STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI · REPUBLIKA SLOVENIJA STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE UPORABA IKT V PODJETJIH ZA LETO 2005 Poročilo pripravili: Gregor Zupan, Andreja

REPUBLIKA SLOVENIJA

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI

ZA RAZISKOVANJE

UPORABA IKT V PODJETJIH

ZA LETO

2005 Poročilo pripravili: Gregor Zupan, Andreja Kačič, Rudi Seljak Datum: julij 2006

Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 241 51 00; telefaks: (01) 241 53 44; e-pošta: [email protected]; www.stat.si

Identifikacijska št. za DDV: SI97093726; MŠ: 5022932

1/23

Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju...................................................... 4 1 Ustreznost statističnih konceptov ................................................................................... 6

1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja........................................................... 6 1.2 Komuniciranje z uporabniki ................................................................................... 6 1.3 Delež manjkajočih statistik ..................................................................................... 6

2 Točnost ocen...................................................................................................................... 7 2.1 Vzorčne napake ........................................................................................................ 7

2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake .................................................................... 7 2.1.2 Vzorčna napaka.................................................................................................. 7 2.1.3 Pojasnila............................................................................................................. 7 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak................................................................ 7

2.2 Nevzorčne napake .................................................................................................... 8 2.2.1 Napake zaradi neodgovora ................................................................................ 8

2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote.............................................................................. 8 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke................................................................. 8 2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora ..................................................................... 8 2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov ........................................................................... 8 2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora.................................................. 8

2.2.2 Napake pokritja .................................................................................................. 9 2.2.2.1 Napake nadpokritja ........................................................................................ 9 2.2.2.2 Napaka podpokritja........................................................................................ 9 2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot .................................................................... 9 2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja............................................................. 9

2.2.3 Merske napake.................................................................................................... 9 2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak........................................................................ 9 2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak ............................................................... 9 2.2.3.3 Postopanje v primeru napak .......................................................................... 9 2.2.3.4 Delež urejanja podatkov................................................................................. 9 2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak ............................................... 10

3 Pravočasnost in točnost objave ..................................................................................... 11 3.1 Pravočasnost objave............................................................................................... 11

3.1.1 Pravočasnost prve objave ................................................................................ 11 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov ..................................................................... 11 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti ..................... 11

3.2 Točnost objave ........................................................................................................ 11 3.2.1 Točnost prve objave ......................................................................................... 11 3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav...................... 12

4 Dostopnost in jasnost informacij .................................................................................. 13 4.1 Dostopnost informacij............................................................................................ 13

4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov ...................................................... 13 4.1.2 Delež uporabljenih kanalov ............................................................................. 13 4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov ...................................................... 13

4.2 Jasnost izkazanih informacij................................................................................. 14 4.2.1 Tiskane publikacije........................................................................................... 14

4.2.1.1 Izkazani rezultati .......................................................................................... 14 4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja..................................................................... 14 4.2.1.3 Metapodatki.................................................................................................. 15 4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov ..................................... 15

4.2.2 Spletna objava .................................................................................................. 15



2/23

4.2.2.1 Izkazani rezultati .......................................................................................... 15 4.2.2.2 Nivo izkazovanja .......................................................................................... 15 4.2.2.3 Metapodatki.................................................................................................. 15 4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov ..................................... 15

4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov ................................................................ 16 5 Primerljivost statistik..................................................................................................... 17

5.1 Časovna primerljivost............................................................................................ 17 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst ................................................................... 17 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti ..................................................................................... 17 5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost ..................................... 17

5.2 Krajevna primerljivost .......................................................................................... 17 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema .............. 17

5.3 Desezoniranje.......................................................................................................... 17 6 Skladnost ......................................................................................................................... 18

6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki ................................................... 18 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov ........................................................... 18 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki ................................................. 18 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki........................... 18

6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja................................................. 18 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja............................................................ 18 6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki ..................................................................... 18 6.2.3 Razlogi za večja odstopanja............................................................................. 18

7 Stroški in obremenitve ................................................................................................... 19 7.1 Stroški raziskovanja s strani urada...................................................................... 19 7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot ......................................................... 19 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev .................................................. 19

8 Priloge.............................................................................................................................. 20



3/23

0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju Namen raziskovanja IKT-PODJ je letno raziskovanje, s katerim spremljamo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v podjetjih. Tako pridobivamo informacije o tem, ali podjetja v Sloveniji uporabljajo računalnike, internet, elektronsko poslovanje in druge IKT. Podatki so pomemben vir za vodenje politike na področju informacijske družbe tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji. Raziskovanje IKT-PODJ je Statistični urad RS v letu 2005 izvajal drugič, tudi tokrat po priporočilih Eurostata, evropskega statističnega urada, zato so rezultati mednarodno primerljivi. Enako raziskovanje namreč izvajajo tudi v vseh državah članicah EU in nekaterih bodočih članicah. Mednarodni podatki so dosegljivi na http://epp.eurostat.cec.eu.int, Themes Science and Technology, zavihek Data. V prvem četrtletju 2005 je Statistični urad RS pilotno izvajal še raziskovanje o uporabi IKT v vseh podjetjih finančnega sektorja v Sloveniji (IKT-FIN). Vprašalnik je bil grajen na vprašalniku za raziskovanje IKT-PODJ, le da je bil bistveno krajši. V letu 2006 pa bo že vključeval nekaj zelo specifičnih vprašanj o prodaji finančnih storitev prek interneta. Enote opazovanja Enota opazovanja so podjetja, registrirana na ozemlju Republike Slovenije za opravljanje naslednjih dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD): D (predelovalne dejavnosti), F (gradbeništvo), G (trgovina), H (gostinstvo), I (promet), J (finančno posredništvo), K (poslovanje z nepremičninami) in O (druge javne storitve). Podjetja so glede na število zaposlenih razdeljena še na: mikro podjetja (5 – 9 zaposlenih oseb), mala podjetja (10 – 49 zaposlenih oseb), srednje velika podjetja (50 – 249 zaposlenih oseb) ter velika podjetja (250 in več zaposlenih oseb). Zbiranje podatkov Podjetja so prejela vprašalnike po pošti in jih pisno izpolnjevala. Podjetja so lahko vprašalnik prejela in poslala tudi preko elektronske pošte. To možnost je uporabilo 10 % podjetij, ki so sodelovala v raziskovanju. Referenčno obdobje za večino spremenljivk je bilo prvo četrtletje 2005, za vprašanja o prodaji in nabavi prek interneta pa leto 2004. Zajetje Osnova za vzorčni okvir je bil Poslovni register Slovenije. Velikost vzorca je bila 1996 podjetij. Raziskovanje o uporabi IKT v finančnem sektorju je vključevalo vsa podjetja, registrirana za finančno posredništvo (popolno zajetje). Definicije in pojasnila IKT (informacijsko–komunikacijska tehnologija) je programska in strojna oprema za komunikacijo s podatki (računalnik, fiksni, mobilni telefon, faks, internet ipd.).



4/23

http://epp.eurostat.cec.eu.int/

Širokopasovne tehnologije (angl. Broadband) oz. povezave omogočajo hiter prenos podatkov oz. filmov, igric, video-konferenc preko internetnega omrežja (na primer: ADSL, kabelska povezava, UMTS, optična povezava, VDLS, najeti vodi). Več definicij je na povezavi http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=29. Obdelava podatkov Raziskovanje IKT-PODJ ne zajema vseh enot ciljne populacije, ampak le njihov vzorec. Zato je bilo potrebno pridobljene podatke po vnosu utežiti. Končno utež smo izračunali kot produkt vzorčne uteži (obratna vrednost verjetnosti izbora), uteži neodgovora ter popravka zaradi razmernostne cenilke. Kot pomožno spremenljivko razmernostne cenilke smo uporabili podatek o številu zaposlenih, ki je na voljo za vse enote vzorčnega okvira. Izračunane uteži nam omogočijo preračun podatkov, pridobljenih na podlagi vzorca, na celotno ciljno populacijo; ta pa je na začetku leta 2005 zajemala 12.349 podjetij. Zaradi popolnega zajetja pri raziskovanju IKT-FIN ni uteževanja podatkov finančnega sektorja. Pred vnosom je potrebno izpolnjene vprašalnike natančno pregledati. Morebitne nejasnosti je potrebno dopolniti, popraviti oz. kontaktirati poročevalsko enoto. Standardni program za vnos podatkov je nizozemski program »Blaise«. Objava rezultatov Rezultati raziskovanja so objavljeni v absolutnih podatkih in deležih v publikaciji Statistične informacije. Informacijska družba. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v podjetjih. Publikacija vsebuje tudi komentar podatkov z grafi. Na koncu publikacije so metodološka pojasnila (http://www.stat.si/doc/statinf/29-SI-100-0502.pdf). Skupni seštevki podatkov so objavljeni za podjetja s 5 ali več zaposlenimi osebami ter za podjetja z 10 ali več zaposlenimi osebami. Eurostat za vse države članice EU objavlja podatke za podjetja z 10 ali več zaposlenimi osebami. Tako je za primerjanje podatkov s podatki Eurostata ustrezen skupni seštevek za podjetja z 10 ali več zaposlenimi osebami. Ključne spremenljivke raziskovanja (za podjetja z 10 ali več zaposlenimi osebami) so:

dostop podjetij do interneta; vrsta internetne povezave v podjetjih (širokopasovna, ozkopasovna); podjetja, ki imajo spletno stran.

Ključne statistike raziskovanja (za podjetja z 10 ali več zaposlenimi osebami) so:

delež podjetij z dostopom do interneta; delež podjetij z DSL povezavo; delež podjetij s spletno stranjo.

Vprašalnik Vprašalnika sta dostopna na spletnem naslovu: http://www.stat.si/doc/vprasalniki/IKT-PODJ_2005.pdfhttp://www.stat.si/doc/vprasalniki/IKT-FIN_2005.pdf



5/23

http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=29

http://www.stat.si/doc/statinf/29-SI-100-0502.pdf

http://www.stat.si/doc/vprasalniki/IKT-PODJ_2005.pdf

http://www.stat.si/doc/vprasalniki/IKT-FIN_2005.pdf

1 Ustreznost statističnih konceptov Pojem »ustreznost statističnih konceptov« se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali le-te zadovoljujejo potrebe uporabnikov.

1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja Ključne uporabnike podatkov raziskovanja delimo na več segmentov, ki sledijo v nadaljevanju. Javni sektor: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS; Gospodarski subjekti: Simobil, d. d., Telekom Slovenije, d. d., Mobitel, d. d. Znanost, raziskovanje in izobraževanje: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Splošna javnost: študenti, dijaki Mediji: Finance, Večer, Dnevnik Tuji uporabniki: Eurostat

1.2 Komuniciranje z uporabniki Zadovoljstvo domačih uporabnikov se v največji meri ugotavlja z neposrednim komuniciranjem (svetovalec – uporabnik), delno pa tudi na sejah sosveta za statistiko informacijske družbe. Od leta 2002 ima sosvet za statistiko informacijske družbe redne seje enkrat letno. Ta sosvet sestavljajo predstavniki naslednjih institucij in družb: Statistični urad RS, Mobitel, d.d., Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Banka Slovenije, Telekom Slovenije, d.d., Pošta Slovenije, d.o.o., Debitel, d.d., Western Wireless International, d.o.o., Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS, Fakulteta za družbene vede, Simobil, d. d. in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na sosvetih so do sedaj imele osrednjo vlogo teme iz področja telekomunikacij in problematike poročanja poročevalskih enot, ki so tudi člani sosveta. O zadovoljstvu s podatki iz raziskovanja IKT-PODJ ni bilo veliko govora. Pri neposredni komunikaciji svetovalca z uporabnikom pa mu seveda poskušamo ustreči v čim večji meri in s tem zadovoljiti uporabnika podatkov. S strani splošne javnosti in občin je bila večkrat izražena želja po objavi podatkov po regijah, čemur pa zaenkrat ne moremo ustreči zaradi premajhne natančnosti podatkov glede na regije. S tujimi uporabniki (Eurostat) sodelujemo izredno dobro in si upamo trditi, da je njihova stopnja zadovoljstva na precej visoki ravni.

1.3 Delež manjkajočih statistik Izračunavajo se vse zahtevane statistike, zato je delež manjkajočih statistik enak 0.



6/23

2 Točnost ocen Pojem »točnost ocen« je definiran kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave (po zbiranju podatkov, urejanju, vstavljanju manjkajočih vrednosti, ocenjevanju itd.), in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo.

2.1 Vzorčne napake

2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake Vzorčne napake izvirajo iz dejstva, da v seznamu ni vseh enot ciljne populacije, ampak njihov vzorec. Zato informacije, pridobljene le od enot v vzorcu, ne odražajo vseh tistih informacij, ki bi jih lahko pridobili od celotne populacije. Vse vzorčne napake prikazujemo v obliki standardne napake. Standardna napaka je standardni odklon vzorčne porazdelitve statistike. Vse standardne napake so bile ocenjene s proceduro SURVEYMEANS v programskem paketu SAS.

2.1.2 Vzorčna napaka V tabeli so podane standardne napake za ključne statistike. Ostale standardne napake so podane v prilogi. Tabela 2.1: Koeficient variacije IKT-PODJ 2005 Ključne statistike za podjetja z 10 ali več zaposlenimi osebami Ocena Standardna napaka število podjetij z dostopom do interneta 0,958 0,008 število podjetij z internetno povezavo DSL 0,645 0,017 število podjetij, ki imajo spletno stran 0,588 0,017

2.1.3 Pojasnila Uporabnik naj pri uporabi rezultatov raziskovanja IKT-PODJ 2005 upošteva naslednje:

da so dovolj zanesljive tiste ocene, ki so objavljene brez omejitev, to pomeni, da je standardna napaka ocene manjša od 0,05. Standardna napaka 0,05 pri vrednosti deleža 0,5 ustreza koeficientu variacije 10 %;

nekoliko manj zanesljive so ocene, objavljene v enojnih oklepajih, kjer je standardna napaka ocene med 0,05 in 0,08, kar pri vrednosti deleža 0,5 ustreza koeficientu variacije od 10 do 15 %;

precej manj zanesljive so ocene, objavljene v dvojnih oklepajih, kjer je standardna napaka ocene med 0,08 in 0,15, kar pri vrednosti deleža 0,5 ustreza koeficientu variacije od 15 do 30 %;

ocene, kjer je standardna napaka ocene večja od 0,15, kar pri vrednosti deleža 0,5 ustreza koeficientu variacije 30 % , niso objavljene, ampak so nadomeščene s piko.

Pri podatkih za leto 2005 praktično ni bilo podatka s standardno napako večjo od 0,15 in smo lahko objavili vse podatke. Tudi iz zgornje tabele je razvidno, da imajo ključne statistike nizke standardne napake, kar pomeni, da so to zanesljive ocene.

2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak Dodatno povečanje stopnje odgovora bi še zmanjšalo vzorčne napake pri raziskovanju IKT-PODJ.



7/23

2.2 Nevzorčne napake

2.2.1 Napake zaradi neodgovora Napake zaradi neodgovora so bile v večini primerov posledica negativnega odnosa poročevalskih enot do sodelovanja v raziskovanju. Zaradi naraščajočega števila komercialnih in uradnih anket, podjetja vedno pogosteje zavračajo sodelovanje.

2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote Iz finančnega sektorja (IKT-FIN) je od 70 enot sodelovalo 68, kar pomeni, da je stopnja neodgovora 2,9 %. Neuteženo ter uteženo je stopnja neodgovora za nefinančna podjetja, torej za raziskovanje IKT-PODJ, podana v tabeli. Pri izračunu utežene stopnje neodgovora smo za utež uporabili število zaposlenih. Tabela 2.2: Stopnja neodgovora v raziskovanju IKT-PODJ Vzorec 1996Ustrezne enote 1979Odgovor 1610Neutežena stopnja neodgovora 18,6 %Utežena stopnja neodgovora 5,9 %

2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke Vprašalnike ob prejemu na oddelku za informacijsko družbo natančno pregledamo. Pri ključnih spremenljivkah ni bilo neodgovorov. Pojavljajo pa se pri vprašanju o deležu zaposlenih, ki imajo dostop do računalnika. Še težje pa poročevalske enote odgovorijo na vprašanje o deležu nabave in prodaje prek interneta. Podjetja o tem ne vodijo evidence, zato zelo težko poročajo te podatke. Zaradi tega se zavedamo, da so ti podatki zelo groba ocena. Delež neodgovora teh dveh spremenljivk je sicer majhen (3 % - 6 %), ker zaenkrat malo podjetij nabavlja oz. še manj prodaja prek interneta.

2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora Neodgovor enote rešujemo z izračunom uteži za neodgovor. V vsakem stratumu je utež

neodgovora določena s formulo: enoth neustrezni številoodgovorov število

vzorcuenot v število+

=w .

Morebitna nerešena vprašanja (neodgovor spremenljivke) dopolnimo tako, da kontaktiramo poročevalsko enoto. Če pa se odgovor lahko predvidi iz preostalih odgovorov oz. je logičen glede na druge odgovore, ročno dopolnimo vprašalnik.

2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov Pri ključnih spremenljivkah ni bilo imputacij.

2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora Kot metodo za zmanjšanje stopnje neodgovora enote uporabljamo obvestilno pismo, s katerim podjetjem, ki so vključena v raziskovanje, pojasnimo namen raziskovanja. Z namenom boljšega razumevanja vprašalnika in lažjega izpolnjevanja je vprašalnik za 2005 vseboval opombe in praktične primere ob posameznih vprašanjih. Zavedamo se, da predvsem v manjših podjetjih nimajo zaposlenih informatikov oz. nihče od zaposlenih ni strokovnjak na tem področju.



8/23

2.2.2 Napake pokritja

2.2.2.1 Napake nadpokritja Med 1996 enotami, izbranimi v vzorec, je bilo neustreznih 17 enot, kar pomeni, da je stopnja nadpokritja 0,9%.

2.2.2.2 Napaka podpokritja Ni podatkov, potrebnih za izračun stopnje podpokritja.

2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot Ker nam podjetja niso sporočala svoje prave dejavnosti ali velikostnega razreda, ni bilo mogoče izračunati deleža napačno razvrščenih enot.

2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja Stopnja ustreznosti je zelo visoka, zato ni potrebe po dodatnih ukrepih.

2.2.3 Merske napake

2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak Vse vprašalnike pregledamo in preverimo podatke. V primeru neskladja med podanimi podatki kontaktiramo poročevalsko enoto in ugotovimo ustrezen odgovor. Po zaključenem zbiranju podatkov se le-te vnese v računalniško bazo s pomočjo računalniškega programa Blaise. Sočasno z vnosom poteka tudi sistem logičnih kontrol podatkov, kjer se določeni podatki preverijo preko vnaprej postavljenih pravil. S tako imenovanimi lahkimi in težkimi logičnimi kontrolami preprečimo napačen vnos podatkov. Tabela 2.3: Primer logičnih kontrol za IKT-PODJ 2005:

Šifra napake

Tekst (komentar) Komentar

Težka kontrola

B2 <= (manjše ali enako) A2

Težka kontrola C7a + C7b = 100,00

2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak Do glavnih napak pride pri zbiranju podatkov na terenu. Do napak običajno pride zaradi negativnega, nezainteresiranega odnosa ali neznanja osebe, ki izpolnjuje vprašalnik.

2.2.3.3 Postopanje v primeru napak V primeru, da zaznamo napako, pokličemo kontaktno osebo poročevalske enote in ponovno zastavimo vprašanja, pri katerih so odgovori pomanjkljivi ali očitno napačni. V primeru, da ni možno navezati stika s poročevalsko enoto, podatke logično popravimo v skladu z ostalimi odgovori v vprašalniku.

2.2.3.4 Delež urejanja podatkov Točna evidenca o popravkih v fazi urejanja ne obstaja. Ocenjujemo, da je bilo potrebno popraviti okrog 20 % prejetih vprašalnikov.



9/23

2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak Najpomembnejši je vprašalnik, ki mora biti oblikovan tako, da ga poročevalska enota lahko hitro in brez težav reši. Poleg tega moramo upoštevati dejstvo, da ga izpolnjujejo tako informatiki kot tudi drugi, ki niso vešči na tem področju. Pomembno je, da znajo odgovoriti na vprašanja glede na svoje delovne izkušnje (npr. oseba uporablja internet, torej podjetje ima dostop do interneta.) Vsa vprašanja, ki so bolj specifična, imajo poleg razlago oz. praktičen primer. Precej težav z nerazumevanjem rešimo tudi neposredno s poročevalsko enoto prek telefona.



10/23

3 Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost objave meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se podatki nanašajo, in datumom objave. Točnost objave označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom objave podatkov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bila objava točna.

3.1 Pravočasnost objave

3.1.1 Pravočasnost prve objave Pravočasnost prve objave rezultatov raziskovanja je določena kot razlika med datumom prve objave in koncem referenčnega obdobja, v našem primeru torej konec prvega četrtletja 2005. Podatke o pravočasnosti prve objave prikazujemo v spodnji tabeli. Podani so v obliki T+x, kjer je T konec referenčnega obdobja, x pa število dni. Tabela 3.1: Pravočasno prve objave Ref. obdobje prvo četrtletje 2005 Objavljeno 03.10.2005 Razlika kol. dni T + 186

3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov Končne rezultate objavljamo v publikaciji Statistične informacije. Podatke o pravočasnosti končnih rezultatov prikazujemo v spodnji tabeli. Podani so v obliki T+x, kjer je T konec referenčnega obdobja, x pa število dni. Tabela 3.2: Pravočasno končnih rezultatov Ref. obdobje prvo četrtletje 2005 Objavljeno 27.12.2005 Razlika kol. dni T +271

3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti Glede na tematiko področja, ki ga spremljamo z raziskovanjem IKT-PODJ, je podatke potrebno objaviti čim prej, ko so še aktualni. Z letom 2006 smo zaposlili dodatno osebo za delo na področju informacijske družbe. S tem sta na Uradu za informacijsko družbo zadolženi dve osebi. Z razdelitvijo dela bomo lahko v prihodnje zbrane podatke prej pripravili za objavo in tako izboljšali pravočasnost prve objave in končnih rezultatov.

3.2 Točnost objave

3.2.1 Točnost prve objave Točnost objave označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom objave podatkov. Objava je točna, če se zgornja datuma ujemata. Podatke o točnosti prve objave in končnih rezultatov prikazujemo v spodnjih tabelah. Podani so v obliki T+x, kjer je T konec referenčnega obdobja, x pa število dni.



11/23

Tabela 3.3: Točnost prve objave Ref. obdobje prvo četrtletje 2005 Najava 03.10.2005 Objavljeno 03.10.2005 Razlika kol. dni 0

Tabela 3.4: Točnost objave končnih rezultatov Ref. obdobje prvo četrtletje 2005 Najava 27.12.2005 Objavljeno 27.12.2005 Razlika kol. dni 0

3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav Iz zgornje tabele vidimo, da so bili prvi in končni rezultati objavljeni točno na najavljeni datum.



12/23

4 Dostopnost in jasnost informacij Dostopnost informacij se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, koledar objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makropodatkov, različni formati in mediji (npr. papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet). Jasnost informacij se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (vse to navadno označujemo s pojmom metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije.

4.1 Dostopnost informacij

4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov Tabela 4.1: Kanali izkazovanja Zap.št. Kanal Uporabljeno 1 Spletna objava DA 2 Ad hoc dostop do podatkov DA 3 Digitalni mediji (npr. podatki na disketah, CD-ju) NE 4 Podatki dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5 Podatki predstavljeni na novinarski konferenci DA 6 Splošne tiskane publikacije DA 7 Tematske tiskane publikacije DA

8 Baze podatkov (npr. Arhiv družboslovnih podatkov ) NE

9 Statistično zaščiteni mikro-podatki NE

4.1.2 Delež uporabljenih kanalov Delež uporabljenih kanalov je bil 55,55 %.

4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov Tabela 4.2: Načini izkazovanja Zap.št. Način Uporabljeno 1.1 Spletna stran SURS DA 1.2 Spletne strani institucij slovenskega statističnega sistema NE 1.3 Baze dosegljive preko spleta (BSP, SISTAT – PC AXIS) NE 1.4 Spletne strani mednarodnih organizacij DA 1.5 Tematske spletne strani (npr. popis 2002) NE 2.1 Pisni zahtevki DA 2.2 Telefonsko posredovanje DA 3.1 CD, diskete, diski, NE 3.2 Posredovanje podatkov preko mreže (el. pošta, protokoli) DA 4.1 Podatki dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5.1 Podatki predstavljeni na novinarski konferenci NE 6.1 Letopis DA



13/23

6.2 Slovenija v številkah DA 6.3 Nekateri pomembnejši podatki o Republiki Sloveniji DA 6.4 Mesečni statistični pregled NE 6.5 CANSTAT Statistical Bulletin NE 7.1 Prva skrajšana objava DA 7.2 Statistične informacije DA 7.3 Rezultati raziskovanj NE

7.4 Posebne (npr. Pregled prometnih gibanj) ter priložnostne ( npr. Popisi na Slovenskem 1948-1991) publikacije NE

7.5 Publikacije Eurostata DA 7.6 Publikacije ostalih mednarodnih organizacij (OECD) DA 8.1 Baze podatkov, namenjene za interno uporabo na uradu NE 8.2 Baze, dostopne tudi zunanjim uporabnikom NE Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov Delež uporabljenih načinov je bil 50,0 %.

4.2 Jasnost izkazanih informacij

4.2.1 Tiskane publikacije Podatki raziskovanja se izkazujejo v tiskani publikaciji, Statistične informacije (SI). Publikacija se prav tako objavi na naši spletni strani (http://www.stat.si/doc/statinf/29-SI-100-0502.pdf).

4.2.1.1 Izkazani rezultati Podatki so izkazani v absolutnih številkah in deležih. Ključne statistike so prikazane tudi s pomočjo grafov na začetku publikacije.

4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja Podatki so prikazani za celotno ozemlje Republike Slovenije. Skupni seštevki podatkov so objavljeni za podjetja s 5 ali več zaposlenimi osebami in za podjetja z 10 ali več zaposlenimi osebami. Eurostat za vse države članice EU objavlja podatke za podjetja z 10 ali več zaposlenimi osebami. Tako je za primerjanje podatkov s podatki Eurostata ustrezen skupni seštevek za podjetja z 10 ali več zaposlenimi osebami. Podatki se prav tako prikazujejo po velikosti podjetij glede na število zaposlenih oseb in po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Podjetja so glede na število zaposlenih oseb razdeljena na:

mikro podjetja (5 – 9 zaposlenih oseb), (samo v IKT-PODJ), mala podjetja (10 – 49 zaposlenih oseb), srednje velika podjetja (50 – 249 zaposlenih oseb), velika podjetja (250 in več zaposlenih oseb).

Podjetja so glede na dejavnost po SKD razdeljena na:

DA, DB, DC, DD, DE (Predelovalne dejavnosti - proizvodnja živil, tekstilnih, lesnih izdelkov);

DF, DG, DH (Predelovalne dejavnosti - proizvodnja naftnih, kemičnih izdelkov); DI, DJ (Predelovalne dejavnosti - proizvodnja kovin, nekovin);



14/23



DK, DL, DM, DN (Predelovalne dejavnosti - proizvodnja strojev, vozil, pohištva); F 45 (Gradbeništvo); G 50 (Prodaja, popravila mot.vozil, trgovina na drobno z mot.gorivi); G 51 (Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili); G 52 (Trgovina na drobno, razen z mot. vozili, popravila izdelkov široke porabe); H 55.1, H 55.2 (Gostinstvo); I 60, 61, 62, 63 (Promet in skladiščenje); I 64 (Pošta in telekomunikacije); K 70, 71, 73, 74 (Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve); K 72 (Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti); O 92.1, 92.2 (Filmska, video, radijska in televizijska dejavnost); J 65.12, 65.22 (Denarno posredništvo), (IKT-FIN); J 66.01, 66.03 (Zavarovalništvo), (IKT-FIN); J 67.12, 67.13, 67.2 (Posredništvo z vrednostnimi papirji in druge pomožne dejavnosti v

finančnem posredništvu), (IKT-FIN).

4.2.1.3 Metapodatki Na začetku publikacije je podan kratek komentar izkazanih rezultatov. Na koncu publikacije so podana obširna metodološka pojasnila, kjer so pojasnjeni naslednji vidiki raziskovanja: namen raziskovanja, enota opazovanja, velikost vzorca, vzorčni okvir, način zbiranja podatkov, stopnje neodgovorov, uteževanje, natančnost ocen, objavljanje ter definicije in pojasnila nekaterih spremenljivk. Povzetek metodoloških pojasnil je podan v uvodu tega dokumenta, v celoti se nahajajo na povezavi http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=29.

4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Zaenkrat ni predvidenih ukrepov za izboljšanje jasnosti.

4.2.2 Spletna objava Na spletu je objavljena:

Prva statistična objava (PO, http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=742) in Statistične informacije (SI, http://www.stat.si/doc/statinf/29-SI-100-0502.pdf).

V SI-STAT podatkovnem portalu podatkov še ne objavljamo, ker Urad še nima rešitve glede prikazovanja podatkov z oklepaji, ki označujejo natančnost ocen.

4.2.2.1 Izkazani rezultati Glej 4.2.1.1.

4.2.2.2 Nivo izkazovanja Glej 4.2.1.1.

4.2.2.3 Metapodatki Glej 4.2.1.1.

4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Glej 4.2.1.1.



15/23

http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=29

http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=742


4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov Pri ostalih načinih izkazovanja gre večinoma za podatke, ki so že izkazani v zgoraj opisanih načinih izkazovanja. Izjema so le ad-hoc pripravljeni podatki, ki so pripravljeni glede na željo po podatkih, ki še niso bili izkazani, jih je pa iz rezultatov raziskovanj možno pripraviti. Običajno gre za povpraševanje tujih organizacij (npr. Eurostata). Če imamo podatke, potrebne za želene rezultate na voljo in če so dovolj natančni, dodatne tabele tudi pripravimo.



16/23

5 Primerljivost statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih.

5.1 Časovna primerljivost

5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst Raziskovanje IKT-PODJ na Uradu izvajamo od leta 2004 dalje. Dolžina časovne vrste je tako 2.

5.1.2 Prelomi v časovni vrsti Prelomov v časovni vrsti ni.

5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost Ni dejavnikov.

5.2 Krajevna primerljivost

5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema Raziskovanje IKT-PODJ je urejeno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. 04. 2004, št. 808/2004. Poenoteno raziskovanje se izvaja v vseh 25 državah članicah EU, zato so podatki med seboj primerljivi. Samo raziskovanje je zasnovano na enotnem vprašalniku, ki dopušča dodajanje posameznih vprašanj za nacionalne potrebe.

5.3 Desezoniranje Podatki, pridobljeni z raziskovanjem, se ne desezonirajo.



17/23

6 Skladnost Skladnost pri statistikah ugotavlja njihovo primernost za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike.

6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki

6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov Pri raziskovanju IKT-PODJ začasnih podatkov ne objavljamo tako, da bi isti podatek objavili večkrat z različnimi vrednostmi. Podatki, ki se prvič objavijo s Prvo objavo (PO), so enaki podatkom, ki so objavljeni v Statističnih informacijah (SI). Edina razlika je v tem, da so v PO objavljeni le najpomembnejši kazalniki, v SI pa bolj podrobni podatki.

6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki Objavljajo se le končni podatki.

6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki Ni nobene razlike, ker se objavljajo samo končni podatki.

6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja

6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja Zaradi aktualnosti tematike IKT-PODJ veliko medijev raziskuje uporabo interneta v Sloveniji (RIS, Delo, CATI, druge medijske hiše). Vendar pa nam ni znana njihova metodologija in predvsem ne definicije spremenljivk, ki jih zbirajo. Zaradi tega ne moremo primerjati teh statistik. Uradna statistika bi bila lahko na voljo tudi s strani APEK (Agencije za pošto in elektronske komunikacije), ki zbira podatke od ponudnikov interneta. Vendar pa so v APEK-ovem letnem poročilu za leto 2005 podani podatki o dostopu do interneta za celotno Slovenijo, torej ne glede na to, ali je dostop do interneta v gospodinjstvu ali v podjetjih. Zaradi tega podatkov ne moremo primerjati s podatki raziskovanja IKT-PODJ.

6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki Glej 6.2.1

6.2.3 Razlogi za večja odstopanja Glej 6.2.1



18/23

7 Stroški in obremenitve Stroški in obremenjevanje anketiranih oseb oz. poslovnih subjektov niso dejanske razsežnosti kakovosti. So pa pomemben vidik ocene kakovosti v tem smislu, da na kakovost statistik ne moremo gledati kot na absolutno dejstvo in pri tem ne upoštevati drugih posledic za družbo.

7.1 Stroški raziskovanja s strani urada 90 % stroškov raziskovanja IKT-PODJ financira Eurostat v okviru »granta« - finančne pomoči. V skladu s tem se je potrebno vsako leto prijaviti za grant in v dokumentaciji natančno navesti vse stroške, ki bodo nastali pri raziskovanju. Načeloma se morajo potem dejanski stroški skladati s planiranimi. Konec leta mora finančna služba Urada na Eurostat poslati končno finančno poročilo, iz katerega so razvidni stroški plač ter drugi direktni in indirektni stroški (npr. poštnina, telefon). Stroški so tako leta 2005 znašali: 7.816.369 SIT ali 32.617,13 EUR. Tabela 7.1: Stroški raziskovanja Materialni stroški (SIT)

Število porabljenih delovnih ur

Stroški skupaj (SIT)

511.351 2597 7.816.369

7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot Obremenitev poročevalskih enot v fizičnem pomenu ni bila pretirana, saj je izpolnjevanje vprašalnika trajalo v povprečju 10 do 15 minut. Stroški poročevalskih enot so bili minimalni (znamka). Tabela 7.2: Obremenitev poročevalskih enot Število poročevalskih enot

Letno število obrazcev na enoto

Porabljeni čas za en vprašalnik (ure)

Skupni porabljeni čas (ure)

1610 1 0,17 273,7

7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev Pomembno je vsaj ohraniti čim krajšo časovno obremenitev poročevalskih enot, saj lahko tako tudi povečamo stopnjo odgovora. Eden najpomembnejših ukrepov v tej smeri je enostavno in logično oblikovanje vprašalnikov.



19/23

8 Priloge Priloga 1: Tabela nekaterih standardnih napak (se) ocen za IKT-PODJ 2005 Ocene za podjetja z 10 ali več zaposlenimi osebami Ocena SE podjetja, ki uporabljajo računalnike 5611 35,38podjetja, ki zaposlujejo teledelavce 1253 80,38podjetja, ki imajo LAN (lokalno omrežje) 4354 87,91podjetja z dostopom do interneta 5511 44,22podjetja z internetno povezavo DSL 3712 96,29podjetja s širokopasovno povezavo 4249 89,31podjetja, ki uporabljajo e-bančništvo 5024 70,25podjetja, ki uporabljajo spletne strani državne uprave 4147 92,23podjetja, ki imajo spletno stran 3380 97,28podjetja, ki so v letu 2004 prodajala prek interneta 509 54,68



20/23

Priloga 2: Segmentacija uporabnikov 1. JAVNI SEKTOR

1.1 Državna Uprava Vlada RS Ministrstva Organi v sestavi ministrstev Upravne enote Vladne službe

1.2 Lokalna samouprava Občine Krajevne, četrtne in vaške skupnosti

1.3 Državni zbor, Državni svet 1.4 Banka Slovenije 1.5 Računsko sodišče 1.6 Zbornična združenja z obveznim članstvom

GZS, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije itd.

1.7 Slovenske ambasade v tujini Veleposlaništva RS, Konzulati RS v tujini

1.8 Sodstvo in drugi organi pravosodja Sodišča državno tožilstvo državno pravobranilstvo sodni izvedenci

1.9 Drugi organi javne uprave

javni zavodi javne agencije javni skladi

2. GOSPODARSKI SUBJEKTI

2.1 Gospodarski subjekti – pravne osebe d.o.o., d.d., k.d.d., k.d.

2.2 Gospodarski subjekti – fizične osebe s.p.

2.3 Gospodarski subjekti – raziskovanje trga in javnega mnenja (po SKD 74.130)

2.4 Odvetniki, odvetniške pisarne 2.5 Društva in društvene organizacije in zveze (nepridobitne

organizacije) Društva Zveze Politične stranke

3. ZNANOST, RAZISKOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE

3.1 Izobraževalne ustanove fakultete in visoke šole višje šole srednje šole osnovne šole druge izobraževalne institucije

3.2 Inštituti in druge raziskovalne ustanove javni raziskovalni zavodi



21/23

ostali inštituti in R-R organizacije inštituti in raziskovalni centri v okviru univerz registrirani raziskovalci zasebni raziskovalci

3.3 Knjižnice NUK Univerzitetne in visokošolske knjižnice Šolske knjižnice Splošne knjižnice Specialne knjižnice

3.4 Dodiplomski in podiplomski študentje 3.5 Dijaki, osnovnošolci

4. SPLOŠNA JAVNOST

4.1 Fizične osebe

5. MEDIJI 5.1 Radijske hiše

Nacionalne radijske postaje Komercialne radijske postaje Lokalne nekomercialne radijske postaje in študentske

radijske postaje 5.2 Televizijske hiše

Nacionalna televizijska hiša Komercialne televizijske hiše oz. programi Lokalni televizijski programi

5.3 Tiskani mediji Dnevni časopisi Tedniki in regionalni časopisi Časopisi društev

5.4 Spletni mediji Spletni portali Spletni časopisi

5.5 Slovenska tiskovna agencija (STA) 5.6 Drugo

6. TUJI UPORABNIKI 6.1 Eurostat 6.2 Druge mednarodne organizacije naddržavne narave

V okviru EU (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament; Evropska centralna banka)

Mednarodne medvladne organizacije (OZN in organizacije znotraj sistema OZN (ILO, IMF, UNESCO itd.))

6.3 Statistični uradi drugih držav Statistični uradi evropskih držav Statistični uradi izven evropskih držav

6.4 Javni sektor iz tujine Vladne institucije tujih držav Tuja zbornična združenja z obveznim članstvom

6.5 Raziskovalni inštituti, izobraževalne ustanove in študentje iz tujine

Raziskovalni inštituti in druge podobne ustanove Izobraževalne ustanove Tuji študentje (podiplomski in dodiplomski) Tuji raziskovalci Tuje knjižnice

6.6 Gospodarski subjekti iz tujine Tuji gospodarski subjekti – pravne in fizične osebe



22/23

6.7 Ambasade, konzularna predstavništva in veleposlaništva tujih držav v Sloveniji

6.8 Tuji mediji 6.9 Tujina drugo

nepridobitne organizacije iz tujine mednarodna interesna združenja (ICCO, ISO, itd.) tuje fizične osebe

7. NOTRANJI UPORABNIKI

7.1 Nacionalni računi 7.2 Regionalne statistike 7.3 Drugo



23/23

Documents

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI · REPUBLIKA SLOVENIJA STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE UPORABA IKT V PODJETJIH ZA LETO 2005 Poročilo pripravili: Gregor Zupan, Andreja