STRATEGIJA

EKONOMSKIH MIGRACIJ ZA OBDOBJE OD 2010 DO 2020

LJUBLJANA, november 2010

KAZALO

I. NAMEN STRATEGIJE EKONOMSKIH MIGRACIJ 1

II. KONTEKSTI EKONOMSKIH MIGRACIJ 5

STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ V DEMOGRAFSKEM KONTEKSTU 5

STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ

V KONTEKSTU EKONOMSKIH UINKOV 11

STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ V KONTEKSTU 13

SKUPNE IMIGRACIJSKE POLITIKE EVROPSKE UNIJE 13

STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ

V KONTEKSTU POVPRAEVANJA NA SLOVENSKEM TRGU DELA 16

III. SMERNICE STRATEGIJE EKONOMSKIH MIGRACIJ 27

Smernica 1: Spodbujanje priseljevanja za namene zaposlitve in dela, zmanjevanje neskladij na

trgu dela in krepitev lovekih virov 27

Smernica 2: Promoviranje podjetnitva priseljencev 27

Smernica 3: Priznavanje in vrednotenje v tujini pridobljenega izobraevanja, spretnosti in znanj

29

Smernica 4: Spodbujanje mobilnosti in priseljevanja raziskovalcev in tudentov 32

Smernica 5: Zmanjevanje tveganja bega moganov 37

Smernica 6: Spodbujanje vraanja slovenskih izseljencev iz tujine in pridobivanja njihovih

delovnih izkuenj 39

Smernica 7: Promocija Slovenije kot privlanega dejavnika za ekonomske migracije 42

Smernica 8: Zagotavljanje pravic in integracija migrantov 43

Smernica 9: Izboljanje uinkovitosti upravljanja ekonomskih migracij 53

Smernica 10: Izboljanje integriranega sistema upravljanja migracij 59

IV. AKCIJSKI NART 63

Smernica 1: Spodbujanje priseljevanja za namene zaposlitve in dela, zmanjevanje neskladij na

trgu dela in krepitev lovekih virov 63

Smernica 2: Promoviranje podjetnitva priseljencev 64

Smernica 3: Priznavanje in vrednotenje v tujini pridobljenega izobraevanja, spretnosti in znanj

65

Smernica 4: Spodbujanje mobilnosti in priseljevanja raziskovalcev in tudentov 65

Smernica 5: Zmanjevanje tveganja bega moganov 66

Smernica 6: Spodbujanje vraanja slovenskih izseljencev iz tujine in pridobivanja njihovih

delovnih izkuenj 67

Smernica 7: Promocija Slovenije kot privlanega dejavnika za ekonomske migracije 68

Smernica 8: Zagotavljanje pravic in integracija migrantov 68

Smernica 9: Izboljanje uinkovitosti upravljanja ekonomskih migracij 69

Smernica 10: Izboljanje integriranega sistema upravljanja migracij 71

1

I. NAMEN STRATEGIJE EKONOMSKIH MIGRACIJ

Slovenija se pridruuje tistim razvitim dravam, ki se bodo kmalu zaele sooati s

pomanjkanjem delovne sile, kot posledice staranja aktivnega dela prebivalstva. Migracije,

njihovo upravljanje in nadzorovanje, so postale ena od pomembnih politinih prioritet z

ekonomskega in tudi drubenega ter kulturnega vidika.

Po napovedih EUROSTATA bo v Evropski uniji rast prebivalstva do leta 2025 predvsem

rezultat neto priseljevanja in priakuje se, da po letu 2025 uinek neto priseljevanja ne bo ve

mogel nadomestiti negativnega naravnega prirastka prebivalstva. Po priakovanjih bo

skupno tevilo prebivalstva zaelo upadati okrog leta 2025, tevilo delovno sposobnega

prebivalstva (15-64 let) pa e po letu 2011.

Dejstvo je, da zaradi staranja prebivalstva obstaja visoko tveganje za dolgorono vzdrnost

javnih financ in upadanje gospodarske rasti. Na demografski izziv je potrebno konstruktivno

odgovoriti z razlinimi sklopi politike in ukrepov, ki se nanaajo na spodbujanje

demografske obnove, delovne aktivnosti, produktivnosti in dinaminosti, s poudarkom na

razvoju notranjega trga, boljih predpisov in spodbujanja vlaganj v loveke vire v okviru

prenovljene lizbonske strategije. Vzdrnost javnih financ, ki zagotavljajo primerno socialno

varnost in medgeneracijsko enakost je nadaljnji pomemben dejavnik. Med sklopi teh

ukrepov je tudi aktivna imigracijska politika.

Glede na to, da lahko pomanjkanje delovne sile resno ogrozi doseganje ciljev lizbonske

strategije, moramo tudi v Sloveniji im prej odgovoriti na vpraanje, kaken bo na trg dela v

prihodnosti in pri tem upotevati demografska gibanja in potrebe gospodarstva. Nedvomno

se bo primanjkljaj ustreznega kadra, ki ga delodajalcem ni mono zagotoviti na slovenskem

trgu dela oziroma trgu dela Evropske unije, e naprej pokrival z delavci iz tretjih drav,

vendar je iskanje primernih kadrov potrebno izvajati nartno in selektivno, aktivnosti pa

nartovati e veliko prej.

V skladu s tem se strategija osredotoa predvsem na dravljane tretjih drav, ki v Slovenijo

prihajajo zaradi zaasnega ali trajnejega dela, zaposlitve ali samozaposlitve (ekonomski

delovni migranti). Za namene privabljanja potencialne visoko usposobljene delovne sile

strategija veliko pozornosti namenja tudi tujcem, ki v Slovenijo prihajajo zaradi tudija,

usposabljanja in raziskovalnega dela. Za priseljenca ali priseljenko se teje vsak tujec, ki v

Sloveniji namerava ali dejansko prebiva vsaj eno leto.

S im se strategija ne ukvarja?

Strategija ekonomskih migracij se ne ukvarja se s podrojem mednarodne zaite niti z

imigracijo za neekonomske namene (zdruevanje druine) niti z mobilnostjo in migracijami

znotraj notranjega trga Evropske unije, vendar se dotika teh sistemov, kjer je to pomembno z

vidika ekonomskih migracij. Enako to ni dokument o integraciji in drubeni koheziji. Ta

dokument se dotika integracijskega procesa v pomembnem delu, ki se nanaa na enako

2

obravnavanje in socialno-ekonomske pravice delavcev iz tretjih drav na podrojih dela in

zaposlovanja.

Migracijski sistem

Slovenski i/migracijski sistem se na nek nain dotika vsake osebe, ki potuje v nao dravo

ali iz nje, pa naj bo turist, poslovne ali delavec migrant, tudent, raziskovalec ali nezakoniti

migrant. V mnogih pogledih je prav migracijski sistem prvi stik tujca z nao dravo in

njenimi prebivalci in tako predstavlja pomemben prvi vtis Slovenije in naega upravnega

sistema. Prav tako migracijski sistem igra pomembno vlogo v zaiti nae drave in njenih

prebivalcev pred tistimi, ki bi ga eleli na razline zlorabiti, kot so tisti, ki tihotapijo migrante

ali trgujejo z ljudmi in so lahko povezani z mednarodnim kriminalom, ali pa teroristi. Zato je

povsem upravieno, da dravljani priakujemo dobro upravljanje migracij.

Migracijski sistem je torej pomemben v svoji dvojni vlogi: izraa dobrodolico

dobronamernim obiskovalcem in novim priseljencem in hkrati prepreuje vstop v Slovenijo

tistim, ki nimajo dobrih namenov. To je obutljivo ravnoteje migracijskega sistema, ki je

skupno vsem taknim sistemom v svetu.

V oblikovanju te strategije in posledino migracijskega sistema za upravljanje ekonomskih

migracij mora biti doseeno podobno ravnoteje zato, da bomo lahko upravljali tako z

dejanskimi in projiciranimi migracijskimi potrebami za nae gospodarstvo in dovolili

odzivnost in fleksibilnost sistema.

Celostna in skladna migracijska politika

Celostna migracijska politika mora biti koherentna in uinkovita, da se lahko uspeno odziva

na migracijska gibanja, na vse veji obseg in kompleksnost migracij ter na uinke migracij, ki

so lahko tako pozitivi kot negativni. Celostna politika mora vsebovati tako notranje kot

zunanje vidike, zadeva zakonodajo in praktino sodelovanje odgovornih vladnih resorjev

kot tudi tesno in konstruktivno sodelovanje vseh relevantnih akterjev, e posebej socialnih

partnerjev in delavcev migrantov.

Politina strategija je stalie o sporazumnih ciljih in njihovem prevodu v delovanje uprave.

Kompleksneji so cilji pomembneje je, da je strategija trdna. Strategija ekonomskih migracij

se ukvarja z mednarodnimi migracijami kot obliko gibanja oseb prek dravnih meja. V

zasledovanju ciljev tako tudi migracijska politika prehaja na mnoga druga podroja politik

kot so med drugim trg dela in zaposlovanja, davna politika, demografska politika, socialna

in zdravstvena politika, izobraevanje, varnostna in druge politike. Strategija ekonomskih

migracij kot tudi drugih oblik migracij bi morala voditi do skladnega upravljanja z

migracijami tako, da postavlja smernice in zagotavlja pravoasen in koordiniran odziv

dravnih institucij. Poleg tega je pomembno, da svoje napore koordinira z napori drugih

partnerjev v Evropski uniji in v mednarodni skupnosti, z medvladnimi in mednarodnimi

organizacijami, nevladnimi organizacijami in drugimi organizacijami civilne drube,

privatnim sektorjem in ostalimi akterji. Pri tem velja posebej izpostaviti vlogo socialnih

partnerjev. Strategija ekonomskih migracij lahko tudi uinkuje na percepcije in mnenja

3

javnosti in spodbuja razprave o zelo irokem razponu zadev vse od nadzora migracijskih

tokov, kriminala, trga dela, kulturnih in etninih razlik in ire drubene integracije.

Mednarodne migracije so kompleksne po obsegu in znaaju in celostna ter skladna politina

strategija mora upotevati vse tipe migracij (glede na razline kriterije npr. humanitarne,

ekonomske oziroma delavske ali pa migracije zaradi zdruevanja druine). Poleg tega mora

integrirati oba glavna tipa politike: to je politike, ki se ukvarja z migracijskimi tokovi za

implementacijo nadzora tokov ali s selekcijo sprejemanja novih migrantov in politike, ki se

ukvarja s priseljenci, ki e ali bodo prebivali v dravi, bodisi zakonito ali ne, za stalno ali za

trajneja ali zaasna obdobja.

Prav zaradi kompleksnosti je migracijska politika razdeljena na razlina, eprav povezana

politina podroja, ki se tiejo: zakonitih migracij (priseljevanja pa tudi do doloene mere

izseljevanja); sistema mednarodne zaite; integracije in neregularnih oziroma nezakonitih

migracij. Vsa ta podroja imajo, eprav v razlinih stopnjah, pomembne zunanje dimenzije in

zahtevajo regionalno in mednarodno sodelovanje ter partnerstvo med dravami izvora,

tranzita in priselitve. V najirem pomenu migracijska politika s skupnimi cilji naslavlja celo

vrsto z migracijami povezanih zadev in potrebuje dravno vodenje hkrati pa mora iskati tudi

podporo vseh lanov drube. V ojem pomenu, se akcijski narti in izvedbeni programi

ukvarjajo s specifinimi podroji in morajo biti oblikovani tako, da so medsebojno skladni

medtem ko so usmerjeni k svojim specifinim ciljem in konsistentni s cilji politike v irem

pomenu. e temu ni tako lahko reimo eno teavo a hkrati povzroimo drugo.

Ne glede na to ali so politike, narti, programi ali projekti veliki ali majhni so kriteriji

njihovega oblikovanja:

Konsistentnost medsebojna skladnost politinih strategij in akcijskih nartov ter

programov in skladnost z migracijsko politiko v irem smislu;

Kompatibilnost zato, da opredelimo ali je odgovor na enem podroju pravilen ali pa

morda obstajajo neelene posledice na drugem podroju ali podrojih;

Transparentnost upravna in finanna za ohranjanje zaupanja v sistem;

Trajnost v smislu oblikovanja, priprave, implementacije in spremljanja.

Nekateri od glavnih predpogojev za uspeh politike vsebujejo:

Mono politino voljo in zavezanost k reformi;

Razvoj jasnih in efektivnih strategij na nacionalni (in lokalni) ravni;

Odgovornost za napredek k zastavljenim ciljem politike in za implementacijo strategij;

Inovativne institucije;

Izobraevanje in dvigovanje vedenja in zavedanja javnosti o pomembnosti strategije za

pridobitev iroke podpore;

Nacionalna kapaciteta za analizo, oblikovanje in implementacijo nadaljnjih intervencij v

spreminjajoih se okoliinah;

Dialog z mednarodnimi, nevladnimi in drugimi organizacijami civilne drube, z

zasebnim sektorjem, socialnimi partnerji in delavci migranti;

Sodelovanje pri vzpostavljanju celovite migracijske politike Evropske unije;

4

Partnerstvo z dravami izvora, tranzita in priselitve.

Cilj strategije ekonomskih migracij

Cilji strategije ekonomskih migracij sledijo glavnim razvojnim ciljem Strategije razvoja

Slovenije, 2005, ki opredeljujejo gospodarski, drubeni, medgeneracijski in sonaravni

razvojni cilj ter razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju.1 Smernice in usmeritve

prispevajo k petim kljunim razvojnim prioritetam za doseganje zastavljenih ciljev do leta

2013, predvsem:

Prvi razvojni prioriteti: Konkurenno gospodarstvo in hitreja gospodarska rast;

Drugi razvojni prioriteti: Uinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za

gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta.

Cilj strategije je opredelitev smernic, usmeritev in ukrepov za:

zagotavljanje priseljevanja, ki bo blailo uinke zmanjevanja delovno sposobnega in

delovno aktivnega prebivalstva in zmanjevalo kratkorona neskladja na trgu dela;

spodbujanje priseljevanja, ki bo povealo inovacijsko in podjetniko aktivnost, ohranjalo

oziroma spodbujalo konkurennost gospodarstva in poveevalo loveke vire;

zagotavljanje pridobivanja delovnih izkuenj domae delovne sile v tujini, zmanjevanje

bega moganov s spodbujanjem kroenja strokovnjakov.

1 Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), 2005: Strategija razvoja Slovenije, sprejeta na 30. redni seji Vlade RS dne 23.6.2005.

5

II. KONTEKSTI EKONOMSKIH MIGRACIJ

STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ V DEMOGRAFSKEM

KONTEKSTU

Pozitiven selitveni prirast vpliva na rast prebivalstva in delovne sile, vendar ni edina

reitev za odpravljanje posledic negativnih demografskih procesov. Kljub temu je

priseljevanje lahko odgovor na pomanjkanje delovne sile in znanj ter spretnosti.

Evropsko demografsko situacijo oznaujejo splono nizke stopnje rodnosti in umrljivosti,

podaljano priakovano trajanje ivljenja in v celoti projicirano zmanjevanje domaega

prebivalstva v prihajajoih desetletjih. Med 2000 in 2005 je prebivalstvo EU-25 raslo

povpreno za 1.8 milijona oseb letno, pri emer 80% te rasti pripada mednarodnim

migracijam (povprena neto rast 1.5 milijona per annum).

Demografska gibanja v Sloveniji

Rast prebivalstva

tevilo prebivalcev Slovenije je naraalo vse obdobje po drugi svetovni vojni in je po

podatkih registra prebivalstva leta 1991 e preseglo 2

milijona. Zaradi odseljevanja in spremembe definicije

prebivalstva Slovenije v letu 1995, se je tevilo

prebivalstva Slovenije do leta 1998 zmanjalo na dobrih

1,982 tiso. Od takrat dalje pa ponovno poasi naraa.

Leta 2005 je spet preseglo 2 milijona, leta 2009 je bilo po

mednarodno primerljivi definiciji prisotnega prebivalstva

2,8 odstotka ve prebivalcev kot leta 1995, ko je Statistini

urad Republike Slovenije (SURS) preel na predhodno,

deloma mednarodno primerljivo definicijo prebivalstva.

Leta 2004 se je obrnil padajoi trend rodnosti, ki se je, z

izjemo leta 2000, neprekinjeno znievala e od leta 1980

dalje, ko je z 2,11 zadnji dosegla raven, ki e zagotavlja

nezmanjano obnavljanje generacij. Stopnja celotne

rodnosti je dosegla leta 2003 doslej najnijo raven 1,20, a

se v zadnjih treh letih poasi poveuje. V letu 2009 je

dosegla enako raven kot leto prej (1,53) in je e vedno

med nijimi v Evropi. Tudi rodnost priseljenih se

obiajno hitro prilagodi okolju. Glede na narodno sestavo

pri popisih prebivalstva so imele vije rodnost Romke,

Albanke in Bonjakinje oziroma Muslimanke2, medtem

ko je rodnost drugih priseljenk nija od rodnosti Slovenk.

Po drugi strani pa se po letu 1994 nadaljuje tudi proces

upoasnjevanja umrljivosti, ki se je zaradi tranzicije

2 Vkljuene so osebe, ki so se opredelile za Muslimane v smislu etnine in ne verske pripadnosti, SURS

Kljuni demografski

pokazatelji, Slovenija

Zmanjanje tevila prebivalcev v starosti 1564 let med letom 2004 in letom 2050 : - 340.183

Zmanjanje tevila prebivalcev v starosti 1524 let med letom 2004 in letom 2050 : 98.617

Celotna stopnja rodnosti v 2008: 1,53 otroka na ensko v rodni dobi (stopnja enostavne reprodukcije 2,1)

Priakovano trajanje ivljenja enske v letu 2060: 85,70 leti (EUROPOP2008)

Priakovano trajanje ivljenja mokega v letu 2060 : 83,71 let (EUROPOP2008)

Koeficient starostne odvisnosti prebivalstva ((EUROPOP2008)

skupni (2060): 82,7 %

starih (2060): 63,0 %

mladih (2060): 19,7 %

Selitveni prirast v 2008: +18584 prebivalcev

VIR: SURS in Eurostatove projekcije

6

najprej upoasnil, po obnovi gospodarske rasti v drugi polovici preteklega desetletja pa

ponovno pospeil. Ob upoasnjeni umrljivosti je bilo v drugi polovici devetdesetih let tevilo

rojstev e manje od tevila umrlih, tako da je naravni prirast, ki se je zmanjeval e od leta

1979 dalje, postal negativen z izjemo zadnjih nekaj let (2006-2009)3.

Priakovano trajanje ivljenja se podaljuje, tako pri mokih kot pri enskah. V letu 2009 je

priakovano trajanje ivljenja doseglo pri mokih 75,8 let, pri enskah pa 82,3 let.

Poveevanje selitvenega prirasta

Najveji selitveni prirast v Slovenijo je bil v sedemdesetih in v zaetku osemdesetih let

okrog 5000 oseb, nato je upadel na okrog 3000. Selitveni prirast, tujcev in slovenskih

dravljanov, v celotnem obdobju 1993-2004 je bil v povpreju okrog 2.000 oseb letno ali 1,2 na

1.000 prebivalcev. Po letu 2004 so se njegove vrednosti v prvih dveh letih v primerjavi z leti

pred tem poveale za ve kot dvakrat, v letih 2007 in 2008 pa za ve kot estkrat. V 2009 je

selitveni prirast v primerjavi z letom 2008 upadel za 38 % in je znaal 11.508 oseb.

Prebivalstvo in projekcije prebivalstva Slovenije

Po vstopu Slovenije v EU tevilo njenih prebivalcev relativno hitro naraa, predvsem zaradi

poveanega selitvenega prirasta. V zaetku leta 2010 je v Sloveniji ivelo 2.046.976

prebivalcev, 1.032.869 ensk in 1.014.107 mokih. tevilo prebivalcev Slovenije se je v letu

2009 povealo za 14.614 oseb ali za 0,7 odstotka. Med temi je bilo 3.021 dravljanov

Republike Slovenije in 11.593 ali 79,3 odstotka tujcev s prijavljenim prebivaliem v Sloveniji.

tevilo tujcev je naraslo predvsem zaradi poveanja tevila mokih, in sicer za 8.073, medtem

ko je tevilo ensk v tej prebivalstveni skupini naraslo za 3.520. V zaetku leta 2010 je bilo

tako med 82.316 tujimi prebivalci Slovenije 60.156 mokih in 22.160 ensk. Med prebivalci

Slovenije je bilo 4,0 odstotka tujcev.

Eurostatova projekcija prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo, kot uradna projekcija

prebivalstva Slovenije, predvideva podaljanje priakovanega trajanja ivljenja mokih do

leta 2060 na 83,71 leta in ensk na 88,8 leta, povianje stopnje celotne rodnosti na 1,52 ter

selitveni prirast 2254 prebivalcev letno. Poleg te, osnovne (srednje, najbolj verjetne) variante

teh projekcij EUROSTAT-a, je SURS za Slovenijo izdelal in objavil tudi nizko in visoko

varianto teh projekcij. Srednja varianta projekcije predpostavlja v obdobju 20082060

postopen dvig stopnje celotne rodnosti z 1,32 na 1,52, postopno zvianje priakovanega

trajanja ivljenja s 74,7 leta na 83,7 leta za moke oziroma za enske z 81,9 leta na 88,8 leta ter

postopno znianje neto selitev z 2.909 na 1.133 za moke oziroma z 2.954 na 1.121 za enske.

Pri nizki in visoki varianti projekcij, izdelani v SURS, pa so vrednosti hipotez naslednje:

3 Pri tem je potrebno poudariti, da to e ne pomeni trajnega dviga stopnje rodnosti, saj je poveanje rodnosti po letu 2006 predvsem posledica rojstev pri enskah, ki so rojstvo otroka odloile v obdobje po svojem 30. letu. V skladu s tem gre priakovati, da bo v prihodnje stopnja rodnosti ponovno upadla.

7

Tabela 1: Priakovano trajanje ivljenja, celotna rodnost in selitveni saldo, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, 2060

Vir: SURS, Delovna skupina za projekcije prebivalstva RS, 2009

Ne glede na bodoe trende, so trije osnovni vidiki demografskih sprememb (rodnost,

umrljivost in selitve) e zaeli splet sprememb, katerih posledice bodo segale e dale v

prihodnost ter bodo pomembno vplivale na oblikovanje politik in politinih zadev oziroma

odloitev. Neposredni uinki sprememb v tevilu prebivalstva so morda celo skromni v

primerjavi s spremembami v starostni sestavi prebivalstva.

Danes se Slovenija - tako kot vsa Evropa - ukvarja s problemi brezposelnosti, v prihodnjih

letih pa se obema zaradi staranja prebivalstva na tem podroju napoveduje demografski

ok. Ker postaja Evropa skupnost starajoega se prebivalstva, bo namre sasoma zaelo e

bolj primanjkovati delovne sile. tevilo delovno aktivnih prebivalcev se bo v Evropi po

predvidevanjih do leta 2030 zmanjalo za skoraj 7 odstotkov (21 milijonov). Odstotek

vzdrevanih (otrok do 14 let in starejih od 64 let) pa se bo z 49 % poveal na 66 %. Vrednost

koeficienta starostne odvisnosti mladih se bo po napovedih za EU-27 do leta 2060 zmerno

poveal, s 23,3 % na 25,0 %, medtem ko se bo koeficient starostne odvisnosti starih po

priakovanjih bistveno poveal, s 25,4 % na 53,5 % v letu 2060.

V prihodnosti lahko priakujemo pomanjkanje delovne sile tudi v Sloveniji; po napovedih

EUROSTATA bo tevilo delovno sposobnega prebivalstva (od 1564 let) zaelo upadati e

okrog leta 2011. V Sloveniji se bodo vrednosti koeficienta starostne odvisnosti mladih in

koeficienta starostne odvisnosti starih poveale e bolj: koeficienta starostne odvisnosti

mladih z 19,8 % na 23,8 %, koeficienta starostne odvisnosti starih pa s 23,0 % na 62,2 % v

letu 2060. Medtem ko so bile leta 2008 v EU-27 na vsako osebo v starosti 65+ e 4 osebe v

delovni dobi (1564 let), pa bosta leta 2060, kot kae, le e dve ali celo le ena. V Sloveniji so

bile leta 2009 e 4,2 osebe, stare 1564 leta, na osebo v starosti 65+, leta 2060 pa bo le e 1,6

osebe v starosti 1564 leta na osebo v starosti 65+.

8

Slika 1: Delei velikih starostnih skupin, Slovenija, popisi 1948-2002 in projekcije prebivalstva Evropop2008 za Slovenijo 2008, 2020, 2040 in 2060

Vir: SURS, Popisi prebivalstva 1948/2002 in projekcije prebivalstva EVROPOP2008, 2008

Tega vedno bolj neugodnega razmerja pa ne bo mogoe bistveno popraviti niti z vejo

rodnostjo niti z relativno skromnim poveanim priseljevanjem, eprav lahko priakujemo, da

bo ob predvidenem bodoem pomanjkanju delovne sile priseljevanje v Slovenijo poveevalo.

Kontingent delovno sposobnega prebivalstva in s tem obseg delovne sile bi ostala bolj ali

manj nespremenjena ele ob visokem selitvenem prirastu povpreno okrog 13.500 oseb letno.

Konstanten selitveni prirast 2000-3000 oseb letno do leta 2060 bi ob sedanjem razmerju med

tevilom priseljenih in odseljenih ne vplival na izboljanje razmerja med delovno sposobnim

in starim prebivalstvom. Ker tega razmerja tudi visok selitveni prirast okrog 13.500 oseb

povpreno letno ne bi mogel bistveno popraviti, je treba na bodoe zunanje selitvene tokove

v Sloveniji gledati bolj z vidika vpliva na mono gospodarsko rast, veliko manj pa lahko

prispevajo k ugodneji starostni sestavi prebivalstva.

Ekspanzija delovne sile v Evropi sosednjih regijah - ponudba/push delovne sile

V nasprotju z evropsko demografsko sliko sta za Srednji vzhod in severno Afriko znailni

vija eprav padajoa rodnost, podaljanje priakovanega trajanja ivljenja in zdrna

demografska rast. Skupno prebivalstvo v teh dveh regijah naj bi od 313 milijonov v 2005

naraslo na 438 milijonov do leta 2050 (+ 40 odstotkov) in na 557 do 2050 (+78 odstotkov).

Potencialno aktivna populacija se bo v teh Evropi sosednjih regijah poveala za 118 milijonov

do 2050 in v Turiji za 16 milijonov do 2050. Hkrati se bosta ti dve regiji sooali tudi s

9

problemom staranja prebivalstva, saj se bo prebivalstvo nad 65 leti v 45-letnem obdobju

povealo kar za petkrat.

Glavni izziv za drave teh regij je v tem kako absorbirati e sedaj brezposelno delovno silo in

e tiste, ki bodo v prihodnjih dveh desetletjih vstopili na trg dela. Trenutni pogoji v mnogih

dravah teh regij ne vlivajo upanja, da bi njihova gospodarstva bila sposobna absorbirati

tako znatno ekspanzijo delovne sile. Zaradi vztrajne in visoke stopnje nezaposlenosti v veini

teh drav, se bodo migracijski pritiski na evropske trge dela nadaljevali in najverjetneje

poveali.

Poleg ekonomskih in demografskih argumentov, lovekove in politine pravice dodajajo

dodatno dimenzijo realnostim sedanjih in prihodnjih migracijskih tokov. Evropa je in bo

verjetno ostajala ena glavnih migracijskih destinacij, celo v obdobjih nizke gospodarske rasti,

visoke domae brezposelnosti in poveanih naporov za nadzor in zmanjevanje dotoka

iskalcev zatoia, kot tudi neregularnih/nezakonitih in v veliki meri, vsaj do sedaj,

regularnih delavcev migrantov.

Razumno je torej sklepati, da bo migracijski potencial ostajal veji od kapacitet evropskih

drav sprejema. Zato je potrebno celo v primeru, ko so drave pripravljene sprejeti precej

vije stopnje imigracije, upotevati omejene kapacitete drav na podroju integracijske

politike ali pomanjkanje javne podpore za imigracije na splono. Hkrati bo, delno prav

zaradi tega, nezakonita migracija verjetno ostajala glavna skrb. Ustrezen odgovor na te izzive

bi morali iskati v skrbnem razvoju celovitih migracijskih politik, ki nudijo okvir za zakonito

priseljevanje v povezavi s prepreevanjem in reduciranjem neregularnih /nezakonitih

migracij in izkorianja delovne sile. Hkrati je potrebno nadaljevati z razvojem ukrepov za

odpravljanje vzrokov migracij v dravah izvora pri tem pa krepiti politino stabilnost in

lovekove pravice. To bi lahko pripomoglo k gospodarski rasti in poveevalo monosti, da

ljudje najdejo zasluek doma.

Nizka rodnost in umrljivost ter podaljevanje priakovanega trajanja ivljenja je obrnilo

evropsko starostno piramido, pripeljalo do manjega tevila mladih in delovno sposobnih

ljudi ter vejega tevila in delea starejih. Staranje prebivalstva ima velike posledice za

porazdelitev ekonomske, socialne in politine moi prebivalstva ter uinkuje na trga dela in

zaposlovanje, produktivnost, gospodarsko rast ter na socialno varnost in javne finance. V 21.

stoletju se bosta tako Evropa na splono kot Slovenija specifino sooali s hitrim

pomanjkanjem domae delovne sile. V kolikor bi sedanji trendi in politike ostali

nespremenjeni, lahko staranje prebivalstva in zmanjevanje delovno spodobnega

prebivalstva povzroi dolgorono nevzdrnost javnih financ in upadanje gospodarske rasti.

Na demografski izziv je potrebno konstruktivno odgovoriti s petimi sklopi politike in

ukrepov, ki se nanaajo na:

spodbujanje demografske obnove, s poudarkom na ukrepih, ki izboljujejo ravnoteja

med poklicnim, zasebnim in delovnim ivljenjem, kar posredno omogoa vejo rodnost;

10

spodbujanje delovne aktivnosti, s poudarkom na ustvarjanju novih kvalitetnih delovnih

mest in dalje delovne aktivnosti4; s poudarkom primarne pomembnosti pri ustvarjanju

novih delovnih mest ob upotevanju koncepta varne pronosti, zaradi zagotavljanja

socialne varnosti in prepreevanja socialne izkljuenosti;

spodbujanje produktivnosti in dinaminosti, v okviru prenovljene lizbonske strategije, s

poudarkom na razvoju notranjega trga, boljih predpisov in spodbujanja vlaganj v

loveke vire;

trajnostnimi javnimi financami, ki zagotavljajo primerno socialno varnost in

medgeneracijsko enakost;

celovito imigracijsko politiko, ki zajema sprejem in integracijo priseljencev.

Aktivna imigracijska politika je torej le eden od elementov s katerimi se lahko naslovijo

demografski izzivi:

Imigracija ima pozitiven uinek na rast prebivalstva in delovne sile. e naravna rast

prebivalstva postane negativna lahko priseljevanje ohranja raven skupnega tevila

prebivalstva in delovne sile.

Vendar imigracija ni reitev za odpravljanje posledic demografskega staranja Evrope.

Stopnja neto migracije, ki bi bila potrebna za ohranjanje konstantnosti razmerja med

delovno sposobnim in starim prebivalstvom bi morala biti bistveno veja od drubeno in

politino elenih ravni.

Neto migracija je glavni dejavnik rasti prebivalstva v zadnjem desetletju, a ne more

kompenzirati negativnih uinkov staranja drube na standard ivljenja in dodatne javne

izdatke.

Zakonito priseljevanje je le eden od elementov, ki lahko pripomore k reevanju vpraanj

in izzivov, s katerimi se sooamo ob zmanjevanju razpololjivosti delovne sile in pritiski

na socialne sisteme;

Kljub temu, pa je imigracija lahko odgovor na pomanjkanje delovne sile in znanj ter

spretnosti.

4 Osnovni cilj ukrepov predstavlja dvig povprene stopnje zaposlenosti starejih oseb v starostni skupini od 55-64 let v letu 2013 na 43,5 %, kot je zartano v Operativnem programu razvoja lovekih virov za obdobje 2007-2013 ter hkrati priblievanje Lizbonskemu cilju 50% povprene stopnje zaposlenosti starejih (delovni dokument MDDSZ Ukrepi za spodbujanje aktivnega staranja, 2009)

11

STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ

V KONTEKSTU EKONOMSKIH UINKOV

Ekonomska imigracija je za drave priselitve koristna in lahko pripomore k gospodarski

rasti in k bolj dinaminemu in uinkovitemu gospodarstvu, e posebno v primeru

priseljencev s lovekim in finannim kapitalom. Med najpomembneje makroekonomske

uinke sodi vpliv na mednarodno trgovino, trg dela oziroma zaposlenost, raven pla in

javne finance.

Imigracija na splono nima negativnih uinkov na raven nezaposlenosti in pla. Prispevek

migrantov v dravni proraun je verjetno veji kot storitve in prejemki, ki jih prejemajo.

Uinek na delavce migrante je na splono pozitiven, eprav obstajajo tveganja

neizkorienosti lovekega kapitala in uspene integracije na trg dela, diskriminacije,

izkorianja in drubene izkljuenosti.

Migracije imajo zelo raznovrstne uinke na gospodarstvo in drubo drave priselitve. Imajo

pomemben pomen v kontekstu demografskih sprememb, vpliva na ponudbo na trgu dela,

izjemno pomemben pa je njihov isti ekonomski uinek, ki se odraa na mednarodni

menjavi, ravni pla, zaposlenosti in gospodarske rasti ter prerazporeditvi dohodka. Ob

upotevanju ostalih kontekstov, predstavljenih v tej strategiji, drave nacionalne politike

ekonomskih migracij primarno oblikujejo v odvisnosti od razmerja njihovih pozitivnih in

negativnih ekonomskih uinkov.

Migracije imajo pomemben vpliv na mednarodno menjavo. Preseljevanje delavcev iz ene

drave v drugo in s tem spreminjanje obsega ponudbe na njunih trgih dela vpliva na

izenaevanje ekonomskih monosti med obema dravama in s tem na zmanjanje obsega

mednarodne menjave. e ponazorimo s poenostavljenim primerom je v dravi z manjim

obsegom razpololjive delovne sile cena proizvodov, katerih proizvodnja je delovno

intenzivna, vija kot v dravi, kjer je velika ponudba delovne sile. Z ekonomskimi

migracijami se ponudba delovne sile med dravama prerazporedi kar vodi k izenaevanju

cen produktov in posledino k zmanjanju mednarodne trgovine.

Na enakem primeru je mogoe ponazoriti tudi drug pomemben ekonomski uinek migracij,

to je vpliv na raven pla oziroma prerazporeditev dohodka. Cena proizvoda, katerega

proizvodnja je delovno intenzivna, je v dravi z manjim obsegom razpololjive delovne sile

vija zaradi vijih cen dela (plae). Ekonomsko priseljevanje razpololjivost delovne sile v tej

dravi poveuje, kar sprio veje konkurennosti na trgu dela vodi v znievanje pla. Ker je

uinek emigracije za dravo izvora, kjer je velika razpololjivost delovne sile, ravno

nasproten, vodi prerazporeditev delovne sile v izenaevanje ravni pla.

Tretji pomemben segment ekonomskih uinkov migracij pa je vpliv na javne finance. Ta

vpliv je kompleksen, sestavljen tako iz pozitivnih kot negativnih uinkov. Kot neposredne

uinke je potrebno navesti dejstvo, da je tuja delovna sila koristnik socialnih storitev drave

12

kot so zdravstveno in socialno varstvo ter izobraevanje (proraunski odliv), hkrati pa

predstavlja nezanemarljiv del davkoplaevalcev (proraunski prilivi). Poleg tega pa, kot

predstavljeno v prejnjem odstavku, poveanje razpololjive delovne sile vodi v znievanje

pla in cen produktov, kar prispeva k veji konkurennosti podjetij. Navedeno ima tevilne

posredne uinke za javne finance od vejega davka na dobiek do vejega zaposlovanja in s

tem povezanih davkov na osebne dohodke.

Opisane ekonomske uinke migracij je izjemno teko ovrednotiti, saj so kompleksni in imajo

nemalokrat tudi tevilne posredne uinke, poleg tega pa je njihov obseg odvisen tudi od

razlinih dejavnikov, kot so vrsta dejavnosti, v kateri se migrantska populacija preteno

zaposluje, fleksibilnost trga dela, raven socialne varnosti, ki jo zagotavlja drava in podobno.

Kljub temu je na podlagi izsledkov preuenih raziskav mogoe rei, da so ekonomske

migracije na splono koristne za drave priselitve in njihova gospodarstva ter za migrante

same. Zlasti v razmerah pomanjkanja ustrezne delovne sile, ekonomske migracije prispevajo

k veji konkurennosti in uinkovitosti podjetij, sektorjev in gospodarstva ter, zlasti v

primeru migracij s finannimi in loveki viri, k veji gospodarski rasti. Vpliv priseljevanja

na gospodarsko rast je pozitiven predvsem v primeru priseljencev s finannim in lovekim

kapitalom. Priseljevanje imigrantov s finannim kapitalom pozitivno uinkuje na potronjo

in investicije. Poleg tega, visoko usposobljenim strokovnjakom pogosto slede tudi vlaganja v

sektorje, v katerih so zaposleni. Na drugi strani, nizko kvalificirani migranti navadno

opravljajo dela katerim se domai delavci izogibajo in to predvsem v sektorjih s sezonskimi

pomanjkanji delovne sile: kmetijstvo, cestne konstrukcije in popravila, turizem in z njim

povezane storitve. V dravah s trnim pomanjkanjem teh delavcev, lahko tuji delavci

pripomorejo ne le k preivetju teh sektorjev temve tudi k njihovemu razvoju.

Raziskave kaejo, da so vplivi imigracije na splono raven pla zanemarljivi, obstaja pa

tveganje v specifinih ekonomskih sektorjih, kjer tujci predstavljajo pomemben dele

delovne sile. Ugotoviti je tudi mogoe, da ob e opisanih demografskih spremembah

predstavljajo ekonomski migranti pomembno poveanje davne kapacitete, medtem ko je le

del njih upravien do socialnih transferjev in storitev drave iz naslova socialne varnosti in le

del teh te storitve dejansko tudi koristi. Navedeno vodi k sklepu, da so prispevki migrantov

v dravni proraun najverjetneje veji kot odhodki, ki jih povzroijo.

Poleg opisanih ekonomskih uinkov na drave priselitve imajo migracije tudi pomembne

ekonomske uinke na drave izvora. Neposredno se te uinki kaejo zlasti v denarnih

nakazilih svojcem, ki veajo kupno mo, ter vplivu na zmanjanje brezposelnosti in s tem na

zmanjanje socialnih izdatkov iz dravnega prorauna, migracije pa imajo na drave izvora

tudi razline razvojne uinke, zlasti e gre za krone migracije, ki omogoajo prenos znanj,

izkuenj in pridobljenega kapitala nazaj v dravo izvora. Za maksimizacijo ekonomskih

uinkov na drave izvora je zelo pomembna vzpostavitev sistema upravljanja z migracijami,

ki bi temeljil na partnerskem dialogu z dravami izvora.

13

STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ V KONTEKSTU

SKUPNE IMIGRACIJSKE POLITIKE EVROPSKE UNIJE

Uveljavitev obmoja svobode, varnosti in pravice je ena prvih prioritet Evropske unije.

Migracijska politika je ena izmed kljunih politik v tem procesu. Evropski pristop je

potreben na tevilnih podrojih povezanih z migracijami. Globalni pristop Evropske unije k

migraciji pa je pomemben za odpravljanje vzrokov in posledic nezakonitih migracij,

urejanje zakonitih migracij in prispeva tudi k trajnostnemu razvoju drav.

Ker so potrebe na trgu dela drav lanic razline, nastajajoi skupni sistem kombinira neko

stopnjo harmonizacije in fleksibilnosti zakonodajnega okvira Evropske Unije, ki ne omejuje

pristojnosti drav lanic pri odloanju o obsegu oziroma tevilu dravljanov tretjih drav,

ki jih drava lanica sprejme na svoje ozemlje. Hkrati si ta politika prizadeva, da bi bili

priseljenci in delavci migranti, ki jih evropsko gospodarstvo potrebuje in ki so jih drube

drav lanic pripravljene in zmone sprejeti, v Evropi dobrodoli.

V Evropski uniji je vse veji konsenz, da je za zagotovitev prihodnje ekonomske rasti

potrebno bolje upravljanje z migracijami, ki vkljuuje tudi zakonito priseljevanje.

Priseljevanje je tudi element Lizbonske strategije ter Sporoila Komisije Evropa 2020

Strategija za pametno, trajnostno in vkljuujoo rast.5

Politine smernice za ustvarjanje obmoja svobode, varnosti in pravice so bile zastavljene v

letu 1999. Razvoj skupne politike azila in migracij Evropske unije temelji na partnerstvu z

dravami izvora, skupnem evropskem sistemu azila, potenem obravnavanju dravljanov

tretjih drav in upravljanju migracijskih tokov. Pristop k razvoju te politike je dvojen in

vzporedno zajema:

vzpostavitev skupnega zakonodajnega okvira za pogoje vstopa in prebivanja dravljanov

tretjih drav na ozemlju Evropske unije in

odprto metodo oz. postopek sodelovanja za spodbujanje stalne izmenjave idej in politik,

ki jih acquis ne pokriva.

Skupni zakonodajni okvir za imigracijsko politiko, ki je e del slovenskega pravnega reda, se

nanaa na pravico do zdruitve druine, status dravljanov tretjih drav, ki so rezidenti za

dalji as, tudente, uence, neplaano usposabljanje ali prostovoljno delo ter na nain vstopa

in prebivanja za namene znanstvenega raziskovanja.

V kontekstu lizbonskih ciljev in v skladu s petletnim mandatom Haakega programa (2004)

ter Zeleno knjigo o pristopu do urejanja ekonomskih migracij (2005), je Politini nart za

zakonite migracije (2005) predvideval ukrepe in zakonodajne pobude v smislu skladnega

razvoja tirih razsenosti zakonite imigracije v Evropsko unijo. Med zakonodajnimi

5 COM(2010) 2020 kon.

14

pobudami, ki izhajajo iz Politinega narta za zakonite migracije (2005), splona okvirna

direktiva predvideva zagotovitev minimalnega skupnega obsega pravic vsem zakonitim

delovnim migrantom, ki e niso upravieni do statusa rezidenta za dalji as in s tem

posledino enake obravnave na celotnem obmoju Skupnosti. Predlog direktive, ki jo je

Komisija predstavila oktobra 2007, predvideva tudi izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje

in delo ter enotni postopek. Posebna direktiva, ki se nanaa na pogoje vstopa in bivanja

visoko usposobljene delovne sile, je bila e sprejeta; direktivi o sezonskih delavcih in

premeencih znotraj podjetja pa je Komisija predstavila v juliju 2010. Druge pobude

zajemajo izboljanje dostopa do informacij in njihove izmenjave ter koordinacije.

Integracijskim ukrepom, ki jih za ekonomske imigrante in njih odvisne lane predlaga

Skupna Agenda za integracijo (2005) naj bi sledili ukrepi s posebnim poudarkom na ustvarjanju

informacijskih paketov in jezikovnih teajev ter teajev o civilni orientaciji (civic orientation)

za nove ekonomske imigrante. Sodelovanje z dravami izvora priseljencev naj bi se okrepilo

tako, da bi se migracije upravljale na vsem koristen nain. Evropska unija poziva tudi k

urejanju migracij v okviru globalnega pristopa k migraciji, ki temelji na predpostavki, da so

migracije dobre za razvoj in obratno. Z dialogom in tesnim sodelovanjem s tretjimi dravam

bi se lahko oblikovale celostne in koherentne politike, ki bi se nanaale na irok spekter z

migracijami povezanih vpraanj. Tak pristop zahteva sodelovanje pravosodja in zakonodaje,

zunanje in razvojne politike ter dialog in partnersko sodelovanje v zadevah migracij. Poleg

razvoja skupne politike o pogojih sprejema in bivanja ekonomskih migrantov iz tretjih drav,

konkretne usmeritve zadevajo finanna nakazila migrantov v svoje drave (remittances),

sodelovanje z diasporami, krone migracije in zmanjanje negativnih uinkov bega

moganov.

Kljub tem naporom je za evropsko politiko ekonomskih migracij e vedno znailna razlinost

med dravami lanicami, ki se izraa v upravljanju migracij ter politinem in

institucionalnem okviru. Prioritete in politini odzivi se med dravami lanicami precej

razlikujejo glede na potrebe njihovih gospodarstev in trgov dela.

Decembra 2009 je Evropski Svet sprejel nov petletni program za obmoje svobode, varnosti

in pravice. Osrednja tema novega programa je izgradnja Evrope dravljanov. Vsi prihodnji

ukrepi bodo usmerjeni v dravljane in pri pripravi teh bo potrebno upotevati naslednje

prednostne naloge: Spodbujanje pravic dravljanov Evropa, ki temelji na pravicah,

Poenostavitev ivljenja dravljanov Evropa kot obmoje pravice, Varovanje dravljanov

Evropa varuje in Spodbujanje bolj integrirane drube za dravljane solidarna Evropa.

Evropska Komisija trenutno pripravlja Akcijski nart z natanno doloenimi ukrepi in

asovno razporeditvijo v obdobju 20102014.

V kontekstu t.i. Lizbonske pogodbe in na podlagi novega veletnega programa (t.i.

stockholmski program za obdobje od 2010 do 2014) na podroju svobode, varnosti in pravice

so se zartale nove strateke smernice za zakonodajno in operativno nartovanje

priseljevanja, ki bodo bolje upotevale potrebe in zmonosti drav lanic na trgih dela

posameznih drav lanic Unije. Treba je ustvariti nove prilonosti za zakonite priseljence in

15

zagotoviti sankcioniranje tistih, ki krijo zakonodajo (npr. vraanje priseljencev, sankcije

zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence). Na podroju zakonitega

priseljevanja je predvidena tudi ocena uinkovitosti in usklajenosti do sedaj sprejetih

instrumentov Evropske unije in odprava ugotovljenih neskladij in pomanjkljivosti acquisa na

podroju priseljevanja.

Zaznati je mogoe naslednje trende v prihodnje:

za vejo uinkovitost zakonodaje Evropske unije na podroju priseljevanja dravljanov

tretjih drav se predvsem v smislu zagotavljanja bolj enakovredne obravnave z

dravljani Unije razmilja o konsolidaciji vse zakonodaje na podroju priseljevanja,

zaeni z zakonitimi migracijami;

vse bolj selektivni pristop v pravilih prvega sprejema in bivanja za namene dela in

zaposlitve, ki sledi ekonomskim interesom drave in potrebam gospodarstva s posebno

oblikovanimi shemami in upravnimi sistemi;

pritevanje mobilnosti in priseljevanja raziskovalcev in tudentov v ekonomski tip

migracij;

vse vejo priznavanje za povezanost med migracijsko dinamiko in integracijo migrantov, ki

predpostavlja nediskriminacijo in promocijo razlinosti;

vse vejo naklonjenost kronim migracijam kot obliki mobilnosti in njenega nadzora v korist

EU, njenih drav lanic in izvornih drav v okviru globalnega pristopa k migracijam.

Veina zadev na podroju imigracije za ekonomske namene ni izkljuna pristojnost Unije.

Zakonodajni okvir, ki ga je oziroma ga bo e razvila Evropska unija ne omejuje pristojnosti

drav lanic pri odloanju o obsegu imigracije oziroma tevilu dravljanov tretjih drav, ki

jih drava lanica sprejme na svoje ozemlje.

Po naelu subsidiarnosti ima Slovenija dovolj prostora za prilagoditev pravnih aktov

(direktiv, uredb in sklepov), e posebej zakonodajnih direktiv potrebam nacionalnega

trga dela. Pristojnost odloanja o tevilu sprejetih ekonomskih migrantov ni okrnjena.

Ker pa te osebe hkrati vstopajo na obmoje Evropske unije mora Slovenija to pristojnost

uresnievati odgovorno do drugih drav lanic.

Po naelu sorazmernosti mora Slovenija spotovati splono obveznost vendar ima

monost druganih ukrepov, dokler so kompatibilni s Pogodbo o ustanovitvi Evropske

skupnosti in mednarodnimi obveznostmi.

Na podroju pridobivanja kakovostnih lovekih virov v vedno bolj konkurennem svetu je

za uspenost proaktivne migracijske politike Slovenije takno politiko teko voditi izolirano.

Evropski okvir je smiseln. V tem okviru je pomembna odprtost sodelovanja. Za

uresnievanje konkretnih ukrepov, ki si jih bo Slovenija zadala, so pomembni tudi evropski

programi ter finanni instrumenti.

16

STRATEGIJA EKONOMSKIH MIGRACIJ

V KONTEKSTU POVPRAEVANJA NA SLOVENSKEM TRGU DELA

Na podlagi stanja in trendov v slovenskem gospodarstvu in na trgu dela lahko ugotovimo,

da obstaja neustrezni presek med potrebami po delavcih in med njihovo izobrazbo.

Povpraevanje po poklicnih skupinah kae na primanjkljaj delavcev predvsem za preprosta

dela in poklicev za neindustrijski nain dela. Na drugi strani pa imajo podjetja veje teave

pri iskanju visoko in srednje izobraene delovne sile ter delavcev, ki opravljajo tehnine

poklice.

Na podroju gospodarstva je najveja potreba po nije in srednje kvalificiranih delavcih,

sledijo pa visoko kvalificirani delavci migranti.

Predvideva se, da bodo potrebe v gradbenitvu v prihodnosti manje, v predelovalni

industriji, transportu in kmetijstvu pa nespremenjene ali veje. Potrebe po srednje in

visokokvalificirani delovni sili so v strojnitvu in kovinsko predelovalni ter elektro

(tehnini) industriji, na podroju informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij,

biotehnologije, lesarstva in gradbenitva.

V javnem sektorju izstopajo potrebe po zdravstvenem osebju, predvsem zdravnikih.

Stanje na trgu dela v Sloveniji

V Sloveniji se je tevilo delovno aktivnih oseb6 zadnja leta relativno hitro poveevalo,

predvsem v gradbenitvu, vse do oktobra 2008, ko je doseglo vrhunec, od takrat pa tevilo

delovno aktivnih oseb nezadrno pada. Najbolj se zniuje tevilo delovno aktivnih oseb v

predelovalnih dejavnostih in v gradbenitvu. S podatki za leto 2009 se je zniala tudi stopnja

delovne aktivnosti, ki je bila sicer od druge polovice devetdesetih let relativno visoka in

stabilna. Pri mokih je v letu 2009 po podatkih Ankete o delovni sili bila 61,6 odstotkov, pri

enskah pa 50,5 odstotkov delovno sposobnih oseb istega spola.

tevilo delovno aktivnih oseb (osebe stareje od 15 let pa do upokojitve), za katere

podatkovni vir je Statistini register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), se je po

nekajletnem stagniranju v obdobju 20022004 v naslednjih letih zaelo zvievati, vendar pa

se je v letu 2008 prav tako zaelo znievati. V letu 2009 se je tevilo delovno aktivnih oseb v

primerjavi s predhodnim letom znialo za 2,4 % in je znaalo 858.171. Najbolj se je znialo

tevilo delovno aktivnih oseb v predelovalnih dejavnostih (za okrog 22.500). tevilo delovno

aktivnih oseb se je opazneje znialo tudi v dejavnostih gradbenitvo (za okoli 1.200),

trgovina, vzdrevanje in popravila motornih vozil (za okoli 1.200), promet in skladienje (za

okoli 1.400) in kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribitvo (za okoli 1.800). Poveevalo pa se je

6 Delovno aktivno prebivalstvo je prebivalstvo, ki pridobiva dohodek od dela. To se deli v: zaposlene (osebe v delovnem razmerju ter neformalno zaposlene osebe), samozaposlene (formalno in neformalno), ter neplaane pomagajoe druinske lane. Delovno aktivni in brezposelni tvorijo

aktivno prebivalstvo ali delovno silo.

17

tevilo delovno aktivnih v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti (za

skoraj 2.000), izobraevanje (za okoli 1.700) in zdravstvo in socialno varstvo (za okoli 1.100).

Zadnja leta je skupna stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji vija od povpreja EU, poasi pa

naraa tudi stopnja delovne aktivnosti starejih. Vse do leta 2003 je bila stopnja delovne

aktivnosti v Sloveniji nija od povpreja EU-15, v letu 2003 pa tudi nija od povpreja EU-25.

ele leta 2004 je postala stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji zaradi visoke neformalne

delovne aktivnosti7 vija od povpreij EU-15 in EU-25, kar je ostala tudi do leta 2009. Bila pa

je vsa leta vija od povpreja EU-27 razen v letu 2003, ko je bila enaka povpreju EU-27. Pri

tem je ves as (razen v letih 2007 in 2009) delovna aktivnost mokih v Sloveniji nekoliko

nija, delovna aktivnost ensk pa nekoliko vija od vseh treh povpreij EU. Delovna

aktivnost mladih (1524 let) je v Sloveniji e vedno nija kot v povpreju v EU-25, je pa

nekoliko vija v povpreju EU-27. nija od obeh povpreij pa je pri osebah starih 50 ali ve

let.8 Problematino nizka delovna aktivnost v starosti 55-64 let v Sloveniji, kjer je lizbonski

cilj 50 odstotkov do leta 2010, se poasi popravlja. V letu 2009 se je poveala na 35,6 odstotka

(EU-27: 46,0 odstotkov).

V zadnjih mesecih leta 2008, e bolj oitno pa v letu 2009 so se, kot posledica svetovne

gospodarske krize, razmere na trgu dela poslabale. Gibanje zaposlovanja se je obrnilo v

negativno smer, naraati je priela brezposelnost. Stopnji brezposelnosti, ki sta se v Sloveniji

v obdobju 19952000 gibali med 7 in 8 odstotki (anketna) oziroma 14 in 14,5 odstotki

(registrirana), sta imeli od leta 2001 do leta 2008 tendenco upadanja, e posebej v letih 2005

do 2008. V tretjem etrtletju 2008 sta bili stopnji brezposelnosti 4,1 % (anketna), oziroma 6,4

% (registrirana), v etrtem etrtletju 2008 pa se je anketna zviala na 4,3 odstotke, registrirana

pa na 6,8 odstotka. Po nadaljnjem zvievanju stopnje brezposelnosti v letu 2009 se je v

etrtem etrtletju 2009 anketna zviala na 6,4 odstotke, registrirana pa na 10,1 odstotka.

Mednarodno primerljiva anketna stopnja brezposelnosti je v Sloveniji e naprej nija od

povpreja Evropske unije. V letu 2009 so imele nijo stopnjo anketne brezposelnosti kot

Slovenija tiri drave lanice EU-27: Ciper, Luksemburg, Nizozemska in Avstrija.

Zaradi trenda poveevanja brezposelnosti in zmanjanje potreb po zaposlovanju delavcev

sprio zmanjanja gospodarskih aktivnosti v dejavnostih, kjer se tradicionalno najve

zaposlujejo delavci migranti, je Vlada sprejela razline ukrepe za zaito slovenskega trga

dela, in sicer:

Zmanjanje kvote delovnih dovoljenj

7 Kot neformalno delovno aktivne opredeljujemo osebe, ki delajo bodisi kot neplaani pomagajoi druinski lani, bodisi po pogodbah o delu ali v sivi ekonomiji, to pa so lahko naeloma hkrati tudi tudentje med mladimi ali upokojenci med starejimi. 8. Pri mladih prihaja do razlike zaradi relativno visoke vkljuenosti mladih v Sloveniji v srednje in terciarno izobraevanje ter relativno vije stopnje brezposlenosti mladih v povpreju v EU, pri starejih pa zaradi visoke strukturne brezposelnosti, ki zadeva zlasti stareje brezposelne osebe. Na nijo stopnjo delovne aktivnosti v tej starostni skupini e vedno vpliva tudi relativno zgodnje upokojevanje.

18

V letu 2009 se je mono upoasnila rast blagovne menjave, predvsem izvoza, zmanjal se je

obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in gradbenitvu. Ob upotevanju omenjenih

trendov v posameznih dejavnostih ter napovedanem dvigu stopnje brezposelnosti je drava

ocenila, da naslednjih letih ne bo prilo do poveanja povpraevanja po zaposlovanju

delovne sile iz tretjih drav oziroma se bo to primerjalno zmanjalo. Zato se je Vlada odloila

postopno zmanjati kvoto delovnih dovoljenj.

Ukinitev seznama deficitarnih poklicev

V marcu 2009 je Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve zaradi slabanja poloaja na

trgu dela oziroma naraajoe brezposelnosti domaih delavcev s spremembo Pravilnika o

delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev9

ukinilo postopek izdaje dovoljenj za zaposlitev brez kontrole trga dela za deficitarne poklice.

V skladu s tem lahko Zavod RS za zaposlovanje za vsako vlogo za dovoljenje za zaposlitev

preveri, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezni domai delavci oziroma delavci, ki so

glede pravic do zaposlitve izenaene z dravljani Republike Slovenije. V primeru, da

ustrezni domai delavci v evidenci brezposelnih so, se delodajalcu zavrne vloga za izdajo

dovoljenja za zaposlitev tujca.

Omejitve in prepovedi zaposlovanja in dela tujcev

Slovenija je v letu 2009 na podlagi doloil Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki

predvidevajo tudi monost omejitev in prepovedi zaposlovanja ali dela tujcev po regijah,

podrojih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omejitev in prepovedi pritoka novih

tujih delavcev v celoti ali iz doloenih regionalnih podroij, kadar je to utemeljeno z javnim

ali splonim gospodarskim interesom, sprejela Uredbo o omejitvah in prepovedih novega

zaposlovanja in dela tujcev10. Glavni namen uredbe je bil zagotoviti dodatno zaito

domaega trga dela, temeljni ukrep, ki ga je predvidela uredba, pa je bila prepoved izdaje

novih dovoljenj za sezonsko delo tujcev, katerih zaposlovanje sicer poteka brez kontrole trga

dela.

Poleg tega je uredba predvidela tudi prepoved zaposlovanja iz doloenih regionalnih

podroij. V tem kontekstu se je neizkorieni del kvote dovoljenj za zaposlitev razporedil v

viini 95 % na tujce s prebivaliem na obmoju drav bive Jugoslavije razen Kosova, za vse

ostale tujce s prebivaliem v drugih tretjih dravah pa v viini 5 % neizkorienega dela

dovoljenj za zaposlitev. Mona upoasnitev rasti blagovne menjave, predvsem izvoza in

zmanjanje obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa tudi gradbenitva, so namre

mono zmanjali obseg aktivnosti ravno v dejavnostih, kjer se tradicionalno najve

zaposlujejo tujci, med katerimi prevladujejo dravljani bivih republik nekdanje Jugoslavije.

Glede na navedeno je bil ukrep namenjen dodatni zaiti stabilnega delovanja slovenskega

trga dela. Ob upotevanju omenjenih trendov v posameznih dejavnostih ter napovedanem

dvigu stopnje brezposelnosti ter manjega povpraevanja delodajalcev po novi delovni sili je

Vlada Republike Slovenije ocenila, da veliko tevilo novih izdanih dovoljenj za zaposlitev

9 Ur. l. RS, t. 37/2008 in 28/2009. 10 Ur. L. RS, t. 12/2010 in 33/2010.

19

dravljanom tretjih drav, ki ne prihajajo iz bivih jugoslovanskih republik, ne bi bilo

ekonomsko upravieno.

Neustrezen presek med potrebami po delavcih in med njihovo izobrazbo

Med prioritetami Vlade Republike Slovenije je spodbujanje tujih investicij, ki naj bi

prispevale k prenosu novih znanj in tehnologij ter k ustvarjanju novih delovnih mest,

predvsem delovnih mest, ki ustvarjajo viji dodano vrednost. Tuji investitorji edalje

pogosteje omenjajo, da je med ovirami za veji priliv tujih investicij pomanjkanje

usposobljene delovne sile. Ministrstvo za gospodarstvo nadalje opozarja na ugotovitve

raziskave med podjetji s tujim in meanim kapitalom, ki jo je v letu 2007 opravil Gral ITEO,

povezane z delovno silo. Med podjetji s tujim kapitalskim vlokom je zaznati bistveno veji

dele podjetij, ki vidijo razpololjivost ustrezno usposobljene delovne sile kot oviro za

investiranje oziroma obratovanje v Sloveniji.

V letu 2007 je kar 69,1 odstotka podjetij navedlo, da ima teave pri iskanju usposobljene

delovne sile. V primerjavi s prejnjimi leti je dele podjetij, ki imajo teave pri iskanju

usposobljene delovne sile, precej narasel, saj je bil v letu 2005 niji za 24,5 odstotkov in v letu

2004 za 24,7 odstotkov. Diplomante visokih in vijih ol je v letu 2007 iskalo 57,3 odstotka

podjetij. Dele te stopnje klasifikacije se je v primerjavi s prejnjimi leti znial. Povpraevanje

po srednjeolskih in tehninih poklicih se poveuje: v letu 2007 jih je iskalo 54,7 odstotka

podjetij, torej precej ve kot leta 2005 (37 odstotkov) oz. leta 2004 (49,1 odstotka) in 2003 (46,5

odstotka). Podjetja imajo najmanj teav pri iskanju priuenih delavcev (36 odstotkov), vendar

je dele le-teh v primerjavi s prejnjimi leti precej zrasel (v letu 2005 14,8odstotka, v letu 2004

16,4 odstotka in v letu 2003 15 odstotkov). Najbolj iskane klasifikacije vseh vrst profilov so s

podroja strojnitva in kovinarstva (50 odstotkov), komerciale, zunanje trgovine in

marketinga (22,4 odstotka), elektrotehnike (21,1 odstotka), informatike in telekomunikacij

(13,2 odstotka) ter gradbenitva (7,9 odstotka), nekoliko pa upada dele pri iskanju

usposobljene delovne sile s podroja financ.11

Analiza poslovnega okolja za delovanje podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji iz leta 2009 pa

ugotavlja, da z delovno silo povezane teave ostajajo eden najvejih problemov slovenskega

poslovnega okolja za podjetja s tujim kapitalom. eprav se je dele podjetij, ki ima teave, v

primerjavi z letom 2008 zmanjal, ima veina (51 odstotkov) anketiranih podjetij e vedno

teave pri iskanju ustrezno usposobljene delovne sile. Te teave so veje pri proizvodnih kot

pri storitvenih podjetjih. Teave pri iskanju ustrezne delovne sile naraajo tudi z velikostjo

podjetij. Anketirana podjetja najteje najdejo visoko izobraene ljudi (57 odstotkov), 50

odstotkov podjetij s teavami dolgo ie ljudi s srednjeolsko izobrazbo in tehninimi poklici,

17 odstotkov pa priuene delavce (tu je v primerjavi z letom 2008 zaznati najveji upad).

Najbolj deficitarni so delavci s podroja strojnitva in kovinarstva (30 odstotkov anketiranih

podjetij teko najde delovno silo teh strok), ki jim sledijo elektrotehnika (25 odstotkov),

komerciala / zunanja trgovina / marketing (15 odstotkov), informatika / telekomunikacije

(12 odstotkov) itd.12

11 Prispevek Ministrstva za gospodarstvo k pripravi stratekega dokumenta, 28.9.2007. 12

Prispevek Ministrstva za gospodarstvo k pripravi stratekega dokumenta, 19.5.2010.

20

Neskladje na trgu dela

Kot je razvidno iz spodnje slike, smo v Sloveniji ves as do nastopa gospodarske krize in

posledino zmanjane gospodarske aktivnosti, beleili trend poveevanja povpraevanja po

delovni sili ob hkratnem zmanjevanju stopnje brezposelnosti, kar kae na poveevanje

neskladij na trgu dela.

Slika 2: Veljavna delovna dovoljenja in tevilo registriranih brezposelnih oseb

Vir: ZRSZ, 2009

Podjetja vse pogosteje navajajo pomanjkanje delavcev kot glavni omejitveni dejavnik. V

anketah ZRSZ o napovedi zaposlovanja poroajo, da imajo najve teav pri pridobivanju

ustreznih delavcev na podroju gradbenitva ter obdelovanja kovin, primanjkuje pa tudi

mehanikov in strojnikov, delavcev elektro stroke ter delavcev v zdravstvu in gostinstvu.

Potrebe po teh poklicih reujejo bodisi s poveanim tevilom nadur (kar potrjujejo tudi

podatki o izplaanih plaah), bodisi s poveanim zaposlovanjem tujcev, kar se odraa tudi v

podatkih prikazanih v tabeli 2. Junija 2007 sprejete spremembe in dopolnitve zakona o

zaposlovanju in delu tujcev so skrajale in poenostavile postopek za delo in zaposlovanje

zlasti tujih delavcev s tistimi poklici, ki jih na slovenskem trgu dela ni ali jih primanjkuje.

Tabela 2: Veljavna delovna dovoljenja po dejavnostih, december 2009.

Poslovne dejavnosti

Osebno delovno

dovoljenje

Dovoljenje za

zaposlitev

Dovoljenje za delo

Brez delovnega dovoljenja

Skupaj

90.749

78.424

66.239

96.672

60.066

50.734

42.96739.04239.588

68.411

78.303

92.57590.728

95.993

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

dec.03 dec.04 dec.05 dec.06 dec.07 dec.08 dec.09

Veljavna delovna dovoljenja Registrirane brezposlene osebe

21

Neznana dejavnost 12.992 8 401 13.401

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribitvo

222 152 22 396

Rudarstvo 48 27 75

Predelovalne dejavnosti 5.805 3.024 266 6 9.101

Oskrba z elektrino energijo, plinom in paro

22 2 24

Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja

338 55 27 420

Gradbenitvo 15.086 16.839 3.633 35.558

Trgovina; vzdrevanje in popravila motornih vozil

1.720 1.149 508 3.377

Promet in skladienje 1.486 2.976 124 4.586

Gostinstvo 1.485 1.438 279 25 3.227

Informacijske in komunikacijske dejavnosti

265 117 18 400

Finanne in zavarovalnike dejavnosti

179 8 3 190

Poslovanje z nepremininami

171 113 24 308

Strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti

1.127 750 179 2.056

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

2.224 1.107 140 6 3.477

Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti

30 1 1 32

Izobraevanje 326 72 24 422

Zdravstvo in socialno varstvo

440 84 48 572

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

270 125 20 415

Druge dejavnosti 214 110 47 371

Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hinim osebjem; proizvodnja za lastno rabo

6 1 7

Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles

7 2 9

Skupaj 44.463 28.160 5.764 37 78.424

22

Vir: ZRSZ, 2010

Ministrstvo za gospodarstvo je v letu 2007 opravilo poizvedbo, ki je bila dopolnjena v letu

2010, o potrebi po delovni sili, tako po domai kot tuji. K sodelovanju je povabilo nekatere

vodilne akterje na trgu elektronskih komunikacij, nekatera podjetja na podroju energetike

ter Obrtno in Gospodarsko zbornico Slovenije.

Izvajalci potnih storitev se pri zaposlovanju novih delavcev ne sreujejo s pomanjkanjem

kadrov.

V podjetjih s podroja elektronskih komunikacij, ki ne zaposlujejo obutnega tevila tujih

delavcev, se sreujejo s pomanjkanjem predvsem tehninih profilov visoko izobraenega

kadra (inenirji elektrotehnike z znanjem s podroja telekomunikacij ter elektroenergetskih

in klimatskih sistemov; inenirji strojnitva ter inenirji informatike / raunalnitva, teje se

pridobijo tudi kadri s podroja vodenja prodaje). Pri tem ni bilo zaslediti elje po vejem

zaposlovanju tuje delovne sile: eno podjetje zaposluje delavce iz Italije, Nizozemske, Hrvake

in Makedonije, ki predstavljajo 3.7 odstotni dele v strukturi zaposlenih.

Na podroju energetike je ugotoviti, da se v veini ne zaposluje tujcev, razen v Nuklerani

elektrarni Krko (NEK), ki ima zaradi narave tehnologije in meddravne pogodbe s Hrvako

specifino politiko zaposlovanja. Trenutno je v NEK zaposlenih 61 tujcev (od tega 59 iz RH).

40 tujcev ima v RS stalno oz. zaasno prebivalie, 21 pa je dnevnih migrantov. Po izobrazbi

so to univerzitetni diplomirani inenirji strojnitva, elektrotehnike, kemije, raunalnitva ter

strojni, elektro in kemijski tehniki. Deficitarni poklic v NEK so univerzitetni diplomirani

fiziki. V ostalih podjetjih na podroju energetike potrebo po kadrih reujejo s pomojo

tipendistov (npr. elektroinenirje, informatike), zato trenutno tudi ne izkazujejo potreb po

tujih kadrih. Priakujejo pa, zaradi upada vpisov na ole, potrebo po kljuavniarjih ter

kadrih s podroja elektro ter strojnih smeri ter po delovodjih. Podjetja na podroju energetike

ne kaejo interesa po zaposlovanju tujcev in e sama iejo ukrepe za privabljanje in

izobraevanje domae delovne sile13.

Na podroju trgovinske dejavnosti ne primanjkuje domae delovne sile in ni vejega

zanimanja za zaposlovanje tujcev. Prav tako je zanimanje tujcev za delo v trgovini

minimalno. Problem, na katerega je potrebno pri zaposlovanju tujcev na podroju trgovine

opozoriti, je znanje slovenskega jezika, ki se zahteva pri komuniciranju s potroniki. Prav

tako se v prihodnje ne priakuje potrebe po zaposlovanju tuje delovne sile na podroju

trgovine. Eden izmed razlogov je tudi sprememba minimalnih zahtevanih izobrazbenih

pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti, zaradi esar je trg delovne sile bolj proen.

Na podroju gostinstva in turizma je opaziti primanjkljaj delovne sile v gostinstvu, in sicer

kuharjev in natakarjev triletne poklicne strokovne izobrazbe etrte (IV.), kakor tudi pete (V.)

stopnje. Delodajalci kaejo interes po strokovno usposobljenem kadru s podroja drav

13

Prispevek Ministrstva za gospodarstvo k pripravi stratekega dokumenta, 28.9.2007 in 19.5.2010.

23

nekdanje SFRJ ter iz drav EU, pri emer je pri tujih natakarjih pogoj tudi znanje drugih

jezikov in slovenskega. Glede na vedno manji vpis v strokovne poklicne programe natakar

in kuhar, se predvideva upad tega kadra tudi v prihodnje. V okviru ministrstva se e izvaja

projekt Promocija gostinskih poklicev. Med ukrepi, ki jih vkljuuje politika razvoja

lovekih virov v turizmu in je sestavni del Razvojnega narta usmeritve slovenskega

turizma 2007-2011 je tudi dvig ugleda gostinskih poklicev in spodbujanje razvoja lovekih

virov ter izboljanje delovnih pogojev.

Po podatkih Obrtne zbornice Slovenije v obrti in obrti podobnih dejavnosti obstaja

pomanjkanje domae delovne sile predvsem na podroju gradbenitva, prevoznitva,

kovinarstva, elektrointalacij, avtomobilske dejavnosti (avtomehaniki, avtokleparji,

avtoliarji) ter gostinstva in turizma. V teh panogah primanjkuje predvsem nekvalificirane in

polkvalificirane delovne sile (nizko kvalificirane) in delovne sile s srednjo poklicno

izobrazbo, manj pa s srednjo strokovno izobrazbo. Poudariti je potrebno, da v tem delu

primanjkuje predvsem moke delovne sile.

V letu 2010 je prilo do velikega zmanjanja potreb po delavcih. Po ocenah Obrtne zbornice

Slovenije pa e vedno primanjkuje mesarjev, dimnikarjev, frizerjev, delavcev v gostinstvu

(predvsem kuharji in natakarji) ter nekaterih profilov v kovinski dejavnosti.14

Potrebe po izobrazbeni strukturi v posamezni gospodarski panogi so sledee:

gradbenitvo: nekvalificirana, polkvalificirana delovna sila, delovna sila s srednjo

poklicno izobrazbo;

prevoznitvo: delovna sila s srednjo poklicno izobrazbo ali nacionalno poklicno

kvalifikacijo;

kovinarstvo: delovna sila s srednjo poklicno izobrazbo;

elektrointalacije: delovna sila s srednjo poklicno izobrazbo;

avtomobilske dejavnosti: delovna sila s srednjo poklicno izobrazbo.

Glede na dosedanje trende se predvideva, da bodo potrebe v gradbenitvu v prihodnosti

nekoliko manje, v ostalih panogah pa nespremenjene ali veje.15 Po ugotovitvah

Gospodarske zbornice obstaja stalna potreba po delovni sili v predelovalni industriji,

transportu (vozniki) in kmetijstvu.16

Potrebe po srednje in visokokvalificirani delovni sili so v kovinsko predelovalni in elektro

industriji, na podroju informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, biotehnologije,

lesarstva in gradbenitva.

Na podlagi ankete, ki jo je pripravilo Zdruenje delodajalcev Slovenije je ugotoviti, da se na

podroju gospodarstva potrebuje najve srednje kvalificirane delovne sile, sledi visoko

kvalificirana, najmanj potreb pa je po nije kvalificirani delovni sili. Najve povpraevanja je

po delavcih migrantih iz drav nekdanje Jugoslavije, sledijo drave lanice EU. Interes po

14 Prispevek Ministrstva za gospodarstvo k pripravi stratekega dokumenta, 19.5.2010. 15 Informacija Obrtne zbornice Slovenije na razpravi 20.6.2007. 16 Informacija Gospodarske zbornice Slovenije na razpravi 20.6.2007.

24

delovni sili iz drugih drav je zelo majhen. Med visoko kvalificirano delovno silo si elijo

pridobiti dravljane drav Evropske unije, vendar za njih slovenski trg dela zaradi nizkih

pla ni zanimiv.

Od 182 podjetij oz. 13.5 odstotka vpraanih podjetij (od tega srednje velikih in malih

podjetij veinoma iz osrednje Slovenije, po dejavnosti pa najve iz predelovalne industrije in

gradbenitva) jih 53 odstotkov e zaposluje tujce. Pri najemanju tujih delavcev 15 odstotkov

podjetij koristi storitve EURES (na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje); 4 odstotki

koristijo storitve agencije Adecco medtem ko 5 odstotkov podjetij koristi storitve drugih

specializiranih agencij. Namen zaposlovati tujce ima 40 odstotkov podjetij.17

Ocena potreb po zdravstvenem osebju

Ministrstvo za zdravje v oceni potreb po zdravstvenem osebju (zdravnikih in medicinskih

sestrah) poroa, da se Slovenija sooa s podobnimi problemi kot precejnje tevilo lanic

Evropske unije in tudi izven evropskih drav. Skladno z novim Predlogom Zakona o

zdravstveni dejavnosti in Resolucijo o nacionalnem nartu zdravstvenega varstva 2008-2013

bo pripravljena mrea izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti, ki bo natanno opredelila

tudi mreo javne zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva vkljuno s

potrebnim kadrom18.

Po oceni zdravstvenih ustanov se Slovenija sooa s pomanjkanjem 970 zdravnikov na letni

ravni, medtem ko je ocena Zdravnike zbornice Slovenije nija, saj naj bi primanjkovalo

priblino 517 zdravnikov letno. Glede na projekcijo gibanja tevila zdravnikov v Sloveniji je

priakovati e nadaljnje upadanje njihovega tevila predvsem zaradi upokojevanja in e

nezadostnega letnega tevila diplomantov medicinskih fakultet ter vejih monostih za

njihovo zaposlitev drugih dravah lanicah, ki se sooajo z enakimi teavami kot Slovenija.

Ocena potreb po dodatnem zaposlovanju zdravnikov temelji na podatkih o obstojeem

stanju tevila zdravnikov, priakovanih upokojitvah sedaj zaposlenih zdravnikov, oceni

migracijskih tokov, predvidevanjih glede tevila diplomantov medicinskih fakultet v

Ljubljani in Mariboru, evropski zakonodaji v zvezi z omejitvami na podroju delovnega asa

ter na priakovani rasti potreb po dodatnem zdravnikem osebju19.

Za obnavljanje obstojee mree so trenutne potrebe po zdravnikih specialistih za posamezne

regije in celotno Slovenijo po podatkih Zdravnike zbornice Slovenije sledee20:

CE KK KP KR LJ MB MS NG NM RK SLO

Potrebe 175 26 134 79 578 203 79 73 89 98 1534

17 Prispevek Ministrstva za gospodarstvo k pripravi stratekega dokumenta, 22.8.2007. 18

Prispevek Ministrstva za zdravje k pripravi stratekega dokumenta, 25.3.2010. 19 Zaradi naraajoe patologije bolezni, priakovane 3-5 odstotne letne rasti tevila pacientov do leta 2015 ter priakovanega poveanja tevila napotitev bolnikov na sekundarno raven zdravljenja. 20

Prispevek Ministrstva za zdravje k pripravi stratekega dokumenta, 25.3.2010.

25

Za izraun teh potreb so upotevane javljene potrebe po specialistih, ki so jih izvajalci (javni

zavodi) javili za razpis specializacij za leto 2010 in izraun potreb zaradi upokojevanja

koncesionarjev.

Od skupne tevilke potreb je potrebno odteti specializante, ki so e v fazi izobraevanja in

e ne morejo samostojno opravljati dejavnosti. Specializantov je trenutno 1030. e odtejemo

tevilo specializantov od potreb, dobimo tevilko 504, ki ob upotevanju potreb za obnovitev

obstojee mree predstavlja po podatkih Zdravnike zbornice Slovenije dejanski primanjkljaj

zdravnikov v Sloveniji.

Najveje potrebe po diplomiranih medicinskih sestrah se pojavljajo na sekundarni in

terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Na primarni ravni je bila leta 2003, na podlagi potreb

prebivalcev, pripravljena ocena v dejavnosti patronanega varstva, ki navaja potrebe po

dodatnih 200 patronanih medicinskih sestrah. Ta podatek je e vedno aktualen, tudi v

povezavi strategije zagotavljanja dolgotrajne oskrbe. Po raziskavi Razirjenega strokovnega

kolegija za zdravstveno nego v letu 2005 primanjkuje samo za bolninine oddelke v

slovenskih bolninicah 1877 diplomiranih medicinskih sester in 559 zdravstvenih tehnikov.

V kadrovskem nartu Ministrstva za zdravje je bilo za podroje zdravstva v projekciji do leta

2008 predvideno poveano tevilo medicinskih sester in sicer za 109 diplomiranih

medicinskih sester. Letno diplomira na treh visokih strokovnih olah priblino 290

medicinskih sester in priblino 26 babic. Srednjo zdravstveno olo zakljui letno priblino

1100 tehnikov zdravstvene nege.

Leta 2004 je Ministrstvo za zdravje na osnovi raziskave Analiza preskrbljenosti z

medicinskimi sestrami ter ovrednotenje stopenjskih ukrepov in projekcij do leta 2033, ki jo

je izvedel Intitut za varovanje zdravja, dobilo tudi podatke o potrebnem razvoju

visokoolskega izobraevanja v zdravstveni negi. Priporoila raziskovalcev, ki so bazirala na

demografskih trendih in generacijski premeni medicinskih sester, brez upotevanja vejih

zahtev delovnega procesa, upotevana je bila le obnova obstojeega kadra, so bila:

poveanje vpisa na smer zdravstvena nega za e nadaljnjih 15% na ravni celotne Slovenije

(kar je pomenilo takrat 90 tudentov ve na letni ravni);

za kritje realnega poveanja potreb po medicinskih sestrah bo potrebno angairati

dodaten kader, in sicer v prvem obdobju do leta 2014 preteno z uvozom potrebnega

dodatnega kadra (priblino 40 medicinskih sester letno).

Problemi, ki jih Ministrstvo za zdravje izpostavlja pri monostih zaposlovanja zdravstvenega

osebja iz tujine se nanaajo na globalno pomanjkanje zdravstvenega osebja; doloene zahteve

glede izpolnjevanja pogojev pri zaposlovanju zdravnikov, znanje jezika in priznavanje

kvalifikacij. Poleg tega je poudarjeno,da nobena strokovna institucija zdravstvene in babike

nege ne spremlja in ne predvideva spremljanje gibanja zaposlenih v poklicih svojega

strokovnega podroja.

26

Nekateri ukrepi za zmanjanje primanjkljaja zdravstvenega osebja so bili e sprejeti , in sicer 21:

Nastali sta dve novi oli, leta 2007 Visoka ola za zdravstveno nego Jesenice in leta 2008

Visoka ola za zdravstvo Novo Mesto, ki skupaj vpieta 140 rednih in 150 izrednih

tudentov na letni ravni;

Vpis na treh olah je povean v skladu s priporoili;

Delovati so zaele nove ole, namenjene izobraevanju na podroju zdravstva, in sicer

leta 2007 Visoka ola za zdravstveno nego Jesenice in leta 2008 Visoka ola za zdravstvo

Novo Mesto, ki skupaj vpieta 140 rednih in 150 izrednih tudentov na letni ravni ter leta

2009 Visoka ola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, Visoka zdravstvena ola v Celju,

Evropsko sredie Maribor (dislocirana enota tudijskega programa Zdravstvena nega v

Murski Soboti), s emer se je vpis poveal za dodatnih 120 izrednih22 tudentov v

2009/2010;

Glede na leto 2004 se je vpis v letu 2010 poveal za 75%, in sicer s priblino 600 na 1050

tudentov;

V letu 2009 je bila zakljueno delo delovne skupine, ki je pripravila kadrovske normative

v zdravstveni negi. Bistvena ugotovitev je bila, da je v obstojeem sistemu 20 %

primanjkljaj v zaposlenosti negovalnega osebja.

21Prispevek Ministrstva za zdravje k pripravi stratekega dokumenta. 25.03.2010. 22

ole nastale v letu 2009 nimajo koncesije na MVZT za redni tudij.

27

III. SMERNICE STRATEGIJE EKONOMSKIH MIGRACIJ

Smernica 1: Spodbujanje priseljevanja za namene zaposlitve in

dela, zmanjevanje neskladij na trgu dela in krepitev

lovekih virov

Za rast in konkurennost slovenskega gospodarstva in krepitev lovekih virov Slovenije, v

lui staranja prebivalstva in pomanjkanja delovno aktivnega prebivalstva, se bo morala

Slovenija potruditi, da zadri svoje visoko usposobljene delavce in povea njihovo tevilo s

priseljevanjem tujcev in Slovencev iz tujine. Hkrati je potrebno prono in uinkovito reagirati

na sprotno povpraevanje po strokovnjakih in nasloviti sedanje in priakovane praznine v

doloenih znanjih, strokah in poklicih kot tudi kratkorona neskladja na trgu dela, predvsem

povpraevanja po manj kvalificiranih delavcih. Spodbujanje priseljevanja tujcev in e posebej

dravljanov tretjih drav ter Slovencev iz tujine mora upotevati zaposlovanje v javnem in

zasebnem sektorju, pogoje za samozaposlitev tujcev kot tudi raziskovalce, visokoolske

uitelje in tudente ter druinske lane, ki posledino pridobijo dostop na trg dela in bolj

ugodne pogoje za pridobitev trajnejega rezidennega statusa.

To zahteva skupno delovanje dravnih in lokalnih organov, gospodarstva, trga dela,

socialnih partnerjev in ire drube. Pri tem se je potrebno zavedati, da priseljevanje lahko

rei doloene probleme naega gospodarstva, pomanjkanja delovne sile in nekaterih

poklicev, vendar migranti niso samo instrument za reevanje kratkoronih ali dolgoronejih

teav, ampak postanejo del razvijajoe se drube. Zato mora imeti aktivni pristop k imigraciji

za ekonomske namene razvito tudi mono integracijsko komponento.

Smernica 2: Promoviranje podjetnitva priseljencev

Migranti imajo pogosto inovativni potencial in so na splono bolj podjetniko aktivni kot

domae prebivalstvo drave priselitve. Med pomembnejimi dejavniki, ki vplivajo na

njihovo podjetniko aktivnost je pripravljenost sprejema podjetnikega tveganja. Vekrat

gre tudi za podjetnitvo iz nuje, e posebej e je poloaj migranta na trgu dela in zaposlitve

ibak. Neznanje ali pomanjkljivo znanje slovenskega jezika, teave s priznanjem ali rabo

njihovih prejnjih znanj in izkuenj pogosto predstavljajo ovire za pridobitev zaposlitve,

ali pa je ta zaradi omenjenih teav mona le v nekaterih gospodarskih dejavnostih.

Pomanjkanje znanja jezika in drugi razlogi, kot recimo pomanjkljivo poznavanje

relevantnih predpisov, odsotnost ali pomanjkanje socialnega omreja v dravi priselitve in

podobno, lahko predstavljajo oviro tudi za podjetnitvo. Pomembno je, da priseljenci in

potencialni priseljenci ne naletijo na podjetniko okolje, ki jim prepreuje njihove

podjetnike narte.

28

Za Slovenijo je znailna nizka stopnja podjetnike aktivnosti. Program za spodbujanje

podjetnitva in konkurennosti za obdobje 20072013,23 ki ga je Vlada Republike Slovenije

potrdila julija 2006 in je bil dopolnjen v letu 2007 navaja jasne usmeritve za celovito in

pregledno oblikovanje in izvajanje ukrepov za rast podjetnitva in dvig konkurennosti.

Pripravljena sta tudi Operativna programa za krepitev razvojnih potencialov in za razvoj

lovekih virov in Program razvoja podeelja Republike Slovenije za obdobje 20072013. To

je podlaga za uinkovito izvajanje politike podjetnitva in konkurennosti ter za smotrno in

uinkovito uporabo sredstev strukturnih skladov.

Za podjetnitvo je osrednja izvajalska institucija Javna agencija Republike Slovenije za

podjetnitvo in tuje investicije (JAPTI), katere ukrepi so usmerjeni v razvoj znanja in sistema

svetovanja in usposabljanja za podjetnike in potencialne podjetnike ter razvoj Slovenskega

centra za inovativnost in konkurennost pri agenciji, ki usmerjeno usklajuje dejavnosti

agencije pri podpornem okolju za podjetnitvo ter razvija manjkajoe podporne storitve.

Zakon o podpornem okolju za podjetnitvo, ki je bil sprejet v letu 200724 celovito in

pregledno ureja podporno okolje za e dejavneje podjetnitvo in rast na podroju malih in

srednjih podjetij. Javna agencija za tehnoloki razvoj bo nadgrajena z izvedbo programov na

podroju razvoja, raziskav in inovacij.

Zaradi izboljanja dostopa do zaetnega kapitala so bile izvedene tevilne dejavnosti,

sprejeta pa je bila tudi ustrezna zakonodaja. V podporo malim in srednjim podjetjem so bili

nadgrajeni finanni mehanizmi Slovenskega podjetnikega sklada, ki odobrava posojila

podjetnikom zaetnikom, uvedeno pa je tudi dodeljevanje subvencij za zagon novih

inovativnih podjetij, vkljuenih v univerzitetne in podjetnike inkubatorje in tehnoloke

parke. V letu 2007 je Vlada Republike Slovenije sprejela Predlog zakona o drubah tveganega

kapitala, poleg tega pa so bile v Zakonu od dohodkov pravnih oseb sprejete davne olajave

za nalobe tveganega kapitala prek drub tveganega kapitala v RS v hitro rastoa in

inovativna mala in srednja podjetja.

Nedavno je Evropska komisija podprla primerjalno raziskavo v 32 evropskih dravah, ki se

nanaa na identifikacije dobrih praks promocije podjetnitva med priseljenci. Kljub tevilnim

zgoraj opisanim politikam in programom, ki podpirajo podjetnitvo v Sloveniji, raziskava ni

uspela identificirati, da bi podjetnika orientacija Slovenije vkljuevala tudi imigrante kot

posebno skupino, medtem ko je s pomojo ukrepov spodbujanja samozaposlovanja v okviru

politike aktivnega zaposlovanja samo ena priseljenka ustanovila svoje podjetje.

Podjetniki med priseljenci niso posebej registrirani v slovenski statistiki. Vendar so podatki,

izraunani po posebni metodologiji iz popisa prebivalstva 2002 pokazali, da so nekatere

skupine v tujini rojenega oz. priseljenega prebivalstva Slovenije nadpovpreno

reprezentirane med podjetniki glede na slovensko povpreje. tevilo podjetnikov med

23 Program ukrepov 20072013 zajema tiri kljuna podroja: (i) spodbujanje podjetnitva in podjetnitvu prijaznega okolja; (ii) znanje za gospodarstvo; (iii) razvoj in inovacije v gospodarstvu; (iv) spodbujanje malih in srednjih podjetij z lastnikimi in dolnikimi viri. 24 Uradni list RS, 102/07.

http://www.mg.gov.si/index.php?id=7898http://www.mg.gov.si/index.php?id=7898http://www.mg.gov.si/index.php?id=7897http://www.mg.gov.si/index.php?id=7896http://www.mg.gov.si/index.php?id=7895

29

priseljenimi veinoma z majhnimi in srednje velikimi podjetji je predstavljalo 5,58 odstotka

vseh slovenskih podjetnikov.25

V zadnjem asu pa pristojne intitucije v povezavi z zaposlovanjem tujcev kot samostojnih

podjetnikov ter ustanavljanjem osebnih gospodarskih drub in zastopanjem le-teh, beleijo

tevilne zlorabe, zaradi esar je Zakon o zaposlovanju in delu tujcev po spremembah in

dopolnitvah v letu 2007 zaostril pogoje za to kategorijo tujcev. Za vpis v Poslovni register

morajo poleg zahtevanega enoletnega prebivanja, izkazati e lastna finanna sredstva in

lastnitvo ali najem poslovnih prostorov ali prostorov, kjer imajo sede. Ministrstvo za javno

upravo navedene spremembe ocenjuje kot vzpostavljanje novih administrativnih ovir za

tujce, ki bi se eleli v Sloveniji samozaposliti na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu

tujcev.26

Smernica 3: Priznavanje in vrednotenje v tujini pridobljenega

izobraevanja, spretnosti in znanj

Za Slovenijo sta pridobivanje in krepitev lovekih virov pomembni. Priznanje

pridobljenega izobraevanja, znanj in spretnosti je pomembno za migrante, za delodajalce

in drubo kot celoto. e tega priznanja ni, migranti pogosto ne morejo izkoristiti svojih

znanj in izkuenj. Opozoriti je treba tudi na dejstvo, da Slovenija e vedno mono presega

povpreje reguliranih poklicev v Evropski uniji. Omejevanje dostopa do poklicev in

dejavnosti s formalnim doloanjem nazivov poklicne in strokovne izobrazbe je namre

eden od razlogov, ki prepreuje vejo mobilnost in fleksibilnost delovne sile.

Politika razvoja lovekih virov je pomembna tudi za integracijo priseljencev na trg dela in

zato jih je potrebno vkljuevati v procese usposabljanja in izobraevanja kot so praktino

usposabljanje, izobraevanje odraslih in usposabljanje zaposlenih v okviru aktivne politike

zaposlovanja.

V Republiki Sloveniji je vzpostavljen sistem priznavanja sprieval in diplom na podlagi

Zakona o priznavanju in vrednotenju izobraevanja27, ki uvaja sodobneji sistem priznavanja

tujih in vrednotenja tujih ter slovenskih listin o izobraevanju28 in v postopkih in merilih

upoteva naela in principe preoblikovanja izobraevalnih sistemov.

Sistem naj bi omogoil posamezniku, imetniku listin o pridobljenem izobraevanju,

uinkovito in hitro uveljavitev njegovih pravic, ki izhajajo iz listine o izobraevanju. Zakon o

priznavanju in vrednotenju izobraevanja omogoa priseljencem oziroma vsem, ki so

izobraevanje zakljuili v tujini, da na Ministrstvu za visoko olstvo, znanost in tehnologijo

25

Examination and evaluation of Good Practices in the Promotion of Ethnic Minority Entrepreneurs, Tridos-Facet in Institute for Migration and Ethnic Studies (IMES), University of Amsterdam, http://beppee.sasict.biz/ 26 Ministrstvo za javno upravo, odziv v javni razpravi, 3.12.2007. 27

Ur. l. RS, t. 73/2004. 28

Predmet priznavanja sprieval in diplom je izobraevanje, ki spada v olski sistem doloene drave ali ve

drav in daje v tej dravi doloeno stopnjo izobrazbe ali je del takega izobraevanja.

http://beppee.sasict.biz/

30

zaprosijo za priznanje izobraevanja z namenom zaposlovanja v Sloveniji29. Priznavanje

izobraevanja za namen zaposlovanja v Sloveniji je postopek, v katerem pristojni organ

ugotavlja stopnjo, v katero se tuje izobraevanje uvra v slovenski olski sistem, smer

oziroma podroje glede na zakljuen tuj izobraevalni program, e je navedeno na listini o

izobraevanju ter v tujini pridobljen naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, strokovni

oziroma znanstveni naslov. V postopku je na posebno zahtevo mogoe odloiti tudi o

enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe30 in

strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu nazivu poklicne ali strokovne

izobrazbe in strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu.

Da bi olajali postopek in skrajali as za pridobitev dovoljenja za zaposlitev, je Pravilnik o

delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev31

na novo doloil nain dokazovanja