SVETITE KIRIL I METODIJA

SVETITE KIRIL I METODIJA

Brakjata sv. Kiril i sv.Metodij se rodeni vo poznatiot srednovekoven trgovski i kulturen centar na vizantiskata imperija - vo gradot Solun. Ova vano sredite na Balkanot ima postara tradicija od sredniot vek, bidejki pod imeto Tesalonika se srekjava ute vo 315 godina pred novata era. Spored zauvanata legenda, koja se vklopuva vo istoriografskata faktografija, gradot go osnoval so ova ime Makedonskiot imperator Kasandar, spored imeto na negovata ena Tesalonika, sestra na imperatorot Aleksandar III Makedonski. Za vreme na rimskoto carstvo ovoj grad imal vana uloga, a isto taka i vo golemoto vizantisko carstvo, ie mesto se bara vedna po Carigrad. Vanata strateka i kultura pozicija dola do izraz i so prvite kristijanski propovednici i ne sluajno vo vremeto na kristijanizacijata vo ovoj centar ke se poustvuvaat prvite odglasi. Vo svojata znaajna propovednika dejnost apostolot Pavle ja obikolil Makedonija, stignal do Solun i vo Noviot zavet od Biblijata ostanale dve vpeatlivi poslanija sostaveni od apostolot Pavle upateni do Solunjanite. Vo prvoto poslanie e apostrofirano: ,,I vie se ogledavte na nas i na Gospoda, koga vo golemi maki so radost go primivte slovoto od Svetiot Duh, taka to stanavte obrazec za site vernici vo Makedonija i Ahaja. Oti od vas odekna slovoto Gospodovo ne samo vo Makedonija i Ahaja, tuku i vo sekoe mesto se prenese slavata za verata naa vo Boga,taka to nema potreba nie neto da zboruvame. (posl.do Sol,1,-68). Blagoprijatniot teren i milozlivosta na lugeto sred koi se najde apostolot Pavle ne se zaobikoleni vo pismoto: ,,Taka bevme zasakale,to bevme gotovi da vi go predademe ne samo Blagovestieto Bojo,tuku i duite svoi,zato ni stanavte dragi. (posl.do Sol.1, 8). Istorijata na ovoj grad e znaajna vo VI i VII vek koga na Balkanot, na terenot vo Makedonija, se naseluvaat postepeno, a potoa i sigurno Slovenite, vo sklopot na junoslovenskata grupa Sloveni. Megju Vardar i Struma se naselile Rinhinite, okolu Struma - Strumjanite, zad niv bile Smoljanite. Vo planinskite delovi od Vardar se naselile Berezitite, pod niv Dragovitite, vo kotlinata na rekata Bistrica - Sagudatite. Razbirlivo e deka imalo i drugi pogolemi ili pomali pleminja koi od raznovidni priini iseznale, se preselile ili se pretopile. Megjutoa, poznato e deka gradot Solun neobino silno go privlekol vnimanieto na Slovenite. Vo istorijata na naseluvanjeto na Slovenite poznati se poveke slovenski opsadi na gradot Solun no sekoga bezuspeni, bidejki Vizantija znaela dobro da go zauva ova severno strateko centralno podraje. Vo ovie esti sudiri itelite na gradot Solun molele zatita od nivniot priznat svetec Sv.Dimitrija, koj spored solunskata tradicija, vo najtekite momenti od istorijata na gradot se javuval kako spasitel na istiot. Narodnata tradicija smeta deka tokmu vo slovenskite opsadi na Solun, Sv.Dimitrij se javuval kako zatitnik, to e zasvedoeno i vo zabeleanite uda na Sv.Dimitrija. Zatoa ne sluajno ute vo V vek vo Solun bila izgradena crkvata Sveti Dimitrija.

Istorijata i osnovata na ravieniot grad Solun ne e beznaajna, zato tokmu vo nego se formiraat linostite i na slovenskite prosvetiteli. Vo ovoj grad iveele roditelite na Sv.Kiril i Sv.Metodij, Lev i Marija, i dvajcata od znaajno poteklo i rod. Za nivniot radoslov stanuva zbor vo itijata na Sv.Kiril i Sv.Metodij vo samiot poetok od hronolokata gradba na nastanite, no i vo vremeto koga se odvivale Hazarskata misija. Koga kaganot sakal da mu go odredi mestoto na sofrata se interesiral za negovoto dostoinstvo, a Filozofot pojasnil: Imav dedo i mone slaven, koj bil blizu do carot, a bidejki dobrovolno se otkaal od slavata to mu bila dadena, go proterale, i koga dool vo tugina, se osiromail i tamu me rodil. A jas, barajki ja starata est na dedovcite ne uspeav da ja zdobijam. Jas sum mu vnuk na Adama. Ovoj citat od opirnoto itie na Sv. Kiril Filozof posebno se koristi pri opredelbite za slovenskoto poteklo na brakata prosvetiteli.

Tatkoto na Sv.Kiril i Sv.Metodij, Lev, vrel znaajna sluba vo Solun, bil eden vid vojvoda i namesnik, voen zapovednik, koj e potinet pod zapovednikot na voenata oblast i na dvorot vo Carigrad. Nazivnite na inovite drungarij i potstrateg imale oevidno zapovedniko znaewe. Opirnite itija na Sv.Kiril i Sv.Metodij, kako i site drugi izvori za nivniot ivot, pokraj bogatstvoto na podatoci, detali, ne davaat pojasnuvawa za narodnoto poteklo na brakata. So ogled na toa to samata Vizantija, a vo nea i razvieniot bogat trgovski centar Solun, pretstavuvala konglomerat od mnogu narodi, vo slavistikata se sozdale hipotezi za nivnoto poteklo. Vo Solun iveele Grci, Sloveni, Evrei, Ermenci i mnogu drugi pretstavnici na narodi. Ne sluajno, vo nedostig na izvorni materijali, sekoga se javuvaat pretpostavkite. Pokraj toa, vo takvi centri ne bilo sluajno i dvojazinoto, pa duri i trijazninoto komunicirawe me|u lu|eto. Tokmu zatoa i vo opirnoto Metodievo itie, po obrakanjeto na moravskiot knez Rostislav do vizantiskiot imperator Mihail III, posledniov mu rekol na Kiril Filozov: Go slua li Filozofe ovoj zbor? Drug ova ne moe da go napravi osven tebe. Ta zatoa, eve ti mnogu darovi i zemi go brata ti, igumenot Metodija, pa odi. Oti vie ste solunjani, a site solunjani isto Makedonski zboruvaat.

Koga stanuva zbor za narodnosnata pripadnost na brakata Sv.Kiril i Sv.Metodij moe vedna da se podvlee deka nivnoto celokupno delo e mnogustrano znaajno za site Sloveni, to nedecidnoto zapiranje vrz nivnoto poteklo stanuva zanemarlivo. Pokraj toa, misionerskata dejnost ne e opredelena i ograniena vo edinstven region, naprotiv, misioneri od eden narod imale golemi zaslugi kaj drug narod. Kako primeri moe da se posoat slednive sluai: - Grcite imale apostoli od evrejsko poteklo, Rimjanite od evrejsko i grko, mnogu misioneri od Italija rabotele vo Zapadna Istona Evropa, Sv.Vojeh bil eh, a rabotel kako Polski misioner na pokrstuvanjeto na Prusite. Ne sluajno nemu mu e posvetena starata crkva od X vek vo centarot na Krakov.

Vo odnos na ova praanje vo slavistikata se izdvojuvaat poveke hipotezi. Spored edna roditelite na brakata bile Grci. Mislenjata koi odat vo prilog na ovaa hipoteza bea sumirani vo knigata ,, Kiril i Metodij I, to se pojavi po povod Jubilejot vo 1966 godina, vo Solun. Pokraj prviot navod, to najesto go koristat privrzanicite, a se odnesuva na nivniot vrhoven izbor za misioneri od stranata na imperatorot Mihail III koj moel da doveri vani dravniki dejnosti na provereni sogragjani - Grci, se citira dosta esto tekstot od opirnoto itie na Kiril Filozof: ,,I im zapoveda apostolskiot namesnik na site Grci to bea vo Rim, a isto taka i na Rimjanite to se sobiraat so sveki i da peat nad nego i da mu napravat pogreb kako to bi mu napravile na papata. I taka stana. Isto taka, tie go koristat i citatot od opirnoto Metodievo itie: A ne bee od prost rod, od obete strani, tuku od mone dobar i esen, poznat odamna i na Boga i na carot, a i na seta Solunska zemja, to se gledae i od negoviot telesen obraz.

Zatoa i pravnicite to go qubea od detinstvo, za nego zboruvaa esni zborovi, a koga razbra carot za negovata bistrina, mu dade da upravuva so slovenskata oblast. A ke kaam, toj kako da predvide deka ke go praka za slovenski uitel a i za prv arhiepiskop, za da gi izui site slovenski obiai i po malku da navikne na niv. Ovaa hipoteza ima svoi privrzanici, megju koi se: F. Grivec, Sp. Radojiik. Ne pomal broj privrzanici obezbedila i hipotezata za slovenskoto poteklo na brakata.

Vo sekoj sluaj, ovie slavisti smetaat deka ljubovta, griata, deloto to go vtkaile Sv. Kiril i Sv. Metodij kako investicija za prosperitetot na Slovenite, govori za samostojna i sutinska intuitivna privrzanost kon rodot-slovenskiot. Pokraj toa, se naveduva nivnoto besprekorno znaenje na slovenskiot makedonski dijalekt, jazik, koj moel taka sovreno da se sovlada ako se ui od korenite, t.e. od roditelite vo semejstvoto. Pokraj istrauvanjata na brojnite naunici, ovde gi spomenuvame: E. Georgiev, i Dujev, V. T. Zaimova, kako i najnovite rezultati to gi objavile A. H. Edle i M. Margaritov. Odredeni istrauvai ja razvile tretata hipoteza, meovitiot brak na roditelite, deka Marija bila Slovenka, Lev-Grk. A.Matkovski se zapira vrz evrejskoto poteklo na brakata. Sepak, vo slavistikata ostanuvaat kako sporni i vani dvete prvi hipotezi.

Izvorite ne gi potvrduvaat tonite datumi na ragjanjeto, no od site istrauvanja moe da se zaklui priblinoto datiranje. Se smeta deka postariot brat Metodija e roden pomegju 810 i 820 godina, poblisku megju 810 i 812. Iako ne e otkrieno, no postojat dosta argumenti deka negovoto krsteno ime ne bilo Metodija, tuku nekoe drugo. Moebi najblisku do vistinata e opredelbata za negovoto prvobitno ime Mihail, a Metodija go dobil so zamonauvanjeto. D.Glumac smeta deka mnogu porano, pred pristignuvanjeto vo Rim, bil rakopoloen za prezviter, osobeno kako igumen vo manastirot Polihron na Olimp.

Pomaliot brat se smeta deka e roden vo 826 ili 827 godina. Vo vrska so negovoto krsteno i monako ime se javuvaat podeleni mislenja. Spored edni negovoto krsteno ime bilo Konstantin, a monako-kalugjersko Kiril. Spored drugi Kiril go dobil svoeto rano monako ime Konstantin, a vo ranata mladost, vo poetokot na svojata javna rabota vo Carigrad, po baranje na caricata Teodora i Teoktist, a potoa bil rakopoloen za prezviter. Svojot ivot go zavril kako ieroshimnik Kiril.

I dvajcata braka imale monosti ute od ranite godini da se zdobijat so solidno obrazovanie, zoto vo kukjata na Lev i Marija sigurno dole dosta rano vo dopir so knigata koja i dvajcata braka nemale da ja isputat od svoite race do krajot na svoite ivoti. So itieto na Kiril mnogu plastino se osvrnuva vrz detskite godini. Vo nego dominira simboliniot pokaz za ivotnata opredelba na Kirila. Nemu mu bila dadena monosta da izbere devojka megju najubavite od Solun. Toj ja izbira najubavata od site, so svetlo lice, bogato ukrasena so zlatni gjerdani i biseri i so sekakov nakit. Imeto i bee Sofija, t.e. Mudrosta. Istoto itie ponatamu pojasnuva: ,,Koga go dadoa da se koluva, napreduvae so uenjeto podobro od site uenici, taka to site mu se udea na svakanjeto i na golemiot uspeh vo vetinite. Mone rano ja prifatil vizantiskata literatura, poezija, i megju pisatelite go izbral popularniot i dlabokiot Grigorij Bogoslov za svoj uitel i predvodnik. Ne sluajno nemu ke mu go posveti svojot prv poetski trud ,,Molitva kon Grigorij Bogoslov. Kiril go predloil svoeto koluvanje vo visokata Magnaurska Carigradska kola, vo koja se koluvale decata na imperatorskiot dvor i nemu slini. Vo nea predavale vrvni profesori i poznavai na odredeni nauni discipline, megju koi posebno vnimanie zasluuvaat Fotij i Lev, so irok dijapazon na poznavanja. Vo ovaa kola Kiril pokaal izvonredni rezultati i interesi. Vo dvorot odamna doprele pofalbite za Kirila i logotetot mu ja ponudil za sopruga svojata mlada, ubava i bogata rodnina. Pokraj toa Kiril imal monosti da dobie visok in vo imperatorskiot dvor. Megjutoa, negoviot dosleden stav i zbor bil odamna donesen i toa definitivno. Toj odgovoril istaknuvajki go svojot cvrst stav: ,,Toa e navistina golem dar za onie to kopneat po nego, a za mene uenjeto e nad se. So nego, zbogatuvajki go svojot um, sakam da postignam pradedovska est i bogatstvo. Dvorot vedna ke mu najde mesto na bibliotekar vo bogatata patrijariska crkva Sveta Sofija. Pred ovaa sluba postojat indicii deka se potstriil, to im dava monosti na istrauvaite da smetaat deka toga go dobil monakoto ime Konstantin. Poznato e deka Sv.Kiril go izbral osamenekiot ivot vo eden manastir na Bosfor. Dvorot ne sakal da go ostavi ueniot Kiril von nastanite i uspeale da go nagovorat da ja prifati profesorskata sluba, t.e. Katedrata po filozofija Magnaurskata kola, koja totuku ja zavril. So ogled na zauvanoto polno ime Kiril Filozof, od periodot na profesorskata dolnost i dejnost, pologino e da se prifati deka neposredno pred vrakanjeto na ovaa sluba, bil novoimenuvan od Konstantin vo Kiril, i ottoga ostanal poznat so toa ime.

Za pomladite godini na Metodija itieto ne ostavilo dovolno podatoci. Megjutoa itopisecot ne izostavil da naglasi deka upravuval vo edna slovenska oblast, to ne bilo sluajno. Izvorite spomenuvaat deka toj od ranata mladost se odlikuval so sila i hrabrost. Opirnoto Metodievsko itie istaknuva: ,,Prilien na site, vo sebe go odrazuvae obrazot na site: so strav boji, so izpolnuvanje na zapovedite, telesnata istota so milosrdnosta na molitvite i svetosot, so zbor silen a kratok, - silen za protivnicite, a kratok za poslunite kon pouka, - so jarost, spokojstvo, milost, ljubov, strast i trpenie, - bee se za site, za site da gi probie. Avtorot na Pohvalata na Kiril i Metodij e deciden: ,,Oti vo govorot se pokauvae kako Solomon, iznesuvajki udesni prikazni i pouki i praanja od dnoto na srceto i vo sluba na site im bee mil, a vo vojna se pokauvae kako krilat, kako Samson, i kako Gedeon i se pokauvae straen kako Isus Navil.

Najranite i brojni opredelbi se odnesuvaat na Strimonskata oblast koja bila naselena so slovensko naselenie, a vleguvala vo Vizantiskata imperija.

Vo 1854 godina F.Dimler se izjasnil deka Metodija rabotel vo Makedonija, po dolinata na rekata Struma. A ostanatite se opredelile za oblasta dol rekata Bregalnica.Ovoj period od ivotot na Metodija e mone vaen, ne samo kako voen zapovednik,upravitel ili knez, tuku so sostavuvanjeto na deloto ,,Zakon sudnji lodmar, so to Metodij se javuva kako prv slovenski pravnik, a kako takov go prikauva itieto.Nesluajno vo nego stoi: Zatoa i pravnicite to go ljubea od detstvoto, za nego zboruvaa esni zborovi, a koga razbra carot za negovata bistrina mu dade da upravuva vo slovenskata oblast. Vo odnos so azbukata so koja bilo sostaveno deloto se javi mislenjeto deka bilo piuvano so glagolica (Vaica), i so grki alfavit. Zauvanite rakopisi se Kirilini, najstariot poteknuva od XIII vek.

Opirnite istrauvanja na Troicki vo vrska so ova Metodievo delo donesuvaat mone logiki zakluoci, osobeno vo odnos na mestoto i vremeto koga deloto e sostaveno, avtorot, izvorite.Se nametnuvaat kako mone logini i dokazni zakluoci deka Metodi go sostavil deloto, za vremeto koga upravuval so Strimonskata klisura,koja graniela so Bugarija, vo etvrtoto desedletie od IX vek. Samoto delo dava neverojatno vani podatoci za Slovenite vo Makedonija vo granicite na Vizantiskata imperija, osobeno za slovenskata vojska, predvodena od voinsveniot i silen Metodij. Zboruva za odnosite na slovenskata vojska, na slovenskite pleminja, vo odnos so vizantiskata imperija, so crkovnata vlast. Svojata visokoenost, poznavanjenot na Biblijata, telogijata, gi vklopi vo deloto, koe vsunost predstavuva zakonski pravila za vojskata, za maite, za barkot, za enite, so citati i osvrti od Svetoto Pismo. Vsunost ovoj Zakonik na Metodij go pretstavuva prviot slovenski trud, nastanat pred Moravskata Misija. Po desetgodinoto upravuvanje sred Makedonskite Sloveni Metodij razoaran se povlekol vo osameniki manastirski ivot na planinata Olimp vo Mala Azija. Vakov odnos otkriva i Opirnoto Metodievo itie: Otkako pomina upravuvajki tamu mnogu godini, i otkako vide mnogu neredi i buni vo ovoj ivot, go razmeni stremeot kon zemna temnina so nebesna misla, zato ne sakae da ja porobi svojata esna dua zaradi to ne e veno. I vo pogoden as go naputi kneestvoto, i otkako otide na Olimp, kade to prebivaat sveti otci, se potstria i se oblee vo crno raso. Ute posilen argument za vakviot odnos na Metodija pokauva Istinaja povest: I koga tamu deset godini poivea se vrati povtorno vo Carigrad. No poradi progonuvanjeto to go podignal bogoomrazeniot Teofil protiv svetite ikoni, poradi to se pojavuva nepostojanosta, zamraze se, go frli orujeto i otide na planinata Olimp, stana monah otkako se preimenuva vo Metodij.

Ikonoborekata partija, koja zela silen zamav vo VIII vek, vo poetokot na IX vek stivnala, no veke, noviot imperator Lev V (813-820) povtorno gi zaponal borbite protiv ikonite. Ikonoboretsvoto prodolilo i za vremeto na Mihail II (820-829) i za Teofil (829-842). Po smrta na Teofil, vo 842 godina ovie borbi i strasti ke gi stii imperatorkata Teodora, vdovicata na Teofil, koja upravuvala namesto maloletniot sin Mihail III. Taka, mladiot Kiril na 24 godina vozrast ke stane predvodnik na poznatata dravno-verska, politiko diplomatska Saracenska-Arapska misija.Vo ovaa misija mladiot Kiril polemiziral so pretstavnicite na muslimanskata i evrejskata veroispovest, nasoeni negatorski i omalovauvaki kon pomalobrojnoto hristijansko naselenie. Po vrakjanjeto od ovaa misija, (oceneta kako mnogu uspena izvedena nekade vo poetokot od pedesetite godini na IX vek, Kiril mu se pridruil na bratot si Metodij, koj se preselil veke na Olimp. Na Olimp im stignala vesta deka se odredeni da ja izvedat zaedniki Hazarskata misija. Hazarite izgradile ute vo VII vek mokna drava, koja veke vo IX vek pretstavuvala opasnost za vizantiskite granici. Muslimanskata i evrejskata vreoispovest se irele, negirajki ja hristijanskata religija. Imperatorot gi soslual hazarskite pratenici i mu se obratil na Kirila: Odi filozofe kaj tie lugje i raskai im i daj im odgovor za Svetata Trojca so nejzinata pomo. Drug nikoj ne moe toa da go napravi dostojno." Brakata ja prifatile zadaata i se upatile kon Hazarite po rekite Don i Volga, vo 860 godina.Na ovoj pat zastanale vo gradot Hersones na Crnoto More, kade to filologot Kiril Filozof imal monost da gi zapoznae i proui azbukite i jazicite: evrejski, samarikjanski i roski. Vo odnos na otkrivanjeto to znaat poslednite roski" bukvi i roski jazik, vo slavistikata se razvile poveke hipotezi. Meanjeto na zborovite roski" i ruski" im dalo monost na nekoi slavisti da smetaat deka stanuva zbor za ruskotot pismo, pred Moravskata misija. Dosta golem broj slavisti smetaat deka Gotite Varjagi bile nareuvani i Rusi, naseleni vo oblasti kraj Crno More. Vo Hersones brakata gi pronale motite na odamna poinatiot rimski papa Kliment I.

Po ovoj povod Kiril Filozof sostavil tri knievni tvorbi: raskaz za iznaogjanjeto na motite, sveeno slovo i himna. I od ovaa misija, kako i od Arapskata, Kiril dobil dozvola da gi dobie i vtati vo Vizantija grkite plenici. Kaganot mu ispratil pismo na imperatorot Mihail III, vo koe posebno go fali Kiril Filozof, negovata uenost i misionerska dejnost, a na imperatorot mu porauva deka site tie nemu verno ke mu sluat koga ke ima potreba i deka treba da smeta na niv kako na prijateli. Vo 863 godina Kiril i Metodij ke ja otponat tretata, najznaajna misija, nareena Moravska. Vo nea ke gi vnesat celosno poslednite godini od svoite ivoti.

Toj ispratil posebno pratenitvo do Mihail III, koe istaknalo:Naite luge se otkaaa od paganstvoto i pridruvajki se za hristijanskiot zakon, nie nemame takov uitel to ke ni ja objasni na na jazik vistinskata hristijanska vera, za da ne sledat i drugite zemji, gledajki go toa.Zatoa, isprati ni gospodare takov episkop i uitel.Oti od kaj vas trgnuvaat sekoga na site strani dobri zakoni." Na ova imperatorot vedna mu se obratil na Kirila, za to zboruva Metodievoto itie: Go slua li filozofe ovoj zbor? Drug ova nema da moe da go napravi osven tebe.Ta zatoa, eve ti mnogu darovi i zemi go brata ti, igumenot Metodija, pa odi. Oti vie ste solunjani, a site solunjani isto slovenski zboruvaat.

Na molbata od carot Kiril odgovoril: Makar to mi e snagata premorena i makar to sum bolen, ke odam tamu na drago srce, samo ako imaat bukvi na svoj jazik." Na toa carot mu ree: Dedo mi i tatko mi i mnoina drugi go barale toa i ne go nale, kako toga jas moam da gi najdam..." Znaajniot izvor, Kirilovoto itie, ne znae za slovenskata azbuka se do 863 godina. Vo odnos na izvorite od koi se formirala glagolicata, najlogien e zakluokot deka taa pretstavuva navistina orginalno, sovreno pismo, kakvo moel da ostavi talentiraniot i rabotliviot Kiril Filozof. Tokmu zatoa upornoto otkrivanje vo glagolicata druga azbuka ne davalo zadovolitelni rezultati. Vo Pohvalata na Kiril i Metodij piuva: Ne na tugja osnova svoeto delo go prodoli, tuku nanovo pismo (bulvi) pronajde". I to e bitno Kiril uspeal izvonredno uspeno da go prenese fonolokiot slovenski sistem vo svojot azbuen sistem. Vo naukata se javi i mislenjeto za orginalnosta na glagolicata sostavena od hristijanskite simboli: krst, krug i triagolnik. Za da se izvede Moravskata misija bilo neophodno da se prevedat najneophodnite crkovni knigi. A pred ovoj in prethodelo formiranjeto i sistematiziranjeto na literaturniot slovenski jazik. Vo osnovata na staroslovenskiot literaturen jazik brakjata go vgradija dijalektot na Makedonskite Sloveni od okolinata na Solun, so govornite crti na selata: Suho, Zarova, Visoka na Solunskoto, osvedoeni i vo podocnenite projavi i istrauvanja. Razbirlivo e deka so primenata na ovoj jazik vo Moravija i Panonija vo nego brgu vlegle dosta panonizmi i moravizmi. Tokmu ovie znaci gi naterale i J.Koptar i F.Mikoi da ja prifatat Panonskata teorija, spored koja vo osnovata na prviot slovenski literaturen jazik vlegle belezite od govorot na moravskite ili panonskite sloveni. Staroslovenskiot jazik, pokraj latinskiot i grkiot, bil etvrtiot oformen literaturen jazik vo Evropa: gotskiot vo IV vek, anglosaksonskiot vo VII-IX, starogermanskiot vo VIII vek i staroslovenskiot vo IX vek.Na staroslovenski jazik brakata go pravele prvi izvornoto evangelie, i toa Evangelieto od Jovan: Vo poetokot bee Zborot bee vo Boga, i Bog bee Zbor. Najblizok do ovoj orginal e Asemanovoto glagolsko evangelie, nastanato vo samiot poetok na XI vek.

Nabrgu gi prevele: Celiot crkoven in, Apostolot, Psaltirot. Potoa bile prevedeni Nomokanonot, Paterikot. Metodij gi prevel sostavite na Kirila i gi podelil vo osum poglavija. Kruna na preveduvakata Metodieva dejnost e sekako tekstot na kompletnata Biblija, bez knigite na Makaveite.

Ovoj staroslovenski prevod na Biblijata, go zazema etvrtoto mesto megju evropskite polni bibliski tekstovi. Od nego se postari samo: grkiot, latinskiot i gotskiot prevod. Na svojot pat za Vizantija brakata zaprele vo Venecija. Ovde imale znaajna sredba i raspravija so trijazinicite, koi isplaeni od uspesite na brakjata nametnale polemika. Vo nivniot napad centralno mesto zazela dogmata za trijazinoto priznavanje na natpisot na krstot od Isus Hristos, na grki, latinski i evrejski jazik. Tie gi napadnale brakata zaradi nivnite nameri da go ozvaniat nelegitimniot slovenski jazik. Kiril Filozof mudro i staloeno, kako i vo drugi priliki, im odgovoril: Ne vrne dod od Boga ednakvo za site? A sonceto ne gree li isto taka za site? Zar ne diime vozduh site ednakvo? Pa toga kako ne se stramite da priznaete samo tri jazika, a za site drugi narodi sakate da bidat slepi i gluvi? Kaete mi dali Boga go smetate tolku bessilen to da ne moe da go dade toa, ili tolku zavidliv to da nejke? A nie poznavame poveke narodi to se veti na kniga i go slavat Boga sekoj na svojot jazik. A tie se tokmu ovie: Ermencite, Persijcite, Avazgite, Ivercite, Suldite, Gotite, Obrite, Turcite, Hazarite, Arabjanite, Egipkjanite i mnogu drugi..."

Dodeka brakjata pristignale vo Rim, papata Nikola I poinal i niv gi preekal dostoinstveno novonaimenuvaniot papa Adrijan II. Tie pristignale vo Rim na krajot od 867 godina, koga Adrijan II go prezel pappskoto stol. Vo ovoj grad brakjata kontaktirale so episkopite Formoza i Gauderih, po baranje na papata, posvetile nekolku uenici, trojca za popovi i dvajca za itai. Metodij, koj bil obien monah moel da bide naznaen za svetenik, a isto taka, Kliment i Naum Ohridski moele da dobijat odredeni inovi. Kiril, koe tvrdenje go pottiknuva podatokot to go dava negovoto opirno itie. Na 14 februari vo 869 godina vo Rim poinal pomladiot brat. Sv.Kiril Filozof ostavil zad sebe znaajno delo, sestrana dejnost, koi do denenite denovi pobudavaat silen interes vo slavistikata i poiroko. Osvedoen filolog, poliglota, im ja sostavil na Slovenite orginalnata, precizno osmilena glagolska azbuka. Go kodiral literaturniot slovenski jazik, t.e.Staroslovenskiot, ovozmouvajki im so toa na Slovenite natprevar na irokoto kulturno pole vo Evropa i Azija.

So celoto svoe znaenje, iskustvo, trudoljubivost, gi izvrija izvonrednite prvi prevodi od grki na staroslovenski jazik, davajki im na idnite knievni i kulturni rabotnici i naslednici izvondredni primeri i dela. Sv.Kiril Filozof pokaal golem interes kon site disciplini to se predavale vo Magnaurskoto kolo, a mnogu brgu po zavruvanjeto na obrazovanieto ja dobil i poesnata katedra po filozofija vo istoto kolo, sigurno zaradi vondrednite rezultati a znaenja to gi pokaal. Se smeta deka prviot lien literaturen sostav na Kiril bila molitvata upatena do Grigorij Bogoslov, zauvana kako citat vo III glava od opirnoto Kirilovo itie. Mone vpeatliva e i Kirilovata predsmrtna molitva, zauvana vo osumnaesettata glava od itieto. Vo svojot sostav, izbiva steknatoto iskustvo na misionerot, koj zaminuva nezadovolen od postignatite rezultati so Moravskata Misija: ,,Posluaj ja mojava molitva i douj go tvoeto verno stado za koe si me postavil mene, navreden i nedostoen rab tvoj. Izbavi gi site od sekakva bezbona i paganska zloba, od kakov i da e mnoguzboren i hulen eretiki jazik, koj kauva hula protiv tebe! Pogubi ja trijazinata eres, i podigni ja crkvata svoja mnoejki, i sobere gi site vo eden duh, i napravi od niv primerni luge koi mislat edinstveno za vistinata vera tvoja i za vistinskoto ispoveduvanje, i vdahni vo srcata nivni zbor od tvojata nauka, zato toa e tvojot dar.

Kako prva javna polemika bil disputot to go imal Kiril kako mlado mome so stariot i simnat od patriariskiot prestol, Jovan VII, mone obrazovana linost, no izrazit pretstavnik na ikonoborcite. Jovan VII duri bil navreden to spori so golobrado mome. Polemikata se odvivala i se odnesuvala za tezite i antitezite na ikonoborstvoto.

Kaj Arapite Kiril moral da ja brani hristijanskata religija od pretstavnicite na muslimanskata i evrejskata religija. Vo nea plastino ja prestavil dlaboinata na hristijanskata ideologija, sporeduvajki ja so nedogledno dlaboko, irno more, koe moe da go prepliva samo iskusniot pliva, ili potono samo onoj ovek koj ja osoznal sutinata na hristijanskoto uenje. Pred niv ja odbranuva sutinata za nedelivosta na svetata. Megju najuspenite knievni polemiki, tolku esto citirana vo slavistikata poiroko, e sekako venecijanskata. Po trigodino izveduvanje na Moravskata Misija brakata se upatile kon Carigrad, no na patot gi presretnale vo Venecija pretstavitelite na trijazinata eres i zaponala poznatata polemika. Na Kiril Filozov mu se pripiuvaat tri knievni sostavi vo vrska so izveduvanjeto na Hazarskata misija. Vo Hersones nastanal Raskazot za prenesuvanjeto na motite na papata Kliment I Rimski, to gi pronale brakata vo moreto. Vo VIII glava od Kirilovoto itie se spomenuva raskazot kako ,,Obretanie".Uvodniot del od raskazot za motite izrazuva radost zaradi inot na vozbudlivoto baranje to ute edna go potvrduva iskrenoto avtorovo ustvo na Kirila. Na Kiril Filozof mu se pripiuva i prevod na gramatiki evrejski tekst, podelen na osum delovi, za koi vo slavistikata ne postoi jasna pretstava, i toa pak, zaradi nedostigot na orginalniot ili raniot prepian tekst. Ovie sposobnosti dojdoa do izraz vo zvaninite misli to gi izveduvale oddeleno i zaedniki.

Ne sluajno i dogmatskiot sostav: ,,Napisanie za prvata vera mu se pripiuva na Kiril Filozof. Tvorbata e pronajdena vo slovenski prepisi, a najstariot prepis poteknuva od XIV vek. Tolkuvanjata za Svetata Trojca se dadeni decidno i pojasnuvaki, kako to umeel da ja objasni pred Arapite, Hazarite, Evreite i pred drugite muslimanski pretstavnici. So ova delo Kiril Filozof pravi sopstveno rezime za ortodoksnoto kristijansko pravoslavie. Go sostavil pred smrtta, i toa kako usten zavet za svoite uenici i pokolenija. Po smrta na Kirila, Metodij go prodolil zaponatoto delo vo Panonija, kaj Kocela. Papata Adrijan II ispratil posebna poslanica do Rostislav, Svetopluk i Kocel, so koja toplo im go preporaal Metodija. Ova pismo naogja mesto vo Metodovieto opirno itie. Metodij bil naznaen za episkop na Panonija i Moravija. Dejnosta na Metodija i natamu ja spreuvale germanskite episkopi i duhovnici, osobeno vo nepovolnite uslovi vo koi se naol Rostislav, predaden na germancite od svojot vnuk Svetopluk. Rostislav bil osuden na smrt, potoa oslepen.

Vakvite odnosi dobro znaele da gi iskoristat Germancite i nivnite episkopi, i uspeale da go osudat i potoa da go zatvorat Metodija vo Bavarija dve i polovina godini. Na sudot Metodij bil hrabar i gord i smelo izjavil: ,,So kosken erep sakate da probiete elezna vrata, ili ,,Ja kauvam vistinata pred carot i ne se sramam, a vie napravete od mene to sakae. Papata Jovan VIII vo pismata do Posavskiot arhiepiskop Hermanrih do Friziskiot episkop Ano i do Salcburkiot arhiepiskop Adalvin, istapuva ostro poradi postapkite so Metodij i bara da go oslobodat od zatvor. Vo 873 Metodija bil puten od zatvor. Vo 873 papata go naznail Metodij za moravski arhiepiskop. Najgolemite opasnosti za Metodij doagjale od grmanskiot episkop Vihing koj estopati ja imal potkrepata na Svetopluk protiv Metodij. Od mart do oktomvri so dva popa-brzopisci ja prevel Biblijata, koja kako verski i seopt kulturen fenomen ke bide postojana inspiracija za novi dela. Se smeta deka biblijata bila zavrena na denot na Sv.Dimitrija, zakrilnikot na Solun. Toga moelo da bide izveden molidben vo est na svetecot i ,,Kanonot za Sv.Dimitrija.

Nasetuvajki go smrtniot as, Sv.Metodij go opredelil za svoj naslednik vredniot uenik Gorazd, po poteklo Moravec, koj odlino gi vladeel i latinskiot i slovenskiot jazik, a verojatno i drugi jazici. Sv.Metodija poinal vo Velegrad na 6 april (spored star kalendar, a na 19 spored nov).

Pogrebot bili izvren vo sobornata crkva, za to Metodievoto itie istaknuva: ,,... vo golemata Moravska crkva. So golemi intrigi episkopot na Nitra, Vihing, izdejstvuval kaj papata Stefan V da dobie in moravski arhiepiskop, dodeka Gorazd bil okovan vo sindiri i proteran. Brojnite Kirilo-Metodievi uenici bile podloeni na nezapamteni osvetniki progonuvanja, zatvoranja i izmauvanjata. Na Metodij mu se pripiuva i prevod na ,,Nomokanonot, kako osnoven neophoden pravilnik za crkovnata organizacija. Isto taka na Metodija mu pripagja i prevodot na ,,Paterikot.

Edno od spornite dela vo slavistikata e sekako anonimnata homilija od ,,Koceloviot zbornik". Vo slavistikata se podeleni i mislenjeta okulu avtorsvoto na lityrgiskiot ,,Kanon vo est na Sv.Dimitrija Solinski#.

Megjutoa proustvuvanite redovi od Kanonot da gi spomeneme samo ovie: Posluaj gi sega, slaven Dimitrija, tvoite bedni robovi, i smilostivni se na niv: nie se odaleivme od tvojot svetol hram, no srcata hi gorat i dlaboko sradame da se poklonime pred tvojata crkva, co tvoite molitvi. Zoto, o mudar Dimitrija, samo nie, tvoite verni robovi, sme lieni od tvojata ubavina, i od ljubov kon tvorecot nie plovime vo tugji kraevi i gradovi i sradame od surovite vojnici na paganicite i ereticite?... Vo Kanonot dominira iskreniot kopne kon Solun, kon Sv.Dimitrija. Nespornata epohalna zasluga na Metodij ke ostane prevodot na eesette knigi od Biblijata, bez knigite na Makaveite. So ovaa golema dejnost, pred samata svoja smrt, Metodij go dal etvrtiot kompleten prevod na Biblijata, vo Evropa, pokraj grkiot, latinskiot i gotskiot, koi se postari od staroslovenskiot prevod. Tokmu vo godinata 1990 se pojavil kompletniot prevod na Biblijata na sovremen Makedonski knieven jazik. Metodij gi prevel Kirilovite knievni sostavi i duri poveke.

Toj, i ako ne e avtor na Kirilovoto itie, sigurno uestvuval pri negovoto sostavuvanje, vo blizina na itiepisecot, predavajki mu gi podrobnostite i vestite za pomladiot talentiran brat Kiril.

Zaslugite na svetite braka Kiril i Metodij se nedogledni koga se analiziraat: nivnoto delo, misija, dejnost, pojava, znaenje.Vo nabrojuvanjeto bi trebalo da bide neodminliva nivnata dalekusena i mudra misla i politika vo odnos na sozdavanjeto na idni kadri, naslednici, sekoga prisutni mladi uenici, koi pod pokrovitelstvo na brakata se obuuvaa, za da go ponesat ponatamu samostojno istiot tovar, kako neophodnost na vremeto i napredokot na ovetvoto sred koe se najdoa Slovenite. Kiril i Metodij se opkruija so mladi lugje, niv gi povedoa niz Moravija, gi namnoija minuvajki niz kneevstvoto na Kocel vo Panonija.

Uitelite odamna go naputija svetot, no deloto go prodolija naslednicite. Tie sozdadoa novi pokolenija, novi uenici, koi zboruvaa i go prenesuvaa deloto na Klimenta, na Nauma, na Sava, na Angelarij. Ostanaa anonimni, no ostavija tragi vo izgraduvanjeto na naiot kontinuitet, na naata tradicija, na naiot identitet.

Izrabotil: Flash