Starokrščans ka umetnost… golob postane simbol miru, jagnje simbol čistosti, feniks simbol vstajenja v nesmrtnost, riba v grškem jeziku predstavlja inicialke Jezusa Kristusa (ICHTHYS – Iesos/Jezus, CHristos/Mesija, THeu/Božji, Yos/Sin, Soter/Odrešenik). V prvem obdobju krščanske miselnosti se je umetnost (tudi znanost in filozofija) rada zatekala predvsem k simbolizmu. Slike na omet v katakombah, mozaični ciklusi v krstilnicah in bazilikah terfiguralna plastika so imele pred očmi realnost samo toliko, kolikor se je v njej skrival simbolični pomen. Pomembni poj mi Starokršč ans ke ume tnosti Za nimivo KATAKOMBE Katakombe, s katerimi se začenja krščanska umetnost, so bile za Rim popolnoma nova pridobitev. Največ katakomb je v Rimu; po rimskem zakonu se raztezajo zunaj mesta ob konzularnih cestah. Katakombe niso bile skrivno pribežališče, ampak so bile celo v varstvu rimskega prava. Tako so bile varne pred pregoni, ker je rimski zakon ščitil svobodo pogrebnega obreda ne glede na versko izpoved. -Ime »katakombe« so dobile šele pozneje v 9. stoletju. Gre za dolge podzemne hodnike v nadstropjih, ki so jih kristjani skopali pod zemljo v prvih stoletjih našega štetja v okolici Rima. Skupine katakomb so našli tudi zunaj Rima, v Kampaniji, na Siciliji, na Sardiniji, v Egiptu, Tuniziji,.. . -Slike v katakombah (prvi primeri segajo v 1. ali 3. stoletje) se izrazito ločijo od poganske umetnosti. Naslikani motivi se odmikajo od posnemanja resničnosti, prevzemajo pa simbolične in alegorične prvine (v prvem obdobju prevladuje križ, palma, sidro, riba, …). Od 3. stoletja naprej močno prevladuje figuralika z alegoričnim pomenom. Slikarski slog je skop, z značilno risbo, z efekti svetlobe, s svetlimi barvami in temnim okoljem ter brez prostorske perspektive.
