Stranici za 8 Den A4 raboten dokument - preminportal.com.mk

8-mi DEN

MAKEDONSKA PRAVOSLAVNACRKVA, EPARHIJA ZA

AVSTRALIJA I NOV ZELAND

IZDAVA:EPARHISKI CRKOVNO-

PROSVETEN SOVET

Glaven i Odgovoren UrednikMITROPOLIT PETAR

Urednikprotoerej Gligor Kiselinov

Tehni~ka i jazi~ka korekcijaprotoerej Gligor Kiselinov

KoricaPetre Veselinov

Tel. (03) 9404 1166E-mail:

[email protected]: 0413 174 515

MACEDONIAN ORTHODOXCHURCH,

DIOCESE OF AUSTRALIA ANDNEW ZEALAND

PUBLISHED BY:DIOCESAN CHURCH

EDUCATIONAL COUNCIL

Responsible EditorMETROPOLITAN PETAR

EditorVery Reverend Father Gligor Kiselinov

Technical & Literal workVery Reverend Father Gligor Kiselinov

Cover designPetre Veselinov

WITH THE BLESSING OF THEPRESPA AND PELAGONIAN

METROPOLITAN HIS GRACE PETAR

JANUARI-MART / JANuARY-mARCH 2014 1

Mitropolit Petar - Boìkno

poslanie ................................................................................ 2

Reportaì

protoerej Vesko Karanfilovski -

Osvetuvawe kamen-temelnik i polagawe sveti mo{ti za izgradba na novata

soborna crkva ,,Sv. Nikola” vo Pert .......................... 5

Igumen Gavril - Osvetuvawe naadministrativnata zgrada pri crkvata

,,Sv. Petka” vo Mil Park, Melburn ............................. 9Sinaksar na Mesopusnata Nedela .............................. 10

Igumen Gavril -Osvetuvawe na ikona-

ta na Sv. Zlata Meglenska vo Verebi ........................ 12

Dime Merakovski- Se obiduvaat da na-metnat kompaniski zakoni i go poni{-

tat ustavno-kanonskiot poredok vo MPC ................ 13

Veronauka

Church History ....................................................................... 15igumen Gavril - Starci - otec Tadej .......................... 20Starec Nektarij Vitalis - Za zavista ................... 29

Vesti ..................................................................................... 31

Slu`ben del ....................................................................... 38

Naslovna stranica:crkva “Sv. prorok Ilija” - Fuckraj

Sodrìna

2 JANUARI-MART / JANuARY-mARCH 2014

Boìkno poslanie

† PETAR

PO MILOSTA BO@JA, MITROPOLIT PRESPANSKO-PELAGONISKII ADMINISTRATOR AVSTRALISKI I NOVOZELANDSKI,

NA SETO SVE[TENSTVO, PREPODOBNO MONA[TVOI VERNITE ÊDA VO PRESPANSKO-PELAGONISKATA

I AVSTRALISKO-NOVOZELANDSKATA EPARHIJA,IM ISPRA]A MIR I BLAGOSLOV,

POZDRAVUVAJ]I GI SO RADOSNIOT POZDRAV

HRISTOS SE RODI!

Vozqubeni ~eda vo Hrista Bogom-ladenecot!

Denes e Boìk, den na Ro`destvotoHristovo, den na ispolnuvaweto na vreme-to, vo koj Bog Otec ,,Go dade SvojotEdinoroden Sin, ta sekoj {to veruva voNego da ne zagine, tuku da ima ìvot ve~en"(Jn. 3: 16).

Mir Bo`ji - Hristos se rodi!

Raduvajte se i likuvajte denes!Denes, koga Svetata Deva Go ra|a Onoj {topostoel od sekoga{ i zemjata Nemu, na Ne-dostapniot, Mu prinesuva pe{tera, i Ange-lite Mu peat: ,,Slava na Boga vo visinite, ana zemjata mir, me|u lu|eto dobra volja", ipastirite Go proslavuvaat i se dogovaraat:,,Da pojdeme vo Vitleem i da Go vidime toa{to se slu~ilo", a mudrecite so yvezdatapatuvaat i mu nosat darovi; Da likuvame!Da se raduvame! Da ja primime radosnatavest! I da ja preneseme! Da ja soop{time ida vosklikneme: Zaradi nas se rodi Detemlado, Preve~niot Bog.

Vozqubeni praznikoqupci!

Bog, znaej}i u{te od ve~nosta zagrevopa|aweto na lu|eto, go odlu~i, voplo-

tuvaweto na Svojot Edinoroden Sin,Vtoroto Lice od Sveta Troica, u{te predsozdavaweto na svetot, za spasenie na~ovekot. Ovaa Bo`ja odluka e Tajna naSvojata volja, Tajna na Svoeto blagovole-nie {to go be{e poloìl vo Sebe od pora-no (Efes. 1: 9-10). Tajna skriena i neznaenaod angelite, od vekovi.

Voplotuvaweto, Ra|aweto kako ~o-vek na Sinot Bo`ji e prvata radosna vest -Protoevangelieto, dadena na Adama i voop-{to na celiot ~ove~ki rod, vedna{ po gre-vopa|aweto na Adama, i toa, pred negovotoizgonuvawe od rajot. Ra|aweto na SinotBo`ji, Koj e roden od Otecot pred sitevekovi i Sobespo~eten Nemu, a vo posled-nite denovi od Sveta Deva Marija, kako~ovek odnosno Bogo~ovek, e predmet na pro-ro{tvata vo Stariot Zavet, na site staro-zavetni Patrijarsi, na site Proroci, paduri i na mnogumina drugorodci i drugover-ci, kako Valaam, i drugi. Zna~i, Sinot Bo-`ji, kako Sin ôve~ki, i kako Bogo~ovek,go o~ekuvaa, osven Izrailot, i site druginarodi na zemjata.

Isaija veli: ,,Devica }e za~ne i }erodi Sin, i }e mu go dadat imeto Emanil”(Is. 7: 14). A prorokot Mihej veli: ,,Ti Vit-

Voplotuvaweto na Sinot Bo`ji e najgolematatajna na Bo`jiot domostroj na spasenieto! ,,Najgolema-ta novost od site novi raboti; edinstvenata nova ra-bota pod sonceto"

(Sv. Jovan Damaskin, 3: 1).


Boìkno poslanie

leeme, zemjo Judina, po ni{to ne si pomalod vladetelstvata Judini; za{to od tebe }eizleze Voda~, Koj }e go pase Mojot narod -Izrail". A ,,Negovoto poteklo e od po~eto-kot, od ve~nosta" (Mih. 5. 2).

Vozqubeni, site proro{tva i siteprasliki {to na taen na~in ni govoreatoga{, denes ni zra~at vo celata svoja pol-nota i se ispolnuvaat.

Mili na{i duhovni ~eda voBogomladenecot Hrista!

Povodot za da se voploti i da se rodiPreve~niot Bog na zemjata, kako Dete - Bo-gomladenec Hristos, be{e grevopa|awetona Adama i Eva i preku niv, na celiot~ove~ki rod. On dojde da go spasi gre{niotrod ~ove~ki. ,,On go zede vrz Sebe ona {tobe{e polo{o, za da mi go dade ona {to epodobro” (Akatist na Sv. Blagove{tenie).

No, koja be{e pri~inata za Nego-voto voplotuvawe? Koj Go prisili Onoj,Koj{to nikoj ne moè da go prisili, da sle-ze i da dojde kaj nas i da stane kako nas, vo s#podoben na nas, osven vo grevot? SvetotoBoèstveno Pismo ni go dava odgovorot:,,Bog tolku go vozqubi svetot, {to Go dadeSvojot Edinoroden Sin, ta sekoj {to veru-va vo Nego da ne pogine, tuku da ima ìvotve~en” (Jn. 3: 16).

Zatoa nie, ,,mnogu qubov mu dolìmena Boga, Koj mnogu n# vozqubi… O, qubovkoja gi ispla{i angelite, a lu|eto gi voz-nese na nebesa i ropstvoto na |avolot gouni{ti! Moè li nekoj da ne Go qubi Tak-viot ôvekoqubec? I koj moè, otplatu-vaj}i go ovoj golem dar, da uspee da otplatibarem malku od nego? I bezbroj pati daumre, pak ni{to ne napravil” (Sv. Fotij).

Od qubov, Onoj {to be{e skrien zanas, sega nam ni se otkriva; od qubov, Nevi-dliviot sega ni stanuva Vidliv; od qubov,Nedostapniot sega ni stanuva Dostapen; odqubov, Stra{niot nekoga{, kako {to be{ena planinata Sinaj, od ogan, od magla i odsvetlina obvien, sega doa|a vo detski pele-

ni povien, i sekoj {to saka da Go gleda i dazboruva so Nego, toa moè bez strav da gopravi. I seto ova, sozercavaj}i go, od srceja slavime neizmernata qubov, milost ikrotost so koi Preblagiot, Premilostiv iôvekoqubiv Bog sleze od nebesata i se vo-~ove~i. Onoj {to sleze na planinata Sinaj,sega sleguva vo utrobata na Svetata Deva,vo obi~na pe{tera se ra|a i vo jaslite nabeslovesnite se poloùva.

Vozqubeni ~eda vo Gospoda!

Hristos ne go donese Svoeto ~ove~kotelo i du{a od nebesata, tuku gi zede, vop-lotuvaj}i se, od Sveta Deva Marija. A setotoa, preku teloto da se dobliì do smrtta ida ja pobedi, zatoa {to Adam so teloto zgre-{i. Ova ~udo na Ro`destvoto na Hrista Bo-ga t.e. na voplotuvaweto, Tajna na domostro-jot po plot, kako {to ja narekuvaat nekoibogoslovi, gi nadminuva zakonite na priro-data i sekoj ~ove~ki um. Vo ova ~udo, priro-data ja pozajmuva prirodata. Adam ja rodiènata bez èna, Bog sozdavaj}i ja Eva odrebroto na Adama; a eve, sega, Svetata Deva,ra|a ma` bez ma`, ostanuvaj}i i ponatamusekoga{ Deva. So eden zbor, Hristos stanu-va ~ovek, no ne prestanuva da bide Bog. Toj ei Bog, i ôvek - Bogo~ovek. Toj ne e oboèn~ovek, tuku e Bog vo~ove~en. A site nie,treba da staneme oboèni lu|e, zatoa {toSinot Bo`ji stana ~ovek, za nie, lu|eto, dastaneme sinovi Bo`ji.

Bra}a i sestri, vo Hrista Bogomla-denecot!

Deva denes Go gu{ka vo svoite preg-ratki Bogomladenecot Hrista. Taa denes Godrì vo pregratki Onoj {to vselenata jadrì, i celata vselena ne moè da Go op-fati Nego, nejziniot Tvorec. Da Go opfa-time nie so qubovta na{a i da Go vselimevo srcata na{i. Tokmu toa e su{tinata naTajnata: so umot ne moè{ da ja sfati{vocelost, no ja ìvee{ vo celost (Otec, D.S.).

Da ne taguvame, no i da ne se pla{i-me! Da zastaneme so cvrsta vera! Da prista-


Boìkno poslanie

pime so qubov i so cvrsta odlu~nost, da Goprimime i da Go pregrneme Hrista Bogom-ladenecot, i da Mu posleduvame. Site smepovikani na toa! Na nikoj ~ovek pod sonce-to, ne mu e odzemeno toa pravo! Ako neko-ga{ Mojsej dobi zapoved na planinata Sinajda go zapre narodot da se dobliùva i da javidi slavata na Boga, za da ne umre od tol-kavoto otkrovenie, sprotivno na toa, denes,site nas, angelot n# povikuva i ni veli: ,,Nepla{ete se! Deneska Vi se rodi vo gradotDavidov Spasitel, Koj e Hristos Gospod; }enajdete povien Mladenec, Koj leì vo jas-li” (Lk. 2: 10-12). Ako tamu, na Sinaj, naro-dot trpere{e i se pla{e{e od molwi i odglas od trubi i od ~ad od planinata, denes sesmiruva, se raduva i se ute{uva, zatoa {toHristos se ra|a, vo mirnata no} na Boìk.Namesto molwi i gromovi kako toga{, sega,doa|aweto na Boga go soop{tuva yvezdata naneboto i angelskata pesna.

Da ne se pla{i srceto va{e. Mnoguisku{enija na dene{nicata t. e. na po~eto-kot od tretiot milenium, se samo molwi igromovi, no site isku{enija se za spasenie,a nie, pravoslavnite hristijani, Makedon-cite i drugite, Go imame Sonceto na Prav-data, Hristos na{iot Bog, zaedno so Bespo-~etniot Otec, i so Presvetiot i Blag i@ivotvoren Duh. Site zakani {to ni doa-|aat se samo ~ad! A beznade`nosta koja, zaàl, ~estopati ni izgleda bezizlez, no ne etoa, e rezultat na na{eto pa|awe vo malo-verie, i poradi nemaweto dovolno qubovkon Boga i kon bli`nite. Dajte mu go nasekoj ona {to mu pripa|a! Na prvo mesto,toa e qubovta, a na vtoro, zasluènata nag-rada. Neceneweto na trudot na bli`niot, inegovoto skratuvawe, e grev koj vika konnebesata. I bli`niot treba da stavi dovol-no leb na masata za svoite deca, a ne da begaod rodnoto ogni{te upatuvaj}i se kon nepo-znatoto, vo tu|ina, koja naj~esto zna~i inepovrat.

Vozqubeni praznikoqupci!

Po 2000 godini hristijanstvo vo Ma-kedonija, kako odedna{ se dovedovme do

pra{aweto: Dali, i u{te kolku vreme, }e seslavi Hristos na ovie prostori? Dali }eopstoi hristijanstvoto na ovie prostori, azaedno so toa, i nacijata? N# zapla{uvaatso cifri. Dali se toa demografski, iliekonomski cifri? Ne smee da n# pla{itu|ata demografska cifra, tuku treba da n#zapla{uva na{ata, t.e. na{iot mal natali-tet, a ne tu|iot golem natalitet. Pa duri ida se slu~i i najstra{noto, moèbi poslepove}e ili pomalku godini, dobro bi bilopra{aweto da go postavime sega: Tatkovi-nata ne e zalog ta da se stava na kocka, a daja dobie onoj {to ima pogolema brojka nazarot (demografska). Bog e nad sekoja broj-ka, ta za Nego, iljada godini se kako edenden, a eden den e kako iljada godini. A nam,seto potrebno }e ni se pridade, i nema dabideme li{eni od zemnite darovi, potreb-ni za sekojdnevieto vo na{ite semejstva,dokolku se bogatime, najnapred vo Boga i gobarame Carstvoto nebesno. Zatoa {to,denes, ni se rodi Car, Hristos Bog! Sitepravoslavni hristijani, pomireni edni sodrugi i so razre{eni grevovi na ispoved, dapoitame kon hramovite, da go primimePresvetoto Telo i Presvetata i @ivotvor-na Krv na Spasitelot na{ Gospod IsusHristos, primaj}i go Carot na mirot, ipeej}i Mu: ,,Hristos se ra|a, slavete Go!Hrista, Koj sleguva od nebesata, pre~ekajteGo!”

Mir Bo`ji!

Hristos se rodi!

Va{ postojanen molitvenik predBogomladenecot Hrista,

Mitropolit Prespansko-pelagoniski iAdministrator Avstraliski i

Novozelandski†Petar

Boìk 2013/2014 god.


Reportaì

Na 16 noemvri 2013godina na praznikot Obno-vuvawe hramot na sv. Geor-gij, vo prekrasniot krajoke-naski grad Pert, ZapadnaAvstralija na 69 Angove St.,be{e osveten kamen temel-nik i postaven so svetitemo{ti za izgradba na no-viot soboren hram ,,Sv. Ni-kola”.

Ovoj den be{e dolgoo~ekuvan i istoriski zavernicite i parohijanitepri MPCO ,,Sveti Nikola”vo Pert. Radosta zapo~na na12 noemvri 2013 godina, sopristignuvaweto na Nego-

voto Visokopreosve{tenst-vo Mitropolit Prespansko-pelagoniski i administra-tor Avstraliski i Novoze-landski g. Petar od Repub-lika Makedonija, na vonred-na kanonska vizitacija.

Po tradicionalniotdo~ek so leb, vino i voda vocrkovniot dvor od kumoviteNedelko i Spasija Petkov-ski, se otsluì doksologija.Potoa se poseti mestoto soUpravniot Odbor, izvedu-va~ot na rabotata, parohis-kiot sve{tenik i prisutni-te vernici, upatstva za zavr-{nite podgotovki za denot

na osvetuvaweto kamen-te-melnik i polagawe svetimo{ti.

Po Bo`ja milost vohramot se otsluì Arhiere-jska Liturgija, na koja{to~inona~alstvuva{e Mitro-politot g. Petar vo soslu-ènie na parohiskiot sve{-tenik protoerej Vesko Ka-ranfilovski i gostinot odMelburn, porane{niot pa-rohiski sve{tenik na ovaaparohija protoerej MirkoPe{ovski.

Po Boèstvenata Li-turgija, so litija se pojde na

protoerej Vesko Karanfilovski

Osvetuvawe kamen-temelnik i polagawesveti mo{ti za izgradba na novata sobor-

na crkva ,,Sveti Nikola” vo Pert


Reportaì

mestoto, kade{to nadle`-niot arhierej g. Petar, voprisustvo na golem broj ver-nici, go osveti kamen-teme-lnikot za novata crkva i po-loì sveti mo{ti.

Po ~inot osvetuva-we, voditelot na programa-ta Qup~o Taneski, go poka-ni pretsedatelot Lambe Voj-dinoski, od ime na Crkov-niot Odbor da gi pozdravi,gostite i prisutnite verni-ci i parohijani, a voedno za-blagodari za nivnoto akti-vno prisustvo na ovoj isto-riski nastan.

Nadle`niot arhie-rej odrà pou~no slovo, vokoe{to istakna deka toa eistoriski den za MPCO,,Sv. Nikola” vo Pert i deka

slavi nebesata i zemjata,slavi Pert, Avstralija iMakedonija.

Po~esnite gosti odr-àa pozdravni govori, i toa:Liderot na opozicijata TheHonourable Mark McGovan,pretstavnikot na MLA MsJanine Marie Freeman, porane-{niot gradona~alnik naCity of Vincent Ms AlannahMacTiernan, The HonourableDeputy Mayor for City ofVincent Ms Roslyn Harley, MostReverend Donald Sproxton,Auxiliary Bishop of PerthArchdiocese Catholic Church.

So svoe prisutvo n#po~estija: Canon Dr MichaelEvers od ,,St. Hilda's” AnglicanChurch, North Perth, otec Tom

Maher od ,,St. Patrick's” Basilica- Fremantle, g. Steve Herceg odSeason Funeral, g. Rob Bryant,Joe i Amanda od PursloweFunerals North Perth, kako imnogu drugi ceneti gosti, nakoi vo ime na MPCEANZ iMPCO ,,Sv. Nikola”, nad-le`niot arhierej Mitropo-litot g. Petar im podariblagodarnici.

Planot za gradba naovoj soboren hram be{e po-daren od Mitropolitot g.Petar, napraven soobraznoso makedonskata arhitektu-ra od 12 - 14 vek.

Mu blagodarime naDonis Pandeski, koj e rodeni izrasnat vo Avstralija, avospitan vo na{iot pravos-


Reportaì

laven duh makedonski, koj gopreraboti planot po stan-dardite na multikulturnaAvstralija.

Crkvata, zapo~na dase gradi po 45 godini, crko-ven liturgiski ìvot na me-stoto od crkovnata sala, sosredstvata od dobrovolnitedarenija na na{ite vernicii parohijani, i organizira-nite crkovno-parohiski ka-ravani, a grade`nite rabotigi izveduva i rakovodi Cve-tan Mladenovski, sopstvev-nik na AUSMAK HOLDINGPTY LTD.

Liturgiskiot ìvotprodolùva vo postojnataparohiska crkva, s# do osve-tuvaweto na novata crkva, a

potoa, sega{nata crkva }ese preuredi vo crkovna sala,za potrebite na parohija-nite i vernicite.

Senarodnata radost,proslavata vo ~est na ovojistoriski den i ~in se odr-à vo prepolnetite prosto-rii na MNO ,,Vardar” voMalaga. Voditelite (mlad-incite) Angela Velevska iGoce Siljanoski gi pozdra-vija po~esnite gosti, prets-tavnicite na site na{i ora-ganizacii od Pert i po{i-roko, vernicite i parohija-nite so svoite rodnini iprijateli.

Prigodni govori od-ràa: pretsedatelot na

MNO ,,Vardar” g. Blagoj~eGligurovski, pretsedatelotna CU na MPCO ,,Sv. Niko-la” g. Lambe Vojdinoski, inadle`niot arhierej Mit-ropolitot g. Petar, koj vosvojata beseda gi ustaknaprostuvaweto i pomiruva-weto, koja{to be{e pozdra-vena so burni rakopleska-wa.

Parohiskiot sve{te-nik protoerej otec VeskoKaranfilovski zablagoda-ri na nadle`niot arhierejg. Petar, protoerej MirkoPe{ovski i kon site prisu-tni gosti, a na pretstavni-cite od na{ite organizaciii po~esnite gosti im podeliblagodarnici.


Reportaì

Posebno {to trebada se naglasi za ovoj den eprisustvoto na na{ite ver-nici od site vozrasti, a po-mladata generacija pra{uvakoga }e bide gotova na{avanova crkva za na{e sveto ve-n~avawe. Kaj site gosti ra-dosta i milosta se gleda{eod nivnite lica i nivnatadare`livost na ovoj den nanaddavaweto na temelot zasv. krst, 3 kamewa, 3 lopati,3 mistrii, darenijata, kakoi vo centarot vkupno sesobraa $102. 000 za izgradbana novata soborna crkva.

Ovoj den go ovekove-~ija profesionalnite fo-

tografi, snimateli i tele-vizijata kako i poedine~-nite slikawa.

Za tradicionalnotona{e vkusno po~estuvawe:meseno, soleno i blago, sepogriìja: gotva~ite, èns-kite sekcii, poedinci, se-mejstva - so eden zbor blago-darni sme kon vrednite racena sekoja na{a baba, majka,sestra i mladinka, koi dob-rovolno go podgotvija i do-nesoa da bidat site dostojnopo~esteni.

Na krajot be{e pod-gotveno iznenaduvawe i voo-du{evuvawe za site prisut-

ni gosti od mladinkata Ma-rija Karanfilovska, kojaizraboti torta vo vid naBiblija so liceto na novatacrkva i krstot.

Neka ni ~estit i bla-gosloven po~etokot na grad-bata na na{ata nova sobor-na crkva, preku zastapni~-kite molitvi na Sveti Ni-kolaj ûdotvorec, arhiepi-skop Mirlikiski i daj Se-milostiv Boè, poskoro dase izgradi i site zaedno dase raduvame na negovotoosvetuvawe!


Reportaì

Vo predve~erieto napraznikot Sv. Atanasij Ale-ksandriski, Negovoto Viso-kopreosve{tenstvo Mitro-politot Prespansko-pelag-oniski i administrator Av-stralisko-novozelandski g.Petar, ja osveti novoizgra-denata administrativnazgrada pri crkvata ,,Sv. Pe-tka” vo Mil Park, Melburn.

Zgradata e namenetaza parohiskite potrebi voadministriraweto i misio-nerskata dejnost na ovaa

Crkovna Op{tina, pa i po-{iroko za MakedonskataPravoslavna Crkva, Epar-hija za Avstralija i Nov Ze-land. Taa raspolaga so kan-celarija za parohiskiotsve{tenik, sala za sostano-ci, sala za videobim prezen-tacii, prostorija za verskaedukacija na najmladite, kuj-na so golema trpezarija zapotrebite na parohijanite.

So osobeno zalagawena parohiskiot sve{tenikprotoerej Tone Gulev i cr-

kovniot odbor pri ovaa Cr-kovna Op{tina, seto ova sezavr{i, za Negovoto Viso-kopreosve{tenstvo Mitro-politot g. Petar, pri ovaakanonska vizitacija, da jaosveti. Na osvetuvawetoprisustvuvaa site sve{te-nici od Arhierejskoto na-mesni{tvo na Viktorija,Konzulot na R. Makedonijavo Melburn g-|ata Beti Ko-runovska, graditelite i do-natorite na zgradata, crkov-niot odbor, kako i del odvernicite pri crkvata.

Igumen Gavril

Osvetuvawe na administrativnata zgradapri crkvata ,,Sv. Petka” vo Mil Park,

Melburn


Reportaì

Najprvo na GospodBog, potoa na Negovoto Vi-sokopreosve{tenstvo i nasite onie koi u~estvuvaa vo

izgradbata na ova prekras-na zdanie, da izrazime gole-ma blagodarnost.

Da se mnoàt ovieubavi dela i za mnogu godi-ni!

Sinaksar - Nedela Mesopusna

Vo ovoj den pravimespomen na Vtoroto i nepot-kuplivo Hristovo pri{est-vie, {to boèstvenite otcigo odredija od dve pri~ini:prvo, zaradi onie koi{toznaat za Bo`joto ~ovekoqu-bie, pa ìveat mrzlivo, ve-lej}i: Bog e ~ovekoqubiv, pakoga }e se oslobodam od gre-vot (koga }e se pokaam), sumsi ja zavr{il celata rabota.Vtoro, potsetuvawe na ovoj

stra{en den se pravi za daznaeme {to n# o~ekuva edenden po smrtta, ta onie {toovoj ìvot go minuvat vomrzlivost i neodgovorno, dase ispla{at od ona {to gio~ekuva i da po~nat da ì-veat dobrodetelen ìvot, ida ne se nadevaat samo na Bo-`joto ~ovekoqubie, no daznaat deka Bog e i pravedeni deka }e dade sekomu sporednegovite dela. Inaku, i du-

{ite na po~inatite trebada izlezat pred Sudijata.Zatoa, ovoj praznik na nekojna~in pretstavuva i kraj nasite praznici, bidej}i toj~in - Stra{niot sud, }e bi-de kone~en za site nas.

Treba da se znae i toadeka idnata nedela }e se po-tsetime i na po~etokot nasvetot, i na pa|aweto i izgo-nuvaweto na Adam od rajot.Dene{niov, pak, den e kraj

Koga }e sedne{, Sudijo na site, da ja sudi{ seta zemja, Udostoj me i mene da go slu{nam ovoj glas: „Dojdete,

blagosloveni na mojot Otec!”


Sinaksar

na site denovi, kako i na sa-miot svet. Od ovaa nedela seskusuva hranata (pove}e ne sejade meso), a n# povikuva i namilostina kon bli`nite.Isto taka, bidej}i so hranabevme isterani od rajot, ipadnavme pod osuda i prokle-tstvo, po primerot na Adamod narednata nedela, se mo-lime Hristos i nas povtornoda n# vovede vo rajot. I priVtoroto pri{estvie Hris-tos }e dojde vo telo, no ne ka-ko pri Negovoto prvo doa|a-we, tivko i bez slava, tuku sonatprirodni znaci i ~uda, sosilna svetlina od nebesata,za da bide poznaen od site;deka On e toj {to dojde i pr-viot pat, i rodot ~ove~ki goizbavi, i deka samiot Toj }esudi, spored toa koj kolku za-~uval od ona {to On ni godal. Koga }e bide toa pri{e-stvie? Nikoj ne znae. Gospodtoa go sokri i od apostolite.Toga{ }e ima nekoi predz-naci, {to nekoi od svetiitena{iroko gi objasnija. Ne-koi velat deka toa }e bide posedum iljadi godini! PredNegovoto pri{estvie, }e do-jde Antihristot i }e se rodi,kako {to veli sv. Ipolit Ri-mski, od èna ne~ista, boè-mna devojka, po poteklo odEvreite, od plemeto Danovo,koj be{e dete na Jakov; i de-ka }e odi me|u narodot kakoHristos, i deka }e pravi ~u-da, kako {to prave{e i Hri-stos, i mrtvi }e voskresnuva(vidi: 2. Sol. 2). Toga{, se ve-li, }e se otkrie sinot na po-gibelta, so sekoja sila i zna-ci i la`ni ~udesa. Vpro~em,nema samiot |avol vo telo dase pretvori, kako {to veliJovan Damaskin, tuku ~ovek

koj }e se rodi od blud i }e goprimi seto satansko dejstvo,i nenadejno }e se krene, i nasite }e im se pokaè kako do-bar i krotok. Toga{ }e imagolem glad, na lu|eto }e im u-godi, }e se pretstavi deka giznae i Boèstvenite Pisma,i }e posti, i od lu|eto }e bi-de prifaten, i }e se progla-si za car; najmnogu }e go za-saka evrejskiot narod; }edojde vo Erusalim i hram }eim podigne. Na sedum godinipred nego, kako {to veliprorok Daniil, }e dojdatEnoh i Ilija, i na lu|eto }eim propovedaat da ne go pri-mat. Toj, pak, }e gi fati, }egi ma~i, najposle i glavite}e im gi otse~e. Onie {to }eìveat blago~estivo, }e mo-raat daleku da begaat, po go-rite, kade {to }e gi isku{u-vaat demonite. Onie sedumgodini }e se namalat zaradiizbranite, a }e ima i golemglad, elementarni nepogodi,za malku site }e izginat. Posite ovie raboti, nenadejno,kako molwa od neboto, }e seslu~i pri{estvieto Gospo-dovo, a }e mu prethodi ~esni-ot Krst i ognenata reka, kojaseta zemja }e ja o~isti od sk-vernosta. Toga{ }e bide fa-ten i Antihristot, i negovi-te slugi, i }e bidat predade-ni na ve~niot ogan.

Koga }e zatrubat an-gelite, nenadejno od site st-rani na zemjata siot ~ove~-ki rod }e dojde vo Erusalim,za{to e vo sredinata na sve-tot. Tamu }e im se sudi na si-te so du{i i tela. So edenzbor, Gospod }e gi odvoi pra-vednite od gre{nite: onie{to pravele dobro }e otidatvo ve~en ìvot, a gre{nite

vo ve~ni maki, koi nema ni-koga{ da prestanat. Treba dase znae deka toga{ Hristosnema da bara post i siroma{-tija, i ~uda, iako se dobri itie, tuku mnogu pove}e od o-vie - milostina i sostrada-nie. Oti toga{ Gospod, ipravednite i gre{nite, }e gipotseti na onie {est zapove-di: gladen bev, i Mi dadovteda jadam; èden - i Me napoi-vte; tu|inec bev, i Me primi-vte; neoble~en bev, i Me ob-lekovte; bolen bev, i Me po-setivte; vo zatvor bev, i doj-dovte pri Mene. Ako ova gonapravivte na eden od oviemoi najmali (bra}a), MeneMi go napravivte (vidi: Ma-tej 24). Zatoa sekoj treba dago napravi ona {to moè,spored svoite sili. I sekojtreba da ispoveda (priznae)deka Gospod Isus e Hristos(Mesijata), za slava na BogaOca. A makite, za koi zboru-va Sv. Evangelie, se ovie: ta-mu }e bide pla~ i krckawe sozabite, crvot nivni nema ni-koga{ da zavr{i, i nivniotogan nema nikoga{ da izgas-ne; kako i ona: frlete go vokrajnata temnina. Crkvata,pak, jasno u~i deka pravedni-te i svetiite sekoga{ }e bi-dat so Boga vo Carstvoto ne-besno, vo ve~nata Svetlina.A onie {to ovoj ìvot go mi-naa daleku od Boga, vo mrzli-vost i privremena hrana, }eodat vo maki i temnina, li-{eni od Bo`jata svetlina.

So Tvoeto neiska`li-vo ~ovekoqubie, Hriste Bo-è, udostoj n# i nas so Tvojotposakuvan glas, i pridruìn# kon onie od Tvojata desnastrana, i pomiluvaj n#. Amin.


Reportaì

Negovoto Visokopre-osve{tenstvo g. Petar, bla-govoli da prisustvuva na vo-skresnata ve~erna bogoslu-

`ba pri Crkovnata Op{ti-na Sveta Zlata Meglenskavo Verebi, Melburn. Bogos-lu`bata ja vode{e i propo-

veda{e parohiskiotsve{tenik o. GligorKiselinov. Za vreme nabogoslu`bata, nadle`-niot Arhierej Mitro-politot g. Petar ja osve-ti ikonata na sv. ZlataMeglenska koja treba dastoi nad vleznata vrata.Ikonata be{e izrabote-na vo ikonopiskoto{kolo “Sveti TeofilStrumi~ki”, koe funk-cionira pri manastirotna Sv. Prohor P~inskivo Donibruk.

Po bogoslu`bata, vocrkovnata sala be{e orga-nizirana donatorska ve~er.

Igumen Gavril

Osvetuvawe na ikonata na Sv. ZlataMeglenska vo crkvata vo Verebi, Melburn


Aktuelno

Vo dekemvri 2012 g.,delegati od t.n. ,,Makedons-ki Crkovni op{tini od Av-stralija”, koi se von juris-dikcijata na MPC, presto-juvaa vo Skopje za sredba sospecijalna komisija naMPC, za |omiti ras~istuva-we na t.n. ,,Crkovni proble-mi vo Avstralija. Gi nareku-vam takanare~eni proble-mi, bidej}i tie ne se crkov-ni, tuku se raskolni~ki de-la koi gi delat vernicite isozdavaat razdor vo Makedo-nskata zaednica.

Od ona {to se disku-tiralo na spomenatata sred-ba i se do{lo do nekakvo ra-zbirawe za razre{uvawe naproblemite, delegatite odMakedonskite Crkovni op-{tini od Avstralija inkor-porirani, po vra}aweto voAvstralija, na nivno sobra-nie vo mart 2013 g. se otka-àa od dogovorenoto, obvi-nuvaj}i go SAS na MPC zanepristojnost kon dogovo-rot. Vo toj dogovor od 10-te

to~ki, se otkrija ~isto i ja-sno kade leàt problemitei kako moàt da se re{at,odnosno, ,,Makedonskite cr-kovni op{tini od Avstra-lija” predvodeni od IgorAleksandrov, gi prifatijatie to~ki za da se implemen-tiraat, i potoa da se sozdadezamislenata vtora Makedo-nska Pravoslavna Eparhija,pod direktna jurisdikcijana SASd. So taa namera be-{e nazna~en vladikata Ti-motej kako koordinator zaimplementirawe na toj do-govor. Za toa vladikata Ti-motej veli: po baraweto naAleksandrov, nema pojduva-we vo Avstralija s# dodekane se otstranat raspopiteod sve{tenosluènie vo cr-kvite za koi{to toj e nazna-~en da koordinira. Zna~i,ako tie si ostanea na dogo-vorenoto, problemot }e be-{e re{en.

Tuka }e treba da sezapra{ame dali Aleksand-rov strada od bolesta deme-ncija, koja{to ne mu dozvo-luva da pamti {to re{il i{to napravil vo najblisko-to minato?

Sega povtorno, posle11 meseci, Aleksandrov, ka-ko pretstavnik na ,,Makedo-nskite Crkovni op{tini odAvstralija”, pojde vo Make-

donija da bara ne{to drugo,poinakvo od toa {to be{edogovoreno: bara kompanis-kite direktori da usvojatvladi~ko ovlastuvane, odno-sno da stanat ramnopravendel so ~lenovite na SAS, zataka da se izvr{i nekakvareforma vo MPC, i takataa da se pretvori vo nekak-va socijalna sekta{ka grupavo Avstralija.

Na negovata pojava vojuli 2013 g. preku Pres 24,Aleksandrov kaà deka sorezolucii usvoeni na 24mart 2013 g., barale ~leno-vite na Sinodskata komisi-ja, vklu~uvaj}i go i Arhie-piskopot g. g. Stefan da japosetat Avstralija za dire-ktni pregovori so site op{-tini pri {to bi se postig-nal kone~en dogovor za site,,pravni” sporovi. Toj veli:,,vo toj dogovor bi trebaloda bide vklu~eno usvojuvawena me|usebno prifaten epa-rhiski ustav”. A toa zna~i:pola kompaniski i polacrkoven?

Zna~i Aleksandrovzaboravil za {to se zboru-valo i dogovaralo pome|uspecijalnata komisija naSAS i delegatite na op{ti-nite koi tokmu od nego beapredvodeni na 12 dekemvri2012 g.?

Dime Merakovski

Se obiduvaat da nametnat kompaniskizakoni i da go poni{tat ustavno-kanon-

skiot poredok vo MPC


Aktuelno

Da napomneme dekapokraj Ustavot i jurisdik-cijata na MPC, be{e dogov-oreno i za prestanuvawe dago blokiraat voveduvawetona Zakonot za staratelstvona MPC preku parlamenta-rniot sistem na Avstralija.

Za otstranuvawetona raspopite od crkvite izamenuvawe so sve{teniciod MPC, Aleksandrov velideka raspopenite popovi,bile nezakonski raspopeniod vladikata g. Petar i dekaras~inuvaweto bilo neizdr-`livo pred avstraliskitezakoni. Zo{to Aleksandrovnafrluva kompaniski zako-ni koi nemaat ni{to zaed-ni~ko so crkovnite kanoni?Koga ras~inuvaweto be{epotvrdeno i odobreno odSinodot, toa be{e polnoza-konsko ras~inuvawe od vr-vot na MPC. Koj go izbral iovlastil Aleksandrov da goosporuva kanons-koto pravona SAS vo re{avaweto nacrkovno-kanonskoto uredu-vawe i rabotewe vo MPC?

Pomislete na logi-kata na ovie t.n. ,,crkovni”lu|e, koi{to sakaat da gi za-menat Svetite kanoni i Us-tavot na MPC so kompanis-kite trgovski zakoni? A akoPoglavarot dojde vo Avstra-lija (kako {to bara Aleksa-ndrov) za da ja videl na licemesto polo`bata, zna~i }emoàt da go ubedat deka tojpogre{il za potvrdata naras~inuvaweto na nemoral-nite i nedostojnite popovii }e im se izvini i }e gi po-miluva?

Aleksandrov, vo imena ,,Makedonskite crkovniop{tini od Avstralija”,zboruva kako da ne e od gole-ma va`nost nekanonskotovrabotuvawe i rabotewe soraspopi vo crkvite koi{tose nadvor od postoe~kataMakedonska PravoslavnaEparhija za Avstralija iNov Zeland (za koja{toEparhija Aleksandrovzboruva deka ne postoela).

Nivnata neposlu{-nost kon kanonite i ustavotna MPC kulminira vo 1997g. so sozdavaweto, odnosnoregistriraweto na nekakvasi ,,Makedonska Pravoslav-na nezavisna crkva od Avst-ralija inkorporirana” vo~ij ustav se stipulira sled-noto: ,,Crkovnata asocija-cija e sozdadena nadvore{noi ne ja priznava jurisdikci-jata na Makedonskata Pra-voslavna Avtokefalna Crk-va sozdadena vo 1967 g., so se-di{te vo Skopje, Makedoni-ja”. Tuka }e treba da se pod-vle~e zborot ,,sozdadena”,{to zna~i kako da nemalo,ili tie ne priznavaat dekapostoela Makedonska Pra-voslavna Crkva pred toavreme? Zar toa ne zna~i de-ka sami ne si go priznavaatnivnoto vekovno postoewe?

Ako toa ,,bilo” taka,dali osvetuvaweto vo 1960g., od Vladikata Naum, na pr-vata makedonska crkva vodijasporata, odnosno ,,Sv.\or|i” vo Melburn, be{eosvetena od nemakedonskivladika? Za ovaa crkva, ipokraj toa {to be{e pod ko-

mpaniska administracija, s#do nejzinoto zatvorawe iprodavawe za fabrika vo1997 g., protivnicite na ju-risdikcijata na MPC se dr-àt kako slep za stap, jasmetaat kako primer na Ma-kedonska crkva i stolb naopozicijata protiv MPC.

Vo 2001 g., se napravi-ja amadmani na Pravilnikotna ovaa kompanija ,,Makedo-nska Pravoslavna op{tinaza Melburn i Vik.”, od kadese otstraneti naslovite:Makedonskata PravoslavnaCrkva Ohridska Arhiepis-kopija, Sveti ArhierejskiSinod, Makedonska Pravos-lavna Eparhija i Makedons-ki Arhierej. Zna~i, tie ne-maat pove}e nikakva vrskaso Svetata MPC. Za upatst-vo i u~ewe na Pravoslavna-ta vera prifatija nekakva,,Isto~na Pravoslavna De-nominacija”.

Takov e nacrtot kojAleksandrov, so negoviterabotodavci se obiduvaat dago naloàt na makedonskitevernici, i na toj pat i na~inse otstranuvaat od MPC zaslobodno da moàt da gipribiraat pari~nite dare-nija od vernicite za privat-ni kompaniski ili li~nipridobivki, kako {to Alek-sandrov toa go pravi so pri-birawe $150.000 (sto ipedeset iljadi dolari) godi-{no od crkovnite pari.

Za takvo ustrojstvo itakva Crkva, se borat celi50 godini kompaniskite,,Crkovni op{tini”.


RelIgIouS eDuCATIoN

Holiness

The God of the OldTestament was the Holy God.The word holy means separate,different, unlike anything elsethat exists.

The Holy God of theOld Testament revealedHimself to His chosen peoplewho were able to beholdHis glory. The glory of theLord was a special divinemanifestation of the Personand Presence of God. Itconsisted in the vision oflight, majesty and beautyand was accompanied bythe voice of the Lord andHis holy angels. It createdin the persons whoobserved it overwhelmingfeelings of fear and fascina-tion, as well as profoundconvictions of peace, well-being, and joy.

In this way didMoses experience the HolyGod in His divine glory onHoreb, the mountain ofGod., before the passover,and in the wilderness afterthe exodus from Egypt.

And the angel of theLord appeared to him in aflame of fire out of themidst of a bush; and helooked, and to, the bush wasburning, yet it was not con-

sumed. And Moses said, "I willturn aside and see this greatsight, why the bush is notburnt." When the Lord saw thathe turned aside to see, Godcalled to him out of the bush,"Moses, Moses!"And He said,"Here am I." Then He said, "Donot come near; put off yourshoes from your feet, for theplace on which you are stand-ing is holy ground." And He

said, "I am the God of yourfather, the God of Abraham, theGod of Isaac, and tile God ofJacob." And Moses hid hisface, for he was afraid to lookat God (Ex 3:2-6).

Moses said, "I praythee, show me thy glory." AndHe said, "I will make all mygoodness pass before you, andwill proclaim before you my

(continued from last issue)

Salvation History

Moses and the burning bush


RelIgIouS eDuCATIoN

name 'The Lord'; and I will begracious to whom I will be gra-cious, and will show mercy onwhom I will show mercy. But,"He said, "you cannot see myface; for man shall not see meand live." And the Lord said,"Behold, there is a place by mewhere you shall stand upon therock; and while my glory pass-es by I will put you in a cleft ofthe rock, and I will cover youwith my hand until I havepassed by; then I will take awaymy hand, and you shall see myback; but my face shall not beseen." (Ex 33:18-23)

Other select persons ofthe Old Testament also experi-enced the presence of divineholiness and the glory of God.Abraham, Isaac, Jacob, Elijah,and Ezekiel had such experi-ences, as did Isaiah whose clas-sic vision has become a stan-dard part of the Church's litur-gical prayer.

In the year that KingUzziah died, I saw the Lord sit-ting upon a throne, high andlifted up, and His train filledthe temple. Above Him stoodthe seraphim; each had sixwings: with two he covered hisface, and with two he coveredhis feet, and with two he flew.And one called to another andsaid:

"Holy, holy, holy is theLord of hosts; and the wholeearth is full of his glory."

And the foundations ofthe thresholds shook at thevoice of him who called, and

Prophet Isaiah


RelIgIouS eDuCATIoN

the house was filled withsmoke, And I said: "Woe is me!For I am lost; for I am a man ofunclean lips, and I dwell in themidst of a people of uncleanlips; for my eyes have seen theKing, the Lord of hosts!" Thenflew one of the seraphim to me,having in his hand a burningcoal which he had taken withtongs from the altar. And hetouched my mouth, and said:"Behold, this has touched yourlips; your guilt is taken away,and your sin forgiven." And Iheard the voice of the Lord say-ing, "Whom shall I send, andwho will go for us?" Then Isaid, "Here am I! Send me."(Isa 6:1-8)

The psalms also sing ofthe holiness of God and pro-claim that all creation speaks ofGod's glory (see Ps 8, 19, 93,104, 148, et. al.).

The main teaching ofthe Old Testament and thefoundation of all of its life wasthat God's people should sharein His holiness. This was thepurpose of the entire Law ofMoses in its commandments ofmorality and worship.

For I am the Lord yourGod; consecrate yourselvestherefore, and be holy, for I amholy. You shall not defile your-selves with any swarming thingthat crawls upon the earth. For Iam the Lord who brought youup out of the land of Egypt, tobe your God; you shall there-fore be holy, for I am holy. (Lev11:44-45)

The people were to beholy and to gain the wisdomand righteousness of Godthrough their service and wor-ship of Him. All of the so-called Wisdom writings of theOld Testament, and all of theteachings of the prophets andpsalms are centered around thissame fundamental fact: God'speople should acquire andexpress the holiness, wisdom,glory, and righteousness of GodHimself. This, and nothing elseis the meaning and purpose ofman's life as created and guidedby God.

The ultimate perfectionof God's purpose for man is ful-filled in Christ. He alone is thefulfillment of the law and theprophets. He alone is the "HolyOne of God" (Mk 1:24, Lk1:35, 4:34). He alone is perfect-ly righteous and wholly with-out sin. Thus, St Peter speaks ofJesus to the people after theevent of Pentecost.

The God of Abrahamand of Isaac and of Jacob, theGod of our fathers, glorifiedHis servant Jesus, whom youdelivered up and denied in thepresence of Pilate, when he haddecided to release Him. Butyou denied the Holy andRighteous One, and asked for amurderer to be granted to you,and killed the Author of life,whom God raised from thedead. To this we are witnesses(Acts 3:13-15).

The apostle Paul con-curs with the teaching of Peter

by referring to Christ not mere-ly as holy, righteous and wise,but as Himself the very holi-ness, righteousness and wis-dom of God Himself in humanflesh.

For Jews demand signsand Greeks seek wisdom, butwe preach Christ crucified, astumbling block to Jews andfolly to Gentiles, but to thosewho are called, both Jews andGreeks, Christ the power ofGod and the wisdom of God.

He is the source of yourlife in Christ Jesus, whom Godmade our wisdom, our right-eousness, and sanctificationand redemption; therefore, as itis written, "Let him who boasts,boast of the Lord" (1 Cor 1:22-24, 30-31).

The glory of God isrevealed in the person ofChrist. This is the consistentwitness of the apostles whobeheld the "Kingdom of Godcome with power" on themountain of the Transfigura-tion (see Mt 17:1-6, Mk 9:2-7,Lk 9:28-36).

And the Word becameflesh and dwell among us, fullof grace and truth; we havebeheld His glory, glory as of theonly Son from the Father (Jn1:14).

Now if the dispensationof death, carved in letters onstone, came with such splendorthat the Israelites could notlook at Moses' face because of


RelIgIouS eDuCATIoN

its brightness, fading as thiswas, will not the dispensationof the Spirit be attended withgreater splendor? For if therewas splendor in the dispensa-tion of condemnation, the dis-pensation of righteousnessmust far exceed it in splendor.Indeed, in this case, what once

had splendor has come to haveno splendor at all, because ofthe splendor that surpasses it.For if what faded away camewith splendor, what is perma-nent must have much moresplendor. Since we have such ahope, we are very bold.

And we all, withunveiled face, beholding theglory of the Lord, are beingchanged into His likeness fromone degree of glory to another;for this comes from the Lordwho is the Spirit.

For it is the God whosaid, "Let light shine out ofdarkness," who has shone inour hearts to give the light ofthe knowledge of the glory ofGod in the face of Christ (2 Cor3:7, 18, 4:6).

In and through Christ,by means of the Holy Spirit, allmen can share in the glory ofGod and become participants inGod's own holiness.

His divine power hasgranted to us all things that per-tain to life and godliness,through the knowledge of Himwho called us to His glory andexcellence, by which He hasgranted to us His precious andvery great promises, thatthrough these you may escapefrom the corruption that is inthe world because of passion,and become partakers of thedivine nature (2 Pet 1:3-4).

The participation ofmen in the "nature of God"already begins in the Church ofChrist, the final fruit of the sal-vation history of the OldTestament. In the Church, theKingdom of God is presentwhich is "righteousness andpeace and joy in the HolySpirit" (Rom 14:17). In theChurch of Christ already beginsI am the bread of life. (John 6:35)


RelIgIouS eDuCATIoN

that perpetual praise of theHoly God which exists now inthe heavens and will fill all cre-ation when Christ comes in theglory of His Kingdom at theend of the ages.

Holy, holy, holy, is theLord God Almighty, who wasand is to come! (Rev 4:8b).

And he saidto me, "Thesewords are trustwor-thy and true. Andthe Lord, the God ofthe spirits of theprophets, has sentHis angel to showHis servants whatmust soon takeplace. And behold, Iam coming soon."Blessed is he whokeeps the words ofthe prophecy of thisbook (Rev 22:6-7).

Let the evil-doer still do evil,and the filthy stillbe filthy, and therighteous still doright, and the holystill be holy.Behold, I am com-ing soon, bringingmy recompense, torepay every one forwhat he has done. Iam the Alpha andthe Omega, the firstand the last, thebeginning and theend. Blessed arethose who washtheir robes, that

they may have the right to thetree of life and that they mayenter the city by the gates.Outside are the dogs and sor-cerers and fornicators and mur-derers and idolaters, and everyone who loves and practicesfalsehood. I Jesus have sent myangel to you with this testimo-ny for the churches. I am theroot and the offspring of David,

the bright morning star (Rev22: 11-16).

He who testifies tothese things says, "Surely I amcoming soon." Amen. Come,Lord Jesus! The grace of theLord be with all the saints.Amen (Rev 22:20-21)

(to be continued)

Pentecost


Veronauka

Starec Tadej e li~-nost za koja slobodno moè-me da kaème deka e edna odnajomilenite, ako ne i najo-milenata li~nost vo sovre-menoto Pravoslavie. Vo de-ne{nicava, navistina imamnogu prepodobni otci koise izdvojuvaat po nivniotpodvig, strogost, molitva,~udotvornost ili prozorli-vost, no starec Tadej, ednos-tavno, e mil ~ovek koj niko-go ne moè ako go vidi, slu-{ne ili pro~ita, a da ne os-tane taka zasegnat vo du{a-ta i da ne doìvee blagodat-no umilenie.. Negovata obo-èna li~nost budi radost,mir i spokojtvo i se ~uvst-vuva{ kako da dobiva{ od-govor na site problemi idilemi vo ìvotot. Negovo-to blagodatno i prozra~nolice pleni i ne moè{ daostane{ ramnodu{en, a dane go zasaka{ Starecot i dago proslavi{ Boga.

Starec Tadej se rodilvo selo Vitovnica blizu Pe-trovac na Mlava, kako sedu-mmese~no nedonosen~e, od

prosti roditeli, zemjodel-ci, na 6/19 Oktomvri 1914 g.Na kr{tevaweto mu go sta-vile imeto Tomislav. Bilkrsten vedna{ po ra|aweto,zatoa {to ne se znaelo dalideteto }e ostane ìvo, za{-to edvaj davalo mali znacina ìvot. Primaj}i ja so kr-{tenieto polnotata na da-rot na Svetiot Duh, Tomis-lav i prvpat progledal sosvoite telesni o~i. Kako dasakal da kaè deka s# vo ì-votot saka da gleda prekuprosvetleni duhovni o~i.

Negovoto detstvo nebilo mnogu sre}no, zatoa{to rano ja izgubil svojatamajka i bil odgledan najpr-vo od edna, a potoa i drugama}ea, koi ne obrnuvalemnogu vnimanie na nego ibile grubi, pa za da ima mirznael so korka leb vo xebot,da bega od doma i da odi vobliskata {uma.

Tatko mu bil krotoki miren, me|utoa otkako po-~inala majka mu na mladiotTomislav, toj se preènilza druga i so nea imal u{tedve deca. Toa mu padnalomnogu te{ko na starec Ta-dej, a u{te pote{ko koga tojse oènil i po tretpat, za-toa {to i vtorata èna muumrela, a se ènel samo zada ima èna vo ku}ata i damu gi gleda decata. Me|utoa,ma}eite grubo se odnesuvalekon mladiot Tomislav, nakogo mu bilo maka zo{to ne-

goviot tatko ne go zemal podza{tita i zatoa znael ~estoda odi vo bliskata {uma podedno drvo i se molel na Bo-ga. Toj kako bole`livo detei spored svoite fizi~kipredispozicii bil male~ok,slab i so krevko zdravje, potoa se odvojuval od drugitedeca i zatoa bil ~esto nav-reduvan. Go navreduvale sozborovi, go primoruvale dajade na sila, ~esto mu vikaledeka ,,ti ne si za ni{to, zaxabe go jade{ lebot”. Gosporeduvale so fizi~ki po-razvienite deca i go frus-trilare. Ovie navredi, kakomlado detence, silno go bo-lele i ~esto se molel na Go-spod za uteha, molej}i mu se:,,Napravi jas nekoga{ da bi-dam korisen za ne{to”. Tojnegov strav go izma~uval imu se molel na Boga, a neznael deka eden den tokmutoj }e bide onoj {to }e pot-krepuva i pomaga na iljad-nici lu|e.

Podocna znael da sepo{eguva na svoja smetka ve-lejki: ,,Pa, od mene ne moèi ni{to podobro da izleze,koga sum se rodil na pazar”.

U{te kako dete, sta-rec Tadej bilo mislovno dete,koe {to znael da se povleku-va vo sebe i da razmisluva zamnogu raboti vo svetot i dase moli na Boga. Dodeka dru-gite deca si igrale, negovitemisli ~esto {etale na drugomesto, razmisluvaj}i za mno-gu pobitni raboti.

Igumen Gavril

Starci - otec Tadej


Veronauka

I u{te od mladi godi-ni toj ja sfatil la`livostana ovoj svet i deka vo negoima samo àl i taga i nikakone moèl da se pronajde vonego. Zatoa posakuval da sepredade na tivkiot GospodKoj{to edinstven gi te{i st-radalnite du{i. “Koga vidovdeka nitu roditelite, niturodninite, nitu prijatelite,nitu ostanatiot svet ne davani{to osven rani, povredi ibolka, samiot odlu~iv pove}eda ne ìveam za toj svet, tukuovie malku denovi do smrttada gi posvetam na Gospod. Sa-miot uvidov deka na svetotnema nikoj vistinski osvenGospod” - raskaùval Stare-cot.

Starec Tadej koga i-mal 15-16 godini, se razboleltolku mnogu lo{o, {to dobilvospalenie na belite drobo-vi i moral da odi na bolni~-ko lekuvawe. Negovata sosto-jba i po triipol meseci vobolnica ne se popravala. Tojbil vegetarijanec, bidej}i nemoèl da jade mrsni prènijadewa, duri ni mleko, nituprèni jajca. Zaradi toa i bo-lesta u{te pove}e se vlo{u-vala. Doktorite mu pripi{u-vale lek so rizi~ni posledi-ci za koi {to toj ne bil sog-lasen da go prima, pa duri ilekarite mu se nalutile.

- Ti }e ne u~e{ nas ka-ko da te le~ime! Utre da doj-de{ vo antituberkuloznotooddelenie da ja primi{ prva-ta terapija!

,,Pa dobro, si mislevvo sebe. Te{ko deka }e mevidete utre”. Pra{uvam:

- Kolku dolgo }e ì-

veam bez tie va{i lekar-stva?

Edna doktorka mi ka-à:

- Ako saka{ da se po-kori{ na na{iot sovet mo-èbi }e ozdravi{, a ako ne,najdolgo }e ìvee{ u{tepet godini.

,,Zna~i - razmisluvamjas - ne ste sigurni vo moetoozdravuvawe od terapijata.Se pomiriv so svojata sosto-jba i toga{ odlu~iv za tie

pet godini na Boga da mu po-sluàm. Me|utoa, se javi novproblem. Moite roditeline sakaa da se soglasat somojata odluka”.

Negovata vnatre{naodluka nikako ne mu davalamir, pa sam na svoja odgov-ornost re{il i zaminal vomanastir. Po{ol vo manas-tirot Gorwak i stignal nave~erna slu`ba i mu ja soop-{til svojata odluka na Igu-menot i svoite gledawa i za-misli za mona{kiot ìvot.


Veronauka

Utredenta, dodekamladiot Tomislav ja celiv-al prestolnata ikona, mana-stirskiot prislu`nik giostavil vinoto, vodata iprosforite vo oltarot, iz-legol i mu rekol:

- V~era jas te slu{av{to razgovara{e so stare-{inata i kako go zamislu-va{ mona{tvoto. Onaka ka-ko {to ti go zamisluva{,nema da najde{ nikade vo na-{ite manastiri. Takvo ust-rojstvo moè{ da najde{ sa-mo kaj Rusite vo manastirotMiqkovo. Tamu se sobraaRusite koi izbegaa od mana-stirot Valaam* vo Finska.

Starecot Tadej go po-slu{al i po{ol. Koga stig-nal pred vratata, go pre~e-kal eden monah, i ovoj mukaàl deka saka da se videso stare{inata. Monahot goodnel kaj stare{inata i po-natamu, starecot za ovaasredba veli:

- Me odvede pozadiagolot. I tuka gledam, sta-re{inata ja prepojasal man-tijata i gazi kal pome{anaso pleva. Me pogledna i mire~e:

- A ti saka{ da bide{monah?

- Sakam, mu velam jas.

- Pa dobro, eve, ja sp-remam bawata za bra}ata, -

mu odgovoril starecot namanastirot ArhimandritAmvrosij. Toga{ im rekolna bra}ata da go odnesat i damu dadat }elija i da mu dadatne{to za jadewe da zakrep-ne. Starec Tadej pominal ed-na nedela vo manastirotu~estvuvaj}i vo aktivniotmona{ki ìvot so bdenija,poslu{anija, molitva itn.Posle edna nedela, Arhima-ndrit Amvrosij go pra{aldali mu se dopa|a ovaj ìvoti dali saka da ostane, a sta-rec Tadej potvrdil deka muse dopa|a i saka da ostane.

Arhimandritot Am-vrosij mu dal poslu{aniekaj otec Pavle (Bosanec od70 godini) da go ~uva lozje-to. Toa bilo negovoto prvoposlu{anie.

Starec Tadej zaminalvo manastir vo 1932 g. na 18-godi{na vozrast vo manas-tirot Miqkovo, kade {tobile ruski monasi vodeni odiskusniot ShiarhimandritAmvrosij, koj {to bil duho-vno ~edo na pro~ueniot du-hoven otec prepodoben Amv-rosij Optinski. Tie ovde sosebe go donele tihovatelni-ot duh na valaamskoto op{-toìtelno mona{tvo, koe-{to go primile od starcitena Optinskata pustina. Vopodvigot na o~istuvawetona srceto od strastite ipraksata na neprestanataumnosrde~na molitva, voMiqkovskiot manastir go

praktikuval strogiot vala-amski (optinsko-svetogors-ki) tipik. Slu`bite bile,,ruski”, mnogu~asovni, st-rogo se postelo, molitveno-to pravilo bilo naporno,sekoj den se sluèlo SvetaLiturgija, me|utoa, seto toaza mladiot isku{enik nepretstavuvalo te{kotija.Toj duri i vo denovite na te-{kite bolesti se trudel po-tpolno da go ispolnuva. Zanego golem primer vo mona-{tvoto bil Igumenot Shia-rhimandritot Amvrosij,koj{to bil kako ìvo son-ce, imal neprestajna molit-va i postojano ìveel vo se-}avawe na smrtta, okolu se-be {irel mir i radost naCarstvoto Bo`jo. Od negoblikala neizmerna qubovkon sekogo i nikoga{ ne seslu~ilo da se razluti, nituda mu re~e nekoj prekorenzbor na nekogo od negovitemonasi i isku{enici. Imalgolemo trpenie i prostuval.Seta nade` ja polagal na Go-spoda, kako i problemite igriìte okolu manastirot iso svojot ìv primer giu~el svoite bra}a, kako da jasteknat i ~uvaat qubovta vosekojdnevniot ìvot i rev-nosta da mu se sluì na Bogai molitvata.

Tie negovi dobrode-teli i doblesti mu gi pre-nel na isku{enikot Tomis-lav i vo negovata ~ista du-{a se razgorela èlbatakon boèstvenata qubov,

* Vo toa vreme, vo 1924 godina, manastirot Valaam padnal pod Finska, koja bila podCarigradskata Patrijar{ija i moral da go primi noviot kalendar. Nekoi monasi ne sesloùvale so toa i zaradi toa bile proterani od tamu.


Veronauka

koja sekoga{ kaj negoostanala kako edinstve-na merka na vistins-kiot ìvot. Prvite ma-nastirski denovi namladiot isku{enik,,Tomu{ka” (kako {to gonarekuvale po ruski),bile ispolneti so gole-ma revnost, radost i qu-bov. Toj ponesen od mis-lata deka ima u{te 5 go-dini od svojot ìvot, nesakal da gi tro{i deno-vite badijala i se naso-~il kon edinstvenatacel - da go stekne Boga.Iako doktorite mu sezakanile deka ako ne japo~ituva terapijata }eumre, naprotiv, negovo-to telesno zdravje vomanastirot se podobri-lo i toa osobeno od postot.Me|utoa, negovite nervi se-u{te bile slabi, taka {to,poradi svojata telesna sla-bost i ~estiot umor, zaspi-val na poslu{anieto. Vo ed-na prilika na svoeto prvoposlu{anie vo lozjeto, ot-kako zaspal, do{le kradci igo ukrale celoto grozje. Natoa, nitu Igumenot, nitupak nekoj od bra}ata mu upa-til ukor, tuku samo go pre-mestile na drugo poslu-{anie - sega da ~uva kozi. Iovde isku{enijata ne go os-tavile. Edna{ ~itaj}i â-soslov, od umor zaspal i naova poslu{anie, pa dobito-kot se oddale~il i napra-vil {teta. I povtorno nebil iskritikuvan, zatoa{to vo manastirot vladeelaseop{ta qubov, preku kojase steknuva ,,neboto”.

Sepak, najva`natarabota vo manastirot pok-raj poslu{anieto e molit-vata. Mu dale brojanica i gonau~ile kako da se moli soIsusovata molitva. StarecAmvrosij mu rekol:

- [to i da raboti{,neprestano govori vo sebe:Isuse, Sine Bo`ji, pomilujme.

Toj toa poslu{aniekako dete go primil vo svoe-to srce i postojano go prak-tikuval i posle izvesno vre-me zabeleàl deka zaedno sovozduhot koj go vdi{uva mo-litvata vleguva vo srceto iso tekot na vremeto taa sa-mata po~nala da se izvr{uvavnatre vo srceto i taka mla-diot isku{enik postanalnaslednik na isihasti~kotopredanie na crkvata na nep-restajnoto praktikuvawe na

umosrde~nata molitva.Taa sostojba starecTadej ja narekuval ,,bez-platna blagodat, sosto-jba na neiska-`liv miri radost”. Starec Tadejza toa kaùval:

- Samo onie koi {toja steknale besplatna-ta blagodat, moàt daznaat kakva e sostojba-ta na angelite i sveti-ite. Znaat kakvi bileprethodno, se lutele, asega lutina nema, nepostoi ~ovek koj moèda te navredi, niednanegativna misla ne mo-è da ti na{teti... za-{to si ograden, rako-voden od Duhot Svet.Toga{ moè{ da ja raz-bere{ sostojbata na

Presveta Bogorodica, koja{to od utrobata maj~ina, pado krajot na zemniot ìvoti vo ve~-nosta, bila vo pot-polna Bo-`ja blagodat.

Predavaj}i go setosvoe srce i um bez nedosta-tok na Isusovata molitva,pod opitnoto vodstvo nastarec Amvrosij, toj za kra-tko vreme naprednal mnogubrzo, ja primil taa ,,bespla-tna blagodat”, blagodatnasostojba na mir i radost voDuhot Svet; blagodatta nadejstvuvawe na CarstvotoBo`jo i nestvorenite ener-gii Bo`ji vo umot i srceto.Taa blagodat Bo`ja ja prib-liùvala neprestano moli-tvata i taa neprestajno tiv-ko i radosno ja slu{al vnat-re vo srceto: ,,Gospodi Isu-se Hriste, Sine Bo`ji, po-miluj me gre{niot!” Sostoj-


Veronauka

ba na ~ist i prosvetlen um ineopisliv mir, radost ikopne` za Boga, sostojba naangelite i svetiite.

Starec Tadej ~estosakal da razmisluva za tak-vata sostojba i se intere-siral kako Svetite Otci go~uvstvuvale toa i uspevaleda ja so~uvaat taa besplatnablagodat do krajot na svojotìvot. Sfatil deka za da seza~uva taa blagodat Bo`jamoè edinstveno samo prekupodvigot na straàrewe isobirawe na umot vo srce-to,preku podvigot naneprestajnata molitva.Carstvoto Bo`jo e vnatrevo nas, no ìvo i dejstvitel-no go stek-nuvaat samopodvi`nicite na umnotostraàrewe i ne-prestajna-ta molitva.

Za denovite na stare-cot Tadej, toga{en isku{e-

nik Tomislav, pominati voMiqkovskiot manastir,vredno e da se kaè deka tojtuka se sretnal so jeromona-hot, a podocne`nen vladikai svetitel Jovan (Maksimo-vi~) [angajski i San Fran-ciski, koj vo toa vreme bilprofesor vo BitolskataBogoslovija vo Makedonija,a ovde go pominuval nego-viot leten raspust zatoa{to i Sv. Jovan Maksimovi~poteknuva od Miqkovskiotmanastir i ~esto bile na za-edni~ki poslu{anija i ona{to ostanalo vo se}avawena starecot Tadej e deka Sv.Jovan osobeno sakal da muraskaùva za ìtijata nasvetiite i Svetite Otci,koi{to o~igledno dobro gipoznaval. êsto taka znaeleda se rasprikaàt, za {to iotecot ekonom Petar, pone-koga{ gi prekinuval i pot-skaruval.

Vo manastirot, sta-rec Tadej nau~il dobro rus-ki, koj{to podocna go isko-ristil pri izu~uvaweto naSvetite Otci, dostapni sa-mo na ruski jazik.

A osobeno po smrttana starecot Amvrosij, voMaj 1933 g., ostanuvaj}i bezopiten duhovnik, odgovori-te na negovite pra{awa: ko-ja e vistinskata smisla nahristijanskiot ìvot, gibaral kaj Svetite Otci itoga{ sfatil deka sovr{en-stvoto na hristijanskiotìvot e vo krajnoto smire-nie.

- Svetite Otci velat- neprestajno povtoruvalstarec Tadej - deka ideal-niot hristijanski ìvot nee vo praveweto ~uda, iscelu-vawe bolni, nitu voskrese-nie na mrtvi, tuku vo kra-jnoto smirenie.

Manastir Miqkovo


Veronauka

Taka, celokupniotìvot na starec Tadej bil voneprestajniot podvig na ste-knuvawe na sovr{enstvotona hristijanskiot ìvot -krajnoto smirenie.

Posle upokojuvawetona mladiot starec Amvro-sij, Igumenot Miqkovski,do{lo do sudir i nedorazbi-rawe kaj negovite nasledni-ci, za toa koj da bide novIgumen na manastirot. Tojgo nazna~il negoviot sobratIsakij, so kogo bile zaednoisku{enici kaj opitniotstarec Amvrosij vo Optina.Me|utoa, se nametnal otec

Luka, sobiraj}i potpisi odbra}ata, a vo me|uvreme pak,nivniot Vladika, episkopotJovan, bil premesten vo Ni-{kata Eparhija, a na negovomesto bil postaven vladika-ta Venijamin, koj{to nemalto~en uvid na vnatre{natasostojba od bratstvoto i, gopoddràl o. Luka. I toga{,otec Antonij, koj {to bilsobrat na starecot Amvro-sij, zaedno so isku{enikotTomislav nesoglasuvaj}i seso novite zbidnuvawa nabratstvoto, odlu~ile da za-minat vo manastirot Gor-wak, kade {to stare{inabil otec Serafim, isto ta-

ka Rusin, od Polska. Tukaisku{enikot Tomislav bilzamona{en so mona{ko imeTadej i po dve godini bil ra-kopoloèn na 26 Fevrua-ri/10 mart 1935 godina, a na19 maj/1 Juni, bil rakopo-loèn vo jero|akonski ~in.

Potoa bil premestenvo manastirot Rakovica, ka-de{to po poziv na patrija-rhot Varnava zavr{il iko-nopiska {kola i se zapoz-nal so tajnite na bogoslovi-eto na ikonopisot. Po zavr-{uvaweto na ikonopisnata{kola, ne prodolìl da sezanimava so ikonopis pora-

Manastir Gorwak


Veronauka

di zdravstveni pri~ini, bi-dej}i ne moèl da ikonopi-suva vo zatvoreni prosto-rii, zatoa {to negovite o{-teteni ne`ni beli drobovine moèle da go podnesat is-paruvaweto na bojata.

1937 godina bila go-dinata za koja lekarite mu,,prorekle” deka }e bide go-dina na negovata smrt.

No, slednata godina,na 21 januari/3 fevruari1938, vo manastirot Rakovi-ca otec Tadej, od strana napatrijarhot Gavril Doì},bil rakopoloèn za jeromo-nah, i toa najmlad jeromonahvo manastirot. Istata godi-

na bil premesten vo Pe}ka-ta Patrijar{ija i tamu sesretnal so neo~ekuvani po-te{kotii. Vo toa vreme po~-nuva da se pojavuva komunis-ti~koto dvièwe vo biv{a-ta Jugoslavija. JeromonahotJovan Ze~evi}, koj bil upra-vitel na manastirot od 1939do 1941 godina, so u{te ne-kolku monasi, bile simpati-zeri na komunizmot i ovdedoa|ale. Bidej}i otec Tadejne bil komunist, ~esto mu sezakanuvale deka koga }e doj-dat komunistite na vlast, }ego ubijat. Vo 1941 godina, ko-ga izbila Vtorata svetskavojna, otec Tadej so preosta-natite ~etvorica pe}ki mo-nasi, se vratile vo manasti-

rot Rakovica, begaj}i predterorot na {iptarskite ba-listi.

Prvite godini od voj-nata bile mnogu te{ki. Za-toa, toj sakal da premine vobanatskata Eparhija, kade{to imalo podobri uslovi,za i taka, te{kiot ìvot.Me|utoa na èlezni~katastanica vo Belgrad bil uap-sen. Bil priveden od germa-nskite specijalni slu`bi,pod izgovor deka odi vo Ba-nat za da organizira komu-nisti~ki }elii. Po makotr-pnite i dolgi ispituvawabil otpu{ten poradi nedos-tatok na dokazi.

Manastir Rakovica


Veronauka

Po izleguvaweto odpritvor, o. Tadej se vratilvo Vitovnica. No i ovde ~o-vekomrazecot (|avolot) nego ostavil na mir. Komanda-ntot na toa mesto mu ponu-dil da raboti vo slu`ba nakomunisti~kata partija. Votoa vreme najstra{no biloda & kaè{ ,,ne” na ,,Parti-jata”. Mladiot jeromonahTadej, ne se ispla{il za svo-jot ìvot, pa hrabro gi od-bil, so izgovor deka nemablagoslov od Vladikata.

Vo 1943 godina voPetrovec, Germancite pov-torno go apsat i osuduvaatna smrt zatoa {to ve}e goimaat evidentirano poradiprethodnoto apsewe. Toga{starec Tadej mislel deka ne-ma izlez. Go napadnale te{-ki o~ajni~ki misli. Edenden taka leèj}i na kreve-tot i izma~uvan od te{kitemra~ni pomisli deka mu ne-ma spas, pred nego vo }elija-ta se pojavil eden visok pre-krasen ~ovek so zlatna len-ta na gradite.

Tivok svedok nativkiot Spasitel

Duhovni~koto sluè-we na starec Tadej Vitovni-~ki za spasenie na bedniotnarod Hristov, pred s#, bilosvedo~ewe na celokupnatapodvi`ni~ka i liturgiskaduhovnost na crkvata, kojane e ni{to drugo tuku Sve-tiot Duh, Koj{to vo telotoHristovo (Crkvata) dejstvu-va so nesozdadenata energijazaradi o~istuvawe, prosvet-

luvawe i oboùvawe na se-kogo, koj so svojot ìvot te-`nee kon toa. Duhovnikot,spored blagoslovot na Crk-vata, vodi kon Hristos, konsoedinuvawe vo teloto Hri-stovo, za ~ovekot, ìveej}iso podvi`ni~ki i svetotai-nski ìvot, da se izle~i odpadnatosta, smrtnosta i gni-leòsta. Zna~i, ne le~i du-hovnikot, tuku Duhot Svet:,,so Boèstvenata energija,~ij izvor e nestvoren i otk-rien vo li~nosta na IsusaHrista”, vo voploteniotSpasitel.

ôvekot moè duhov-no da go izle~i, o~isti, pro-svetli, spasi i oboì isklu-~ivo ìviot Bog - Sv. Troi-ca. No Bog, toa ne moè dago napravi bez ~ove~ka so-rabotka i taa tainstvena so-rabotka e vsu{nost samatasodrìna na pravoslavniotcrkoven ìvot.

Starec Tadej be{eopitnik na site stepeni napodvi`ni~ko-svetotains-koto vosovr{uvawe na bla-godatnoto seu~ili{te naDuhot Svet, za koe preku us-tata na Sv. Maksim Ispove-dnik, govori predanieto naCrkvata, a toa se stepeni-te: o~istuvaweto od stras-tite (prakti~na filozofi-ja), prosvetluvawe na umot isrceto (prirodno sozerca-nie) i oboùvawe, t.e. ìvobogopoznansko zaedni~are-we so Sv. Troica (misti~nobogoslovie). Toa im e opit-no poznato na site onie koi-{to se imaat sretnato sostarec Tadej, so nego razgo-varale, kaj nego se ispoveda-

le i od negovata raka primi-le Sv. Pri~est. Od najsmer-nite zborovi na starecot,kade{to toj zboruva vo tre-to lice za op{tewe so sv.angeli i svetitelite, pre-poznavame deka starecotbil opitnik i na ovoj najvo-zvi{en ,,misti~en stepen naduhovno sovr{enite, na o-nie koi{to so toa se bogos-lovi na Crkvata”, koi{to,po zborovite na mitropolitJerotej Vlahos: ,,oboèniot~ovek op{ti so angelskitesili; biva udostoen na gle-dawe na nestvorenata svet-lina; so Duhot Sveti im seotkrivaat dlabo~inite Bo-`ji, ja primaat nestvorena-ta Energija Bo`ja. Na vak-viot ~ovek mu se otkrivaatmnogu tajni na Sv. Pismo,koi im se skrieni na drugi-te lu|e...”.

Potpolno stoej}i vofilokaliskata matica napredanieto na Crkvata, sta-recot Tadej za svoe vreme goposvedo~i opitot i ìvotobogoslovie na Sv. Otci vopogled na spasenieto - obo-ènieto na ~ovekot kakoli~nost po obrazot i podo-bieto Bo`jo, kako bogolikobitie na beskrajno preumu-vawe i umnosrde~noto stra-àrewe, spored zborovitena Sv. Otci: ,,Na{eto spase-nie ne moème da go stekne-me na drug na~in osven da goizmenime na{iot um i go na-pravime poinakov... osobenoso dejstvoto na silata Bo`-ja, taka {to umot da postaneoboèn, t.e. bestrasen isvet. Zna~i, oboèn bivaonoj um koj vo sebe vnatre go


Veronauka

ima Boga i stalno se se}avana Gospoda. Znaej}i deka One vo nas i nie vo Nego, nie sedviìme kako ribi vo voda,vo Gospoda. On e nasekade, itaka nie plivame, a {tommisleno izlezeme (od Nego),nie duhovno umirame”.

Pominuvaj}i go ovojpat na predanieto na Crkva-ta preku trite stepeni naduhovniot ìvot i steknu-vaweto na umnosrde~natamolitva, starec Tadej posta-nuva zaedni~ar na ìvoto ive~no predanie na Crkvatai na toj na~in zra~i: bolni-te gi lekuva, slabite gi po-diga, naàlenite gi ute{u-va i na site im dava s# {toim e potrebno spored Sv.Duh. Na toj na~in starec Ta-dej stanuva tivok svedok nativkiot Spasitel.

S# e misla

S# e misla, i se}ava-weto e misla, nie sme posto-jano vo misli. Na{ite mis-li, sepak, ne se tajni. Javnise. Tie se pokaùvaat prekuna{iot ìvot. [tom nekojpomisli za nas, gledame {tomisli, {to saka, kakvi mis-li ni upatuva. Samite gleda-me i ne treba nikoj da ni ka-è dali nekoj n# saka i po-~ituva ili ne. Toa se ~uvst-vuva, zra~i od ~ovekot. Zna-~i i ~ovekovite karakterniosobini se izgraduvaat pre-ku mislen pat, takvi sme sokakvi misli se zanimavame.

Da se potrudime spo-red toa za ovoj kratok ì-vot, so Bo`ja pomo{, da izg-

radime blagorodni karakte-rni osobini. Gospod veli:Carstvoto nebesno nema dase pojavi ovde ili onde. Toae vnatre vo vas i me|u vas, atoa se: pravda, mir i radost.

Starozavetniot na-rod ne moèl da ja prifatibezgrani~nata qubov Bo`ja.So samoto toa toj ne moèlda gi primi ni Negovite za-povedi, od koi{to i prois-teklo poznatoto zlo: zab zazab i oko za oko. Denes durii vo Hristijanstvoto, a dane zboruvame za ostanatitereligii, se drìme za toastarozavetno pravilo prekukoe sme i ponataka opkru-èni so zlo. Opkruèni smeso mnogu neprijatnosti voìvotot, koi {to go razoru-vaat na{iot vnatre{en mir.

Ne moème ni na svojot ro-den brat da mu prostime, akamoli na drugite.

Ete, gledate {to pra-vime nie. [tom se zanimava-me so zli misli, i nie stanu-vame zli. Ne vredi ni{to{to nie samite se smetameza dobri, ako vo nas go zadr-ùvame zloto (ne prostuva-me) a nie hristijanite nesmeeme ni vo sebe da pomis-lime zlo, a kolku pove}e da

go pretvorime vo delo. Toazna~i deka nemame sila da sesprotivstavime na nego.

Vo nas, me|utoa, pos-toi boèstvena sila, boès-tven ìvot i boèstvenaenergija. Davaj}i ot~et predBoga na denot na Stra{niotSud, morame da poloìme ismetka za toa kako taa boè-stvena sila, energija i ì-vot, koi ni se daruvani, smegi upotrebuvale. Dali smepridonele harmonija vo vse-lenata ili disharmonija.

Na{ite misli ne sa-mo {to deluvaat na nas i naslovesnite bitija, ìvotin-skiot i rastitelniot svet,tuku vlijaat i na ve~nosta.Nie so svoite misli ne samo{to go poremetuvame mirotna zemjinata kugla, tuku goumnoùvame zloto vo vsele-nata. Celiot ~ove~ki rod gobere plodot od svoite mislii èlbi. Zaradi toa, prvo~ove~kiot rod moral i dabide potopen so voda zaradisvoite zli èlbi i zli mi-sli. Pa, ete, i nie pak tolkumnogu sme zaglavile vo zlo-to i ne moème da se oslobo-dime, povtorno da ni se pri-bliùva toa vreme. Edinst-ven izlez, so Bo`ja pomo{, epromenata odvnatre od srce.

Bidej}i vo nas e bo-èstvenata energija, so ce-lokupnoto svoe bitie trebada se priklu~ime na Cent-ralniot @ivot - na Gospod,za taa energija da dobie silaBoèstvena, a ne da se prik-lu~uvame na zloto. Sporedtoa, da se svrtime kon dob-roto, za vo nas i okolu nas

ôvekot moè duhovno da goizle~i, o~isti, prosvetli,spasi i oboì isklu~ivo

ìviot Bog - Sv. Troica. NoBog, toa ne moè da go

napravi bez ~ove~ka so-rabotka i taa tainstvena so-rabotka e vsu{nost samatasodrìna na pravoslavniot

crkoven ìvot.


Veronauka

da bide dobro. Ako se zani-mavame so dobro, so boèst-venite misli, }e imame svojvnatre{en mir. Potoa tojmir }e zra~i preku nas i etepromeni. Sekoj onoj koj {tone e vklu~en vo zloto, vo ne-koi svoi zemni ambicii koi{to mu go poremetuvaat mi-rot i go opteretuvaat, }e gopo~uvstvuva toj mir.

Edna du{a vo sekojasredina moè mnogu da pri-donese, posebno, toa e doma-}inluk na ku}ata. Toj trebada se trudi svoite misli se-koga{ da gi usredoto~i namir, na ti{ina. Svoite gri-ì i svoite nevolji trebana Gospoda da mu gi predade.

Gospod na Sebe gizede site na{i griì inevolji i re~e deka Toj }e segriì za toa {to }e jademe,

{to }e pieme i vo {to }e seoble~eme, i nie taka gr~evi-to se drìme i stvaramenemir vo sebe, vo svojata fa-milija i vo site okolu nas.

Da go vospostavimeprvo mirot vo sebe

Koga sum opteretenso griìte i koga sakam svo-ite manastirski, ku}ni, gri-ì, da gi nosam na sebe i dane mu gi predadam na Gospo-da, eve me mene i moite bra-}a - nevoljite. I najlesnatarabota te{ko odi. A koga si-te svoi griì, i na svoitebra}a, gi predadam na Gospo-da i najte{kata rabota solesnotija se izvr{uva. Nemaopteretuvawe i bra}ata seme|u sebe tivki i mirni.

Gledate li kolku na-

{ite misli se stra{na sila.Mo} koja poremetuva i nidava mir. Koga e taka, toga{da se potrudime da se vospo-stavi mirot vo na{ata ku}a,familija, dràva...

Nie najprvo treba davospostavime mir vo sebe patoga{ }e ima i mir nadvore-{no okolu nas. Dodeka nevospostavime mir vo sebe,nema mir ni okolu sebe. Akodoma}inot nema mir, go ne-ma ni semejstvoto, a seto toae zaradi negovite misli. Za-radi toa sebe i svoite bli`-ni treba da se predademe naBoga i neprestano da se mo-lime. Bog e energija, sila imo}, radost i uteha i koga ida go pobarame. On }e ni godade Svojot Boèstven mir.So molitvata ja crpime bo-èstvenata sila vo sebe.

(prodolùva)

Starec Nektarij Vitalis

Za zavista

ôvekot, dragi moibra}a, po~nuva da staree netoga{ koga }e mu pobeleekosata, tuku toga{ koga }emu pocrni srceto! Ne smee-me da go trgneme od um toadeka ne postojat samo teles-ni bolesti. I du{ata moèda boli i da se razboli. Ed-na od du{evnite, i toa ednaod najserioznite bolesti, ezavista. Kolku li samo nes-re}a, kolku li tragedii me-|u lu|eto predizvikala zav-ista!…

Telesnata bolest mo-ème da ja otkrieme vrz os-nova na vidlivite simpto-mi. A spored simptomite,koi ja izdavaat zavista, les-no go prepoznavame ~ovekot,koj ìvee pod nejzinatavlast. Na kraj, golemo prok-letstvo, golemo bezumie igolem zlo~in e da se zavidu-va na drugite lu|e. A {to,vsu{nost, e zavista? Koganekoj se àlosti i se jade za-radi sre}ata na drugiot, za-radi negovite doblesti i


Veronauka

napreduvawa. Istovremenose trudi na sekoj na~in i sokoe bilo sredstvo seto toada go rasipe, da go uni{ti.Gledate, na primer, koga ne-koj poòltuva, se oneraspo-loùva, se buni i treperikoga }e vidi ili ~ue ne{toza napredokot, dobrodeteli-te ili ubavinata na drug ~o-vek, toj sosema sigurno vodu{ata ja ima zavista. Nesaka drugite da bidat sre}-ni. Ne moè da gi gleda kakonapreduvaat, kako se vozvi-{uvaat i stanuvaat podobriod nego i zatoa so site sred-stva i na sekoj na~in se obi-duva da mu ja zatrue radosta,da mu go namali uspehot. Ko-ga bi bilo mo`no zavidli-viot ~ovek da ja ima molwa-ta na raspolagawe i koga bimoèl da ja frli - samo toa,se razbira, nikoj da ne go za-beleì - na ku}ata, na dela-ta na lu|eto na koi im zavi-duva, i seto toa da go sru{ii uni{ti… Toa sigurno sogolema zloba bi go napra-vil! No, koga ve}e toa ne evozmo`no, zavidliviot pro-nao|a i koristi edno drugooru`je - klevetata, koja e~edo na zavista. ôvekot, na

koj mu zaviduva, moè da po-kaè nekoja, pa i najmala,nesovr{enost vo karakte-rot. Zavidliviot gi zanema-ruva site drugi doblesti isvojot pogled go naso~uvasamo kon toa slabo mesto. Gozgolemuva, go razviva i to-ga{ im go servira na drugi-te… Pa duri i negovata `r-tva da ne pokaùva nitu naj-mala vidliva maana ili sla-bost, zavidliviot ja sozdavaod ni od {to. Negovata bol-na fantazija go izmisluvaili go sozdava ona {to nepostoi.

Go pra{ale edna{eden mudrec koi o~i gledaatpodobro: sinite, crnite ilisme|ite. Toj odgovoril: za-vidlivite! O~ite na zavid-liviot ~ovek go gledaat iona {to e najsitno. Go gle-daat duri i ona {to… ne po-stoi. Samo edno ne gledaat:dobroto! Ma go gledaat itoa, no pogre{no, zatoa {tone moàt da ja podnesat ne-govata bleskavost… Zavid-livite klevetnici se kakomuvi, koi ne se griàt za ce-loto zdravo ~ove~ko telo,tuku doa|aat i zastanuvaat

na ranata. Onoj koj zaviduvana doblestite i vrednostana drugiot i se trudi da jauni{ti, so toa pokaùva de-ka ne ja saka dobrodetelnos-ta. Naprotiv, ja mrazi, nemoè vo sebesi da poseduvaskladnost, prefineti ~uvs-tva, du{evna ubavina.

Kako sekoja strast,taka i zavista go zamagluvai pomra~uva ~ove~kiot ra-zum do taa mera, {to e vo so-stojba da gi izvr{i i najgo-lemite zlodela. Onaa satan-ska energi~nost {to ja po-kaùva zavidliviot ~ovek,samo za da ja uni{ti dobro-detelnosta, ubavinata, voz-vi{enosta, ostava silenvpe~atok i predizvikuvastrav. Ne propu{ta nitu ed-na prilika da go poniì, dago razàlosti i da go povre-di ponekoga{ zad grb, a po-nekoga{ vo lice, ~ovekotprotiv kogo {to se svrtuvanegovata zavist. ]e se trudida ocrni i so kleveti, so li-cemerie i zloba da gi izvr-ti i najprostodu{nite pos-tapki na ~ovekot komu zavi-duva. Klevetata i liceme-rieto se dragoceno oru`je


Veronauka Vesti

na zavidliviot. Do kade, na-vistina, moè da otide zavi-dliviot? Do kakvi izobli-~uvawa i do kakvi zlostor-ni~ki zabludi?… Praved-niot da go obeleì kako ne-praveden. Neviniot kako vi-noven. Spasitelot kako iz-mamnik! Junakot kako pre-davnik! Dobrodetelniot ka-ko ubiec! Re~eno e deka za-vista e najpravedna, no i naj-nepravedna strast. Navisti-na e najnepravedna, zatoa{to gi ranuva nevinite iprostodu{ni srca. No, i naj-pravedna e, zatoa {to dewei no}e kako crv ja jade utro-

bata na zavidliviot.Bra}a moi, ajde da si

gi pokoruvame sebesi svoitenajubavi ~uvstva. Ako gi os-tavime nezauzdeni, }e n# od-vedat vo strast i vo najdo-bar slu~aj, ednostavno }ezgasne nasmevkata od na{i-te usni, a drugite }e gi nap-ravime nesre}ni. Nikoga{ne treba da otvorime usta,za da kaème ne{to lo{o zasvojot blièn. I nikoga{ne smeeme da slu{ame ne{tolo{o za svojot blièn, ni-tu bilo {to lo{o da gleda-me vo svojot blièn! Ako nasvojot ìvoten pat sretne-

me nekoj veli~estven, visti-nska slava, juna{tvo, sre}a,talent, dobrodetel, da nedopu{time vo nas da se rodicrvot na zavista, da ni ja so-tre du{ata, da ja izgubimeradosta i da smisluvame{to da napravime seto toada is~ezne.

Iljada pati e podob-ro du{ata da ni ja ispolnivoshituvawe i likuvawetoda & dade krilja na na{atadu{a. I toga{ spontano }epro{epneme dva slatki zbo-ra za sozdatelite, ~initeli-te na dobro. Kolku }e imzna~i taa na{a izjava i kol-ku toa sluì za zaedni~kotodobro! A potoa, toa isto vo-shituvawe i toa isto liku-vawe }e n# vdahnovi, }e n#pobudi i }e probudi vo naskopne` i sila da dejstvu-vame i da se vozdignemevisoko!

(prevzemeno od Maran Ata)

Masakar na Hristijani vo Sirija (08/11/2013)

Komentar: Krvta nama~enicite e seme za novihristijani! Neka nivnitedu{i Gospod Bog gi upokoitamu kade {to nema bolka itaga!

Najseriozen i najgo-lem masakar na Hristijanivo Sirija. 45 lu|e se ubienii 1.500 familii bea drènikako zalo`nici soop{tiSiriskata Pravoslavna Cr-kva od Homs.

Nastanot se slu~ilvo anti~kiot siriski gradSadad koj se nao|a severois-to~no od glavniot gradDamask edna nedela po 21oktomvri od koga be{eokupiran od anti-Asadislamisti, pred da go vratipod svoja kontrola siriska-ta armija.

Crkovnite lica ve-lat deka 45 lu|e se ubienibez pri~ina, a me|u niv ne-

kolku deca i èni, a mnogu-mina bile frleni vo ma-sovni grobnici.

U{te 30 civili bearaneti, a 10 seu{te se vodatkako is~eznati. Okolu 1.500familii bea zalo`nici ibea drèni kako ~ove~ki{tit pred naletot na vladi-nite trupi, i 2.500 lu|e gonapu{tija gradot.

(prevzemeno od: Dene{en Vesnik)

Vesti


Edinaeset deca se po-vredeni vo napad vrz u~ili-{te, a 16 lica vo napadot

vrz crkva. Zasega nikoj neprezede odgovornost za na-padite.

Devet deca se ubieni,a 11 se raneti vo mino-frla~ki napadi vrzhristijanski kvartovivo Damask. Edna od mi-nite eksplodirala voblizina na u~ili{tenminibus vo stariot delna gradot, pri {to za-ginale pet deca, a 27lica se raneti.

êtvorica u~enicise ubieni vo napad vrzavtomobil, {to se dvi-èl kon hristijanskatanaselba Bab [arki.Voza~ot, isto taka, za-ginal vo napadot.

(izvor: Telegraf.mk)

Otkrieni se netleni-te mo{ti na poznatiot ro-manski antikomunist i an-tiekumenist otec Georgi.Monasite od manastirot,,Petru Voda” baraat Sino-dot na Romanskata Crkva dago kanonizira, iako o. Geor-gi bil ras~inet od istiottoj sinod i svoevremeno nego prifatil ras~inuvawe-to, tuku prodolìl da slu-ì.

Pred nekolku denovivo romanskiot manastir Pe-tru Voda spored vostanove-

niot crkoven obi~aj se izvr-{i eshumacija na mo{titena o. Georgi Kal~u - Dimit-resa (1925-2006).

Spored Romanskatacrkovna tradicija, toa seizvr{i posle sedum godiniod denot na negovoto upoko-juvawe - 21 noemvri 2006 g.Mo{tite na podvi`nikotse netleni.

Mo{tite se najdeninetreule`ni, so {to se pot-vrdila svetosta na negoviotìvot.

Poznatiot romanski

sve{tenik i disident vovremeto na diktaturata naâu{esku, o. Georgi Kal~uDimitresa, se upokoi voklinikata vo amerikanska-ta dràva Virxinija, nastarost od 80 godini.

Otec Georgi be{e si-mbol na sprotivstavuvawe-to na diktaturata na komu-nisti~kata vlast vo Roma-nija - toj otvoreno ja za{ti-tuva{e Verata, bez da stra-vuva od zatvorot, gonewata ismrtta.

Damask: Devet deca ubieni vo napadi vrz hristijanskikvartovi (13.11.2013)

Otkrieni se netlenite mo{ti na romanskiot,,ras~inet” sve{tenik (11/12/2013)


Vesti

Pominuvaj}i mnogugodini po zatvorite na svo-jata tatkovina, otec Georgibil osloboden posle inter-vencijata na amerikanskiotpretsedatel Ronald Reganvo 1983 g. zaradi amerikans-kite geopoliti~ki pri~ini.Posle toa bil prinuden dazamine vo SAD.

Vo 1989 g. toj stanalnastojatel na romanskatacrkva ,,Svetiot Krst Gospo-dov” vo Aleksandrija, drà-va Virxinija.

Duri posle padot naâu{esku vo 1990 g., otecGeorgi doa|a vo Bukure{ ka-de {to vr{i moleben naeden od plo{tadite i pokrajprisustvoto na ,,Sekurita-te” i posle toa ~esto se vra-}a vo romanskata zemja.

Vo 2006 g. zapo~nuva-da gradi nov hram za romans-kata pastva vo okrugot Va-{ington na bregot na reka-ta Potomak vo dràvataMerilend. Ne mu be{e dade-no da go vidi zavr{uvawetona hramot, za{to se prets-tavi na Boga na 21. noemvri2006 g. vo svojata amerikans-ka parohija, a spored zave-tot negovoto sveto telo be-{e vrateno vo Romanija.

Bil ras~inet od vods-tvoto na Romanskata Pravo-slavna Crkva vo 1984 g. za-radi politi~ki pri~ini, notoa ras~inuvawe vernite nego prifatile i prodolìlda sluì vo Amerika.

Zborovi na otec Georgi zaekumenizmot:

- Ekumenisti~koto

dvièwe e akcija iniciranaod na{ite sovremenici koise obiduvaat da gi izedna~atreligiite i naciite, akcijakoja {to masonerijata japromovira ve}e podolgovreme. Jas sum protiv ekum-enizmot i toa go smetam zanajgolema eres na na{iotvek.

- Ekumenizmot seobiduva duhovno da gi ized-na~i veroispoveduvawata,izedna~uvaj}i gi duhovno donajniskoto nivo i osobenoda go uni{ti Pravoslavie-to.

- Ekumenizmot se

obiduva so nekoi ,,blagorod-ni” idei: da se qubime edniso drugi. Zo{to bi go spore-le toa? Da imame zaedni~kimolitvi, za{to boèm zaed-ni~kite molitvi go nao|aatpatot do Boga i na toa sli~-no. Toa se raboti koi se ido-lolatriski iluzii! \avols-ki iluzii!

- S# pove}e i pove}ego gledam govorot protivekumenizmot i s# pove}e ipove}e ovaa sveta opozicijadoa|a do u{ite na vernite.

(prevzemeno od Premin-portal)


Vesti

Vo Rusija stigna golemata svetiwa - Darovite na mudre-cite od istok na Bogomladenecot Hristos!

Darovite na mudreci-te se edni od malubrojniterelikvii vrzani za zemniotìvot na Hristos koja e so-~uvana do dene{ni dni. Spo-red predanijata, Bogorodi-ca, neposredno pred svoetoUspenie gi predala na dvedevici - svoi rodnini.

Darovite na mudreci-te od Istok za Hrista vomoskovskiot hram na Hris-tos Spasitelot zapo~na po-klonenieto na velikata seh-ristijanska relikvija koja{to po prv pat e iznesenaod Grcija.

Darovite gi so~inu-vaat tri zlatni plo~ki sotenki filigranski {ari, nakoi so srebreni nitki sepricvrsteni monistra od

me{avina na temjan i smir-na.

Tie ~esto {irat neo-vozemen miomiris, koj po-ve}e se zasiluva koga sveti-wata se iznesuva od manas-tirskata riznica kon sredi-nata na hramot, za da moàtvernicite da im se pok-lonat.

Na darovite na mud-recite posle Moskva, ver-nicite }e moàt da se pok-lonat vo Sant-Peterburg(vo Novodevi~kiot manas-tir do 17 Januari), a potoavo Domot na Milosrdietovo Minsk (18-24 januari) pavo Kievsko-Pe~erskata La-vra (25-30 januari).

Svetiwata ja pre~ekaPatrijarhot Moskovski i

na cela Rusija, koj se poklo-ni zaedno so iljadnicitevernici .

,,Za prv pat Boìkna-ta Liturgija ja drìme pok-raj najgolemata sehristijan-ska svetiwa. Ovie podarocigri`livo gi ~uvala DevaMarija. Za prv pat vo isto-rijata pristignaa i vo Ru-sija” - rekol poglavarot naRPC.

Kov~egot so Darovi-te na mudrecite ja sledi de-legacija na monasi od Atosna ~elo so poznatiot duhov-nik arhimandritot Parte-nij (Murelatos) koj {to ve-}e polovina vek ìvee naSveta Gora. Govorej}i prednovinarite, arhimandritotPartenij izrazil nade` de-


Vesti

ka svetiwata }e mu ,,donesedobro na Rusikiot narod”.

,,Vo ova e vloèn go-lem trud. Se podgotvuvavmere~isi dve godini za sveti-wata da stigne do tuka” -zabeleà toj.

Vo ~est na donesuva-weto na svetiwata vo Rusi-ja, monasite na Troica-Ser-gievata lavra ja ,,napi{aa”ikonata ,,Poklonuvawe namudrecite” koja }e & ja poda-rat na gr~kata delegacijavo znak na blagodarnost odruskite vernici.

Vernicite }e moàtda gi celivaat Darovite namudrecite od 7 do 13 januariod 8.00 do 22.00 ~asot.

A ve}e na 14. januarikov~egot so Darovite namudrecite }e bide prenesenvo Sant-Petersburg kade }ebidat dostapni za pokloni-cite vo Novodevi~kiot man-astir do 17 januari.

Potoa, svetiwata }ebide prenesena vo Domot naMilosrdieto vo Minsk (18 -24 januari), pa vo Kievsko-Pe~erskata Lavra (25 - 30januari).

Darovite inaku sospecijalen avion se prene-seni od Solun vo Moskva.

Ova e prv pat golema-ta svetiwa da ja napu{ti gr-~kata zemja, kade {to se ~u-va duri od petnesetiot vek

vo manastirot na Sveti Pa-vle na Atos.

Na aerodromot voVnukovo - relikvijata ja do-~ekale pretstavnicite navladata na Moskva, ruskotosve{tenstvo i rakovodstvo-to na Fondot na Vasilij Ve-liki koj go organiziraleprenosot na svetiwata.

Kov~egot so Darovi-te na mudrecite so molitvabea vneseni vo zgradata naaerodromot, kade {to se ot-sluì moleben. Prvi, sveti-wata ja celivaa sve{teni-cite i vrabotenite vo aero-dromot.


Zapo~na porobuvaweto na lu|eto!ALARMANTNO: îpuvaweto na novoroden~iwata vo Evropa trgnuva

od mesec maj 2014?!

Ako moè da & se ve-ruva na italijanskata inte-rnet stranica Corrieredi Ro-ma it, no i spored nekoi ger-manski i francuski izvori,ovaa godina Evropa, no i os-tanatiot svet }e se soo~atso ispolnuvaweto na najst-ra{noto Biblisko proro-{tvo. Stanuva zbor za ,,ì-got na yverot” prore~eno voknigata na Otkrovenieto, aspored koe lu|eto }e bidatprisileni da go vgradat vosvoeto telo. Tokmu ova gonajavi portalot kako faktza maj ovaa godina.

Iako za ~ipuvawetona lu|eto i porano e pi{u-

vano i se pretpostavuvalotaka, op{to e poznato dekavo Amerika ve}e so godini~ipovite se testiraat na od-redeni grupi na lu|e (psihi-jatriski bolni, zatvoreni-ci...) i drugi lu|e koi dobro-volno se soglasile da pri-mat ~ip vo svoeto telo.

Negovoto masovnoimplementirawe, iako naja-veno i odobreno u{te odpred nekolku godini, seko-ga{ e popre~uvano ili seodvivalo vo tajnost so obra-zloènie deka toa e samo -vakcina!

Ovaa stranica go na-javuva ~ipuvaweto na novo-

roden~iwata ovoj pat naprostorite na Evropa i toazaedno so vakcinata koja{-to novorodenoto dete ja pri-ma prviot den po ra|awetovo bolnicata.

Moèbi i toa e pri-~inata za zakonski zadolì-telnoto vakcinirawe voHrvatska, za{to naskoro }ese vovede i ~ipuvawe, pa ne-ma smisla da se doteruva tojzakon dopolnitelno!

Zastra{uva~ki e toa{to ovaa stranica ima pot-polno afirmativen stavkon ~ipot i go pretstavuvakako dobar policiski poma-ga~.


Vesti

îpovite vo telatana novorodenite deca }e sevgraduvaat, kako {to nave-duvaat, zaradi s# pogole-miot broj izgubeni deca, a~ipot bi trebalo da pomo-gne vo nivnoto pronao|awe,no i zaradi polesno kupu-vawe i prodavawe i prenosna podatoci.

Mikro~ipovite, koi}e se vgraduvaat pod koàtana sekoe rodeno bebe, vsu{-nost, se mali tehni~ki kar-ti~ki (kako zrno roza) nakoi }e bidat ispi{ani, amaba{ site podatoci za dete-to, no i so postaven GPSured koj {to }e mora da sepolni sekoja vtora godinavo bolnica i pokraj kogo }ebidat instalirani GPS si-stemi.

Ovoj mikro~ip dire-ktno e povrzan so satelit,taka {to onoj koj go nosi ni-kako ne }e moè da pobegnevo sopstvenata privatnost -nikoga{!

]e se vgraduva vo si-te javni bolnici i na sitebebiwa vo EU i toa potpol-no besplatno, no ako rodite-lite go sakaat toa.

No, kako da im severuva deka potajno nema daim se vgraduvaat i na oniebebiwa ~ii {to roditelitoa ne go sakaat?

]e se implementira-at na podra~jeto na desniotlakt pod koàta. No, sporedovaa stranica, no i drugiteinformativni mediumi, mi-kro~ipuvaweto e ve}e odam-na zapo~nato.

Da se ~ipuvaat zaradisopstvena ,,sigurnost” napodra~jeto na Evropa segamoàt i vozrasnite i decatakoi toa go sakaat. No, od majovaa godina, sekoe bebe }ebide izloèna na mo`nostna ~ipuvawe, no i zapla{u-vaweto na roditelite koizaradi taa la`na ,,sigur-nost”, koja {to ja pretstavu-vaat kako pri~ina za ~ipot,navistina bi moèle maso-vno da se soglasuvaat na ovamonstruozno etiketirawena ~ove~koto su{testvo.

[to drugo da se kaè,osven - Zapo~na!

îpuvaweto na lu|e-to, znak e deka Bibliskiteposledni vremiwa se vopoln ek i deka protiv tie

znaci potrebno e da se bori-me so seta sila. Imeno, kol-ku toa nam stra{no da nizvu~i, fakt e deka ~ipuva-weto na lu|eto e vrv na zlo-to od koe site se pla{at, akoe ednostavno koga - toga{,mora{e da se pojavi.

Mo}ta, kontrolata ipotpolnata vlast nad ~ove-kot ve}e podolgo vreme semnogu vidlivi vo na{etoop{testvo, a ~ipuvaweto naidnite generacii e potpol-no ostvaruvawe na toj zolplan usmeren protiv ~ove-kot.

Sekako, i ~ipot epretstaven kako merka nasigurnost , za{to toj bi tre-balo da go spre~i kidnapi-raweto na decata, no i begs-tvata na zatvorenicite!

Ednakvo kako i sitezakoni koi se izglasani voposlednite godini vo celi-ot svet, a koi se pretstavenikako za{tita na ~ovekot od~ovekot. Toa e potpolnalaga!

Tie, (elitite) se oniezaradi koi decata masovnois~eznuvaat, koi vr{at,,dil” so organi , koi se za-nimavaat so pedofilija i soritualni zlostavuvawa nadecata i koi sega gi postavu-vaat ovie zakoni so cel da sezarobi celoto ~ove{tvo.

Edna{, koga }e go do-zvolite ~ipot vo svoeto te-lo, treba da znaete, toa telove}e ne e va{e, za{to ne mo-ète da bidete sigurni dekanekoj ne upravuva so va{itedvièwa, so va{ite misli idela.

îpot e vrvot na od-zemaweto na ~ovekovata


Vesti

sloboda i toa e najuàsnotood s#.

Rodeni sme od Bogaslobodni i sekoj onoj koj{to }e se obide taa slobodada ni ja odzeme, da znaeme, nee od Nego (od Boga).

11. I vidov drug yverkako izleguva od zemjata. Tojima{e dva roga kako kajjagne i zboruva{e kako zmev.

12. I so seta vlast naprviot yver toj dejstvuva{epred nego i ja tera{e celatazemja i ìtelite nejzini damu se poklonat na prviotyver, ~ija smrtna rana se be-{e iscelila;

13. i prave{e golemi

~uda, pa duri i ogan da sim-nuva od neboto na zemjatapred lu|eto.

14. I gi mame{e ì-telite zemni so ~udata, {tomu bea dadeni da gi vr{ipred yverot, velej}i im naìtelite zemni da mu nap-ravat lik na yverot, koj {toima{e rana od me~ i ostanaìv.

15. I mu se dade davloì duh vo likot na yve-rot, ta da prozboruva toj ida napravi da bidat ubienionie, koi nema da mu se pok-lonat na yveroviot obraz.

16. I }e napravi nasite - mali i golemi, bogati

i siromasi, slobodni i ro-bovi - da im se stavi belegna desnata raka ili na ~ela-ta nivni,

17. ta nikoj da ne mo-è ni da kupuva, nitu da pro-dava, osven onie, {to goimaat toj beleg, ili imetona yverot, ili brojot na ime-to negovo.

18. Tuka e mudrosta.Koj ima um, neka go presmetabrojot na yverot, bidej}i ebroj na ~ovek, i brojot mu e{estotini {eeset i {est.(Otkrovenie po Jovan,(glava 13, 11 - 18).


Ukrainskata crkva prodolùva da se moli za mir(20.01.2014)

Utrovo monasite naKiev-Pe~erskata Lavra o.Gavril, o. Melhisedek i o.Efrem zastanaa na ulicata,,Hru{evskogo” vo Kiev soKrst i ikoni me|u demonst-

rantite i policijata zada prestane konfronta-cijata. Tie zastanaa kakomirotvorci, i ne zavze-doa strana, gi zedoa svoi-te molitvenici i kakosvetilnici se izdignaa izastanaa pome|u dvete ko-nfrontirani strani i semolea na Boga da go zapreova bezumie... i site zaed-no so narodot ja peeja,,Hristos voskrese” i ,,Davoskresne Bog”.

Posle molivite nas-tana celosno zati{je imolk i nastana ûdo. Ka-

ko site da padnaa na kolenai se osvestija od golemotomasonsko-satansko-evrop-sko ludilo. Za mnoguilijad-niot napaten pravoslaven

ukrainski narod ova be{eBo`jo ûdo. No, ima{e ieden mal broj koj i ponatamuobzemeni so ne~estiviot ine bea svesni {to se slu~u-va{e... Da se potsetime...Nasilni~kite sudiri me|udemonstrantite i policija-ta zapo~na na 19 januari, poneuspe{niot obid da go pro-bijat policiskiot kordondemonstrantite go blokiraaizlezot na zgradata na Vrho-vniot Sud na Ukraina.Demonstrantite baraa ukin-uvawe na zakonite donesenina 16 januari. Da se pomoli-me Gospod da ja izbvi Ukrai-na od ,,evromasonskata-|avo-lska zamaenost”.



Vesti Slu`ben del

Agencijata OCP NewsService (Me|unarodna pravo-slavna slu`ba za Hristijan-ski Novosti) soop{tuva za~udoto na Presveta Bogoro-dica vo eden od manastiritevo Sajdnaja. Slu~kata ja ras-kaàla edna siriska hristi-janka, koja neodamna bila voposeta na ovaa obitel.

ûdoto se slu~ilominatiot mesec, koga grupaterirosti go zatrupala soraketi eden od tamo{nitemanastiri. Monahiwite vomanastirot na Presveta Bo-gorodica ~ule stra{na bu~-ava i po~uvstvuvale silni

vibracii od raketniot fr-la~. Bile ubedeni deka ne-koja raketa }e gi ubie i }ego uni{ti manastirskiotkompleks. Me|utoa, bidej}ini{to od toa ne se slu~ilo,se zainteresirale za “sudbi-nata” na raketite.

Nekolku dena podoc-na manastirot go posetileden od voenite generali nasirijskata vojska, za da imprenese ~estitki za Boìki Nova Godina. Vo tekot narazgovorot, oficerot pos-tavil pra{awe dali manas-tirot vo posledno vreme do-ìveal nekakva neobi~na

slu~ka, na {to monahiwitemu raskaàle za raketitekoi buntovnicite gi frli-le na manastirot, a koi neim predizvikale nikakva{teta.

Oficerot bil krajnoiznenaden koga ~ul za ovojincident, a potoa izjavildeka, iako ne go videl samo-to lansirawe na raketitenaso~eni kon manastirot,sepak so drugite lu|e videlne{to sosema ~udno i neo-bi~no. Raketata re~isi sti-gnala do manastirot, kogaodnenade` od manastirot sepojavila èna oble~ena vosin odar i, zemaj}i ja rake-tata vo race, ja frlila nas-trana. Site koi go videletoa, ostanale za~udeni.

Generalot se zainte-resiral koja bi moèla dabide taa èna oble~ena vosino, okolu koja se {iri ne-obi~na blagodat. Na krajotsfatil deka ne moè da bidenikoj drug, tuku samata Pre-sveta Deva Bogorodica - Ma-jkata na Gospod Bog i Spasi-telot na{, Isus Hristos.

(prevzemeno od Maranata)

ûdo vo ènski manastir vo Sajdnaja, Sirija (07.02.2014)

Makedonska Pravoslavna Crkva, Eparhija za Avstralijai Nov Zeland

BOGOSLU@BI:

Negovoto Visokopreosve{tenstvoMitropolitot Prespansko-Pelagoniski iadministrator Avstraliski i Novozeland-

ski g. Petar, bogosluè{e Boèstvena Li-turgija i propoveda{e:

na 12. 11. 2013 g. - Sv. apostoli Kleo-pa, Tercij, Marko, Just i Artem; Sv. ma~e-nici Zinovij i Zinovija - Doksologija vo


Slu`ben del

hramot “Sv. Nikola“ 69Angove St., Pert;na 15. 11. 2013g. - Sv. m~-ci Akindin,

Pigasij, Anempodist, Avtonij, Elpidi-for i dr. so niv - (ve~erna) vo hramot “Sv.Nikola“ 69Angove St., Pert;

na 16. 11. 2013 g. - Sv. sve{t.m~. Akep-sim ep. Naesonski; Prenos na mo{tite nasv. vm~. Georgij (\ur|ic) - vo hramot “Sv.Nikola“ 69 Angove St., Pert;

na 16. 11. 2013 g. - Sv. sve{t.m~.Akepsim, ep. Naesonski; Prenos na mo{ti-te na sv. vm~. Georgij (\ur|ic) - (ve~erna) vohramot “Sv. Nikola“ 69 Angove St., Pert;

na 17. 11. 2013 g. - Prep. Joanikij Ve-liki; Sv. sve{t.m~. Nikandar, ep Mirski iErmej prezviter - vo hramot “Sv. Nikola“69 Angove St., Pert;

na 20. 11. 2013 g., - Sv. m~. Jeron sodruìnata; Prep. Lazar Galasiski - (ve~e-rna) vo hramot “Sv. Nikola’’ vo Preston;

na 21. 11. 2013 g. - Sv. ArhistratigMihail; Sv. Angel Lerinski - vo hramot”Sv. pr. Ilija” vo Fuckraj;

na 23. 11. 2013 g. - Sv. ap-li Erast,Kvart, Rodion, Sosipatar i Tercij; Sv.m~. Orest - (ve~erna) vo hramot ”Sv. Petka”vo Mil Park;

na 24. 11. 2013 g. - Sv. vm~. Mina;Prep. Teodor Studit - vo Sobornata crkva“Ro`destvo na Presv. Bogorodica” - Sid-nam;

25. 01. 2014 g. - Sv. m~-~ka Tatjana -(ve~erna) vo Sobornata crkva “Ro`destvona Presveta Bogorodica” vo Sidnam;

26. 01. 2014 g.- Sv. m~-ci Ermil iStratonik - vo Sobornata crkva “Ro`des-tvo na Presveta Bogorodica” vo Sidnam;

27. 01. 2014 g. - Sv. ramnoap. Nina (ve-~erna) - vo Manastirot “Sv. Prohor P~in-ski” vo Donibruk;

28. 01. 2014 g. - Sv. Prohor P~inski,Sv..Gavril Lesnovski - vo Manastirot “Sv.Prohor P~inski” vo Donibruk;

29. 01. 2014 g. - êsni verigi na Sv ap.Petar - (ve~erna) - vo crkvata “Sv. Nikola”vo Preston;

30. 01. 2014 g. - Sv. Antonij Veliki -vo crkvata “Sv. Petka” vo Mil Park;

30. 01. 2014 g. - Sv. Antonij Veliki -(ve~erna) vo crkvata “Sv. Petka” vo MilPark;

31. 01. 2014 g. - Sv. Atanasij Veliki -vo crkvata “Sv. pr. Ilija” vo Futskraj;

01. 02. 2014 g. - Prep. Makarij Veliki;Sv. Marko Efeski - (ve~erna) vo crkvata“Sv. Zlata Meglenska” vo Verebi;

02. 02. 2014 g.- Prep Eftimij Veli-ki; sv. m~-~ki Ina, Pina i Rina - vo crkva-ta “Sv. Dimitrij Solunski” vo Springvejl;

07. 02. 2014 g. - Sv. Grigorij Bogoslov- (ve~erna) vo crkvata “Sv. Hristovo Vosk-resenie” vo Rogdael;

08. 02. 2014 g. - Prep. Ksenofont; Sv.Josif arhiep. Solunski - vo crkvata “Sv.Vasilij Veliki ” vo Wukastel;

08. 02. 2014 g. - Prep. Ksenofont; Sv.Josif arhiep. Solunski - (ve~erna) vo crk-vata “Sv. Hristovo Voskresenie” vo Rog-dael;

09. 02. 2014 g. - Prenos na mo{titena sv. Jovan Zlatoust - vo crkvata “Sv. Pe-tka ” vo Rogdael;

11. 02. 2014 g. - Prenos na mo{t. naSv. Ignatij Bogonosec - (ve~erna) vo crkva-ta “Sv. Bogorodica – Pre~ista” vo Liver-pul;

12. 02. 2014 g. - Sv. Tri svetiteli:Sv. Vasilij Veliki, Sv. Grigorij Bogoslov iSv. Jovan Zlatoust - vo crkvata “Sv. Bogo-rodica – Pre~ista” vo Liverpul;

13. 02. 2014 g. - Sv. Besrebr. Kir i Jo-van; sv. m~-ka Trifena - (ve~erna) vo crkva-ta “Sv. Hristovo Voskresenie” vo Rokdajl;

14. 02. 2014 g. - Sv. m~. Trifun - (ve~e-rna) vo crkvata “Sv. Hristovo Voskresenie”vo Rokdajl;

15. 02. 2014 g. - Sretenie Gospodovo -vo manastirskata crkva vo gradba ”Sv.Petka“ vo Kembla Grajnx;

15. 02. 2014 g. - Sretenie Gospodovo -(ve~erna) vo crkvata “Sv. Kliment Ohrids-ki” vo Port Kembla;

16. 02. 2014 g. - Sv. Simeon Bogopri-mec - vo crkvata “Sv. Kliment Ohridski” voPort Kembla.


Slu`ben del

manastirot;05. 02. 2014 g. – odrà Sostanok so

EUO vo prostoriite na Mitropolijata;06. 02. 2014 g. – odrà Sostanok so

Crkovniot Sud vo prostoriite na Mitro-polijata;

16. 02. 2014 g. – odrà Sostanok soCrkovniot Sud vo prostoriite na Mitro-polijata.

POSETI, PRIEMI, SREDBI, RABOT-NI SOSTANOCI, SOBRANIJA I SED-NICI:

Negovoto Visokopreosve{tenstvoMitropolitot g. Petar, gi poseti, gi pri-mi, se sretna, i prisustvuva{e:

na 13. 11. 2013 g., - sednica so Uprava-ta na MPCO “Sv. Nikola” – Pert i izvedu-va~ot na gradbata na crkvata, Cvetan Mla-denovski;

na 18. 11. 2013 g., - sednica so Uprava-ta na MPCO “Sv. Nikola” – Pert i izvedu-va~ot na gradbata na crkvata, Cvetan Mla-denovski;

na 20. 11. 2013 g., - priem na konzulotna Republika Makedonija, g-|a BetiKorunovska vo prostoriite na SvetataMitropolija vo Futckraj;

na 23. 11. 2013 g., - prisustvuva{e irakovode{e so Generalnoto sobranie voMPCO “Sv. Petka” vo Mil Park;

na 24. 11. 2013 g., - sednica na Eparhi-skiot Upraven Odbor (EUO) vo prostori-ite na Rezidencijata vo Karolajn Springs.

TREBI, ÎNODEJSTVA I OSVETU-VAWA:

Negovoto Visokopreosve{tenstvoMitropolitot g. Petar blagovoli:

na 16. 11. 2013 g., - da osveti kamen-temelnik na novata crkva “Sv. Nikola” –Pert, Z. Avstralija;

na 22. 11. 2013 g., - da gi osveti rabot-

nite prostorii na Makedonskata Humani-tarna organizacija vo Melburn;

na 23. 11. 2013 g., - da gi ven~a, Pero iBiljana Stojanoski vo manastirskata crk-vata “Sv. prep. Naum Ohridski” – Roklin;

30. 01. 2014 g. - gi osveti rabotniteprostorii pri crkvata “Sv. Petka” vo MilPark;

15. 02. 2014 g. - gi osveti temelite zaparaklis na manastirskoto mesto voKembla Grajnx.

PREDAVAWA, PROMOCII I INTER-VJUA:

Negovoto Visokopreosve{tenstvoMitropolitot g. Petar blagovoli:

na 14. 11. 2013 g. - da dade intervju naradio-stanicata Radio Mak-FM 103.3Malaga, Pert;

na 20. 11. 2013 g. - da odrì predavawevo Makedonskiot Pravoslaven Centar priMPCO “Sv. Nikola” vo Preston, na tema“Zo{to ne odime vo crkva”;

08. 02. 2014 g. - predavawe na tema„Kako ne treba da se molime“, vo crkvata“Sv. Voskresenie Hristovo” - Rogdael;

11. 02. 2014 g. - predavawe na tema„Kako ne treba da se molime“, vo crkvata“Sv. Bogorodica Pre~ista” - Liverpul;

24. 01. 2014 g. – odrà Namesni~kosve{teni~ko Sobranie vo prostoriite naMitropolijata;

28. 01. 2014 g., - go poseti manastirot“Sv. Prohor P~inski” i odrà rabotnasredba so igumenot Gavril, Nastojatel na

Documents

Stranici za 8 Den A4 raboten dokument - preminportal.com.mk