm
ete
zasv
oje
potr
ebe.
Pri p
rakt
i;ne
m d
elu
v [o
lski
del
avni
ci s
i u;e
nci o
blik
ujej
o od
nos
do g
radi
va, p
redm
etov
in d
elov
nih
sred
stev
ter d
o se
be, s
odel
avce
v in
oko
lja.
Pri p
rakt
i;ne
m d
elu
z or
odji
in s
troj
i spo
znav
ajo
varn
e na
;ine
del
ate
r se
znaj
o og
ibat
i nev
arni
m p
olo/
ajem
pri
upor
abi o
strih
oro
dij i
n el
ektr
i;ni
hst
roje
v.Pr
i pra
kti;
nem
del
u sp
ozna
vajo
org
aniz
acijo
del
a, s
odel
ovan
je v
sku
pini
in d
elite
v de
la.
V vs
eh ra
zred
ih je
pou
dare
k na
letn
em n
a;rt
ovan
ju d
ela.
6. ra
zred
Letn
o na
;rto
vanj
ede
la p
ri pr
edm
etu
tehn
ika
in te
hnol
ogija
.Ra
vnan
je v
tehn
i;ni
del
avni
ci, o
rgan
izac
ija in
vzd
r/ev
anje
del
ovne
ga m
esta
.Po
znav
anje
pod
jetij
in o
brtn
ikov
v la
stne
m o
kolju
.
7. ra
zred
Letn
o na
;rto
vanj
ede
la p
ri pr
edm
etu
tehn
ika
in te
hnol
ogija
.U
pora
ba te
hnik
e vp
liva
na o
kolje
(neg
ativ
no in
poz
itivn
o). N
egat
ivni
vpl
iv n
a ok
olje
je m
ogo;
e zm
anj[
ati z
var
;eva
njem
gra
div,
ene
rgije
, spr
emi[
ljeno
izbi
ro g
radi
v in
pos
topk
ov, z
upo
rabo
sek
unda
rnih
gra
div,
z d
obrim
na;
rtov
anje
m in
nat
an;n
im d
elom
.
8.ra
zred
Letn
o na
;rto
vanj
ede
la p
ri pr
edm
etu
tehn
ika
in te
hnol
ogija
.Iz
delo
vanj
e pr
edm
etov
je o
rgan
izira
n pr
oces
, v k
ater
em s
odel
uje
vrst
a ra
zli;
nih
stro
kovn
jako
v. U
;enc
i ob
prak
ti;ne
m p
rimer
u na
;rto
vanj
a in
izde
lave
pre
dmet
a ug
otov
ijo n
ajpo
mem
bnej
[e p
rinci
pe d
elitv
e de
la,k
i je
v po
djet
jih d
ruga
;na
kot v
dro
bnem
gos
poda
rstv
u. Z
gled
e i[
;ejo
tudi
na
drug
ih p
odro
;jih
([ol
a, tr
govi
na, t
rans
port
...).
U;e
nci u
pora
blja
jo ra
;una
lnik
kot
prip
omo;
ekza
del
o in
u;e
nje.
Idej
o za
pre
dmet
nar
i[em
o z
ra;u
naln
i[ki
m g
rafi;
nim
oro
djem
(CAD
).V
8. ra
zred
u sp
ozna
jo C
AD\C
AM s
iste
m.
4. G
RAD
IVA
IN O
BDEL
AVE
(teh
nolo
gija
)
3. IN
FORM
ACIJS
KA T
EHN
OLO
GIJA
11
6. ra
zred
U;e
nci p
ridob
ijo o
snov
na z
nanj
a in
spo
sobn
osti
za d
elo
z ra
;una
lnik
om.*
6., 7
. in
8. ra
zred
Izde
lava
tehn
i;ne
in te
hnol
o[ke
dok
umen
taci
je (C
AD).
Iska
nje
in d
ajan
je in
form
acij
(pov
ezav
a z
drug
imi [
olam
i).U
;enj
e z
dida
kti;
nim
i pro
gram
i.Ra
;una
lnik
pri
krm
iljen
ju s
troj
ev in
nap
rav.
CAD
\CAM
.
Gra
fi;no
in p
isno
kom
unic
iranj
ev
tehn
iki p
o do
govo
rjeni
h pr
avili
h om
ogo;
a pr
enos
idej
od
na;r
tova
lca
in iz
delo
valc
a do
upo
rabn
ika
ter v
zdr/
eval
-ca
. U;e
nci b
erej
o iz
dela
no te
hni;
no in
tehn
olo[
ko d
okum
enta
cijo
ter s
amos
tojn
o iz
ra/a
jo s
voje
zam
isli.
Zat
o je
pou
dare
k na
ski
cnem
risa
nju.
Upo
rabl
jajo
ro;n
a in
ra;u
naln
i[ka
gra
fi;na
oro
dja.
6. ra
zred
Osn
ovna
zna
nja
in s
pret
nost
i v v
le;e
nju
;rt,
upor
abi d
veh
trik
otni
kov
in te
hni;
nem
ozn
a;ev
anju
.Pr
avila
ski
cira
nja
in ri
sanj
a pr
epro
stih
liko
v.Ko
tiran
jera
vnih
robo
v, k
roga
in lo
ka.
7. ra
zred
Risa
nje
pred
met
ov v
prav
okot
ni p
roje
kciji
na
tri r
avni
ne.
Vrst
e ris
b.
8. ra
zred
Pred
stav
itev
tele
sa v
pro
stor
ski -
izom
etri;
ni p
roje
kciji
.
Naj
pogo
stej
[a g
radi
va, i
z ka
teri
h so
nar
ejen
i pre
dmet
i, so
pap
irna
gra
diva
, les
, kov
ine,
um
etne
sno
vi, t
ekst
ilije
in g
lina.
Vsa
ko g
radi
vo im
asv
oje
tehn
i;ne
in te
hnol
o[ke
last
nost
i,ki
vpl
ivaj
o na
upo
rabn
ost,
na;
in o
bdel
ave
in z
a to
pot
rebn
a or
odja
. Las
tnos
ti g
radi
v sp
ozna
vajo
u;en
ci z
eks
peri
men
tira
njem
in o
b iz
dela
vi p
redm
etov
.Spo
znan
ja o
pri
mer
nost
i pos
amez
nega
gra
diva
za
dolo
;en
pred
met
spo
znav
ajo
z
* N
AVO
DIL
O> :
e se
u;e
nci s
ezna
nijo
z u
pora
bo ra
;una
lnik
a v
ni/j
ih ra
zred
ih, t
a ;a
s na
men
imo
uved
bi p
roje
ktov
.
12
anal
izira
njem
tehn
i;ni
h pr
edm
etov
in u
tem
elje
vanj
em u
goto
vite
v (o
hi[j
a na
prav
so
iz u
met
nih
snov
i, ke
r so
lahk
a, p
ocen
i, pr
epro
sta
za iz
dela
vo in
ne p
reva
jajo
ele
ktrik
e< g
redi
so
iz tr
dega
jekl
a, k
er s
e ne
sm
ejo
zvija
ti< v
zmet
i so
iz p
ro/n
ega
jekl
a, k
er s
e m
oraj
o up
ogib
ati<
miz
a je
iz le
sa, k
er le
sug
odno
vpl
iva
na ;
love
kovo
po;
utje
ipd.
).S
spre
mem
bo o
blik
e (p
rofil
i) la
hko
izbo
lj[am
o te
hni;
ne la
stno
sti g
radi
va (n
pr. n
osiln
ost)
.Z
ustr
ezno
izbi
ro g
radi
va in
obd
elov
alni
h po
stop
kov
za iz
dela
vo p
redm
eta
lahk
o bi
stve
novp
livam
o na
man
j[e
obre
men
jeva
nje
okol
ja.
Posa
mez
na g
radi
va in
obd
elav
e sp
ozna
jo u
;enc
i ob
izde
lavi
pre
dmet
ov, z
ato
je v
e;in
a po
uka
izpe
ljana
z a
ktiv
nim
i met
odam
i.Pr
i tem
razv
ijajo
spre
tnos
ti in
odk
rivaj
o sv
oje
spos
obno
sti t
er in
tere
se,k
ar ji
m p
omag
apr
i odl
o;itv
i o p
oklic
u.O
b ob
likov
anju
pre
dmet
ov ra
zvija
jo s
vojo
ust
varja
l-no
st in
inov
ativ
nost
.Del
o v
skup
ini o
mog
o;a
oblik
ovan
je k
ultu
re o
dnos
ov.P
ri ob
likov
anju
pre
dmet
ov ji
h sp
odbu
jam
o tu
di k
iska
nju
tistih
idej
, ki
pris
peva
jo k
ohr
anja
nju
slov
ensk
e ku
lturn
e de
di[;
ine.
6. ra
zred
Papi
rna
grad
iva
Pom
en, s
urov
ine
(oko
ljska
vzg
oja)
, upo
rabn
ost,
vrst
e, fo
rmat
i.La
stno
sti p
apirn
ih g
radi
vin
njih
ovo
spre
min
janj
e sp
ozna
jo u
;enc
i z e
kspe
rimen
tiran
jem
in iz
dela
vo p
redm
etov
iz p
apirn
ih g
radi
v. P
ri te
m s
po-
znav
ajo
bist
vene
razl
ike
med
istim
i oro
dji,
ki s
o na
men
jena
obd
elav
i raz
li;ni
h gr
adiv
(npr
. [ka
rje z
a pa
pir i
n [k
arje
za
plo;
evin
o).
Les
Je p
omem
bno
nara
vno
grad
ivo,
ki ;
love
ka n
ajbo
lj zb
li/a
z na
ravo
in u
godn
o de
luje
na
njeg
ovo
po;u
tje. L
ahko
ga
je p
ridob
ivat
i in
obde
lova
ti.
Je o
bnov
ljiv
vir,
na k
ar p
a ;l
ovek
lahk
o z
nesm
otrn
o up
orab
o vp
liva
zelo
neg
ativ
no.
Pozn
avan
je la
stno
sti l
esa
je p
omem
bno
za iz
dela
vo p
redm
etov
in n
jihov
o up
orab
o. G
ozd
je z
a ;l
ovek
a /i
vlje
njsk
ega
pom
ena,
zat
o je
treb
a po
udar
-ja
ti po
znav
anje
ust
rezn
ega
ravn
anja
z n
jim in
z le
som
. Odn
os d
o le
sa s
i obl
ikuj
ejo
u;en
ci o
b iz
dela
vi p
redm
etov
, kje
r spo
znav
ajo
osno
vna
orod
ja in
stro
je z
a ob
dela
vo le
sa(v
rtal
ni s
troj
, rez
lja;a
...)
ter o
bdel
oval
ne p
osto
pke.
7. ra
zred
Um
etne
sno
viU
velja
vile
so
se p
redv
sem
zar
adi d
obrih
last
nost
i, ko
t so
nizk
a ce
na, p
repr
osta
obd
elav
a, tr
pe/n
ost,
obst
ojno
st, t
rdno
st, e
lekt
ri;na
nep
revo
dnos
t,pr
epro
sto
vzdr
/eva
nje
idr.
Um
etne
sno
vi n
a ;l
ovek
a ne
vpl
ivaj
o ta
ko u
godn
o ko
t npr
. les
, nek
ater
e im
ajo
lahk
o ce
lo n
egat
ivne
u;i
nke.
Um
etne
sno
vi la
hko
pri p
roiz
vodn
ji, p
rede
lavi
ali
pora
bi z
elo
obre
men
jujo
;e v
pliv
ajo
na o
kolje
. Zla
sti s
ledn
je n
aj u
;ene
c sp
ozna
, saj
lahk
o od
lo;i
lno
vpliv
a na
zman
j[an
je o
nesn
a/ev
anja
oko
lja.
Um
etne
sno
vi s
o pr
i teh
niki
in te
hnol
ogiji
razv
r[;e
ne g
lede
na
tehn
olo[
ke la
stno
sti (
term
opla
sti,
duro
plas
ti in
ela
sti).
Za
upor
abni
ke u
met
nih
snov
ipa
so
pom
embn
a tu
di tr
govs
ka im
ena,
ki s
o la
hko
za is
to u
met
no s
nov
razl
i;na
.
5. T
EHN
I:N
A SR
EDST
VA (t
ehni
ka)
13
8. ra
zred
Kovi
neSo
nuj
ne s
kora
j za
vse
tehn
i;ne
pre
dmet
e, o
rodj
a, n
apra
ve in
str
oje.
Zar
adi s
vojih
last
nost
i pre
ka[a
jo d
ruga
gra
diva
, v z
adnj
em ;
asu
jim n
a ne
ka-
terih
pod
ro;j
ih k
onku
riraj
o um
etne
sno
vi in
ker
amik
a. U
;enc
i spo
znaj
o zn
a;iln
osti
in u
pora
bnos
t naj
pogo
stej
[ih
kovi
n. U
svoj
ijo p
ojem
pol
izde
lka.
Pri i
zdel
avi p
redm
etov
ugo
tavl
jajo
tehn
olo[
ke la
stno
sti i
n up
orab
ijo o
bdel
oval
ne p
osto
pke
preo
blik
ovan
ja, o
drez
avan
ja, s
paja
nja
ter p
ovr[
insk
eza
[;ite
.
Izku
[nje
in z
nanj
a, k
i jih
je ;
love
k pr
idob
il pr
i raz
isko
vanj
u na
rave
, so
mu
pom
agal
e iz
dela
ti or
odja
in ra
zviti
nap
rave
ter s
troj
e, k
i so
mu
olaj
[ali
delo
.Sul
ica
je p
odal
j[al
a ;l
ovek
ovo
roko
in p
ove;
ala
njeg
ovo
u;in
kovi
tost
ter v
arno
st p
ri is
kanj
u hr
ane.
Vod
no k
olo
je p
revz
elo
te/a
[ka
opra
vila
mle
tja z
rnja
, nam
akan
ja p
olj i
n /a
ganj
a le
sa. R
a;un
alni
k je
pre
vzel
dol
go;a
sna,
eno
li;na
opr
avila
zla
sti p
ri um
skem
del
u, v
oden
je s
troj
ev in
regu
li-ra
nje
sist
emov
.Ra
vnan
je s
tehn
iko
(nap
rava
mi i
n st
roji)
zah
teva
poz
nava
nje
zako
nito
sti d
elov
anja
osn
ovni
h na
prav
in s
klop
ov s
troj
ev. P
ri m
ehan
ikij
e po
mem
bno
pozn
avan
je o
snov
nih
elem
ento
v, k
ot s
o vz
vod,
ro;i
ca, ;
lene
k, le
/aj i
n go
nila
(zob
ni[k
a, to
rna,
jerm
ensk
a, v
eri/
na in
ro;i
;na)
<pr
i ele
ktrik
iele
ktri;
ni k
rog
in e
lekt
ri;ne
nap
rave
v v
sakd
anje
m /
ivlje
nju.
U;e
nci p
ridob
ivaj
o zn
anje
s p
rou;
evan
jem
tehn
i;ni
h pr
edm
etov
(kol
o, s
troj
i in
napr
ave
iz u
;en;
eveg
a ok
olja
), ki
so
v vs
akod
nevn
i rab
i.Zn
anja
,prid
oblje
na z
razi
skov
anje
m, i
n na
ravo
slov
ne z
akon
itost
i zdr
u/ijo
ob
kons
trui
ranj
u m
odel
ov n
apra
v te
r str
ojev
, ki j
ih n
ajpo
gost
eje
zgra
dijo
z gr
adni
ki s
esta
vlje
nk, l
ahko
pa
tudi
z o
bdel
avo
grad
iv. P
ri te
m p
reve
rijo
razu
mev
anje
in u
stre
znos
t las
tnih
zam
isli.
6. ra
zred
Osn
ovne
ele
men
te n
apra
v in
str
ojev
(vzv
od, ;
lene
k, ro
;ica
, le/
aj, g
onila
) spo
znaj
o u;
enci
ob
prou
;eva
nju
tehn
i;ni
h pr
edm
etov
.Pr
idob
ljena
zna
nja
upor
abijo
pri
re[e
vanj
u pr
oble
mov
s po
dro;
ja g
iban
ja in
pre
nosa
mo;
i. Za
gra
dnjo
mod
elov
upo
rabi
jo g
radn
ike
sest
avlja
nk,
lahk
o pa
tudi
dru
ga g
radi
va.
Pose
ben
poud
arek
je v
pro
u;ev
anju
kol
esa.
7. ra
zred
Elek
trik
o sr
e;uj
ejo
vse
/ivl
jenj
e. O
snov
nozn
anje
o e
lekt
ri;ne
m k
rogu
pom
agaj
o u;
ence
m ra
zum
eti d
elov
anje
ele
ktri;
nih
napr
av, k
i jih
upo
rabl
jajo
vvs
akda
njem
/iv
ljenj
u. P
oseb
en p
ouda
rek
je n
ava
rnos
ti.U
;enc
i raz
i[;e
jo k
rmilj
enje
eno
smer
nega
ele
ktri;
nega
mot
orja
s s
tikal
i in
spoz
najo
nam
embn
ost g
onil
(zob
ni[k
ega
para
). Vs
ebin
e el
ektr
ike
nave
/ejo
na
grad
njo
mod
ela
napr
ave
z ob
dela
vo g
radi
v (s
emaf
or, /
elez
ni[k
e za
porn
ice
...).
Spoz
najo
vsa
kdan
je p
rimer
e ra
;una
lni[
ko k
rmilj
enih
napr
av.
14
6. E
KON
OM
IKA
7. P
ROM
ETN
A VZ
GO
JA
8. ra
zred
Stro
je p
ogan
ja m
i[i;
na s
ila a
li m
otor
. Mot
orpr
etva
rja e
no v
rsto
ene
rgije
v d
rugo
(meh
ansk
o de
lo).
V pr
omet
u so
naj
pom
embn
ej[i
mot
orji
z no
tran
-jim
zgo
reva
njem
. Osn
ovni
prin
cip
spoz
najo
u;e
nci n
a m
otor
ju le
tals
kega
mod
ela,
ki g
a ra
zsta
vijo
in a
naliz
irajo
.N
apra
ve in
str
oje
sest
avlja
jo e
lem
enti,
ki i
maj
o po
dobn
e na
loge
> pre
na[a
jo g
iban
je, m
u sp
rem
inja
jo s
mer
, hitr
ost i
n ob
liko.
Njih
ovo
razu
mev
anje
omog
o;a
la/j
e ob
vlad
ovan
je te
hni;
nih
pred
met
ov v
vsa
kdan
jem
/iv
ljenj
u.U
;enc
ipro
u;uj
ejo
goni
la in
na
tem
elju
ugo
tovi
tev
grad
ijo m
odel
e.Ti
so
lahk
o po
snet
ek o
bsto
je;e
ga s
troj
a, la
hko
pa ra
zvije
jo s
voje
idej
e in
jih
prei
zkus
ijo n
a m
odel
u. S
pozn
ajo
zobn
i[ko
, ver
i/no
, tor
no, j
erm
ensk
o in
ro;i
;no
goni
lo, o
d te
ga p
odro
bnej
e zo
bni[
ko, v
eri/
no te
r ro;
i;no
. Pro
u;ijo
goni
la n
a ko
lesu
.Sp
ozna
jo p
rinci
p in
pre
dnos
ti ra
;una
lni[
ko p
odpr
te p
roiz
vodn
je.
Izde
lek
lahk
o na
redi
mo
zase
ali
za p
roda
jo. :
e /e
limo
z iz
dela
vo p
redm
etov
tudi
zas
lu/i
ti, m
u m
oram
o do
lo;i
ti ce
no. P
ri te
m u
po[t
evam
o vs
est
ro[k
e, k
i nas
tane
jo o
b iz
dela
vi. U
;enc
i spo
znaj
o os
novn
e el
emen
te z
a iz
ra;u
n vr
edno
sti i
n za
dol
o;ite
v ce
ne. T
ako
lahk
o sv
oje
izde
lke
tudi
pro
da-
jo, s
;im
er z
aokr
o/ijo
razv
ojni
, pro
izvo
dni i
n pr
odaj
ni c
iklu
s.
Vseb
ine
prom
etne
vzg
oje
so ra
zdel
jene
med
vse
pre
dmet
e. P
ri ob
ravn
avi t
ehni
;nih
sre
dste
v (g
onila
, str
oji,
mot
orji,
ene
rgija
, krm
iljen
je ..
.) do
dam
otis
te p
rom
etne
vse
bine
, ki s
e na
sre
dstv
a sm
isel
no n
avez
ujej
o. P
o po
treb
i jih
raz[
irim
o in
akt
ualiz
iram
o. V
sebi
ne o
gon
ilih
na;r
tuje
mo
tako
, da
so;a
sovn
o us
klaj
ene
s te
hni;
nim
i pre
gled
i kol
es, k
i jih
vsa
ko le
to iz
vaja
mo
na [
oli.
6. ra
zred
U;e
nci o
bnov
ijo te
mel
jna
prav
ila ra
vnan
ja n
a po
ti v
[olo
in d
omov
. Pou
dare
k je
na
prom
etno
var
nost
nem
na;
rtu.
7. ra
zred
Poud
arek
je n
a va
rnos
tni o
prem
i kol
esa,
upo
rabi
in v
zdr/
evan
ju. P
rou;
ijo e
lekt
ri;ne
kro
ge n
a ko
lesu
.
8. ra
zred
U;e
nci s
pozn
avaj
o pr
inci
pe d
elov
anja
kol
esa
in k
oles
a z
mot
orje
m te
r gon
ilana
kol
esu
oziro
ma
kole
su z
mot
orje
m, n
jihov
o de
lova
nje
in p
omen
za
varn
o vo
/njo
.
15
2 SPLO©NI CILJI PREDMETA
U;enci (samostojno in s sodelovanjem v skupini)>
1. Raziskujejo, odkrivajo, spoznavajo, oblikujejo, konstruirajo in gradijo preproste
tehni;ne predmete.
2. Opazujejo, preizku[ajo, raz;lenjujejo, primerjajo in razumevajo sestavine tehni;nih
predmetov, procesov v njih in njihovo delovanje ter spoznavajo zveze med tehni;nimi
principi in naravoslovnimi zakonitostmi.
3. Odkrivajo povezave med delovanjem tehni;nih predmetov in njihovo obliko ter lastnost-
mi obdelovalnih gradiv.
4. Z eksperimentiranjem, poustvarjanjem, ustvarjanjem, konstruiranjem, na;rtovanjem,
organiziranjem in vrednotenjem dela re[ujejo tehni;ne in tehnolo[ke probleme ter si pri
tem razvijajo ustvarjalne sposobnosti. Svoje dejavnosti primerjajo s postopki v
proizvodnih organizacijah in spoznavajo principe sodobne tehnologije.
5. Ob uporabi obdelovalnih orodij in preprostih obdelovalnih strojev ter ra;unalni[ke
tehnologije razvijajo in urijo delovne spretnosti. Spoznavajo in upo[tevajo pravila za
varno delo. Spoznavajo merilna orodja in se urijo v merilnih postopkih.
6. Pri na;rtovanju in projektiranju, raz;lenjevanju, gradnji in vrednotenju se navajajo na
samostojno izra/anje zamisli s skiciranjem, branjem in risanjem tehni;ne in tehnolo[ke
dokumentacije ter ustnim in pisnim sporo;anjem. Uporabljajo ro;na in ra;unalni[ka
grafi;na orodja.
7. Ob delu gojijo kulturo odnosov in sodelovanja v skupini, odgovornost, ekonomi;no
izrabo ;asa, gradiv in energije, natan;nost ter red. Oblikujejo pozitiven in kriti;en odnos
do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomske ter pozitiven odnos do osebne
varnosti, varovanja soljudi, narave, sredstev in predmetov dela. Oblikujejo pozitiven
odnos do tehni;ne kulturne dedi[;ine.
8. Spoznavajo svoje sposobnosti in nagnjenja ter jih usmerjajo v ustvarjalno delo v po-
klicu in prostem ;asu.
9. Razvijajo znanje in prakti;ne sposobnosti za varno ter kulturno udele/bo v prometu.
16
OPE
RATI
VNI C
ILJI
• u;
enec
se
sezn
ani z
vse
bino
inci
lji, n
a;in
om d
ela
ter o
cenj
evan
jem
pri
tehn
iki i
n te
hnol
ogiji
• ra
zum
e vl
ogo
in p
omen
tehn
ike
za /
ivlje
nje
ljudi
• se
sez
nani
s p
rost
ori z
a te
hnik
oin
tehn
olog
ijo,
prav
ili in
pog
oji z
a va
rno
delo
• ra
zlo/
i pra
viln
o ra
vnan
je n
a po
tiv
[olo
• ut
emel
ji po
men
tehn
i;no
brez
hibn
ega
kole
sa in
upo
rabe
;ela
de z
a va
rno
vo/n
jo
• u;
enec
zna
ravn
ati z
ra;u
nal-
niko
m, s
e or
ient
ira n
a tip
kovn
ici
• ob
vlad
a os
novn
e uk
aze
za d
elo
zra
;una
lnik
om v
oke
nske
m o
kolju
in z
gra
fi;ni
m o
rodj
em
DEJ
AVN
OST
I
• u;
enec
pre
vzam
e na
loge
pri
skrb
i za
svoj
e de
lovn
o m
esto
,de
lovn
a sr
edst
va in
gra
diva
• pr
i del
u pr
aviln
o up
orab
lja p
ripo-
mo;
ke z
a va
rno
delo
• ob
ravn
ava
prom
etno
var
nost
nina
;rt
• og
led
PVN
, film
ov, p
osne
tih v
dom
a;em
oko
lju
• u;
enec
imen
uje
in o
pi[e
nam
enos
novn
ih d
elov
ra;u
naln
ika
• iz
bere
in n
alo/
i ust
reze
n ra
;una
l-ni
[ki p
rogr
am•
z gr
afi;
nim
oro
djem
nar
i[e
pred
met
v na
risu
in g
a sh
rani
v d
atot
eko
• v;
ita s
hran
jeno
risb
o in
jo n
atis
ne
VSEB
INE
• de
lo in
na
;rto
va-
nje
pri t
ehni
;ni
vzgo
ji•
prav
ila v
arst
va p
ride
lu
•va
rnos
t u;e
ncev
vpr
omet
udo
ma;
ega
okol
ja
• st
rojn
a in
pro
-gr
amsk
a op
rem
a•
osno
ve d
ela
zok
ensk
im o
kolje
m•
izbi
ra g
rafi;
nih
orod
ij iz
oro
djar
ne
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI:N
A PR
IPO
RO:I
LA
• u;
enci
izve
jo z
asp
lo[n
e ne
varn
osti,
pove
zane
z d
elom
pri
pouk
u te
hnik
e in
tehn
olog
ije•
podr
obna
nav
odila
spoz
najo
ob
uvaj
anju
posa
mez
nih
obde
lo-
valn
ih p
osto
pkov
• pr
omet
ne v
sebi
neob
ravn
avam
o na
za;e
tku
[ols
kega
leta
• u;
enci
prid
obijo
zna
-nj
e in
spr
etno
sti z
ade
lo, k
o up
orab
ljajo
ra;u
naln
i[ke
pro
-0g
ram
e
NEP
OSR
EDN
EPO
VEZA
VE
3.1.
2 IN
FORM
ACIJS
KA T
EHN
OLO
GIJA
OPO
MB
A> v
sebi
ne s
o na
men
jene
uva
janj
u ra
;una
lnik
a v
pouk
, za
to ji
h je
treb
a ob
ravn
avat
i na
za;e
tku
[ols
kega
leta
> ;e
so s
e u;
enci
nau
;ili
ravn
ati z
ra;u
naln
ikom
/e
v ni
/jih
razr
edih
, ta
;as
pora
bim
o za
del
o z
grad
ivi i
n te
hni;
nim
i sre
dstv
i.
3 O
PE
RA
TIV
NI
CIL
JI
PR
ED
ME
TA
3.1
©E
ST
I R
AZ
RE
D: 7
0 U
R
3.1.
1 LE
TNO
NA:
RTO
VAN
JE P
OU
KA, V
ARN
OST
V P
ROM
ETU
17
OPE
RATI
VNI C
ILJI
• u;
enec
na[
teje
pod
ro;j
a up
orab
epr
edm
etov
iz p
apirn
ih g
radi
v
• na
[tej
e su
rovi
ne z
a iz
dela
vopa
pirn
ih g
radi
v in
razl
o/i p
ojm
ale
sovi
na te
r cel
uloz
na v
lakn
a•
razl
o/i v
logo
pos
amez
nih
sest
avin
papi
rja
• up
orab
i pos
tope
k en
osta
vne
ro;n
e iz
dela
ve p
apirj
a
• zb
ere
poda
tke
o vr
stah
pap
irnih
grad
iv, j
ih p
oim
enuj
e in
opi
[e
njih
ove
zna;
ilnos
ti te
r ute
mel
jiup
orab
o
• ug
otov
i las
tnos
ti pa
pirja
• do
ka/e
pla
stno
st p
apirn
ih g
radi
vin
razl
ikuj
e pa
pir,
kart
on te
r le-
penk
o
•ra
zlo/
i raz
liko
med
reci
klira
nim
inna
vadn
im p
apirj
em te
r pom
enek
olo[
ko n
eopo
re;n
e pr
oizv
odnj
e•
utem
elji
pom
en z
bira
nja
odpa
d-ne
ga p
apirj
a
DEJ
AVN
OST
I
• u;
enec
ses
tavi
razp
rede
lnic
o
• v
svoj
em o
kolju
poi
[;e
proi
zvod
ne o
brat
e za
izde
lavo
in(a
li) p
rede
lavo
pap
irnih
gra
div
• pr
ipra
vi p
apirj
evin
o iz
;as
opis
ne-
ga p
apirj
a•
ro;n
o iz
dela
list
pap
irja
• na
[tej
e na
jpog
oste
j[e
vrst
epa
pirn
ih g
radi
v•
sest
avi z
birk
o vz
orce
v
• pr
esku
[a la
stno
sti p
apirn
ih g
radi
v(s
mer
, raz
teza
nje,
kr;
enje
in z
vija
nje)
• ra
zvrs
ti pa
pirn
a gr
adiv
a gl
ede
nade
belin
o in
kak
ovos
t< iz
dela
razp
rede
lnic
o up
orab
nost
i
• na
[tej
e iz
delk
e iz
reci
klira
nega
papi
rja
VSEB
INE
• po
dro;
ja u
pora
bepa
pirn
ih g
radi
v
• su
rovi
ne z
apr
oizv
odnj
o pa
pirja
• se
stav
ine
papi
rnih
grad
iv
• ro
;na
izde
lava
papi
rja
• vr
ste
papi
rnih
grad
iv
• la
stno
sti p
apirn
ihgr
adiv
• pa
pir,
kart
on,
lepe
nka
...
•vp
liv iz
dela
vepa
pirn
ih g
radi
v na
okol
je
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI:N
A PR
IPO
RO:I
LA
• vs
ak u
;ene
c al
i dvo
jica
izde
lata
svo
j lis
t pap
ir-ja
< prip
rava
pap
ir-je
vine
naj
bo
skup
na
• vz
orce
poi
[;ej
o do
ma
• u;
enci
opr
avlja
jopo
skus
e v
dvoj
icah
ali
indi
vidu
alno
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
ekol
ogija
3.1.
3 G
RAD
IVA
IN O
BDEL
AVE
3.1.
3.1
PAPI
RNA
GRA
DIV
A
PRO
U:E
VAN
JE IN
IZD
ELAV
A PA
PIRJ
A
18
OPE
RATI
VNI C
ILJI
• ut
emel
ji na
men
sta
ndar
diza
cije
form
atov
pap
irja
(A)
• ov
redn
oti s
voje
del
o
NA:
RTO
VAN
JE•
u;en
ec i[
;e r
e[it
ev z
a no
siln
o ko
nstr
ukci
jo iz
pap
irni
h gr
adiv
• do
lo;i
mer
ila z
a iz
dela
vo in
vr
edno
tenj
e iz
delk
a
DO
POLN
ITEV
ZN
ANJA
• ug
otov
i pom
anjk
ljivo
sti p
apirn
ih g
ra-
div
za iz
dela
vo n
osiln
ih k
onst
rukc
ij•
ugot
ovi,
da je
za
uved
bo n
a;rt
o-va
ne k
onst
rukc
ije t
reba
pov
e;at
itr
dnos
t in
s t
em u
pora
bnos
tpa
pirn
ih g
radi
v
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
• pr
eobl
ikuj
e pa
pir
v pr
ofile
in ji
hup
orab
i•
na[t
eje
lepi
la z
a pa
pirn
a gr
adiv
aVR
EDN
OTE
NJE
• pr
esku
si k
onst
rukc
ijo n
a ob
rem
enit
ev•
utem
elji
pred
nost
pro
filov
v g
radn
ji
DEJ
AVN
OST
I
• iz
mer
i vel
ikos
t for
mat
a A4
indo
lo;i
vel
ikos
ti zv
ezko
v, k
njig
...
• z
listo
m fo
rmat
a A4
dol
o;i v
e;je
inm
anj[
e fo
rmat
e•
izde
lan
list p
apirj
a ob
re/e
v e
nega
od s
tand
ardn
ih fo
rmat
ov
• lis
t upo
rabi
za
izde
lavo
vo
[;iln
ice
• u;
enec
ski
cira
zam
isel
pre
dmet
aiz
pap
irnih
gra
div
• pr
esku
[a la
stno
sti p
apirn
ih
grad
iv•
trdn
ost p
apirj
a sp
rem
eni s
pre
-ob
likov
anje
m v
pro
file
• pa
pir p
reob
likuj
e v
prof
ile in
pre
-ve
ri m
ehan
i;ne
last
nost
i
• iz
dela
mod
el n
osiln
e ko
nstr
ukci
je•
upor
abi l
epila
za
spaj
anje
del
ov
• na
ri[e
skic
o sv
ojeg
a iz
delk
a
VSEB
INE
• fo
rmat
i pap
irja
• pa
pirn
a gr
adiv
a
• sk
ica
idej
e•
prav
ila s
kici
ranj
a
• pr
esku
[anj
e in
spre
min
janj
em
ehan
i;ni
h la
st-
nost
i pap
irnih
gr
adiv
• po
stop
ki re
zanj
a, p
re-
oblik
ovan
ja in
spa
jan-
ja p
apirn
ih g
radi
v
• ka
kovo
st in
last
-no
sti p
apirn
ih
grad
iv
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI:N
A PR
IPO
RO:I
LA
• fo
rmat
e sp
ozna
vajo
spr
egib
anje
m o
ziro
ma
reza
njem
pap
irja
• u;
enec
por
o;a
o sv
o-je
m d
elu
• de
lo v
dvo
jicah
ali
indi
vidu
alno
• in
divi
dual
no d
elo
ali v
dvoj
icah
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
mat
emat
ika
likov
na v
zgoj
a
NA:
RTO
VAN
JE IN
IZD
ELAV
AN
OSI
LNE
KON
STRU
KCIJE
Iz
hodi
[;e
deja
vnos
ti u;
ence
v je
na;
rtov
anje
in iz
dela
va iz
bran
ega
pred
met
a iz
pap
irnih
gra
div.
Pr
edm
et n
aj b
o iz
bran
tako
, da
bo v
sebo
val n
osiln
o ko
nstr
ukci
jo (m
odel
mos
tu, s
tolp
a, s
toja
la …
).
19
DEJ
AVN
OST
I
• u;
enec
zbi
ra p
rimer
e pr
edm
etov
iz p
apirn
ih g
radi
v
• ra
zsta
vi ra
zli;
ne p
redm
ete
(em
bala
/ne
[kat
le ..
.) in
ana
lizira
oblik
o pl
a[;e
v te
r na;
ine
njih
o-ve
ga s
esta
vlja
nja
• sk
icira
[tir
ikot
ni, o
krog
li in
tr
ikot
ni li
k•
skic
ira p
la[;
izbr
ane
emba
la/n
e[k
atle
• iz
bira
ust
rezn
e tip
e ;r
t•
kotir
a na
risan
e lik
e in
pla
[;
• ko
nstr
uira
izde
lek
in n
ari[
e sk
ico
pla[
;a•
dolo
;i m
ere
pred
met
a
• ko
tira
skic
o pl
a[;a
kon
stru
irane
gapr
edm
eta
• z
ra;u
naln
i[ki
m p
rogr
amsk
imor
odje
m n
ari[
e pl
a[;
pred
met
a•
upo[
teva
dim
enzi
je p
redm
eta
VSEB
INE
• up
orab
nost
pap
irnih
grad
iv z
a pr
edm
ete
• pr
avila
ski
cira
nja
• pr
avila
kot
iranj
a
• na
;rto
vanj
e ob
like
in v
elik
osti
pred
-m
eta
• ko
tiran
ja ra
vnih
robo
v
• iz
dela
va p
la[;
aup
orab
nega
pre
d-m
eta
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI:N
A PR
IPO
RO:I
LA
• u;
enci
zbe
rejo
prim
erke
pred
met
ov in
jih
prou
;ijo
• sk
icira
nja
upor
abijo
inut
rjuje
jo p
ri na
;rto
-va
nju
pred
met
ov
• in
divi
dual
no d
elo
• za
u;e
nje
kotir
anja
upo
ra-
bijo
ra;u
naln
i[ki
pro
gram
• in
divi
dual
no d
elo
• za
izde
lavo
na;
rta
pla[
-;a
upo
rabi
ra;u
naln
i[ki
prog
ram
({KA
TLA)
• pl
a[;
lahk
o na
tisne
na
kart
on a
li iz
dela
[ab
lono
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
gosp
odin
jstv
o
likov
na v
zgoj
a
likov
na v
zgoj
a
likov
na v
zgoj
a
OPE
RATI
VNI C
ILJI
NA:
RTO
VAN
JE•
u;en
ec o
ceni
prim
erno
st u
pora
bepa
pirn
ih g
radi
v za
razl
i;ne
pre
dmet
e
• ra
zi[;
e zg
radb
o pr
edm
eta
izpa
pirn
ih g
radi
v•
odlo
;i s
e za
pre
dmet
in o
blik
uje
mer
ila z
a ko
nstr
uira
nje
DO
POLN
ITEV
ZN
ANJA
• ra
zlo/
i nam
en te
hni;
nega
kom
u-ni
cira
nja
in p
otre
bo p
o te
hni;
nem
risa
nju
• up
orab
i pra
vila
ski
cira
nja
• up
orab
i pra
vila
kot
iranj
a•
prav
ilno
upor
ablja
prib
or z
ate
hni;
no ri
sanj
e
KON
STRU
IRAN
JE•
na;r
tuje
pre
dmet
iz p
apirj
a oz
irom
a ta
nkeg
a ka
rton
a
• up
orab
i pra
vila
kot
iranj
a ra
vneg
aro
ba
• na
ri[e
pla[
;
NA:
RTO
VAN
JE IN
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
IZ P
APIR
NIH
GRA
DIV
Izbe
rem
o si
pre
pros
t pre
dmet
iz p
apirj
a oz
irom
a ta
nkeg
a ka
rton
a (e
mba
la/n
a [k
atla
, cam
era
obsc
ura,
so
n;na
ura
…).
Pred
met
naj
bo
izbr
an ta
ko, d
a ga
je m
ogo;
e se
stav
iti iz
pre
pros
tega
pla
[;a.
20
OPE
RATI
VNI C
ILJI
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
• iz
bere
ust
rezn
o vr
sto
grad
iv in
izde
la p
redm
et•
ugot
ovi p
omen
pre
maz
ov z
a vi
dez
pred
met
a
VRED
NO
TEN
JE•
pres
kusi
ust
rezn
ost
izde
lka
in g
a ov
redn
oti
• ug
otov
i obs
tojn
ost k
onst
rukc
ije
iz p
apirn
ih g
radi
v na
pro
stem
ter
izbe
re n
a;in
njih
ove
za[;
ite
NA:
RTO
VAN
JE P
RED
MET
A•
u;en
ec n
a[te
je p
odro
;ja
upor
abe
lesa
• ra
z;le
ni p
robl
em in
poi
[;e
naju
stre
z-ne
j[o
re[i
tev
za iz
dela
vo p
repr
oste
-ga
upo
rabn
ega
pred
met
a iz
lesa
DO
POLN
ITEV
ZN
ANJA
O D
OKU
-M
ENTA
CIJI
• up
orab
i ;rt
e (d
ebel
a, ta
nka,
;rtk
ana
in ;
rta
pika
)
DEJ
AVN
OST
I
• up
orab
i pos
topk
e za
obd
elav
opa
pirn
ih g
radi
v (r
ezan
-je, z
giba
n-je
, lep
ljenj
e)•
upor
abi o
rodj
e za
obd
elav
opa
pirn
ih g
radi
v•
upor
abi p
rem
aze
za p
apirn
agr
adiv
a pr
i izd
elav
i pre
dmet
a
• na
[tej
e vr
ste
za[;
itnih
pre
maz
ovza
pap
ir in
jih
ocen
i
• u;
enec
opr
edel
i mer
ila z
a na
;rto
vanj
e pr
edm
eta
• na
ri[e
skic
o re
[itv
e
• na
ri[e
kvad
rat a
li pr
avok
otni
k s
prav
ilno
upor
abo
dveh
trik
otni
kov
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI:N
A PR
IPO
RO:I
LA
• in
divi
dual
no d
elo
• po
sebn
o po
zorn
ost j
etr
eba
posv
etiti
var
ne-
mu
delu
z re
zili
• in
divi
dual
no d
elo
• u;
enec
svo
j izd
elek
pred
stav
i so[
olce
m
• in
divi
dual
no a
li de
lo v
dvoj
icah
• gl
avni
na ro
;neg
aris
anja
obs
ega
skic
i-ra
nje
idej
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
nara
vosl
ovje
lik
ovna
vzg
oja
mat
emat
ika
3.1.
3.2
LESN
A G
RAD
IVA
NA:
RTO
VAN
JE IN
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
IZ L
ESA
U;e
nci n
a;rt
ujej
o in
izde
lajo
pre
dmet
ter g
a na
kon
cu o
vred
notij
o< p
ridob
ivan
je n
ovih
zna
nj je
vp
lete
no v
sam
pro
jekt
tako
, da
tvor
i log
i;no
cel
oto.
Spo
znav
ajo
novo
oro
dje
in te
hnol
ogije
takr
at,
ko ji
h je
treb
a up
orab
iti< t
ako
zdru
/uje
mo
teor
eti;
ne in
pra
kti;
ne v
sebi
ne. I
zdel
ujej
o ra
zli;
no z
ahte
vne
pred
met
e gl
ede
na n
jihov
e sp
osob
nost
i (st
ojal
o za
knj
ige,
;eb
elji
panj
, pom
i;no
sto
jalo
za
po[t
o,
klop
otec
, sto
je;a
ura
z n
ihal
om, k
ozol
ec …
).
VSEB
INE
• or
odje
in p
osto
pki
za o
bdel
avo
papi
rnih
gra
div
• pr
emaz
i za
papi
rna
grad
iva
• is
kanj
e in
ski
cira
nje
idej
e
• os
novn
a sp
retn
ost
v ris
anju
;rt
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
21
• ko
tira
ravn
i rob
, kro
g in
lok
• pr
aviln
o up
orab
lja p
ribor
za
tehn
i;no
risa
nje
• s
tehn
i;no
pis
avo
napi
[e ;
rke
in[t
evilk
e
IZD
ELAV
A D
OKU
MEN
TACI
JE•
izde
la te
hni;
no in
tehn
olo[
kodo
kum
enta
cijo
DO
POLN
ITEV
ZN
ANJA
O L
ESU
• pr
epoz
na n
a[e
najp
ogos
tej[
evr
ste
lesa
in n
a[te
je n
jihov
eos
novn
e zn
a;iln
osti
ter u
pora
bo•
opi[
e pr
idob
ivan
je le
sa in
lo;i
oblik
e te
hni;
nega
lesa
• na
[tej
e pr
edno
sti i
n sl
abos
tiup
orab
e le
sa p
red
drug
imi g
radi
vi•
z go
spod
arsk
ega
in e
kolo
[keg
avi
dika
razl
o/i v
pliv
goz
da n
a ok
olje
• op
rede
li po
jem
pol
izde
lka
• na
ri[e
lik s
kro
gi in
loki
• ko
tira
naris
ane
like
• z
velik
imi a
li m
alim
i ;rk
ami
napi
[e k
ratk
o be
sedi
lo•
izpo
lni g
lavo
risb
e
• na
ri[e
tehn
i;no
in d
elav
ni[k
oris
bo iz
delk
a te
r izp
olni
tehn
o-lo
[ki l
ist
• ris
bo p
redm
eta
kotir
a in
dop
olni
s te
hni[
kim
i ozn
akam
i
• op
i[e
posa
mez
ne v
rste
lesa
spo
udar
kom
na
vrst
ah d
reve
s, k
ira
stej
o v
bli/
njem
oko
lju•
opi[
e vl
ogo
gozd
a in
pom
enna
;rtn
ega
gosp
odar
jenj
a z
njim
• v
stan
ovan
ju p
rimer
ja ra
zli;
nagr
adiv
a z
leso
m in
ugo
tavl
ja, z
akaj
so le
s za
men
jala
dru
ga g
radi
va•
prim
erja
nek
ater
e la
stno
sti
papi
rnih
gra
div
z la
stno
stm
i les
a
• op
azuj
e pr
edm
ete
in u
gota
vlja
,ka
tera
vrs
ta p
oliz
delk
ov je
bila
upor
ablje
na
• ko
tiran
je ra
vneg
aro
ba k
roga
in lo
ka•
orod
je in
prib
or z
ate
hni[
ko ri
sanj
e
• te
hni;
na p
isav
a
• iz
dela
va te
hni;
nein
tehn
olo[
kedo
kum
enta
cije
• vr
ste
lesa
• up
orab
nost
lesa
• pr
idob
ivan
je le
sain
pol
izde
lki i
znj
ega
• go
zd in
oko
lje
• vr
ste
poliz
delk
ov
• ris
anju
z ro
;nim
oro
d-je
m n
amen
imo
le ;
as z
aos
nove
• pi
sava
je p
okon
;na
• u;
ence
v ne
obr
emen
ju-
jem
o s
tehn
i;no
pis
avo
dlje
, kot
je p
otre
bno
zaos
novn
i zap
is
• te
hni;
ne ri
sbe
ri[ej
oro
;no
oziro
ma
z or
od-
jem
CAD
• u;
enci
zbi
rajo
pod
atke
vlit
erat
uri,
na in
tern
etu,
pri s
tar[
ih in
obr
tnik
ihna
ravo
slov
je
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
22
• na
pod
lagi
pre
;neg
a pr
erez
a ug
otov
i zgr
adbo
lesa
, po
vide
zubr
anik
oce
ni n
jego
vo g
osto
to•
razl
o/i p
ojm
e> g
osto
ta, t
rdot
a,pr
o/no
st, /
ilavo
st in
cep
ljivo
stle
sa te
r ugo
tovi
pov
ezav
o m
ednj
egov
o go
stot
o in
te/o
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
• iz
bere
ust
rezn
o gr
adiv
o za
izde
la-
vo p
redm
eta
• iz
bere
ust
rezn
e po
lizde
lke
iz le
saza
izde
lavo
pre
dmet
a•
pren
ese
na;r
t ses
tavn
ih d
elov
na
grad
ivo
in ji
h iz
dela
• pr
i del
u pr
aviln
o in
var
no u
pora
bl-
ja u
stre
zne
post
opke
, oro
dja,
stro
je te
r za[
;itn
a sr
edst
va•
pozn
a in
upo
rabl
ja m
eriln
e pr
ipo-
mo;
ke
• na
str
oju
dolo
;i d
elov
ni, p
reno
sni
in p
ogon
ski d
el
• pr
epoz
na le
plje
ne, /
eblja
ne,
vija
;ene
, moz
ni;e
ne in
rogl
ji;en
ele
sne
zvez
e te
r ute
mel
ji nj
ihov
oiz
biro
• s
pres
kuso
m p
rimer
ja tr
doto
,ce
pljiv
ost,
pro/
nost
in /
ilavo
stra
zli;
nih
vrst
lesa
• ug
otav
lja ra
zlik
o v
te/i
lesa
pre
dna
mak
anje
m in
po
njem
• ug
otav
lja v
pliv
last
nost
i na
upor
abo
• na
[tej
e tip
i;ne
pre
dmet
e iz
lesa
inop
i[e
njih
ovo
nam
embn
ost
• ug
otov
i raz
li;ne
meh
ansk
e in
vizu
alne
last
nost
i les
nih
grad
iv
• pr
ipra
vi d
elov
no m
esto
za
izde
lavo
pre
dmet
a•
izbe
re in
var
no u
pora
bi ro
;na
orod
-ja
(/ag
o, v
ija;,
kle
[;e,
str
ga;o
,pr
ime/
) in
stro
je z
a ob
dela
vo le
sa(m
otor
no re
zlja
;o, v
rtal
nik)
• pr
i izd
elav
i upo
rabi
jo z
nane
inno
ve o
bdel
oval
ne p
osto
pke,
orod
ja, p
ripom
o;ke
ter s
troj
e
• op
i[e
nam
en in
ses
tav
stro
ja(n
pr. k
ro/n
e /a
ge)
• na
pre
dmet
ih p
oi[;
e le
sne
zvez
ein
jim
dol
o;i v
rsto
• pr
esku
[anj
e la
st-
nost
i les
a
• pr
edm
eti i
z le
sa
• de
lovn
o m
esto
• po
stop
ki iz
dela
vepr
edm
eta
• pr
ipom
o;ki
, oro
dje
in s
troj
i za
obde
la-
vo le
sa
• se
stav
ine
stro
ja
• vr
ste
lesn
ih z
vez
• de
lo v
dvo
jicah
• po
sebn
a po
zorn
ost
velja
var
nem
upr
esku
[anj
u, k
i naj
bo
del p
roje
kta
• i[
;ejo
prim
ere
v ok
olju
,kj
er /
ivijo
• sp
ozna
ob
prak
ti;ne
mde
lu•
post
opke
, str
oje
inor
gani
zaci
jo d
ela
spoz
-na
ob
ogle
du le
sneg
aob
rata
• sp
ozna
s p
rakt
i;ni
mi
prim
eri
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
23
• up
orab
i naj
pogo
stej
[e o
bdel
o-va
lne
post
opke
• up
orab
i pre
pros
tej[
e po
stop
kesp
ajan
ja le
sa•
upor
abi l
epila
za
les
• ra
zlo/
i nam
en p
rem
azov
za
les
• ra
zlik
uje
med
pre
maz
i z la
ki in
lazu
rnim
i pre
maz
i ter
ute
mel
ji nj
ihov
e pr
edno
sti
VRED
NO
TEN
JE•
izra
;una
str
o[ke
izde
lave
pre
d-m
eta
• ov
redn
oti s
voj p
rispe
vek
pri
izde
lavi
pre
dmet
a•
ovre
dnot
i, ;e
sa s
e je
nau
;il
PREN
OS
GIB
ANJA
• u;
enec
opr
edel
i vrs
te g
iban
ja n
ara
zli;
nih
napr
avah
in s
troj
ih
• op
rede
li vz
vod
in ra
zlo/
i nje
govo
vlog
o•
vzpo
stav
i rav
nove
sje
na g
ugal
nici
zra
zli;
nim
i ute
/mi a
li do
l/in
ami r
o;ic
• up
orab
i obd
elov
alne
pos
topk
epr
i izd
elav
i pre
dmet
a
• zb
ere
poda
tke
o ek
olo[
kih
pre-
maz
ih z
a le
s•
povr
[ins
ko z
a[;i
ti pr
edm
et
• zb
ere
vse
poda
tke,
pot
rebn
e za
izra
;un
cene
pre
dmet
a•
izde
la re
klam
ni p
laka
t za
ponu
d-bo
in p
roda
jo p
redm
eta
• u;
enec
opa
zuje
in o
pi[e
gib
anja
na ra
zli;
nih
napr
avah
in s
troj
ih
• z
grad
niki
ses
tavl
jank
e se
stav
im
odel
gug
alni
ce p
reve
snic
e•
upor
abi v
zvod
kot
prip
omo;
ekza
dvi
ganj
e br
emen
• ob
delo
valn
i pos
to-
pki (
/aga
nje,
vrt
a-nj
e, p
iljen
je, b
ru-
[enj
e, /
eblja
nje,
lepl
jenj
e, v
ija;e
nje)
• po
vr[i
nska
za[
;ita
pred
met
a
• ob
likov
anje
cen
eiz
dela
nega
pre
d-m
eta
• sp
osob
nost
i in
pokl
ici
• vr
ste
giba
nja
• vz
vod
• iz
bira
mo
pred
met
e, k
ivk
lju;u
jejo
osn
ovne
obde
lova
lne
post
opke
• iz
bira
mo
ekol
o[ko
spr
e-je
mlji
vej[
e la
ke in
bar
ve
• za
izra
;un
stro
[kov
upor
abim
o ra
;una
lni[
kipr
ogra
m•
upo[
teva
mo
vred
nost
grad
iva,
ene
rgije
in d
elo
• vs
ebin
e za
stav
imo
kot
razi
skov
anje
teh
nike
,np
r. ig
ral n
a ot
ro[k
emig
ri[;
u< u
;enc
i pro
u;ijo
posa
mez
na ig
rala
iniz
dela
jo m
odel
e z
grad
niki
ses
tavl
jank
<de
lajo
v d
vojic
ah a
lim
anj[
ih s
kupi
nah
nara
vosl
ovje
mat
emat
ika,
likov
na v
zgoj
a
3.1.
4 TE
HN
I:N
A SR
EDST
VA
• ob
razi
skov
anju
kol
esa
obno
vijo
in d
opol
nijo
znan
ja o
var
nost
ni o
pre-
mi k
oles
a te
r pra
vila
ora
vnan
ju v
pro
met
u•
opra
vijo
man
j[e
nas-
tavi
tve
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
24•
opre
deli
os, v
rti[
;e, r
o;ic
o, ;
lene
kin
nih
ajni
dro
g•
razl
o/i n
alog
o os
i in
vrti[
;a
• po
i[;e
vzv
ode
pri r
azni
h na
prav
ahin
str
ojih
ter r
azlo
/i n
jihov
o vl
ogo
• ra
zlo/
i spr
emin
janj
e sm
eri i
nhi
tros
ti vr
tenj
a s
pom
o;jo
veri/
nega
in je
rmen
skeg
a go
nila
• z
grad
niki
ses
tavl
jank
e se
stav
im
odel
gug
alni
ce n
ihal
ke
• ra
zi[;
e ko
lo k
ot te
hni;
no s
reds
t-vo
in d
olo;
i pos
amez
ne s
troj
neel
emen
te
• iz
dela
mod
el v
eri/
nega
gon
ila
• pr
imer
ja v
eri/
no in
jerm
ensk
ogo
nilo
• ;l
enek
in g
iban
je•
os, g
red
• op
rem
a in
vzdr
/eva
nje
kole
sa
• ve
ri/no
gon
ilo•
jerm
ensk
o go
nilo
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
25
3.2.
2 PR
AVO
KOTN
A PR
OJE
KCIJA
Prav
okot
no p
roje
kcijo
lahk
o iz
vede
mo
kot s
amos
tojn
o na
logo
, kak
o pr
ikaz
ati p
redm
et, d
a ga
bo
lahk
oiz
dela
l del
avec
v d
elav
nici
. Lah
ko p
a jo
dod
amo
v na
;rto
vanj
e in
izde
lavo
pre
dmet
a iz
um
etni
h sn
ovi.
3.2.
3 G
RAD
IVA
IN O
BDEL
AVE
U;e
nci s
pozn
avaj
o in
upo
rabi
jo u
met
ne s
novi
ob
na;r
tova
nju
in iz
dela
vi p
redm
eta.
Prid
obiv
anje
nov
ih z
nanj
je v
plet
eno
v sa
m p
roje
kt ta
ko, d
a tv
ori l
ogi;
no c
elot
o. N
ovo
orod
je in
tehn
olog
ije s
pozn
avaj
o ta
krat
, ko
jih je
treb
a up
orab
iti. T
ako
ne lo
;uje
mo
teor
eti;
nih
in p
rakt
i;ni
h vs
ebin
(prim
eri>
stoj
alo
za p
isal
a, o
kras
ek z
aje
lko,
pod
stav
ki, r
aket
a na
stis
njen
zra
k in
vod
o …
).
3.2.
1 LE
TNO
NA:
RTO
VAN
JE P
OU
KA, V
ARN
OST
V P
ROM
ETU
3.2
SE
DM
I R
AZ
RE
D: 3
5 U
R
• u;
enec
se
sezn
ani z
vse
bino
inci
lji, n
a;in
om d
ela
ter o
cenj
evan
-je
m p
ri te
hnik
i in
tehn
olog
iji
• ra
zlo/
i pom
en v
arno
stne
opr
eme
kole
sa
• u;
enec
ute
mel
ji po
men
risa
nja
pred
met
ov v
pra
voko
tni p
roje
kciji
• ra
zlo/
i nas
tane
k pr
avok
otne
pro
-je
kcije
na
proj
icirn
i rav
nini
• ut
emel
ji up
orab
o pr
ojic
iranj
a na
ve;
ravn
in
• po
i[;e
mo/
nost
i upo
rabe
pra
-vo
kotn
e pr
ojek
cije
v p
raks
i
• pr
egle
d u;
nega
na;
rta
inra
zdel
itev
nalo
g
• pr
egle
da s
voje
ozi
rom
aso
[ol;
evo
kolo
in o
ceni
ustr
ezno
st v
arno
stne
opr
eme
• u;
enec
zbe
re ra
zli;
ne n
a;rt
e in
risbe
, kje
r je
upor
ablje
na p
ra-
voko
tna
proj
ekci
ja
• sk
icira
in n
ari[
e pr
edm
et v
pra
-vo
kotn
i pro
jekc
iji n
a tr
i rav
nine
• sk
icir
a na
ris
kuhi
nje,
sto
l,tl
oris
u;i
lnic
e, p
redm
et, k
i ga
bo iz
dela
l ...
• de
lo in
na;
rtov
anje
pri t
ehni
;ni v
zgoj
i
• va
rnos
t u;e
ncev
pri d
elu
in v
prom
etu
• pr
avok
otna
pro
-je
kcija
• pr
osto
ro;n
o sk
icira
-nj
e in
risa
nje
s CA
D
• pr
avok
otna
pro
jek-
cija
pre
dmet
a na
eno
in tr
i rav
nine
• u;
enci
izve
jo z
a sp
lo[n
ene
varn
osti,
pov
ezan
e z
delo
m p
ri po
uku
tehn
ike
in te
hnol
ogije
• po
drob
na n
avod
ila s
pozn
a-jo
ob
uvaj
anju
pos
amez
nih
obde
lova
lnih
pos
topk
ov
• pr
i raz
lagi
pra
voko
tne
proj
ekci
je u
pora
bim
odel
pro
stor
skeg
ako
ta
likov
na v
zgoj
a,m
atem
atik
a
NA:
RTO
VAN
JE IN
IZD
ELAV
APR
EDM
ETA
IZ U
MET
NIH
SN
OVI
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
26
NA:
RTO
VAN
JE P
RED
MET
A•
u;en
ec p
reds
tavi
upo
rabo
um
et-
nih
snov
i na
zna;
ilnih
pod
ro;j
ih
• ob
likuj
e in
ski
cira
idej
o za
pre
-pr
ost p
redm
et, u
tem
elji
svoj
ore
[ite
v te
r izb
ere
naju
stre
znej
[opo
dog
ovor
jeni
h m
erili
h•
izde
la te
hni;
no in
tehn
olo[
kodo
kum
enta
cijo
DO
POLN
ITEV
ZN
ANJA
• im
enuj
e na
jpog
oste
j[e
umet
nesn
ovi
• na
vede
obl
ike
poliz
delk
ov in
nji-
hovo
upo
rabo
• na
[tej
e os
novn
e su
rovi
ne z
apr
oizv
odnj
o um
etni
h sn
ovi
• ra
zvrs
ti um
etne
sno
vi n
a du
ro-
plas
te, t
erm
opla
ste
in e
last
e•
prim
erja
gos
toto
in tr
doto
naj
-po
gost
ej[i
h um
etni
h sn
ovi
• ug
otov
i dob
re in
sla
be s
tran
ium
etni
h sn
ovi
• u;
enec
na[
teje
tipi
;ne
pred
met
eiz
um
etni
h sn
ovi i
n op
i[e
njih
ovo
nam
embn
ost
• so
delu
jejo
pri
zbira
nju
in iz
biri
naju
stre
znej
[e re
[itv
e•
na;r
tova
nje
pred
met
a z
ra;u
nal-
ni[k
im p
rogr
amom
(CAD
)
• ug
otov
i, iz
kat
ere
umet
ne s
novi
je p
osam
ezen
pre
dmet
• pr
epoz
na o
snov
ne o
blik
epo
lizde
lkov
iz u
met
nih
snov
i(p
rah,
zrn
ca, f
olije
, blo
ki, p
rofil
i,vl
akna
, sm
ole)
• pr
esku
[a v
zorc
e um
etni
h sn
ovi
in ji
h ra
zvr[
;a g
lede
na
plas
ti;no
st, g
osto
to in
trdo
to
• op
i[e
vpliv
upo
rabe
um
etni
hsn
ovi n
a ;l
ovek
ovo
po;u
tje•
opi[
e po
sled
ice,
ki j
ih im
ata
proi
zvod
nja
in o
dlag
anje
izde
lkov
iz u
met
nih
snov
i na
ones
na-
/eva
nje
/ivl
jenj
skeg
a ok
olja
• po
dro;
ja u
pora
beum
etni
h sn
ovi i
ntip
i;ni
izde
lki
• is
kanj
e in
ski
cira
n-je
idej
e
• vr
ste
umet
nih
snov
i•
suro
vine
za
izde
la-
vo u
met
nih
snov
i•
pred
elav
a od
slu-
/eni
h pr
edm
etov
izum
etni
h sn
ovi
• de
litev
um
etni
hsn
ovi
• vp
liv u
pora
beum
etni
h sn
ovi n
aok
olje
• u;
enci
izha
jajo
iz la
stni
hiz
ku[e
nj
• vs
ak u
;ene
c na
ri[e
pros
toro
;no
skic
o•
tehn
i;ne
risb
e ri[
ejo
zor
odje
m C
AD a
li pa
ro;n
o, ;
e te
ga n
i
• iz
haja
jo iz
last
nih
izku
[enj
<•
za d
odat
ne v
ireup
orab
ljajo
;as
opis
, lit
erat
uro
in in
tern
et<
upor
abim
o la
hko
tudi
poiz
vedo
valn
o na
logo
• la
stno
sti u
goto
vijo
spr
epro
stim
i pos
kusi
injih
razp
ored
ijo•
pri d
elu
posv
etim
opo
sebn
o po
zorn
ost
varn
osti
• in
form
acije
zbi
ra s
po
govo
ri, li
tera
turo
, iz
revi
j ...
nara
vosl
ovje
nara
vosl
ovje
nara
vosl
ovje
3.2.
4 TE
HN
I:N
A SR
EDST
VAZn
anja
o e
lekt
riki z
dru/
imo
v pr
ojek
tu. P
roje
kt iz
bere
mo
tako
, da
mod
el n
apra
ve v
klju
;uje
eno
smer
ni e
lekt
ro-
mot
or, k
i pre
k re
dukt
orja
vrt
ljaje
v in
gon
il pr
emik
a pr
edm
et p
rem
o al
i ga
vrti.
Mod
el n
aj v
klju
;uje
tudi
zam
enja
vo s
mer
i gib
anja
in s
tikal
a. V
zpor
edno
in z
apor
edno
vez
avo
stik
al fu
nkci
onal
no d
odam
o v
mod
elna
prav
e. M
o/ni
pro
jekt
i so>
gra
dnja
mod
elov
, /el
ezni
[ka
zapo
rnic
a, g
ara/
na a
li dv
ori[
;na
vrat
a, o
bra;
anje
sate
litsk
e an
tene
(son
;neg
a ko
lekt
orja
), po
mik
anje
vrt
alne
ga s
troj
a …
Pred
met
, ki g
a /e
limo
izde
lati,
gra
dijo
u;e
nci p
o ko
raki
h. S
prot
i dob
ivaj
o vs
a po
treb
na z
nanj
a, d
a la
hko
i[;e
jo u
stre
zne
re[i
tve.
Kat
era
znan
ja ji
m m
anjk
ajo,
bod
o op
rede
ljeva
li sp
roti,
ob
vsak
em n
ovem
pro
blem
u.Ta
ko z
nanj
ne
prid
obiv
ajo
na z
alog
o, te
mve
; sp
roti,
in to
tist
a, k
i so
potr
ebna
. U;i
telj
z iz
biro
pro
jekt
a sk
rbi,
da s
o ob
dela
ne v
se k
lju;n
e vs
ebin
e.
3.2.
4.1
ELEK
TRI:
NI K
ROG
INKR
MIL
JEN
JEOPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
27
• ra
zlo/
i vpl
iv u
pora
be te
hnik
e in
tehn
olog
ije n
a ok
olje
ter ;
love
ko-
vo v
logo
pri
tem
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
• pr
ipra
vi d
elov
ni p
rost
or in
izbe
regr
adiv
o•
pri i
zdel
avi s
esta
vnih
del
ovup
orab
i na;
rt•
prav
ilno
upor
ablja
oro
dja,
str
oje
in p
ripom
o;ke
za
obde
lavo
um
et-
nih
snov
i ter
upo
[tev
a pr
avila
varn
ega
dela
VRED
NO
TEN
JE•
pres
kusi
izde
lek
in g
a ov
redn
oti
• na
prim
erih
iz la
stne
ga o
kolja
ugot
ovi,
kako
razv
oj te
hnik
ela
hko
vpliv
a na
pov
e;an
je o
ziro
-m
a zm
anj[
evan
je o
nesn
a/en
osti
okol
ja in
razl
o/i ;
love
kovo
vlo
gote
r odg
ovor
nost
pri
tem
• pr
ipra
vi o
rodj
a, p
ripom
o;ke
,va
rnos
tna
sred
stva
in g
radi
va,
potr
ebna
za
izde
lavo
pre
dmet
a•
pren
ese
na;r
t ses
tavn
ih d
elov
na
grad
ivo,
jih
izde
la in
ses
tavi
• pr
i izd
elav
i upo
rabi
jo z
nane
inno
ve o
bdel
oval
ne p
osto
pke,
orod
ja, p
ripom
o;ke
in s
troj
e
• iz
razi
idej
e za
izbo
lj[av
e pr
ed-
met
a
• te
hnik
a in
oko
lje
• or
odja
, prip
omo;
-ki
, gra
divo
, var
-no
stna
sre
dstv
a •
obde
lova
lni
post
opki
: od
reza
-va
nje,
pre
oblik
o-va
nje,
vle
;enj
e al
ilit
je
• ob
likov
anje
cen
eiz
dela
nega
pre
d-m
eta
• u;
enci
por
o;aj
o in
prip
oved
ujej
o
• po
sebn
o po
zorn
ost j
etr
eba
posv
etiti
var
nem
ude
lu•
pri r
isan
ju n
a gr
adiv
ola
hko
upor
abijo
tudi
[abl
one
• la
hko
izde
luje
jo ra
zli;
noza
htev
ne p
redm
ete,
gle
-de
na
svoj
e sp
osob
nost
i
• za
izra
;un
stro
[kov
upor
abim
o ra
;una
lni[
kipr
ogra
m
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
28
NA:
RTO
VAN
JE P
RED
MET
A•
u;en
ec s
e od
lo;i
za
izde
lavo
mod
ela
• ob
likuj
e za
mis
el p
redm
eta
ELEK
TRI:
NI K
ROG
, VIR
I•
opi[
e el
ektr
i;ni
kro
g z
viro
mna
peto
sti,
stik
alom
in p
orab
-ni
kom
• ug
otov
i pot
rebn
e po
goje
, da
vel
ektr
i;ne
m k
rogu
te;e
ele
ktrik
a(e
lekt
ri;ni
tok)
< raz
likuj
e m
edel
ektr
i;ni
mi p
revo
dnik
i in
izol
anti
• ra
zlo/
i nam
en in
del
ovan
jest
ikal
a v
elek
tri;
nem
kro
gu•
na[t
eje
in o
pi[e
tipi
;ne
elek
tri;
ne p
orab
nike
• na
[tej
e in
opi
[e v
ire e
lekt
ri;ne
nape
tost
i> ba
terij
a, d
inam
o,ak
umul
ator
, gen
erat
or, s
on;n
ace
lica
• na
peto
st s
pozn
a ko
t las
tnos
tba
terij
e in
imen
uje
enot
o za
njo
• na
[tej
e vi
re, k
i jih
lahk
o va
rno
upor
ablja
, in
utem
elji
zaka
j•
gene
rato
rje v
ele
ktra
rnah
obr
av-
nava
kot
vir
nape
tost
i
• u;
enec
ugo
tovi
, kat
era
znan
jam
ora
[e d
opol
niti
za u
resn
i;ite
vsv
oje
zam
isli
• pr
ou;i
dva
ele
ktri;
na k
roga
–/e
pne
svet
ilke
in k
oles
a –
ter j
upr
imer
ja•
sest
avi e
lekt
ri;ni
kro
g z
/arn
ico,
bate
rijo,
stik
alom
in v
odni
ki te
rpr
emis
li, iz
kak
[ne
snov
i mor
ajo
biti
vodn
iki
• be
re e
lekt
ri;no
she
mo
• pr
esku
si d
elov
anje
stik
al•
opre
deli
u;in
ke e
lekt
ri;ni
hpo
rabn
ikov
• pr
imer
ja b
ater
ijo in
gen
erat
orgl
ede
na iz
vor
elek
tri;
neen
ergi
je•
/arn
ico
za iz
bran
o na
peto
st
(6 V
) pr
iklju
;i n
a vi
re z
ustr
ezno
in m
anj[
o na
peto
stjo
• zb
ere
poda
tke
o na
peto
sti p
osa-
mez
nih
viro
v (b
ater
ija, d
inam
o,ge
nera
tor,
ele
ktri;
no o
mre
/je,
akum
ulat
or, s
on;n
a ce
lica
...)
• iz
vede
pos
kuse
s k
oles
arsk
imdi
nam
om in
ga
prim
erja
zge
nera
torj
em v
ele
ktra
rni
• od
lo;i
tev
inza
mis
el p
redm
eta
• el
ektr
i;ni
kro
g•
prev
odni
ki in
izol
anti
• na
peto
stni
viri
inpo
rabn
iki
• si
mbo
li v
elek
tro-
tehn
iki,
shem
eel
ektr
i;ni
h ve
zij
• st
ikal
o•
elek
tri;
ni p
orab
niki
• el
ektr
i;na
nape
tost
• vi
ri ve
likih
in m
alih
nape
tost
i (ge
nera
-to
r)
• en
ota
za n
apet
ost
• ne
varn
osti
elek
-tr
i;ne
ga to
ka
• pr
ve e
lekt
ri;ne
kro
gegr
adi s
ses
tavl
jank
o;ko
zna
nje
utrd
i, la
hko
pri;
ne u
pora
blja
tira
;una
lni[
ko s
imul
acijo
za h
itro
re[e
vanj
eno
vih
prob
lem
ov
• po
sebn
o po
zorn
ost j
etr
eba
posv
etiti
var
ne-
mu
delu
z e
lekt
ri;ni
mi
viri
in p
orab
niki
• po
skus
i•
enot
o za
nap
etos
top
i[em
o ko
t vel
i;in
o, k
ije
zna
;iln
a za
posa
mez
ne v
ire (n
pr.>
galv
ansk
i ;le
n im
ana
peto
st 1
,5 V
)•
kot n
evar
no n
aved
emo
nape
tost
nad
24
V
DO
POLN
ITEV
ZN
ANJA
IN G
RAD
NJA
MO
DEL
AZn
anja
, ki j
ih p
ridob
ivaj
o u;
enci
med
gra
dnjo
mod
ela.
Ob
obra
vnav
i vse
bin
pred
stav
imo
izbi
rni p
redm
et e
lekt
rote
hnik
a.
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
29
• pr
ika/
e po
men
ele
ktri;
ne e
nerg
ijeza
obs
toj i
n ra
zvoj
civ
iliza
cije
• ra
zlo/
i vpl
iv p
ridob
ivan
jael
ektr
i;ne
ene
rgije
na
okol
je
• op
i[e
neka
tere
alte
rnat
ivne
na;i
ne p
ridob
ivan
ja e
lekt
ri;ne
ener
gije
ELEK
TRI:
NI M
OTO
RJI I
N P
REN
OSI
• ug
otov
i, da
so
elek
tri;
ni m
otor
jipo
rabn
iki,
ki e
lekt
ri;no
ene
rgijo
pret
varja
jo v
meh
ansk
o de
lo, i
nda
slu
/ijo
za
pogo
n st
roje
v•
prev
eri o
dvis
nost
vrt
enja
eno
-sm
erne
ga m
otor
ja o
d na
peto
sti i
npo
larit
ete
prik
lju;k
ov v
ira
• ug
otov
i, da
mor
a za
del
ovan
jene
kate
rih n
apra
v zm
anj[
ati
[tev
ilo v
rtlja
jev
mot
orja
• op
i[e
zobn
i[ki
par
v u
bira
nju
inlo
;i p
ogon
ski t
er g
nani
zob
nik
• op
i[e
pol/
asto
gon
ilo•
izra
zi p
rest
avno
razm
erje
zra
zmer
jem
obs
egov
ozi
rom
apo
lmer
ov
• na
[tej
e na
jpom
embn
ej[a
podr
o;ja
upo
rabe
ele
ktri;
neen
ergi
je
• i[
;e p
odat
ke o
obr
emen
jeva
nju
okol
ja z
razl
i;ni
mi n
a;in
i prid
o-bi
vanj
a el
ektr
i;ne
ene
rgije
• en
osm
erni
ele
ktri;
ni m
otor
ve/
ena
vire
z ra
zli;
nim
i nap
etos
tmi
• za
men
ja p
olar
iteto
prik
lju;k
ovba
terij
e in
ugo
tavl
ja p
osle
dice
• pr
ou;i
zob
ni[k
i par
in u
goto
vina
;in
sest
avlja
nja
zobn
ikov
za
zman
j[an
je [
tevi
la v
rtlja
jev
• se
stav
i mod
el n
apra
ve in
upo
ra-
bi u
stre
zno
goni
lo
• up
orab
nost
ele
k-tr
i;ne
ene
rgije
• vp
liv p
ridob
ivan
jael
ektr
i;ne
ene
rgi-
je n
a ok
olje
• al
tern
ativ
ni v
iri(s
on;n
a, v
etrn
ael
ektr
arna
, na
biba
vico
)
• el
ektr
i;ni
mot
orji
• od
visn
ost s
mer
ivr
tenj
a en
osm
er-
nega
mot
orja
od
smer
i ele
ktri;
-ne
ga to
ka
• zo
bni[
ko g
onilo
• po
l/as
to g
onilo
• re
dukt
or
• vs
ebin
e ob
ravn
avaj
o z
zgle
di iz
oko
lja in
lite
ra-
ture
• po
skus
i z e
lekt
ri;ni
mi
mot
orji
in e
lekt
ri;ni
mi
krog
i< [e
le p
o pr
ak-
ti;ne
m d
elu
z m
odel
i je
mog
o;e
upor
abiti
ra;u
naln
i[ko
sim
ulac
ijo
• za
pro
u;ev
anje
del
ovan
-ja
upo
rabi
gra
dnik
e se
stav
ljank
e<
mat
emat
ika
30O
PERA
TIVN
I CIL
JID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI:N
A M
EDPR
EDM
ETN
EPR
IPO
RO:I
LAPO
VEZA
VE
VEZJ
A Z
VE:
STIK
ALI
• na
izbr
anih
prim
erih
ugo
tovi
potr
ebo
po z
apor
edno
vez
anih
stik
alih
• ra
zlo/
i del
ovan
je v
ezja
z d
vem
aza
pore
dno
veza
nim
a st
ikal
oma
• na
izbr
anih
prim
erih
ugo
tovi
potr
ebo
po v
zpor
edno
vez
anih
stik
alih
• op
i[e
in ra
zlo/
i del
ovan
je e
lek-
tri;
nega
kro
ga z
dve
ma
vzpo
red-
no v
ezan
ima
stik
alom
a•
nari[
e sh
eme
razl
i;ni
h ve
zav
VEZJ
A Z
VE:
ELEK
TRI:
NIM
I KRO
GI
• up
orab
i men
jaln
o st
ikal
o za
spre
min
janj
e sm
eri v
rten
ja e
lek-
tri;
nega
mot
orja
in ra
zlo/
i nje
go-
vo d
elov
anje
• se
stav
i raz
pred
elni
co s
tanj
mot
or-
ja v
odv
isno
sti o
d st
anj s
tikal
VRED
NO
TEN
JE•
ovre
dnot
i izd
elan
i mod
el•
razm
isli
o m
o/no
stih
upo
rabe
pri-
dobl
jene
ga z
nanj
a
• iz
haja
jo;
iz k
onkr
etne
nal
oge,
na;r
tuje
ele
ktri;
no v
ezje
, v k
ate-
rem
zap
ored
no v
e/em
o dv
e st
ikal
i•
sest
avi e
lekt
ri;ni
kro
g z
dvem
aza
pore
dno
veza
nim
a st
ikal
oma,
ga p
resk
usi i
n iz
dela
razp
rede
lni-
co s
tanj
(sta
nji s
tikal
a oz
na;i
z 0
in 1
)
• iz
haja
jo;
iz k
onkr
etne
nal
oge,
na;r
tuje
ele
ktri;
no v
ezje
, v k
ate-
rem
vzp
ored
no v
e/em
o dv
e st
ikal
i•
sest
avi e
lekt
ri;ni
kro
g z
dvem
avz
pore
dno
veza
nim
a st
ikal
oma,
ga
pres
kusi
in iz
dela
razp
rede
lnic
ost
anj (
stan
ji st
ikal
a oz
na;i
z 0
in 1
)
• se
stav
i ele
ktri;
ni k
rog,
v k
ater
emz
dvem
a m
enja
lnim
a st
ikal
oma
spre
min
ja s
mer
vrt
enja
elek
tri;
nega
mot
orja
• lo
gi;n
i sta
nji m
enja
lneg
a st
ikal
aoz
na;i
z 0
in 1
in p
resk
usi v
seko
mbi
naci
je•
nari[
e sh
emo
elek
tri;
nega
kro
ga
• m
odel
pre
izku
si in
odp
ravi
mor
ebitn
e na
pake
• op
i[e
delo
vanj
e
• za
pore
dna
veza
-va
stik
al•
anal
iza
delo
vanj
ael
ektr
i;ne
gakr
oga
• ta
bela
logi
;nih
stan
j•
shem
a
• vz
pore
dna
veza
-va
stik
al•
anal
iza
delo
vanj
ael
ektri
;neg
a kr
oga
• ra
zpre
deln
ica
logi
;nih
sta
nj•
shem
a
• m
enja
lno
stik
alo
• kr
milj
enje
sm
eri
elek
tri;
nega
toka
z m
enja
lnim
ist
ikal
i•
razp
rede
lnic
alo
gi;n
ih s
tanj
• pr
esku
[anj
em
odel
a
• pr
imer
nal
oge>
z e
nim
stik
alom
vkl
opim
om
otor
mod
ela
napr
ave
,dr
ugo
stik
alo
pa m
otor
lahk
o iz
klop
i, ;e
pre
-m
i;ni
del
mod
ela
napr
a-ve
zad
ene
ob o
viro
• pr
imer
nal
oge>
pre
mi;
nide
l mod
ela
napr
ave
naj
vklo
pi o
pozo
rilno
lu;k
o,;e
zad
ene
v ov
iro p
rigi
banj
u v
eni a
li dr
ugi
stra
ni
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
31
• u;
enec
na[
teje
ra;u
naln
i[ko
krm
iljen
e na
prav
e•
lo;i
med
izho
dnim
i in
vhod
nim
ifu
nkci
jam
i ra;
unal
nika
• u;
enec
ugo
tovi
, da
lahk
o ro
;no
krm
iljen
je v
rten
ja e
lekt
rom
otor
jana
dom
esti
ra;u
naln
ik•
na p
rimer
u ra
;una
lni[
ko v
oden
ena
prav
e lo
;i m
ed iz
hodn
imi i
nvh
odni
mi r
a;un
alni
[kim
i fun
kci-
jam
i (pr
imer
> v ti
skal
niku
ra;u
naln
ik d
olo;
a, k
ako
naj s
egi
blje
tisk
alna
gla
va, t
iska
lnik
pa
spor
o;i,
kdaj
zm
anjk
a pa
pirja
,
• ra
;una
lni[
kokr
milj
ene
napr
ave
• po
veza
vara
;una
lnik
a z
napr
avam
i pre
kvh
odov
iniz
hodo
v•
prim
eri r
a;un
al-
ni[k
o kr
milj
enih
napr
av
• za
razl
ago
upor
abim
ora
;una
lni[
ko k
rmilj
eno
napr
avo,
tisk
alni
k, ri
sal-
nik,
reza
lnik
stir
opor
aal
i pod
obno
3.2.
4.2
RA:U
NAL
NI{
KO K
RMIL
JEN
JEPr
edst
avim
o vs
ebin
e iz
birn
ega
pred
met
a ro
botik
a v
tehn
iki i
n el
ektr
onik
a z
robo
tiko.
3.3.
1 LE
TNO
NA:
RTO
VAN
JE P
OU
KA, V
ARN
OST
V P
ROM
ETU
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
32
3.3.
2 IZ
OM
ETRI
:NA
PRO
JEKC
IJARi
sanj
e pr
edm
eta
v pr
osto
rski
– iz
omet
ri;ni
pro
jekc
iji p
otek
a v
oblik
i sam
osto
jneg
a pr
ojek
ta,
ki iz
haja
izpo
treb
e po
pre
dsta
vitv
i pr
edm
eta
v ob
liki,
ki n
ajbo
lje p
onaz
ori
stva
rnos
t in
daj
e op
azov
alcu
naj
ve;
info
rmac
ij (p
rosp
ekti,
rekl
ame
…).
Nar
edi l
ahko
pre
dsta
vitv
eno
ali r
ekla
mno
risb
o za
izbr
ani p
redm
et.
3.3
OS
MI
RA
ZR
ED
: 35
UR
• u;
enec
se
sezn
ani s
vse
bino
inci
lji, n
a;in
om d
ela
ter o
cenj
evan
-je
m p
ri te
hnik
i in
tehn
olog
iji
• po
zna
kode
ks p
rom
etne
etik
e
• u;
enec
ute
mel
ji ris
anje
pre
dme-
tov
v iz
omet
ri;ni
pro
jekc
iji
• op
i[e
nast
anek
slik
e pr
edm
eta
viz
omet
ri;ni
pro
jekc
iji•
skic
ira in
nar
i[e
pred
met
viz
omet
ri;ni
pro
jekc
iji•
poi[
;e m
o/no
sti u
pora
beiz
omet
ri;ne
pro
jekc
ije v
pra
ksi
• u;
enec
pre
vzam
e na
loge
pri
skrb
i za
svoj
del
ovni
pro
stor
,de
lovn
a sr
edst
va in
gra
diva
• ut
emel
ji up
orab
o va
rnos
tnih
prip
o-m
o;ko
v v
prom
etu
(var
nost
ni p
as,
;ela
da, o
dsoj
nik,
kre
sni;
ka ..
.)
• u;
enec
zbe
re ra
zli;
ne n
a;rt
e in
risbe
, kje
r je
upor
ablje
na p
ra-
voko
tna
proj
ekci
ja
• na
stan
ek s
like
dem
onst
rira
zob
ra;a
njem
kva
dra
pred
ravn
ino
• sk
icira
pre
dmet
v iz
omet
ri;ni
proj
ekci
ji•
nari[
e pr
edm
et, s
esta
vlje
n iz
ve;
kvad
rast
ih te
les
v iz
omet
ri;ni
proj
ekci
ji
• de
lo in
na;
rto-
vanj
e pr
i teh
ni;n
ivz
goji
• va
rnos
t u;e
ncev
pri d
elu
in v
prom
etu
• po
men
risa
nja
vpr
osto
rski
pro
-je
kciji
• iz
omet
ri;na
(pro
stor
ska)
pro
-je
kcija
• sk
icira
nje
inris
anje
pre
dmet
av
izom
etri;
ni p
ro-
jekc
iji
• u;
enci
izve
jo z
a sp
lo[n
ene
varn
osti,
pov
ezan
e z
delo
m p
ri po
uku
tehn
ike
in te
hnol
ogije
• po
drob
na n
avod
ilasp
ozna
jo o
b uv
ajan
jupo
sam
ezni
h ob
delo
-va
lnih
pos
topk
ov
• vs
ebin
e vp
lete
mo
vpo
sam
ezna
pog
lavj
a
• og
leda
jo s
i rek
lam
na in
pred
stav
itven
a gr
adiv
a
• u;
enci
ri[e
jo p
roje
kcije
z ro
ko in
oro
djem
CAD
likov
na v
zgoj
a
mat
emat
ika,
lik
ovna
vzg
oja
33
3.3.
3 G
RAD
IVA
IN O
BDEL
AVE
U;e
nci s
pozn
avaj
o in
upo
rabi
jo k
ovin
e ob
na;
rtov
anju
in iz
dela
vi p
redm
eta.
S k
ovin
o la
hko
kom
bini
ram
o tu
di d
ruga
grad
iva.
Prid
obiv
anje
nov
ih z
nanj
je v
plet
eno
v sa
m p
roje
kt ta
ko, d
a tv
ori l
ogi;
no c
elot
o. N
ovo
orod
je in
tehn
olog
ijesp
ozna
vajo
u;e
nci t
akra
t, ko
jih
je tr
eba
upor
abiti
. Tak
o ne
lo;u
jem
o te
oret
i;ni
h in
pra
kti;
nih
vseb
in. M
o/ni
prim
eri
pred
met
ov> c
evni
zvo
novi
, lab
orat
orijs
ka p
rijem
alka
, sve
;nik
, dr/
ala
za o
rodj
a, v
ija;,
pin
ceta
…).
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
NA:
RTO
VAN
JE•
u;en
ec n
a[te
je ti
pi;n
e iz
delk
e iz
kovi
n in
opi
[e n
jihov
o na
mem
b-no
st•
pred
stav
i upo
rabo
kov
in n
azn
a;iln
ih p
odro
;jih
• so
delu
je p
ri ra
zvoj
u pr
epro
steg
aup
orab
nega
pre
dmet
a•
oblik
uje
idej
o pr
edm
eta
in iz
dela
tehn
i;no
in te
hnol
o[ko
dok
u-m
enta
cijo
• ug
otav
lja p
omen
obl
ikov
anja
za
kako
vost
izde
lka
DO
POLN
ITEV
ZN
ANJA
(zna
nja,
ki g
a pr
idob
ivaj
o u;
enci
med
izde
lavo
pre
dmet
a)•
u;en
ec n
ajpo
gost
ej[e
kov
ine
razv
rsti
v /e
lezn
e in
ne/
elez
neko
vine
• pr
esku
si la
stno
sti k
ovin
• u;
enec
v s
voje
m o
kolju
na[
teje
izde
lke,
ki s
o na
reje
ni v
e;in
oma
iz k
ovin
• ut
emel
ji po
men
zbi
ranj
a od
pad-
nih
kovi
n
• iz
bere
pod
ro;j
e in
pre
dmet
, ki g
abo
izde
lal i
z ko
vine
• sk
icira
idej
o, n
ari[
e na
;rt i
niz
poln
i teh
nolo
[ki l
ist
• pr
epoz
na p
osam
ezne
kov
ine
inna
[tej
e pr
imer
e up
orab
e ko
vin
•s
prep
rost
imi p
resk
usi p
rim
er-
ja t
rdot
o in
/ila
vost
kov
in(j
ekla
, bak
ra, a
lum
inija
, svi
n-ca
, cin
ka ..
.)
• vr
ste
izde
lkov
izko
vin
• up
orab
a ko
vin
• na
;rto
vanj
epr
edm
eta
izpl
o;ev
ine
ali /
ice
• do
kum
enta
cija
• de
litev
del
a
• vr
ste
kovi
n
• ko
vine
,pr
esku
[anj
ela
stno
sti
• op
azuj
e pr
edm
ete
vok
olju
• na
;rtu
je la
hko
razl
i;no
zaht
evne
pre
dmet
e•
pri n
a;rt
ovan
ju s
kici
ra s
svin
;nik
om, n
ato
ri[e
zor
odje
m C
AD, ;
e pa
ni t
em
o/no
sti,
ri[e
ro;n
o
• za
prik
az u
pora
bim
ozb
irke
vzor
cev,
ki
omog
o;aj
o de
lo v
maj
h-ni
h sk
upin
ah
• de
lo v
dvo
jicah
po
pis-
nih
navo
dilih
kem
ija
3.3.
3.1
NA:
RTO
VAN
JE IN
IZ
DEL
AVA
PRED
MET
A IZ
KO
VIN
E
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
34
• na
[tej
e pr
ofile
in p
rimer
eup
orab
e, p
ove,
kaj
je p
oliz
dele
k
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
• iz
dela
ses
tavn
e de
le, j
ih z
dru/
i vce
loto
in p
resk
usi d
elov
anje
• ra
zlo/
i bis
tvo
preo
blik
ovan
ja,
odre
zava
nja,
spa
janj
a in
povr
[ins
ke o
bdel
ave
• ra
zlik
uje
razs
tavl
jive
in n
eraz
s-ta
vljiv
e zv
eze
VRED
NO
TEN
JE•
vra;
una
vlo/
eno
delo
, por
ablje
nogr
adiv
o, e
nerg
ijo in
zna
nje
v iz
de-
lani
pre
dmet
• ra
zlo/
i pom
en n
adzo
ra in
mer
itev
pri i
zdel
avi p
redm
eta
ter u
pora
bipo
mi;
no m
erilo
• op
i[e
pom
en ra
cion
aliz
acije
inpo
i[;e
prim
ere
v pr
aksi
• im
enuj
e po
sam
ezne
pol
izde
lke
in u
tem
elji
njih
ovo
upor
abno
st
• up
orab
i obd
elov
alne
pos
topk
e(r
avna
nje,
kriv
ljenj
e, re
zanj
e, p
il-je
nje,
/ag
anje
, vrt
anje
, bru
[enj
e,vi
ja;e
nje,
kov
i;en
je, l
otan
je ..
.)in
oro
dja
pri i
zdel
avi p
redm
eta
• up
orab
i pos
topk
e m
erje
nja
• pr
i izd
elav
i upo
[tev
a va
rnos
tne
in z
a[;i
tne
ukre
pe•
razl
o/i p
rinci
p in
pom
en ra
z-st
avlji
ve in
ner
azst
avlji
ve z
veze
• up
o[te
va tu
di o
brab
o st
roje
v•
oblik
uje
ceno
izde
lka,
ki g
ala
hko
tudi
pro
da•
pred
vidi
, kak
o od
lo/i
ti pr
edm
et,
ko b
o do
traj
al;
ali o
mog
o;a
vnov
i;no
upo
rabo
gra
diva
• se
znan
i se
s po
klic
i, po
veza
nim
iz
obde
lavo
kov
in
• po
lizde
lki
• re
zanj
e pl
o;ev
ine
in p
reob
likov
anje
/ice
ter p
lo;e
vine
• sp
ajan
je k
ovin
-sk
ih d
elov
• na
dzor
in m
eri-
tve,
klju
nast
om
erilo
• po
vr[i
nska
obde
lava
inza
[;ita
kov
in
• na
dzor
• iz
ra;u
n ce
ne
• po
klic
i
• pr
imer
e up
orab
era
zli;
nih
prof
ilov
i[;e
vsv
ojem
oko
lju
• po
sebn
o po
zorn
ost j
etr
eba
posv
etiti
var
nem
ude
lu•
izde
lavo
lahk
o na
;rtu
je-
mo
posa
mi;
no a
li s
teko
;im
trak
om
• za
izra
;un
cene
izde
lka
upor
abim
o ra
;una
lni[
kipr
ogra
m
• po
klic
e sp
ozna
vajo
ob
delu
in n
a ek
skur
ziji
kem
ija
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
35
3.3.
4 EN
ERG
ETIK
A
UTE
MEL
JITEV
ZAH
TEVE
PO
MO
TORJ
IH•
u;en
ec u
goto
vi, d
a za
nek
ater
ade
la p
otre
buje
;lo
vek
mno
go v
e;m
o;i,
kot j
e zm
ore
• lo
;i n
eobn
ovlji
ve v
ire e
nerg
ije o
dob
novl
jivih
PRO
U:E
VAN
JE M
OTO
RJA
ZN
OTR
ANJIM
ZG
ORE
VAN
JEM
• pr
ou;i
mot
or z
not
ranj
im z
gore
-va
njem
• na
mod
elu
oziro
ma
slik
i im
enuj
ebi
stve
ne s
esta
vne
dele
dvo
- in
[tiri
takt
nega
mot
orja
ter r
azlo
/inj
egov
o de
lova
nje
MO
TORI
ZACI
JA IN
OKO
LJE
• op
i[e
nega
tiven
vpl
iv m
otor
izac
ijena
oko
lje in
nav
ede
ukre
pe z
azm
anj[
evan
je n
jego
vega
one
s-na
/eva
nja
• u;
enec
na[
teje
vire
, ki p
onuj
ajo
;lov
eku
ve;j
o m
o;, k
ot jo
zm
ore
sam
• ug
otov
i, da
ben
cin
vseb
uje
velik
o en
ergi
je, k
i jo
izko
ri[;a
mo
v to
plot
nih
mot
orjih
z n
otra
njim
zgor
evan
jem
• ra
zsta
vi, r
az;l
eni i
n se
stav
im
otor
z n
otra
njim
zgo
reva
njem
• po
ve, v
;em
so
pred
nost
i in
sla-
bost
i pos
amez
nih
vrst
mot
orje
v
• po
ro;a
o p
robl
emat
iki
ones
na/e
vanj
a ok
olja
s p
rom
e-to
m•
prou
;i s
klop
e ko
lesa
z m
otor
jem
• na
[tej
e po
klic
e v
prom
etu
• vi
ri m
o;i
• zg
radb
a in
del
o-va
nje
mot
orja
zno
tran
jim z
gore
-va
njem
• [t
irita
ktni
indv
otak
tni m
otor
z no
tran
jimzg
orev
anje
m•
pom
enka
talit
i;ne
gapr
etvo
rnik
a
• u;
enci
poi
[;ej
o na
j-po
gost
ej[e
vire
mo;
i
• de
lo v
sku
pina
h, a
naliz
irala
hko
mot
or le
tals
kega
mod
ela,
kol
esa
z m
otor
-je
m a
li fu
nkci
onal
ni m
o-de
l mot
orja
< upo
rabi
mo
lahk
o tu
di ra
;una
lni[
kosi
mul
acijo
• po
datk
e i[
;ejo
v li
tera
-tu
ri in
na
inte
rnet
u te
rpo
ro;a
jo•
obra
vnav
o ko
lesa
zm
otor
jem
raz[
irim
o na
ravn
anje
v p
rom
etu
fizik
a
fizik
a,
kem
ija
36
3.3.
5 TE
HN
I:N
A SR
EDST
VAVs
ebin
e la
hko
obra
vnav
amo
proj
ektn
o. S
mis
elna
je n
avez
ava
na e
lekt
ri;ni
kro
g in
ele
ktri;
ni m
otor
. Ro;
noal
i ra;
unal
ni[k
o kr
mili
mo
mod
ele,
ki j
ih s
esta
vlja
jo ra
zli;
na g
onila
(mod
el v
rtal
nika
, bris
alce
v ve
tro-
bran
skeg
a st
ekla
…)
3.3.
5.1
PREN
OS
GIB
ANJA
OD
M
OTO
RJA
DO
ORO
DJA
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
• u;
enec
poj
asni
nam
en g
onil
vna
prav
ah in
str
ojih
• lo
;i d
rsne
in k
otal
ne le
/aje
ter
poja
sni p
omen
maz
iv
• im
enuj
e ra
zli;
ne v
rste
zob
niko
v in
nave
de n
jihov
o up
orab
o•
dolo
;i p
rest
avno
razm
erje
• na
ro;i
;nem
gon
ilu d
olo;
i vrs
tegi
banj
in o
pi[e
pre
nos
mo;
i
• pr
ou;i
gon
ila n
a ko
lesu
• do
lo;i
pre
stav
no ra
zmer
je
• u;
enec
pre
pozn
a in
imen
uje
goni
la te
r jih
razv
r[;a
po
skup
nih
zna;
ilnos
tih (z
obni
[ko,
torn
o, je
r-m
ensk
o, v
eri/
no in
ro;i
;no)
•
razl
ikuj
e m
ed o
sjo
in g
redj
o
• pr
i ses
tavl
janj
u m
odel
a up
orab
im
onta
/no
risbo
•
na s
liki z
obni
[keg
a go
nila
nar
i[e
pren
os m
o;i (
kine
mat
i;na
shem
a)
• im
enuj
e se
stav
ne d
ele
ro;i
;neg
ago
nila
in z
gra
dnik
i ses
tavl
jank
ezg
radi
mod
el n
apra
ve, k
i vse
buje
ro;i
;ni m
ehan
izem
• se
stav
i mod
el v
eri/
nega
gon
ila•
opra
vi m
anj[
e na
stav
itve
nako
lesu
, pra
viln
o in
var
noup
orab
lja o
rodj
e
• pr
ou;e
vanj
ego
nil v
nap
rava
hal
i str
ojih
(kol
o,go
spod
injs
ki,
kmet
ijski
str
oji)
• zo
bni[
ko g
onilo
• pr
esta
vno
razm
erje
• ro
;i;n
o go
nilo
• go
nila
na
kole
su<
veri/
no g
onilo
• pr
esta
vno
razm
erje
• u;
enec
spo
znav
a na
stro
jih v
e; g
onil,
podr
obne
je p
a ob
dela
najz
na;i
lnej
[a
• z
razs
tavl
janj
em in
ses
-ta
vlja
njem
gon
il ug
o-ta
vlja
ses
tavn
e de
le,
pove
zave
in d
elov
anje
• ob
likuj
e sk
ice
in z
apis
eza
pore
dja
razs
tavl
janj
ask
lopo
v in
jih
upor
abi
pri s
esta
vlja
nju
• pr
i pro
u;ev
anju
kol
esna
jde
man
j[e
napa
ke, k
ijih
odp
ravi
(nag
njen
sede
/, o
hlap
en z
vone
c,pr
emak
njen
din
amo,
preg
orel
a /a
rnic
a ...
)
fizik
a,
gosp
odin
jstv
o
37
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
• u;
enec
spo
zna
mod
el ra
;una
l-ni
[ko
vode
nega
koo
rdin
atne
gast
roja
• ug
otov
i pre
dnos
ti po
veza
ve m
edra
;una
lni[
ko p
odpr
tim n
a;rt
o-va
njem
in ra
;una
lni[
ko v
oden
imi
stro
ji
• up
orab
i mod
el s
troj
a, p
rika
tere
m ra
;una
lnik
krm
ili g
iban
-je
oro
dja
v en
i sm
eri a
li dv
ehm
ed s
eboj
pra
voko
tnih
sm
ereh
(rez
alni
k st
iropo
ra iz
re/e
pre
d-m
et, k
i sm
o ga
pre
dhod
nona
;rto
vali
z ra
;una
lni[
kim
graf
i;ni
m o
rodj
em)
• po
veza
vara
;una
lni[
kopo
dprt
ega
na;r
tova
nja
iniz
dela
ve(C
AD\C
AM)
• vs
ebin
e la
hko
z go
nili
pove
/em
o v
enot
en p
ro-
jekt
• ;e
je m
ogo;
e, iz
vede
mo
eksk
urzi
jo
3.3.
5.2
RA:U
NAL
NI{
KO P
OD
PRTA
PR
OIZ
VOD
NJA
4 SPECIALNODIDAKTI»NA PRIPORO»ILA
Tehni;no podro;je, zajeto v predmetu tehnika in tehnologija in v tehni;nih vsebinah predme-
tov spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika, je tisti del ;lovekove dejavnosti, ki se
ukvarja s spreminjanjem narave. Tesno je povezano z naravoslovnimi predmeti, ki naravo
raziskujejo in ugotavljajo zakonitosti njenega delovanja. Tehnika in tehnologija i[;e odgovore
na vpra[anja, kako te zakonitosti uporabiti in jih spreminjati v ;lovekov prid. Pri tem nastaja
nova vrednost kot podlaga za obstoj in razvoj dru/be.
U;enci spoznavajo to podro;je tako, da ga najprej opazujejo v resni;nem svetu in ga nato
presadijo v [olsko delavnico. Pri pouku pridobivajo nova znanja in spretnosti, odkrivajo in
razvijajo svoje sposobnosti ter oblikujejo svoj pogled na naravo in svojo vlogo v njej. Zato so
vsebine predmeta tehnika in tehnologija v u;nem na;rtu razporejene tako, da tvorijo
zaokro/ene sklope, ki jih u;enci usvojijo v projektih.
Vsak projekt zdru/uje vsebine v celoto, ki zajemajo tudi pridobivanje novih znanj in spret-
nosti. U;enci novih znanj ne pridobivajo pred za;etkom projekta (na zalogo), temve; takrat,
ko jih potrebujejo za nadaljevanja dela v projektu.
Za uresni;itev ciljev v projektu se je treba odlo;iti za oblikovanje in izdelavo primernega
predmeta. V u;nem na;rtu je opisanih nekaj predlogov, ki pa niso obvezni. U;itelj naj, izhaja-
jo; iz danih mo/nosti, sestavi svoj izbor izdelkov, ki naj se ne ponavljajo iz leta v leto, temve;
naj jih ve;krat zamenja. Pri zamenjavi naj bo pozoren na to, da bo z novim izdelkom dosegel
ve;ino istih ciljev.
Projekte za;nemo s problemom, ki ga lahko predstavi u;itelj, lahko pa organizira situacijo, v
kateri ga u;enci sami odkrijejo. Iskanje re[itev, ki sledi, je najustvarjalnej[i del projekta in
mu je treba posvetiti dovolj ;asa. U;encem re[itev ne ponujamo, temve; vsebine predstav-
ljamo kot drobne probleme, ki jih postopno re[ujejo, dokler ne pridejo do cilja.
Pri oblikovanju idej za re[itev problema je pomembno, da zna u;enec svojo idejo prenesti na
papir. Zato je precej[en dele/ tehni;nega risanja namenjen skiciranju. Ro;nemu risanju
posvetimo le toliko ;asa, kolikor je potrebno, da u;enec spozna osnovna pravila risanja, ki jih
potem uporabi pri risanju z ra;unalni[kim grafi;nim orodjem CAD. V Sloveniji je bil za osnovne
[ole izbran ciciCAD.
Sodelovanje v skupini terja od u;enca strpnost do so[olcev – sodelavcev, hkrati pa mu nudi
mo/nosti razvijanja voditeljskih sposobnosti.
U;enec ima o gradivih razli;ne izku[nje in znanja. Za obdelavo so bistvena znanja o tehno-
lo[kih lastnostih, ki jih pridobi s presku[anjem in obdelavo. Tehnolo[ki preskusi so pomemb-
ni tudi za izbiro ustreznega gradiva za na;rtovani izdelek.
38
V projekte dodamo tudi elemente ekonomike. U;enci ob upo[tevanju osnovnih elementov cene
izra;unajo ceno izdelka. Pri prvih izra;unih vklju;ujemo vrednost uporabljenih gradiv, energije
in dela, v poznej[ih pa dodamo [e obrabo strojev, dobi;ek in davek. Na ta na;in spoznajo
osnovne parametre, ki vplivajo na nastanek cene. Pri izra;unu uporabimo ra;unalni[ki program.
Varstvo pri delu se prepleta z vsemi sestavinami delovnega procesa in ni omejeno le na
neposredno varovanje u;encev pri delu z orodji ter stroji v [olski delavnici. U;enci morajo
svoji razvojni stopnji primerno usvojiti>
• potrebna znanja o varnem in zdravem na;inu dela ter o njegovem organiziranju in vodenju,
• varne in zdravju ne[kodljive delovne navade ter
• pozitiven odnos do varstva pri delu kot sestavine vsakega delovnega procesa in do varovan-
ja svojega zdravja ter zdravja drugih.
Varstvo u;encev pri tehni;ni in delovni vzgoji mora biti posebej obdelano v Pravilniku o
varstvu pri delu v [oli.
Pouk je treba praviloma organizirati tako, da ima u;enec tedensko ali [tirinajstdnevno skupaj
po dve u;ni uri (blok ura).
{ola mora praviloma zagotoviti vse materialne pogoje za tehniko in tehnologijo. Naloge, ki
izhajajo iz pouka, mora u;enec opraviti v [oli.
Vrednotenje in ocenjevanje u;en;evega dela vpliva na njegovo ravnanje pri pouku in u;enju.
Z oceno opi[emo u;en;evo znanje in spretnosti, ki se izra/ajo kot>
• delo v skupini,
• govorno, pisno in grafi;no sporazumevanje ter delo po navodilih,
• prou;evanje in preizku[anje,
• sprejemanje odlo;itev, na;rtovanje, iskanje informacij in re[evanje problemov,
• uporaba opreme in orodja ter telesna koordinacija,
• poznavanje in razumevanje ter
• vrednotenje izdelka, dela, ekonomsko in ekolo[ko vrednotenje.
Spremljanje sestavin naj bo sprotno in naj zajema vse sestavine ocene. S sprotnim ocenje-
vanjem se bomo izognili nevarnosti, da bi se ocene oblikovale po trenutnem vtisu tik pred kon-
ferenco. Po sestavinah oblikovane [tevil;ne ocene vpi[e u;itelj v uradno dokumentacijo ob
zaklju;ku vsakega projekta oziroma vsaj enkrat v ocenjevalnem obdobju.
Po sestavinah oblikovana celovita ocena zajema proces u;enja in dela, v katerem je vklju;en
tudi njun rezultat (izdelek). Oblikovanje ocene izklju;no na osnovi izdelka, brez upo[tevanja
dogajanja v delovnem procesu, ni dopustno, saj ne odseva u;en;evih prizadevanj in napredka.
39
5 KATALOG ZNANJA
5.1 MINIMALNI IN TEMELJNI STANDARDI ZNAN-JA PO RAZREDIH(minimalni standardi so napisani leæeËe)
6. RAZRED
Na;rtovanje pouka
U;enec zna>
• predstaviti vsebino in cilje ter razlo/iti na;in dela in ocenjevanja pri tehniki in tehnologiji,
• utemeljiti pravila varnega dela in zagotoviti pogoje zanj,
• razlo/iti pravilno ravnanje na poti v [olo in utemeljiti pomen uporabe varnostne ;elade
pri vo/nji s kolesom.
Informacijska tehnologija
U;enec zna>
• komunicirati z ra;unalnikom in se orientirati na tipkovnici,
• izvesti osnovne ukaze za delo z ra;unalnikom v okenskem okolju,
• uporabiti osnovne ukaze z grafi;nim orodjem.
Gradiva in obdelave
Papirna gradiva
Prou;evanje in izdelava papirja
U;enec zna>
• na[teti podro;ja uporabe predmetov iz papirnih gradiv,
• zbrati podatke o vrstah papirnih gradiv, poimenovati in opisati njihove zna;ilnosti,
• utemeljiti uporabo papirnih gradiv v vsakdanjem /ivljenju in za ustvarjanje izdelkov,
• s poskusom dokazati lastnosti papirja in plastnost papirnih gradiv,
• iz opazovanj razlo/iti vlogo posameznih sestavin oziroma surovin in vlaken,
• uporabiti postopek preproste ro;ne izdelave papirja in razlo/iti razliko med recikliranim
ter navadnim papirjem,
• utemeljiti pomen ekolo[ko neopore;ne proizvodnje in pojasniti smisel zbiranja odpadnega
papirja,
• razlikovati formate,
• utemeljiti vrednost in namen standardizacije formatov papirnih gradiv.
40
Na;rtovanje in izdelava nosilne konstrukcije
U;enec zna>
• poiskati re[itev za na;rtovanje in izdelavo nosilne konstrukcije iz papirnih gradiv,
• preoblikovati papir v profile in jih uporabiti v konstrukciji,
• preskusiti profile v konstrukciji in ovrednotiti njihovo prednost v gradnji.
Na;rtovanje in izdelava predmeta iz papirnih gradiv
U;enec zna>
• razlo/iti pomen embala/e za shranjevanje predmetov in snovi, za transport in tr/enje z vidi-
ka tr/nih zakonitosti ter jo ovrednotiti z ekolo[kega stali[;a,
• iz opazovanj in razstavljanja embala/nega ovitka raziskati pla[;,
• razlo/iti namen tehni;nega komuniciranja in opredeliti pravila skiciranja ter kotiranja ravne-
ga roba,
• na;rtovati izdelavo predmeta iz papirnih gradiv in izdelati [ablono,
• varno in pravilno uporabljati orodja,
• preskusiti ustreznost izdelka,
• utemeljiti vlogo premazov za obstojnost konstrukcije in videz izdelkov.
LESNA GRADIVA
Na;rtovanje in izdelava predmeta iz lesa
U;enec zna>
• raz;leniti problem in poiskati najustreznej[o re[itev za izdelavo preprostega funkcionalne-
ga oziroma uporabnega predmeta iz lesa,
• razlikovati najpogostej[e vrste lesa, njegove osnovne zna;ilnosti in polizdelke,
• opisati pridobivanje lesa, oblike tehni;nega lesa, prednosti in slabosti uporabe lesa pred
drugimi gradivi,
• razlo/iti fizikalne in mehanske zna;ilnosti presku[ancev,
• z gospodarskega in ekolo[kega vidika razlo/iti vpliv gozda na okolje,
• ob varni uporabi merilnih pripomo;kov, obdelovalnega orodja in strojev izbrati za izdela-
vo predmeta ustrezne polizdelke iz lesa ter ustrezne delovne postopke,
• na konkretnem stroju dolo;iti delovni, prenosni in pogonski del ter delovno in podajalno
gibanje,
• razlo/iti namembnost lesnih premazov in utemeljiti prednosti ekolo[ko prijaznih premazov,
• izra;unati stro[ke izdelave predmeta, ovrednotiti svoj prispevek, nova spoznanja in znanja.
41
Tehni;na sredstva
U;enec zna>
• opredeliti vrste gibanja na razli;nih strojih,
• opredeliti vzvod, razlo/iti njegovo vlogo in opredeliti os, vrti[;e, ro;ico, ;lenek in nihajni
drog,
• razlo/iti spreminjanje smeri in hitrosti vrtenja s pomo;jo veri/nega oziroma jermenskega
gonila.
7. RAZRED
Letno na;rtovanje pouka, varnost v prometu
U;enec zna>
• predstaviti vsebino in cilje ter razlo/iti na;in dela in ocenjevanja pri tehniki in tehnologiji,
• utemeljiti pravila varnega dela in zagotoviti pogoje zanj,
• razlo/iti pomen ustrezne kolesarske opreme za varno kolesarjevo udele/bo v prometu.
Pravokotna projekcija
U;enec zna>
• utemeljiti risanje v pravokotni projekciji z vidika poznavanja projekcij in uporabe pravo-
kotne projekcije v praksi,
• risati s svin;nikom in grafi;nim orodjem CAD.
Gradiva in obdelave
Na;rtovanje in izdelava predmeta iz umetnih snovi
U;enec zna>
• predstaviti uporabo in imenovati umetne snovi na zna;ilnih podro;jih vsakdanje prakse,
• razvrstiti umetne snovi po znani klasifikaciji in ugotoviti njihove prednosti ter slabosti,
• oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, utemeljiti re[itev in izbrati najustreznej[o,
• izdelati tehni[ko in tehnolo[ko dokumentacijo za izdelek oziroma projekt,
• izbrati gradiva in orodja ter pripraviti varen in ergonomsko pravilno oblikovan delovni prostor,
• pravilno uporabljati orodja, stroje in pripomo;ke za obdelavo umetnih snovi ter upo[tevati
varnostna pravila,
• utemeljiti vlogo ;lovekovega dela in odgovornosti pri nepravilnem spreminjanju narave,
• preskusiti izdelek in ga ovrednotiti.
42
Tehni;na sredstva
Elektri;ni krog in krmiljenje
U;enec zna>
• ugotoviti potrebo po na;rtovanju in izdelavi predmeta z elektri;nim vodenjem,
• odlo;iti se za izdelavo modela in oblikovati zamisel za predmet,
• opisati potrebne pogoje, da v elektri;nem krogu te;e elektri;ni tok,
• razlikovati med elektri;nimi prevodniki in izolanti ter na[teti tipi;ne elektri;ne,
• razlo/iti namen in delovanje stikala v elektri;nem krogu,
• na[teti in opisati vire elektri;ne napetosti ter prikazati pomen elektri;ne energije za
obstoj in razvoj civilizacije,
• na[teti in opisati alternativne vire ter na;ine pridobivanja elektri;ne energije,
• ugotoviti, da so elektri;ni motorji porabniki, ki elektri;no energijo pretvarjajo v mehan-
sko delo in nekaj poganjajo,
• preveriti odvisnost vrtenja enosmernega motorja od napetosti in polaritete priklju;kov vira,
• opisati zobni[ki par, lo;iti pogonski in gnani zobnik, opisati pol/asto gonilo,
• izraziti prestavno razmerje,
• razlo/iti delovanje vezja z dvema zaporedno in dvema vzporedno vezanima stikaloma,
• uporabiti menjalno stikalo za spreminjanje smeri vrtenja elektri;nega motorja in razlo/iti
njegovo delovanje,
• ovrednotiti izdelani model in uporabo pridobljenega znanja v novih primerih ter okoli[;inah.
Ra;unalni[ko krmiljenje
U;enec zna>
• na[teti ra;unalni[ko krmiljene naprave,
• razlikovati med ro;nim in ra;unalni[kim krmiljenjem,
• razlikovati med izhodnimi in vhodnimi funkcijami ra;unalnika.
8. RAZRED
Letno na;rtovanje pouka, etika v prometu
U;enec zna>
• predstaviti vsebino in cilje ter razlo/iti na;in dela in ocenjevanja pri tehniki in tehnologiji,
• utemeljiti pravila varnega dela in zagotoviti pogoje zanj,
• ovrednotiti pomen upo[tevanja dolo;il prometnega kodeksa in ta dolo;ila v prometu
spo[tovati.
43
Izometri;na projekcija
U;enec zna>
• utemeljiti risanje predmetov v prostorski projekciji in opisati nastanek slike predmeta v
izometri;ni projekciji,
• skicirati predmet v izometri;ni projekciji in poiskati mo/nosti uporabe te projekcije v praksi,
• risati projekcije z roko in grafi;nim orodjem CAD.
Gradiva in obdelave
Na;rtovanje in izdelava kovinskega predmeta
U;enec zna>
• na[teti tipi;ne izdelke iz kovin in opisati njihovo namembnost,
• predstaviti uporabo kovin na zna;ilnih podro;jih,
• sodelovati pri razvoju skice in izbiri najustreznej[e re[itve,
• izdelati tehni[ko in tehnolo[ko dokumentacijo za izdelavo preprostega uporabnega oziro-
ma funkcionalnega predmeta,
• razvrstiti kovine v /elezne in ne/elezne, preskusiti njihove lastnosti ter imenovati in
utemeljiti uporabnost polizdelkov,
• izdelati sestavne dele, jih zdru/iti v celoto in preskusiti delovanje,
• varno in pravilno uporabljati orodja,
• razlo/iti bistvo preoblikovanja, odrezavanja, spajanja in povr[inske obdelave,
• razlikovati razstavljive in nerazstavljive zveze,
• vrednotiti vlo/eno delo, porabljeno gradivo, energijo, vlo/eno in pridobljeno znanje, ki se
ve/e na izdelek,
• opisati pomen racionalizacije in poiskati primere v praksi.
Energetika
U;enec zna>
• na[teti in opisati vire, ki ponujajo ;loveku ve;jo mo;, kot jo zmore sam,
• prou;iti motor ali model motorja,
• na modelu ali sliki pojasniti in opisati sestavne dele in delovanje dvo- in [tiritaktnega motorja.
Tehni;na sredstva
Prenos gibanja od motorja do orodja
U;enec zna>
• pojasniti namen gonil v napravah in strojih,
• imenovati posamezne vrste gonil,
44
• lo;iti drsne in kotalne le/aje ter pojasniti pomen maziv,
• imenovati razli;ne vrste zobnikov in navesti njihovo uporabo,
• dolo;iti prestavno razmerje,
• na ro;i;nem gonilu dolo;iti vrste gibanj in opisati prenos mo;i.
RA:UNALNI{KO PODPRTA PROIZVODNJA
U;enec zna>
• opisati model ra;unalni[ko vodenega koordinatnega stroja in njegovo uporabnost,
• na modelu opisati sistem CAD\CAM in na[teti njegove prednosti.
5.2 MINIMALNI in TEMELJNI STANDARDIZNANJA OB ZAKLJU»KU POU»EVANJAPREDMETA (PO VSEBINSKIH SKLOPIH)(minimalni standardi so napisani leæeËe)
:LOVEK IN USTVARJANJE
U;enec zna>
• predstaviti vsebino in cilje ter razlo/iti na;ine dela in ocenjevanja pri tehniki in tehnologiji,
• varno in pravilno uporabljati orodja ter utemeljiti pravila in pogoje za varno delo,
• utemeljiti vpliv delitve dela na u;inkovitost,
• organizirati delovni proces,
• oceniti vpliv tehnike na okolje.
INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA
U;enec zna>
• uporabljati mi[ko in tipkovnico,
• izvesti osnovne ukaze za delo z ra;unalnikom v okenskem okolju,
• uporabiti osnovne ukaze z grafi;nim orodjem,
• razlo/iti vlogo ra;unalnika pri krmiljenju strojev in naprav.
45
DOKUMENTACIJA
U;enec zna>
• razlo/iti namen tehni;nega komuniciranja,
• skicirati predmet oziroma idejo zanj,
• brati tehni[ko in tehnolo[ko dokumentacijo,
• upodobiti predmet v pravokotni projekciji,
• utemeljiti risanje v pravokotni projekciji z vidika poznavanja projekcij in uporabe pra-
vokotne projekcije v praksi,
• upodobiti predmet v izometri;ni projekciji,
• utemeljiti risanje predmetov v prostorski projekciji in opisati nastanek slike predmeta v
izometri;ni projekciji.
GRADIVA IN OBDELAVE
U;enec zna>
• na[teti podro;ja uporabe predmetov iz razli;nih gradiv,
• prepoznati razli;ne vrste gradiv in jih poimenovati,
• zbrati podatke o vrstah gradiv, opisati njihove zna;ilnosti in utemeljiti njihovo uporabo v
vsakdanjem /ivljenju ter za izdelavo predmetov,
• s poskusom ugotoviti lastnosti gradiv,
• iz opazovanj razlo/iti vlogo posameznih sestavin gradiv,
• izbrati ustrezna gradiva za dolo;en izdelek,
• razvrstiti gradiva po znanih kvalifikacijah,
• razlo/iti vpliv izbire gradiva na kakovost predmeta,
• razlo/iti vpliv oblike na nosilnost.
NA:RTOVANJE IN IZDELAVA
U;enec zna>
• raz;leniti problem in poiskati najustreznej[o re[itev za izdelavo preprostega funkcionalne-
ga oziroma uporabnega predmeta,
• oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, utemeljiti in izbrati najustreznej[o re[itev,
• poiskati re[itev za na;rtovanje in izdelavo konstrukcije,
• izdelati tehni[ko in tehnolo[ko dokumentacijo za predmet oziroma projekt,
• na;rtovati izdelavo predmeta iz posameznih gradiv,
• izbrati ustrezna gradiva in polizdelke za izdelavo predmetov,
• izbrati in uporabiti obdelovalne postopke posameznih vrst gradiv,
46
• izbrati orodja in pripraviti varen ter ergonomsko pravilno oblikovan delovni prostor,
• utemeljiti pomen ekolo[ko neopore;ne proizvodnje,
• razlo/iti namen za[;itnih premazov,
• utemeljiti vlogo premazov za obstojnost konstrukcije in za videz izdelkov ter utemeljiti pred-
nosti ekolo[ko prijaznih premazov,
• preskusiti ustreznost izdelka in ovrednotiti delovno uspe[nost.
TEHNI:NA SREDSTVA
U;enec zna>
• na stroju opredeliti orodje, prenos in motor,
• opisati pretvornike energije,
• varno in pravilno ravnati z osnovnim orodjem, napravami ter stroji,
• opredeliti vrste gibanja na razli;nih strojih,
• opredeliti vzvod in razlo/iti njegovo vlogo ter opredeliti os, vrti[;e, ro;ico, ;lenek in niha-
jni drog,
• pojasniti namen gonil v napravah in strojih,
• opredeliti posamezne vrste gonil,
• dolo;iti prestavno razmerje,
• lo;iti drsne in kotalne le/aje ter pojasniti pomen maziv,
• razlo/iti spreminjanje smeri in hitrosti vrtenja s pomo;jo gonil,
• odlo;iti se za izdelavo modela in oblikovati zamisel za predmet,
• opisati delovanje elektri;nega kroga,
• na[teti in opisati vire, ki ponujajo ;loveku ve;jo mo;, kot jo zmore sam,
• prou;iti tehni;ni predmet,
• na modelu ali sliki pojasniti in opisati delovanje ter sestavne dele dvo- in [tiritaktnega
motorja,
• opisati model ra;unalni[ko vodenega koordinatnega stroja in njegovo uporabnost,
• razlo/iti sistem CAD\CAM in na[teti njegove prednosti.
EKONOMIKA
U;enec zna>
• izdelanemu predmetu izra;unati vrednost in dolo;iti ceno,
• oceniti in izraziti posameznikov prispevek k uspe[nosti skupine pri skupnem delu, nova
znanja ter spoznanja.
47
PROMETNA VARNOST
U;enec zna>
• prebrati prometno-varnostni na;rt,
• opisati vsa nevarna mesta in varno ravnanje na poti v [olo,
• razlo/iti pravilno ravnanje na poti v [olo in utemeljiti pomen uporabe varnostne ;elade
pri vo/nji s kolesom,
• razlo/iti pomen varnostne opreme kolesa za varno udele/bo kolesarja v prometu,
• opraviti manj[e nastavitve na kolesu,
• ovrednotiti pomen upo[tevanja dolo;il prometnega kodeksa in upo[tevati ta dolo;ila v
prometu.
48
