KAKO DOSEČI ZMANJŠEVANJE STIGME IN DISKRIMINACIJE

LJUDI Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI V UČNEM PROCESU

Prof. dr. Vesna Švab, MF UL

Doc. dr. Jana Krivec, FUDŠ

Kristina Voda, ŠENT

Åke Johansson je preživel 32 let svojega življenja v instituciji za ljudi z intelektualnimi težavami na Švedskem. Poročal je: „Kaj se zgodi z ljudmi, ki živijo na ta način? Postanejo pasivni, ne vedo in jih niti ne zanima jih, kaj se dogaja okrog njih. Vsak dan vzamejo takšen kot se jim ponudi in se ne sprašujejo zakaj je tako kot je. Vsi okrog njih se obnašajo na tak način. Hodijo naokrog otopelo, kot mesečniki. Ni jim treba skrbeti o ničemer, niti o svojih lastnih oblačilih. O vsem se odločajo drugi.

Included in Society: Results and Recommendations of the European Research Initiative on Community-Based Residential Alternatives for Disabled People

STIGMA• Stigmatizacija duševnih motenj se stopnjuje:

- urbanizacija in industrializacija družbe od posameznika zahteva čedalje večjo stopnjo izobrazbe, kvalifikacij in prilagajanja v vseh zaposlitvenih sektorjih

- prisotna tudi v drugih okoljih, na primer v podeželskih in v državah v razvoju.

• Duševni bolniki imajo stigmatizirajoč odnos tudi do drugih duševnih bolnikov: da se duševno bolni ne znajo ustrezno obnašati, da so sami krivi za svojo bolezen, da jih je mogoče prepoznati na prvi pogled ter da bi jih bilo sram, če bi kdo izvedel, da je nekdo v sorodu z bolnikom s shizofrenijo (Strbad in dr. 2008).

• S tem se skušajo distancirati od drugih duševnih bolnikov. Pripadnost stigmatizirani skupini duševno bolnih namreč ponuja malo možnosti za socialno integracijo, zaposlitev in onemogoča dostop do drugih bolj privilegiranih družbenih skupin (Strbad in dr. 2008).

Strbad, M., Švab,I., Zalar, B.,Švab, V.. Stigma of mental illness: comparison of patients’ andStudents’ attitudes in Slovenia. Zdravniški Vestnik.2008, 77: 481–5

EU/WHO SMERNICE

• V EU smernicah se priporoča, da se obravnava ljudi s težavami v duševnem zdravju organizira v skupnosti. Nanaša se na nabor storitev, ki omogočajo posameznikom uveljavljati svojo pravico življenja v skupnosti in ne izolirano v neki instituciji. Vključuje tako splošno uveljavljene kot posebne storitve kot je osebna asistenca ali nadomestna oskrba za hendikepirane osebe. Prav tako je v skupnostno oskrbo vključena skrb za otroke in preventiva.

• 19. člen CRPD (konvencije o pravicah invalidov): priznavanje in omogočanje enake pravice vsem invalidom, da živijo v skupnosti, z enakimi možnostmi vključevanja, sodelovanja in izbire kot ostali ljudje. To pomeni da:

– (a) imajo invalidi možnost izbrati kje in s kom bodo živeli enako kot drugi in jim ni treba bivati v posebnem okolju;

– (b) imajo invalidi dostop do različnih storitev na domu ter bivalnih in drugih podpornih storitev v skupnosti, vključno z osebno pomočjo, potrebno za življenje in vključitev v skupnost ter za preprečevanje osamljenosti ali izločevanja iz skupnosti;

– (c) storitve in oprema za življenje v skupnosti je v enaki meri na voljo na enaki invalidom oz. je prilagojena njihovim potrebam

Kako?

NOV PROGRAM USPOSABLJANJA ZA STROKOVNJAKE, KI DELUJEJO

NA PODROČJU SKRBI ZA DUŠEVNO ZDRAVJE

POMANJKLJIVOSTI TRENUTNEGA IZOBRAŽEVANJA

• Smernice in spremembe v praksi na področju duševnega zdravja so prehitelespremembe v učnih načrtih za izobraževanje delavcev, ki delujejo na tem področju.

• Diplomirani strokovnjaki in drugi izvajalci zdravstvenih storitev niso ustrezno pripravljeni za delo v skupnosti

• Strokovnjaki se izobražujejo v institucionalnih okoljih v odstornosti razumevanja skupnostne obravnave in potreb uporabnikov storitev ter njihovih svojcev.

• Neprimerno usposabljanje ovira zagotavljanje ustreznega zdravstvenega in socialnega varstva ter prilagoditve zaposlitvenih programov za ljudi s težavami v duševnem zdravju.

Hodge MA. The training gap: an acute crisis in behavioural healt education. Administration and policy in mental health 2002; 29 (4).

IZHODIŠČA ZA SPREMEMBO IZOBRAŽEVANJA STROKOVNIH DELAVCEV

• Usposabljanje na področju duševnega zdravja je povezano z javnim zdravjem

• Pomembno je povezovanje znanja in spretnosti različnih strokovnih področij duševnega zdravja, in razumeti pomen multidisciplinarnega timskega dela na osnovni ravni zdravstvenega in socialnega varstva in preventivi na področju duševnega zdravja.

• Namenjeno psihiatrom, diplomiranim socialnim delavcem, medicinskim sestram, delovnim terapevtom in psihologom, ki že delujejo na področju duševnega zdravja.

• Razumeti je potrebno lokalno stanje na področju duševnega zdravja

• Potrebno je zbrati in upoštevati primere dobrih praks

Levav I. What to teach with regard to mental health and MPH program. Public Health Reviews 2002;30.

IZHODIŠČA ZA SPREMEMBO IZOBRAŽEVANJA STROKOVNIH DELAVCEV...

• V pripravo in izvedbo izobraževanja je potrebno vključiti uporabnike storitev ter njihove svojce oz. skrbnike. Le na ta način bomo dobili celotno sliko potreb ljudi s težavami v duševnem zdravju. Že sam stik z uporabniki prispeva k spreminjanju stališč in delovanja ljudi.

• Ljudi s težavami v duševnem zdravju razumeti ljudi, ki so vključeni v programe kot partnerji, ki jim zaupajmo in jim poskušamo omogočiti primerne pogoje, da bodo lahko svoje sposobnosti udejanili

• V pripravo in izvedbo izobraževanja je potrebno vključiti predstavnike skupnosti. Povezava uporabnik-strokovni delavec-skupnost je nujna, v kolikor govorimo o obravnavi v skupnosti.

• Potrebno je ocenjevati zadovoljstvo in uspešnost izvedenega programa

• Potrebno je izvesti, upravljati in nadzorovati primerne ukrepe, ki so usmerjeni v skrb za osebo s težavo

• Z jasnim ciljem: zavzemati se za boljše javno zdravje vseh ljudi in humano obravnavo pomoči potrebnih

Izobraževalni program: DUŠEVNO ZDRAVJE V SKUPNOSTI

Izobraževalni program so pripravili Medicinska fakulteta v Ljubljani - Katedra za družinsko medicino na podlagi rezultatov pilotskega izobraževanja, ki ga je v okviru EU projekta Leonardo da Vinci vseživljenjsko učenje za zaposlitveno rehabilitacijo oseb s težavami v duševnem zdravju v Sloveniji izvajal Zavod Šentprima. Pilotsko izobraževanje je potekalo v 2011 na podlagi osnutka, pripravljenega na Univerzi Plymuth (Velika Britanija). Ob zaključku projekta smo k pripravi programa povabili tudi predstavnike uspešnih antistigmatizicijskih programov in najboljše prakse glede preventive samomorov v Evropi in pri nas. Pri pripravi programa so sodelovali predstavniki združenj uporabnikov in svojcev v RS ter v tujini in Pro mente Akademie GmbH iz Dunaja.

IZOBRAŽEVALNI PROGRAM DUŠEVNO ZDRAVJE V SKUPNOSTI

OSNOVNI CILJ programa:

• kontinuirano izobraževanje na področju duševnega zdravja s poudarkom na izobraževanju za multidisciplinarno delo na področju osnovnega zdravstvenega varstva za ljudi z duševnimi motnjami in za izvajanje preventive na področju duševnega zdravja.

UČNI CILJI

1. Razumeti duševno zdravje in kako ga spodbujati2. Razumeti težave v duševnem zdravju3. Razumeti zakonodajo, pravno varstvo in storitve na področju

duševnega zdravja4. Razumeti INTERVENCIJE na področju duševnega zdravja5. Razumeti obravnavo, pomoč pri načrtovanju ter upravljanje s tveganji

v duševnem zdravju6. Poznati postopek ocene potreb in priprave obravnave7. Poznati in uporabljati metode učinkovite komunikacije in odnosov pri

delu na področju duševnega zdravja (kot del intervencije)8. Omogočiti uporabnikom in skrbnikom, da vplivajo na spremembe

zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja9. Učinkovito sodelovati in delati v timu na področju duševnega zdravja,

supervizija

KOMPETENCE in KVALIFIKACIJE IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

• Pridobivanje znanja in spretnosti za kompleksno delo z ljudmi z duševnimi motnjami v skupnosti.

• Osredotočenost na dokazano uspešne metode dela in na primere dobre prakse v Evropi.

• Omogoča kompetentno izvajanje storitev na področju socialnega dela, zdravstvene nege, psihologije in psihiatrije za načrtovanje in izvajanje kompleksnih programov zdravljenja in pomoči v skupnosti, za katere so delavci usposobljeni tudi z visokošolsko izobrazbo.

• Izobraževanje je bilo namenjeno zdravnikom, diplomiranim medicinskim sestram, socialnim delavcem, delovnim terapevtom, psihologom in specialistom psihiatrom, ki že aktivno delujejo na področju skrbi za duševno zdravje".

• Vsi kandidati so pridobili potrdilo o kvalifikaciji

• Večina ur v izobraževalnem procesu je bila namenjena individualnemu delu študentov, ki pripravljali predstavitve in kritične ocene svojega dela s pacienti v skupnosti.

Vsebina izobraževalnega programa

SKLOP ECTS

PREVENTIVA IN PROMOCIJA V DUŠEVNEM

ZDRAVJU

3

DUŠEVNO ZDRAVJE IN DUŠEVNE MOTNJE 3

ETIKA, POLITIKA, ZAKONODAJA 3

OBRAVNAVA DUŠEVNIH MOTENJ, MREŽA SLUŽB 3

OCENA POTREB, NAČRTOVANJE OBRAVNAVE, KRIZNO

UKREPANJE

3

KOMUNIKACIJA 3

Vsak sklop je vseboval 3 tedne študentovega dela. Od tega sta bila 2 dneva namenjena organiziranemu pouku, preostali čas pa pripravi seminarjev in individualnemu delu.

REZULTATI PROJEKTA

• 4 ekipe psihiatrične ekipe skupnostne skrbi na primarni ravni varstva ( 1 psihiater, 2 medicinski sestri, delovni terapevt, psiholog )

• 5 modulov

• Kontinuirano ocenjevanje

• Supervizija

• Dokumentiranje

• Veliko zadovoljstvo

ANKETA: Ali menite, da je sodelovanje uporabnikov v tem izobraževalnem programu vplivala na vaše znanje in napredek?

ODGOVORI:• POLOVICA VPRAŠANIH (7): Zelo pomemben in pozitiven vpliv• PET (5) VPRAŠANIH: dober vpliv (ocena 4 od 5 možnih)• DVA VPRAŠANA: ni bilo vpliva 3 ( ocena 3).

OBRAZLOŽITEV:• 9 jih je poročalo o boljši povezavi med teorijo in prakso,• 5 jih je videlo osebna pričevanja uporabnikov kot dodano vrednost za

poklicno izpopolnjevanje• 1 je čutil hvaležnost , ker so sodelovali uporabniki• V sedmih (7) primerih so bili sodelujoči ganjeni ob pripovedih uporabnikov • V dveh primerih (2) je to postavilo (nove?) etične smernice.

• Multidisciplinarni timi za obravnavo duševnih motenj na primarnem nivoju obravnave v lokalnih skupnostih po vsej državi

• Možnost zgodnje intervencije

• Možnost kriznih intervencij

• Prehod med institucionalno oskrbo in življenjem v skupnosti

• Zmanjševanje stigme

UČINKI PROGRAMA