STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI...• 90 - Dejavnosti javne higiene • 93 - Druge storitvene dejavnosti Vzorec podjetij je bil oblikovan na podlagi dveh meril: • razvrstitve storitvenega

REPUBLIKA SLOVENIJA

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI

ZA RAZISKOVANJE

POSLOVNE TENDENCE V STORITVENIH DEJAVNOSTIH

ZA LETO

2007 Poročilo pripravil: Barbara Čertanec, Boro Nikić Datum: avgust 2008

Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 241 51 00; telefaks: (01) 241 53 44; e-pošta: [email protected]; www.stat.si

Identifikacijska št. za DDV: SI97093726; MŠ: 5022932

1/23



2/23

Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju ........................................................... 4 1 Ustreznost statističnih konceptov....................................................................................... 7

1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja ................................................................ 7 1.2 Komuniciranje z uporabniki....................................................................................... 7 1.3 Delež manjkajočih statistik ........................................................................................ 7

2 Točnost ocen ...................................................................................................................... 7 2.1 Vzorčne napake .......................................................................................................... 7

2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake .................................................................... 8 2.1.2 Vzorčna napaka.................................................................................................. 9 2.1.3 Pojasnila............................................................................................................. 9 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak................................................................ 9

2.2 Nevzorčne napake ...................................................................................................... 9 2.2.1 Napake zaradi neodgovora ................................................................................ 9

2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote .............................................................................. 9 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke................................................................. 9 2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora ................................................................... 10 2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov ......................................................................... 10 2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora................................................ 10

2.2.2 Napake pokritja ................................................................................................ 11 2.2.2.1 Napake nadpokritja ...................................................................................... 11 2.2.2.2 Napaka podpokritja...................................................................................... 11 2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot .................................................................. 11 2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja........................................................... 12

2.2.3 Merske napake.................................................................................................. 12 2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak...................................................................... 12 2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak ............................................................. 12 2.2.3.3 Postopanje v primeru napak ........................................................................ 12 2.2.3.4 Delež urejanja podatkov............................................................................... 12 2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak ............................................... 12

3 Pravočasnost in točnost objave ........................................................................................ 13 3.1 Pravočasnost objave ................................................................................................. 13

3.1.1 Pravočasnost prve objave ................................................................................ 13 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov ..................................................................... 13 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti ..................... 13

3.2 Točnost objave ......................................................................................................... 13 3.2.1 Točnost prve objave ......................................................................................... 13 3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav...................... 13

4 Dostopnost in jasnost informacij...................................................................................... 14 4.1 Dostopnost informacij .............................................................................................. 14

4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov ...................................................... 14 4.1.2 Delež uporabljenih kanalov ............................................................................. 14 4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov ...................................................... 14 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov......................................... 15

4.2 Jasnost izkazanih informacij .................................................................................... 15 4.2.1 Tiskane publikacije........................................................................................... 15

4.2.1.1 Izkazani rezultati .......................................................................................... 15 4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja..................................................................... 15 4.2.1.3 Metapodatki.................................................................................................. 15 4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov ..................................... 15



3/23

4.2.2 Spletna objava .................................................................................................. 16 4.2.2.1 Izkazani rezultati .......................................................................................... 16 4.2.2.2 Nivo izkazovanja .......................................................................................... 16 4.2.2.3 Metapodatki.................................................................................................. 16 4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov ..................................... 16

4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov ................................................................ 16 5 Primerljivost statistik........................................................................................................ 17

5.1 Časovna primerljivost .............................................................................................. 17 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst ................................................................... 17 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti ..................................................................................... 17 5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost ..................................... 17

5.2 Krajevna primerljivost.............................................................................................. 17 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema .............. 17

5.3 Desezoniranje ........................................................................................................... 17 6 Skladnost .......................................................................................................................... 18

6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki ........................................................ 18 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov ........................................................... 18 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki ................................................. 18 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki........................... 18

6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja ...................................................... 18 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja............................................................ 18 6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki ..................................................................... 18 6.2.3 Razlogi za večja odstopanja ............................................................................. 19

7 Stroški in obremenitve ..................................................................................................... 20 7.1 Stroški raziskovanja s strani urada ........................................................................... 20 7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot .............................................................. 20 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev........................................................ 20

8 Priloge .............................................................................................................................. 21



4/23

0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju Metodološka pojasnila so dostopna na spletnem naslovu: http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=28 Namen raziskovanja Namen kvalitativne Ankete o poslovnih tendencah v storitvenih dejavnostih (vprašalnik PA-STOR/M) je mesečno pridobivanje informacij o trenutnih stanjih glavnih ekonomskih kazalnikov ter ocenitev njihovega gibanja v naslednjih mesecih. Rezultati anket so osnova za izračun kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih in kazalnika gospodarske klime, ki vključuje poleg kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih tudi kazalnik zaupanja pri potrošnikih, kazalnik zaupanja v trgovini na drobno, kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnik zaupanja v gradbeništvu. Anketo o poslovnih tendencah v storitvenih dejavnostih izvajamo v Sloveniji od aprila 2002 s poenotenim vprašalnikom, na podlagi poenotene metodologije in z enako periodiko, kakor jo izvajajo v državah članicah Evropske unije že več desetletij, zato so podatki neposredno primerlji. Enote opazovanja Opazujemo podjetja, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) razvrščena v storitveno dejavnost, in sicer: • 55 - Gostinstvo • 60 - Kopenski promet; cevovodni transport • 61 - Vodni promet • 62 - Zračni promet • 63.3 - Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti • 64 - Pošta in telekomunikacije • 65 - Finančno posredništvo, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov • 66 - Zavarovalništvo in dejavnost pokojninskih skladov, razen obveznega socialnega zavarovanja • 67 - Pomožne dejavnosti v finančnem posredništvu • 70 - Poslovanje z nepremičninami • 71 - Dajanje strojev in opreme brez upravljavcev v najem; izposojanje izdelkov široke porabe • 72 - Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti • 73 - Raziskovanje in razvoj • 74 - Druge poslovne dejavnosti • 90 - Dejavnosti javne higiene • 93 - Druge storitvene dejavnosti Vzorec podjetij je bil oblikovan na podlagi dveh meril: • razvrstitve storitvenega podjetja po SKD-ju in • velikosti storitvenega podjetja (glede na število zaposlenih po Zakonu o gospodarskih družbah).

http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=28



5/23

Zbiranje podatkov Na vprašalnik, ta se mesečno pošilja po pošti, odgovarjajo direktorji podjetij ali drugi vodilni delavci med 1. in 15. dnem v mesecu. Anketa je kvalitativna, zato so navedeni naslednji odgovori: npr. boljše, enako ali slabše. Sodelovanje v anketi je prostovoljno. Zajetje Mesečno anketo izvajamo na podlagi vzorca. V vzorec 2007 smo zajeli vsa velika in srednje velika podjetja ter 11 % malih podjetij (ali 15 % zaposlenih v malih podjetij), ki so razvrščena v storitveno dejavnost. Opisani panelni vzorec pokriva 17 % podjetij vzorčnega okvira ali 68 % zaposlenih v storitvenih dejavnostih. Definicije in pojasnila Ravnotežje je razlika med pozitivnimi in negativnimi odgovori, izraženimi v odstotkih. Ravnotežja prikazujejo gibanje opazovanih ekonomskih kazalnikov (stanj in pričakovanj), ne pa dejanskih velikosti ekonomskih kazalnikov. Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih je povprečje odgovorov (ravnotežij) na vprašanja o poslovnem položaju ter sedanjem in pričakovanem povpraševanju po storitvah. Desezonirane vrednosti so vrednosti, pri katerih je izločen vpliv sezonskih dejavnikov, vsebujejo pa trend in naključno komponento. Podatki so desezonirani z metodo TRAMO/SEATS, ki temelji na modelih ARIMA. Obdelava podatkov Odgovori so uteženi tako, da odražajo relativno pomembnost posameznega podjetja v vzorcu (verjetnost izbora). Znotraj oddelkov SKD so odgovori uteženi tudi s številom zaposlenih. Enote, ki vprašalnika ne izpolnijo v roku, pokličemo še po telefonu iz anketnega studia. Če odgovora še ne dobimo, imputiramo (vstavimo) vrednosti odgovorov iz preteklega meseca, sicer pa pripišemo odgovor (povprečje) tistih enot, ki so odgovorile v isti stratumski celici, ki ji pripada podjetje. Rezultate objavljamo v obliki ravnotežij, ki so desezonirana z metodo TRAMO/SEATS, ki temelji na modelih ARIMA. Pri oblikovanju modelov je upoštevano obdobje od aprila 2002 do januarja 2007. Objava rezultatov Rezultate objavljamo skladno s koledarjem objav okrog 25. v mesecu za tekoči mesec v obliki Prve objave – Ankete o poslovnih tendencah in mnenju potrošnikov. Sodelujoči, ki v tekočem mesecu vrnejo izpolnjeno anketo, prejmejo mesečno informacijo o poslovnih tendencah v storitvenih dejavnostih. Ostalim uporabnikom so ti podatki dostopni na ravni storitvenih dejavnostih in po skupinah, v katere se po dejavnostih razvrščajo. Mesečno jih objavljamo na podatkovnem portalu SI-STAT. Ključne spremenljivke Mesečno spremljanje naslednjih kazalnikov: • Poslovni položaj • Povpraševanje • Pričakovano povpraševanje • Zaposlovanje • Pričakovano zaposlovanje • Pričakovane prodajne cene



6/23

• Dejavniki, ki ovirajo izboljšanje sedanjega položaja: ni omejitev, nezadostno povpraševanje, pomankanje delovne sile, pomankanje prostora, pomankanje opreme, finančne ovire, ostalo. • Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih Ključne statistike Pomembna kazalnika sta kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih in kazalnik gospodarske klime, ki vključuje poleg kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih tudi kazalnik zaupanja pri potrošnikih, kazalnik zaupanja v trgovini na drobno, kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnik zaupanja v gradbeništvu. Vprašalnik Vprašalnik je dostopen na spletnem naslovu: http://www.stat.si/metodologija_vpr.asppod področjem Poslovne tendence.

http://www.stat.si/metodologija_vpr.asp



7/23

1 Ustreznost statističnih konceptov Pojem »ustreznost statističnih konceptov« se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali le-te zadovoljujejo potrebe uporabnikov.

1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja Eden od načinov identifikacije uporabnikov je vodenje evidence o tem, kdo dostopa do podatkov na spletu in kdo je naročen na samodejno pošiljanje informacij o novih objavah. Vseh uporabnikov s tem seveda ne identificiramo; sliko o ostalih se delno dobi tudi preko telefonskih klicev z zahtevami po informacijah. Med uporabnike podatkov obravnavanega raziskovanja prištevamo: Javni sektor: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Gospodarski subjekti: podjetja, ki sodelujejo v raziskavi. Mediji: dnevno časopisje – Finance, Delo, RTVSLO, STA. Tuji uporabniki: Evropska komisija – DG ECFIN, OECD, IMF, ECB.

1.2 Komuniciranje z uporabniki Najpomembnejši inštrument komuniciranja z uporabniki je Statistični sosvet za statistiko notranje trgovine in storitvenih dejavnosti in v to področje spada glede na predmet opazovanja tudi anketa o poslovnih tendencah v storitvenih dejavnostih. Sosvet sestavljajo poleg predstavnikov SURS-a tudi predstavniki uporabnikov in se sestaja enkrat letno. Občasno, odvisno od obravnavane tematike na sosvetu, so povabljeni tudi gostje iz različnih inštitucij in iz gospodarstva. Na seji sosveta v letu 2007 so bile članom predstavljene naslednje teme:

Letni program statističnih raziskovanj (LPSR) ter prednostne redne in prednostne razvojne naloge državne statistike za leto 2007.

Novosti s področja statističnega spremljanja kratkoročnih kazalnikov

1.3 Delež manjkajočih statistik Izračunavamo vse zahtevane statistike, zato je vrednost tega kazalnika enaka 0. Hkrati pa je anketa vsebinsko, časovno in metodološko usklajena z anketami, ki jih v državah članicah Evropske unije, pa tudi drugod, izvajajo že več kot štirideset let.

2 Točnost ocen Točnost ocen je definerana kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave (po zbiranju podatkov, urejanju, vstavljanju manjkajočih vrednosti, ocenjevanju ipd.), in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo.

2.1 Vzorčne napake Vzorčne napake izhajajo iz dejstva, da ne anketiramo vseh enot ciljne populacije, ampak samo vzorec le-teh. Zato informacije, zbrane od enot iz vzorca, ne odražajo vseh informacij, ki bi jih lahko pridobili od celotne populacije. Razliko med podatki dobljenimi iz vzorca in (neznanimi) podatki iz populacije imenujemo vzorčna napaka. Njen približek pa je npr. standardna napaka, ki meri razpršenost podatkov in s pomočjo katere lahko izračunamo interval zaupanja za oceno (z določeno stopnjo tveganja) ali relativno standardno napako oz. koeficient variacije (količnik med standardno napako in oceno).

2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake Vzorčne napake (oz. njihove ocene) izračunavamo za cenilko kazalnik zaupanja, katere ocene izračunamo na naslednji način: Vprašanja, katerih odgovori se uporabljajo pri izračunu kazalnika zaupanja. V1 – Kakšen je vaš poslovni položaj v zadnjih 3 mesecih (1-dober, 2-zadovoljiv, 3-slab) V2 – Povpraševanje po vaših storitvah se je v zadnjih 3 mesecih (1-povečalo, 2-ostalo enako, 3- zmanjšalo) V3 – Pričakujete, da se bo povpraševanje po vaših storitvah v naslednjih 3 mesecih: (1-povečalo, 2-ostalo enako, 3- zmanjšalo Najprej izračunamo ravnotežje za posamezno spremenljivko V , ki je definirano kot

,.

(.

.

. )31

∑∑

∑∑

⋅

−⋅=

⋅

⋅=

kkk

k

Vk

Vkkk

kkk

k

Vkkk

V ZAPŠTw

IIZAPŠTw

ZAPŠTw

IZAPŠTwRAV

kjer k- teče po vseh enotah v materialu,

kw -vzorčna utež, ki pripada enoti k ,

kZAPŠT . - število zaposlenih, ki pripada enoti k, VI - spremenljivka z vrednostjo 1, če je enota k označila prvi odgovor na vprašanje V; 0,

če je enota k označila drugi odgovor na vprašanje V, sicer pa -1. −1VI spremenljivka z vrednostjo 1, če je enota k označila prvi odgovor na vprašanje V,

sicer 0 −3VI spremenljivka z vrednostjo 1, če je enota k označila tretji odgovor na vprašanje V,

sicer 0 Kazalnik zaupanja je definiran kot povprečje ravnotežij spremenljivk in 21,VV .3V

.

.3

.

33,2,1321

∑∑

∑∑ ∑

=

=⋅⋅

⋅⋅=

++= =

kkk

kkk

kkk

k l

Vkkk

VVV

xw

yw

ZAPŠTw

IZAPŠTwRAVRAVRAV

KZ

l



8/23

2.1.2 Vzorčna napaka V spodnji tabeli sta podana standardna napaka ter interval zaupanja za kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih po posameznih mesecih (95 %). Tabela 2.1: Standardna napaka (v odstotkih) in interval zaupanja mesec jan.07 feb.07 mar.07 apr.07 maj.07 jun.07 jul.07 avg.07 sep.07 okt.07 nov.07 dec.07 Povpr. vrednost

Kazalnik zaupan 29 28 28 31 29 31 32 32 29 29 24 26 29Standardna napa 1,5 1,7 1,4 1,9 1,4 1,3 2,2 1,6 2,0 1,7 1,7 1,7 1,5Interval zaupanj (26;32) (25;31) (25;31) (27;35) (26;32) (29;34) (28;36) (29;35) (25;33) (26;32) (20,7;27,3) (23;29) (26;32)

2.1.3 Pojasnila Iz tabele 2.1 je razvidno, da so ocene standardne napake majhne, kar pomeni, da so ocene kazalnikov zaupanja dobre. Naj pojasnimo, da smo ocene natančnosti za kazalnik zaupanja izračunali za cenilko na mikro imputiranih podatkih vzorca (glej poglavje o nevzorčnih napakah), kjer smo utež izbora preračunali za neodgovor, ki ga nismo imputirali na mikroravni.

2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak Ocenjujemo, da so vzorčne napake precej nizke, zato nimamo posebnih ukrepov za zmanjševanje le-teh.

2.2 Nevzorčne napake

2.2.1 Napake zaradi neodgovora Napake zaradi neodgovora so v večini primerov posledica odklonilnega odnosa nekaterih poročevalskih enot do sodelovanja v raziskovanju. Zaradi naraščajočega števila komercialnih in uradnih anket podjetja vedno pogosteje zavračajo sodelovanje. Ker je sodelovanje v anketi PA-STOR prostovoljno, je posledično višja tudi stopnja neodgovora.

2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote V tabeli 2.2 so podane utežene in neutežene stopnje neodgovora v letu 2007. Pri izračunavanju uteženih stopenj smo kot utež uporabili podatek o zaposlenih, ki nam je na razpolago ob določitvi enot opazovanja. Tabela 2.2: Utežene in neutežene stopnje neodgovora jan.07 feb.07 mar.07 apr.07 maj.07 jun.07 jul.07 avg.07 sep.07 okt.07 nov.07 dec.07 Povpr.

vrednost Stopnja neodgovora (neutežena) 12% 11% 14% 10% 8% 11% 13% 11% 11% 11% 10% 13% 12% Stopnja neodgovora (utežena) 15% 10% 12% 14% 12% 13% 10% 8% 11% 9% 8% 17% 15%

2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke V raziskovanju ni primera za neodgovor spremenljivke, saj se že v fazi urejanja vprašalnikov preverja, ali so vprašalniki v celoti izpolnjeni. Če v vprašalniku posamezni odgovori manjkajo, podjetje pokličemo po telefonu in od njih pridobimo manjkajoče odgovore. V fazo vnosa in obdelave tako vstopajo le vprašalniki, ki so izpolnjeni z odgovori na vsa zahtevana vprašanja.



9/23

2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora V primeru neodgovora se vse vrednosti imputirajo (vstavijo), in sicer po naslednjem postopku (mikro in makro imputacije): Če je enota odgovorila v predhodnem mesecu, se uporabi/kopira ta odgovor. V primeru, ko enota ni odgovorila niti v predhodnem mesecu, se izvedejo makro

imputacije. Pri makro imputacijah uporabimo tudi podatke mikro imputacij. Število zaposlenih v podjetjih, ki niso odgovorila, se znotraj imputacijske celice, ki jo določata startumski spremenljivki, in skupine, določene z dejavnostjo na ravni štirimestne šifre po SKD, uteži na raven celice. Prav tako se uteži število zaposlenih za vse možne vrednosti pri vprašanju V. Nato se izračunajo utežena in imputirana ravnotežja za spremenljivke, ki jih uporabimo pri izračunu kazalnika zaupanja. Imputirano ravnotežje dobimo tako, da izračunamo deleža uteženih vrednosti za enote, ki so označile prvi in tretji odgovor pri vprašanju V glede na uteženo število zaposlenih odgovorov (mikro imputiranih podatkov). Ta dva deleža pomožimo z uteženim številom zaposlenih neodgovorov, rezultata odštejemo ter delimo z uteženim številom zaposlenih po vseh ustreznih enotah.

,.

....

.1

.

)(.

31

31

__

∑

∑∑∑∑

∑

∑

∑

∈

∈∈∈∈

∈

∈

∈

⋅

⋅⋅⋅−⋅⋅⋅

⋅⋅

+

+⋅

−⋅

=

=+=

odg

NEodgodgNEodgodg

USTR

USTR

odg

skkk

skkk

sk

Vkkk

skkk

sk

Vkkk

skkk

skkk

sk

Vk

Vkkk

IMPVUTVV

ZAPŠTw

ZAPŠTwIZAPŠTwZAPŠTwIZAPŠTw

ZAPŠTw

ZAPŠTw

IIZAPŠTw

RAVRAVRAV

kjer je

ODGs - množica odgovorov

NEODGs - množica neodgovorov

USTRs - množica ustreznih enot

2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov V naslednji tabeli je predstavljen delež enot, katerim se izvedejo mikro imputacije in delež enot (neodgovorov), pri katerih se izvedejo makro imputacije. Tabela 2.3: Število neodgovorov in deleži glede na način imputacije mesec jan.07 feb.07 mar.07 apr.07 maj.07 jun.07 jul.07 avg.07 sep.07 okt.07 nov.07 dec.07

Št. Neodgovorov 78 76 90 71 56 77 88 74 79 77 73 91Mikro imput. 44% 37% 42% 35% 34% 52% 47% 43% 47% 40% 41% 51%Makro imput. 56% 63% 58% 65% 66% 48% 53% 57% 53% 60% 59% 49%

2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora Ker je sam potek dela izredno hiter, so temu prilagojeni tudi postopki za zmanjševanje neodgovora. Prvi med njimi je uporaba anketnega studia. Po preteku roka, ki so ga imela podjetja za izpolnitev vprašalnika, se začne telefonsko vzpostavljanje stika s podjetji. Podjetja prosimo, naj takoj (po telefonu) odgovorijo na vprašalnik ali naj nam ga, izpolnjenega z



10/23



11/23

zahtevanimi odgovori, pošljejo po faksu. Ob tem pa podjetja spodbujamo k rednemu sodelovanju tudi s povratno informacijo z rezultati anket za dejavnost, v katero so uvrščena.

2.2.2 Napake pokritja Napake v zvezi s pokritjem so rezultat neskladja med ciljno populacijo in vzorčnim okvirom. Pri anketi PA-STOR so ciljna populacija podjetja, ki so razvrščena v storitveno dejavnost, to je v naslednje oddelke Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): 55, 60, 61, 62, 63.3, 64, 65, 66, 67, 70, 71, 72, 73, 74, 90 in 93.

2.2.2.1 Napake nadpokritja V tabeli 2.3 so prikazani podatki o številu ter stopnji neustreznih enot v vzorcu in okviru. Število enot, ki predstavljajo nadpokritje, lahko ločimo na tiste enote, ki so neustrezne, ker smo jih zaradi pomanjkanja informacij vključili v okvir, pa tja ne spadajo, ter na enote, ki so bile ob vključitvi v okvir še ustrezne, med letom pa so postale neustrezne (so npr. prenehale delovati, spremenile dejavnost). Tabela 2.3: Stopnja neustreznosti vzorca in okvira jan.07 feb.07 mar.07 apr.07 maj.07 jun.07 jul.07 avg.07 sep.07 okt.07 nov.07 dec.07

Okvir 3934 3934 3934 4106 4106 4106 4106 4106 4106 4106 4106 4106

Vzorec 683 683 683 704 704 704 704 704 704 704 704 704

Neustrezne enote (neuteženo)

7 9 9 2 2 2 2 3 5 5 5 5

Stopnja neustreznosti (vzorec)

1% 1,3% 1,3% 0,3% 0,3% 0,3% 0,3% 0,4% 0,7% 0,7% 0,7% 0,7%

Stopnja neustreznosti (okvir) 1,5% 2,5% 2,5% 0,4% 0,5% 0,5% 0,5% 0,7% 1,0% 1,0% 1,0% 1,0%

2.2.2.2 Napaka podpokritja Ni podatkov, potrebnih za izračun stopnje podpokritja.

2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot Do napake zaradi razvrščanja pride, če smo enote, ki so sicer ustrezne za naše raziskovanje, pri določitvi vzorčnega okvira in vzorca razvrstili v napačen stratum oziroma v našem primeru v napačno skupino dejavnosti. Če se glavna dejavnost podjetja, vključenega v raziskovanje PA-STOR razlikuje od navedbe njihove dejavnosti, zabeležene na SURS-u, nam sporočijo podatek o svoji pravi glavni dejavnosti, zato nam za enote iz vzorca ni težko izračunati deleža napačno razvrščenih enot. Ta delež potem predstavlja oceno za delež napačno razvrščenih enot v okviru. V tabeli podajamo delež napačno razvrščenih enot za celoten vzorec. Tabela 2.4: Deleži napačno razvrščenih enot jan.07 feb.07 mar.07 apr.07 maj.07 jun.07 jul.07 avg.07 sep.07 okt.07 nov.07 dec.07

Vzorec 683 683 683 704 704 704 704 704 704 704 704 704

Ustrezne enote 636 633 632 690 684 678 676 673 667 665 664 664

Napačno razvrščene enote

2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Delež 0,3% 0,3% 0,3% 0,1% 0,1% 0.1% 0.1% 0.1% 0.1% 0.1% 0.1% 0.1%



12/23

2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja Glavni vzrok za prisotnost neustreznih enot je ta, da pri izgradnji vzorčnega okvira nismo imeli dovolj informacij o enotah, ki niso več aktivne ali opravljajo drugo dejavnost in jih zato ne bi smeli vključiti v okvir. Zato je potrebno zagotoviti čim več, čim boljših informacij o enotah, ki jih vključujemo v okvir.

2.2.3 Merske napake

2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak Vnos podatkov poteka s pomočjo programskega paketa Blaise. Tako imenovane logične kontrole (LK) predstavljajo predvsem kontrolo preverjanja ustreznosti meseca in leta, na katera se nanašajo v vprašalniku navedeni odgovori, ter preverjanje morebitnih sprememb glede dejavnosti podjetja. Kontrol ustreznosti podanih odgovorov ni mogoče izvesti zaradi narave ankete, ki zahteva kvalitativno in subjektivno oceno ekonomskega kazalnika znotraj podjetja.

2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak Glavni razlog za napačno poročanje je, da je poslani vprašalnik za preteklo obdobje in ne za tekoči mesec.

2.2.3.3 Postopanje v primeru napak Če domnevamo, da se odgovor v vprašalniku nanaša na preteklo obdobje, in ne na tekoči mesec, podjetje pokličemo in preverimo, za katero obdobje velja navedeni odgovor.

2.2.3.4 Delež urejanja podatkov Sistematičnega spremljanja števila in deleža urejanja podatkov nimamo uvedenega zaradi majhnega obsega teh napak. Ocenjujemo, da je takih enot (podjetij), ki pošljejo vprašalnik z odgovori za napačen mesec, manj kot 0,5 % na mesec.

2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak Zaradi majhnosti pojava ne predvidevamo posebnih ukrepov.



13/23

3 Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost objave meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se podatki nanašajo, in datumom objave. Točnost objave označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom objave podatkov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bila objava točna.

3.1 Pravočasnost objave

3.1.1 Pravočasnost prve objave Pravočasnost prve objave je določena kot razlika med datumom prve objave in koncem referenčnega obdobja. V tabeli prikazujemo pravočasnost prvih objav za vse mesece leta 2007 ter povprečno letno vrednost. Pravočasnost prvih objav je podana v obliki T- x, kjer je T konec referenčnega meseca, x pa število dni. Tabela 3.1: Pravočasnost prve objave

Ref. obdobje jan.07 feb.07 mar.07 apr.07 maj07 jun.07 jul.07 avg.07 sep.07 okt.07 nov.07 dec.07 Povpr.

vrednost Datum objave 25.01 23.02 27.03 25.04 25.05 26.06 24.07 28.08 25.09 24.10 26.11 21.12 Časovni zamik T-6 T-5 T-4 T-5 T-6 T-4 T-7 T-3 T-5 T-7 T-4 T-10 T-6

3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov Rezultati, objavljeni v prvi objavi so končni.

3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti Zamud ni, saj so vsi podatki objavljeni pred koncem referenčnega obdobja in v skladu z zahtevami Evropske komisije - DG ECFIN.

3.2 Točnost objave

3.2.1 Točnost prve objave Tabela 3.2: Točnost prve objave

Ref. obdobje jan.07 feb.07 mar.07 apr.07 maj07 jun.07 jul.07 avg.07 sep.07 okt.07 nov.07 dec.07 Povpr.

vrednost Datum najave 25.1 23.2 27.3 25.4 25.5 26.6 24.7 28.8 25.9 24.10 26.11 21.12

Datum objave 25.1 23.2 27.3 25.4 25.5 26.6 24.7 28.8 25.9 24.10 26.11 21.12

Časovni zamik 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav Iz zgornje tabele je razvidno, da so bili podatki objavljeni na dan napovedanih datumov, zato ukrepi za izboljšanje točnosti objav niso potrebni.



14/23

4 Dostopnost in jasnost informacij Dostopnost informacij se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, urnik objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makropodatkov, različni formati in mediji (npr. papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet). Jasnost informacij se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (vse to navadno označujemo s pojmom metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije.

4.1 Dostopnost informacij

4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov Zap. št. Kanal Uporabljeno

1 Spletna objava DA

2 Ad hoc pripravljeni podatki za uporabnike po njihovi specifikaciji DA

3 Digitalni mediji (podatki na disketah, CD-ju,....) NE 4 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci NE 6 Splošne tiskane publikacije NE 7 Tematske tiskane publikacije DA 8 Baze podatkov (npr. Arhiv družboslovnih podatkov ) NE 9 Statistično zaščiteni mikropodatki NE

4.1.2 Delež uporabljenih kanalov Za izkazovanje rezultatov je bilo uporabljenih 33 % (možnih) vrst kanalov.

4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov Zap. št. Način Uporabljeno 1.1 Spletna stran SURS DA 1.2 Spletne strani institucij slovenskega statističnega sistema NE

1.3 Baze, dosegljive preko spleta (BSP, SISTAT – PC AXIS) DA

1.4 Spletne strani mednarodnih organizacij DA 1.5 Tematske spletne strani (npr. popis 2002) NE 2.1 Pisni zahtevki NE 2.2 Telefonsko posredovanje DA 3.1 CD, diskete, diski NE 3.2 Posredovanje podatkov preko mreže (el. pošta, protokoli) DA 4.1 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5.1 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci NE 6.1 Letopis NE



15/23

6.2 Slovenija v številkah NE 6.3 Pomembnejši statistični podatki DA 7.1 Prva skrajšana objava DA 7.2 Statistične informacije NE 7.3 Rezultati raziskovanj NE

7.4 Posebne (npr. Pregled prometnih gibanj) ter priložnostne (npr. Popisi na Slovenskem 1948-1991) publikacije NE

7.5 Publikacije Eurostata DA

7.6 Publikacije ostalih mednarodnih organizacij (OECD, IMF) DA

8.1 Baze podatkov, namenjene za interno uporabo na uradu DA 8.2 Baze, dostopne tudi zunanjim uporabnikom DA

4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov Za izkazovanje podatkov je bilo uporabljenih 50 % možnih načinov.

4.2 Jasnost izkazanih informacij

4.2.1 Tiskane publikacije Kot primer izkazovanja rezultatov raziskovanj v tiskanih publikacijah navajamo primer mesečnih publikacij Prva objava – Ankete o poslovnih tendencah in mnenju potrošnikov, priponka Poslovne tendence v storitvenih dejavnostih; publikacija je na voljo na naši spletni strani na naslovu: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_poslovne.asp

4.2.1.1 Izkazani rezultati Vsi rezultati so izkazani v obliki ravnotežij. V Prvi objavi so prikazani:

kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih v Sloveniji in EU gibanje ekonomskih kazalnikov v storitvenih dejavnostih v Sloveniji gibanje ekonomskih kazalnikov v storitvenih dejavnostih v Sloveniji in EU

Rezultati so prikazani v obliki grafikonov, ki prikazujejo časovne vrste od začetka izvajanja ankete, v nekaterih primerjavah pa le podatke za zadnjih 13 mesecev. Pri primerjavah na ravni storitvenih dejavnostih skupaj so časovne vrste tudi desezonirane.

4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja V publikaciji so prikazani rezultati:

za storitvene dejavnosti skupaj.

4.2.1.3 Metapodatki Obširna metodološka pojasnila, v katerih so pojasnjeni vidiki raziskovanja (namen, enote opazovanja, zajetje, viri podatkov, definicije spremenljivk, obdelava podatkov), so uporabnikom na voljo na internetnem naslovu: http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=28. Povzetek metodoloških pojasnil je podan v uvodu tega dokumenta.

4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Taki ukrepi trenutno niso predvideni.

http://www.stat.si/tema_ekonomsko_poslovne.asp




16/23

4.2.2 Spletna objava Spletna objava je sestavljena iz: Prve objave: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_poslovne.asp in hkratne objave v podatkovnem portalu SI-STAT:

http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/20_trgovina/20121_tend_storitve/20121_tend_storitve.asp Prva objava vsebuje rezultate vseh anket o poslovnih tendencah in mnenju potrošnikov. V komentarju je povzeto gibanje kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih, omejitvenih dejavnikov in ostalih kazalnikov, katerih vrednosti so se v posameznem mesecu pomembneje spremenile. Objava vsebuje tudi grafikon kazalnika gospodarske klime (njegov sestavni del je tudi kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih) in priponke - Poslovne tendence v storitvenih dejavnostih, Slovenija, mesec, leto.

4.2.2.1 Izkazani rezultati Vsi rezultati so izkazani v obliki ravnotežij. V Prvi objavi so prikazani:

kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih v Sloveniji in EU gibanje ekonomskih kazalnikov v storitvenih dejavnostih v Sloveniji gibanje ekonomskih kazalnikov v storitvenih dejavnostih v Sloveniji in EU

Rezultati so prikazani v obliki grafikonov, ki prikazujejo časovne vrste od začetka izvajanja ankete, v nekaterih primerjavah pa le podatke za zadnjih 13 mesecev. Pri primerjavah na ravni storitvene dejavnosti skupaj so časovne vrste tudi desezonirane.

4.2.2.2 Nivo izkazovanja Pri Prvi objavi je raven izkazovanja storitvena dejavnost (total), pri objavi v SI-STAT-u pa SKD.

4.2.2.3 Metapodatki V okviru podatkovnega portala SI-STAT so uporabnikom na voljo trije sklopi metapodatkov: • Informacije (te vsebujejo podatke o merski enoti, kontaktni osebi, datumu zadnje objave,

avtorskih pravicah in viru podatkov). • Opombe (te vsebujejo informacije o posameznih časovnih vrstah, ekonomskih kazalnikih,

podatkih po mesecih, ki uporabnika opozarjajo na morebitne posebnosti in spremembe v časovni vrsti).

• Metodološka pojasnila (v obliki, kot so na voljo na internetnem naslovu: http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=28 )

4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov trenutno niso predvideni.

4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov V ostalih primerih izkazovanja podatkov gre večinoma za podatke, ki so izkazani po prej opisanih načinih izkazovanja, a so pripravljeni na željo uporabnika. Uporabniki v takih primerih svoje potrebe po podatkih izrazijo po telefonu, faksu, elektronski pošti, navadni pošti, zahtevane podatke pa jim pripravi nosilec raziskovanja.

http://www.stat.si/tema_ekonomsko_poslovne.asp




17/23

5 Primerljivost statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih.

5.1 Časovna primerljivost

5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst Rezultati ankete o poslovnih tendencah v storitvenih dejavnostih so dostopni od aprila 2002. Do konca leta 2007 je dolžina časovnih vrst 69 mesecev ali 5 let in 9 mesecev.

5.1.2 Prelomi v časovni vrsti Prelomov časovnih vrst nismo zaznali.

5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost Dejavnik, ki vpliva na časovno primerljivost, je gotovo tudi relativno pospešen način zbiranja podatkov. Sodelujoči v anketi odgovarjajo na vprašanja med 1. in 15. dnem v mesecu za tekoči mesec in v takrat, ko odgovarjajo, pogosto še ne vedo, v katero smer se bo posamezni kazalnik odklonil.

5.2 Krajevna primerljivost

5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema Za države članice EU je primerljivost metodologije zagotovljena v okviru Harmoniziranega programa anket o poslovnih tendencah in mnenju potrošnikov, ki ga oblikuje Evropska komisija – DG ECFIN, ki temelji na dogovoru partnerjev (partners agreement). V okviru programa so opredeljena področja opazovanja, vprašalniki, periodika in roki objav. Vsi sodelujoči v programu smo dolžni spoštovati njegova priporočila.

5.3 Desezoniranje Desezonirane vrednosti so vrednosti, pri katerih je izključen vpliv sezone, vsebujejo pa trend in naključno komponento. Podatki so desezonirani zaradi primerljivosti v različnih časovnih obdobjih, ki vsebujejo različne sezonske vplive. Pri desezoniranju smo uporabili program TRAMO/SEATS, ki se nahaja v vmesniku Demetra. Program TRAMO/SEATS temelji na modelih ARIMA. Desezonirane časovne vrste: poslovni položaj, povpraševanje, pričakovano povpraševanje, zaposlovanje, pričakovano zaposlovanje in kazalnik zaupanja. Pri oblikovanju modelov je bilo upoštevano obdobje od aprila 2002 do januarja 2007, razen pri časovni vrsti pričakovane prodajne cene, v kateri je bilo upoštevano obdobje od januarja 2003 do januarja 2007. Pri časovni vrsti pričakovane prodajne cene sezonska komponenta ni prisotna. Časovne vrste smo desezonirali direktno. Vplivi delovnih dni, velike noči in slovenskih praznikov pri teh časovnih vrstah niso statistično značilno različni od nič, zato jih pri desezoniranju nismo upoštevali. Oblikovani modeli se preverijo enkrat na leto. Med letom se spremenijo takrat, ko kakovost desezoniranja ni več primerna, to pa pokažejo statistike, ki merijo kakovost desezoniranja. V primerjavi z letom 2006 se modeli niso spremenili pri nobeni časovni vrsti.

6 Skladnost Skladnost pri statistikah ugotavlja njihovo primernost za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike.

6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki

6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov Začasnih podatkov ne objavljamo.

6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki Glej 6.1.1.

6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki Glej 6.1.1.

6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja

6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja Rezultati ankete o poslovnih tendencah v storitvenih dejavnostih so kvalitativni in podani v obliki ravnotežja. Za primerjavo smo vzeli mesečno raziskovanje o prihodku od prodaje in kazalnik zaupanja. Zaradi različne narave podatkov razlike pri primerjavah med rezultati enega in drugega raziskovanja niso podane, temveč so rezultati prikazani le grafično.

6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki Primerjali smo kazalnik povpraševanja in originalni indeks obsega prihodka v gostinstvu (55).

55 Gostinstvo

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

ravn

otež

je

0

20

40

60

80

100

120

140

inde

ks

povpraševanje originalni indeks obsega prihodka v gostinstvu

Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon: (01) 241 51 00; telefaks: (01) 241 53 44; e-pošta: [email protected]; www.stat.si Identifikacijska št. za DDV: SI97093726; MŠ: 5022932

18/23

Analizirali smo celotno časovno obdobje, to je od začetka izvajanja ankete, to je od aprila 2002, do konca leta 2007. Primarjava s kazalnikom povpraševanja je pokazala najvišje korelacije, vendar smo časovno vrsto zamaknili za 1 mesec in dobili korelacijski koeficient 0,66. Če vzamemo krajše obdobje, in sicer od januarja 2003, pa je korelacija že višja (0,8). Primerjava med kazalnikom zaupanja in originalnim indeksom nominalnega prihodka za dejavnost potovalnih in turističnih organizacij (63.3)

63.3 Storitve potovalnih in turističnih organizacij

-40

-20

0

20

40

60

80

100

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

ravn

otež

je

0

50

100

150

200

250

300

inde

ks

kazalnik zaupanja originalni indeks nominalnega prihodka v "63.3"

Analizirali smo obdobje od aprila 2002 do konca leta 2007. Najboljša korelacija je bila korelacija s kazalnikom zaupanja (0,7), ko smo časovno vrsto zamaknili za en mesec. Če zajamemo obdobje od januarja 2004 do konca leta 2007, je korelacija 0,8. Ker je zajem dejavnosti v totalu pri kvalitativnih statistikah drugačen kot v totalu pri kvantitativnih statistikah, so smiselne primerjave po posameznih dejavnostih.

6.2.3 Razlogi za večja odstopanja Raziskovanji se razlikujeta po metodologiji, saj je PA-STOR kvalitativno raziskovanje, s katerim spremljamo mnenja direktorjev o posameznih ekonomskih kazalnikih znotraj podjetja, medtem ko je raziskovanje STOR/M in GO/M kvantitativno raziskovanje, s katerim spremljamo vrednostne spremenljivke.



19/23



20/23

7 Stroški in obremenitve Stroški in obremenjevanje anketiranih oseb oz. poslovnih subjektov niso dejanske razsežnosti kakovosti. So pa pomemben vidik ocene kakovosti v tem smislu, da na kakovost statistik ne moremo gledati kot na absolutno dejstvo in pri tem ne upoštevati drugih posledic za družbo.

7.1 Stroški raziskovanja s strani urada Stroški za raziskovanje na Statističnem uradu Materialni stroški (EUR) Število porabljenih delovnih ur Stroški skupaj (EUR)

6.413 1.950 25.025 Stroški raziskovanja se nanašajo na obdobje maj 2007 - april 2008, ki je opredeljeno s strani Evropske komisije– DG ECFIN, ki sofinancira izvajanje ankete v 28,9 %. Glede na to je potrebno vsako leto v okviru dokumentacije natančno navesti vse predvidene stroške, ki bodo nastali pri raziskovanju. Na koncu obdobja, na katero se financiranje nanaša, mora finančna služba Statističnega urada izdelati končno finančno poročilo, ki ne sme presegati načrtovanih stroškov. Iz poročila morajo biti razvidni tako stroški materiala in opreme kot tudi administrativni stroški ter stroški dela.

7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot Obremenitev poročevalskih enot je minimalna, saj je vprašalnik mnenjski z vnaprej podanimi odgovori, priložena pa mu je tudi ovojnica za oddajo izpolnjenega anketnega vprašalnika. Izpolnjevanje vprašalnika traja v povprečju 5 minut (ta čas je bil ocenjen na podlagi telefonskega anketiranja podjetij, ki do določenega datuma niso odgovorila). Število odgovorjenih vprašalnikov poročevalskih enot v 2007

Število vprašalnikov na enoto poročanja

Povp. porabljen čas enote poročanja na mesec

Skupaj porabljeni čas

7.348 12 5' 612 ur 33'

7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev Analizirana anketa je mnenjska, zato tovrstni podatki drugje niso dostopni. Trenutno ne predvidevamo ukrepov za zmanjšanje obremenitev poročevalskih enot. Stroške bi bilo mogoče zmanjšati z uvedbo internetnega izpolnjevanja vprašalnikov in to bo predvidoma uvedeno v bližnji prihodnosti.



21/23

8 Priloge Priloga 1 : Kratek opis komponent kakovosti USTREZNOST statističnih konceptov Pojem 'ustreznost' se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali le-te zadovoljujejo potrebe uporabnikov.

NATANČNOST ocen Pojem 'natančnost' je definiran kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave (po zbiranju podatkov, urejanju, vstavljanju manjkajočih vrednosti, ocenjevanju itd.), in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo. PRAVOČASNOST IN TOČNOST izkazovanja Pravočasnost meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se rezultati nanašajo, in datumom izkazovanja. Točnost označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom izkazovanja rezultatov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bilo izkazovanje točno. DOSTOPNOST IN JASNOST informacij Dostopnost se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, urnik objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makro-podatkov, različni formati in mediji (papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet ...). Jasnost se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (vse to navadno označujemo s pojmom metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije. PRIMERLJIVOST statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih. SKLADNOST Skladnost pri statistikah ugotavlja njihovo primernost za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike. STROŠKI IN OBREMENITVE Stroški in obremenjevanje anketiranih oseb oz. poslovnih subjektov niso dejanske razsežnosti kakovosti. So pa pomemben vidik ocene kakovosti v tem smislu, da na kakovost statistik ne moremo gledati kot na absolutno dejstvo in pri tem ne upoštevati drugih posledic za družbo.



22/23

PRILOGA 2: Segmentacija uporabnikov 1. JAVNI SEKTOR

1.1 Državna uprava Vlada RS ministrstva organi v sestavi ministrstev upravne enote vladne službe

1.2 Lokalna samouprava občine krajevne, četrtne in vaške skupnosti

1.3 Državni zbor, državni svet 1.4 Banka Slovenije 1.5 Računsko sodišče 1.6 Zbornična združenja z obveznim članstvom

GZS, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije itd. 1.7 Slovenske ambasade v tujini

veleposlaništva RS, konzulati RS v tujini 1.8 Sodstvo in drugi organi pravosodja

sodišča državno tožilstvo državno pravobranilstvo sodni izvedenci

1.9 Drugi organi javne uprave javni zavodi javne agencije javni skladi

2. GOSPODARSKI SUBJEKTI 2.1 Gospodarski subjekti – pravne osebe

d. o. o., d. d., k. d. d., k. d. 2.2 Gospodarski subjekti – fizične osebe

s. p. 2.3 Gospodarski subjekti – raziskovanje trga in javnega mnenja (po SKD 74.130) 2.4 Odvetniki, odvetniške pisarne 2.5 Društva in društvene organizacije in zveze (nepridobitne organizacije)

društva zveze politične stranke

3. ZNANOST, RAZISKOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE 3.1 Izobraževalne ustanove

fakultete in visoke šole višje šole srednje šole osnovne šole druge izobraževalne institucije

3.2 Inštituti in druge raziskovalne ustanove javni raziskovalni zavodi ostali inštituti in R-R organizacije inštituti in raziskovalni centri v okviru univerz registrirani raziskovalci zasebni raziskovalci

3.3 Knjižnice NUK univerzitetne in visokošolske knjižnice šolske knjižnice splošne knjižnice



23/23

specialne knjižnice 3.4 Dodiplomski in podiplomski študenti 3.5 Dijaki, osnovnošolci

4. SPLOŠNA JAVNOST 4.1 Fizične osebe

5. MEDIJI 5.1 Radijske hiše

nacionalne radijske postaje komercialne radijske postaje kokalne nekomercialne radijske postaje in študentske radijske postaje

5.2 Televizijske hiše nacionalna televizijska hiša komercialne televizijske hiše oz. programi lokalni televizijski programi

5.3 Tiskani mediji dnevni časopisi tedniki in regionalni časopisi časopisi društev

5.4 Spletni mediji spletni portali spletni časopisi

5.5 Slovenska tiskovna agencija (STA) 5.6 Drugo

6. TUJI UPORABNIKI 6.1 Eurostat 6.2 Druge mednarodne organizacije naddržavne narave

v okviru EU (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament; Evropska centralna banka) Mednarodne medvladne organizacije (OZN in organizacije znotraj sistema OZN (ILO,

IMF, UNESCO itd.) 6.3 Statistični uradi drugih držav

statistični uradi evropskih držav statistični uradi neevropskih držav

6.4 Javni sektor iz tujine vladne institucije tujih držav tuja zbornična združenja z obveznim članstvom

6.5 Raziskovalni inštituti, izobraževalne ustanove in tuji študenti raziskovalni inštituti in druge podobne ustanove izobraževalne ustanove tuji študentje (podiplomski in dodiplomski) tuji raziskovalci tuje knjižnice

6.6 Gospodarski subjekti iz tujine tuji gospodarski subjekti – pravne in fizične osebe

6.7 Ambasade, konzularna predstavništva in veleposlaništva tujih držav v Sloveniji 6.8 Tuji mediji 6.9 Tujina - drugo

nepridobitne organizacije iz tujine mednarodna interesna združenja (UNIDO) tuje fizične osebe

7. NOTRANJI UPORABNIKI 7.1 nacionalni računi 7.2 regionalne statistike 7.3 strukturna statistika podjetij

Documents

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI...• 90 - Dejavnosti javne higiene • 93 - Druge storitvene dejavnosti Vzorec podjetij je bil oblikovan na podlagi dveh meril: • razvrstitve storitvenega