1

december 2020

december 2020 brezplačno

04/2020Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore

Srečno in zdravo 2021!

2

3 Aktualno

17 Zgodilo se je

21 O delu društev

26 Znan obraz

28 Zanimivosti

31 Živimo zdravo

32 Dogajanje v Domu Lipa

33 Duhovne strani

35 Srebrne niti

39 Utrinki iz osnovne šole in vrtca

48 Koledar dogodkov

k a z a l o

KOLOFON

OBČINA ŠTORECesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTOREE: obcina@store.siT: 03/780 38 40www.store.si

Uradne ure in uradne ure po telefonu:ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00četrtek: odprta samo sprejemna pisarnapetek: od 9.00 do 13.00

Uradne ure župana Mirana Jurkoška:ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00sreda: od 15.00 do 17.00

KRAJEVNA SKUPNOST SVETINASvetina 6, 3220 ŠTORET: 00/780 38 40

Uradne ure krajevne skupnosti Svetina:po predhodnem dogovoru na T: 031 426 869 (Marko Preložnik)

Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le-to potrebno.

Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: obcina@store.si, store.obcina@gmail.com.Zaradi predvidenega izida naslednje številke v marcu 2021 pričakujemo vaše prispevke do 15. februarja 2021.

Odgovorna urednica: Ivanka Tofant

Prispevke lektorirala: Mojca Rožman

Uredniški odbor: Rosvita JagerMojca RožmanCvetka ŠusterIvanka TofantDušan Volavšek

Foto naslovnice: Rosvita Jager

Foto zadnja stran: Rosvita Jager

Prispevke zbrala: Nena Kopinšek

Priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o.Lava 7b, Celje

Štorski občan izhaja v nakladi 1750 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost.

3

december 2020

Spoštovani občanke in občani!Življenje nam vsak dan prinese kakšno presenečenje. Leto 2020 je vsekakor dokaz za to. Presenečenj nam to leto res ni manjkalo in to takšnih, ki se bodo še dolgo pisala v zgodovinske knjige. Vem, da so ti časi za marsikoga težki bodisi v ekonomskem smislu ali osebno. Ker za dežjem vedno posije sonce, verjamem, da bodo tudi ti težki časi minili. Če izvzamemo izzive, ki nam jih je prinesel koronavirus, smo lahko kot lokalna skup-nost z bilanco leta, ki se zaključuje, zadovoljni. Zaključili smo z izgradnjo športnega igrišča pri OŠ Štore, obnovili kanalizacijo in cesto v Ulici Karla Vovka, rekonstruirali cesto v Kompolah (Ocvirk–Kvasek), zgradili del kanalizacije ter rekonstruirali cesto s pločnikom in stojnimi mesti za javno razsvetljavo v spodnjih Štorah (od Opeke do mostu), delno obnovili prostore društev v Udarniški ulici, namestili sedem dostop-kovnih točk za WI–FI, na Svetini postavili drogove javne razsvetljave, pomagali pri obnovi fasade na cerkvi sv. Križa, veliko vlagali v sanacije cest po neurjih itd. Pripravljen je tudi proračun za leto 2021, ki je v veliki meri zgodovinski za Štore, saj načrtujemo kar nekaj velikih investicij. Največja med njimi in nasploh največja investicija do sedaj je gradnja športne dvorane Štore, sledi izgradnja kanalizacij na odsekih spodnje Štore, Draga in Opoka, ureditev knjižnice z občinskimi prostori, rekonstrukcija ceste Prožinska vas –Zagaber in še bi lahko našteval. Spoštovani, ob koncu leta se želim zahvaliti vsem, ki pomagate graditi našo skupnost, vsem, ki prispevate k skupni dobrobiti in še posebej VELIK hvala vsem, ki na kakršen koli način delate in pomagate pri premagovanju koronavirusa. Novo leto je vedno začetek nečesa novega, zato verjamem, da bomo s skupnimi močmi premagali tudi to ter z optimiz-mom, delavnostjo in ustvarjalnostjo skupaj še naprej gradili lepo občino Štore. Vsem želim blagoslovljen božič ter mirne in vesele praznike. Preživite jih doma v krogu najbližjih. V letu 2021 pa vam želim veliko medsebojnega razumevanja, veselih trenutkov in sreče, predvsem pa zdravja.

Miran Jurkošek, župan

Sveti večer. Tako enak vsem prejšnjim, pa letos vendarle tako drugačen od vseh! Naše potovanje brez razdalje in časa je potovanje od nevednosti k spoznanju. Tako sta na sveti večer potovala tudi Marija in Jožef: z zaupanjem in neomajno vero.

Novo leto. Tako enako vsem prejšnjim, pa letos vendarle tako drugačno od vseh! Vsako leto smo si rutinsko želeli zdravja, sreče, miru, prijateljskih objemov, dobre volje. Tudi letos si bomo izrekali voščila s takšnimi željami. Ver-jetno v drugačni obliki, mogoče malo manj osebno, a z globljim razmislekom, kaj nam te vrednote pomenijo. Naj v prihajajočem letu 2021 dobijo še večjo moč.

Odbor za izdajo časopisa

Vsaka beseda, vsak pogled,vsako dejanje in vsak nasmeh

lahko prinese srečo drugim ljudem.Vsak trenutek je lahko nov začetek.

Velika upanja ustvarjajo velike ljudi,zato pojdimo radostno naproti novemu letu 2021.

Naj se Vam in Vašim najdražjimuresničijo mnoga pričakovanja in naj bo zdravje Vaš sopotnik.

Vesel božič in vse dobro v 2021 vam želijoobčinska uprava, občinski svet Občine Štore in svet KS Svetina

4

AKTUALNO

POSEBNI POGOJI DELOVANJA V ČASU EPIDEMIJE vZdravstveni postaji Štore

Spoštovani!

Glede na zaostrene epidemiološke razmere, ki nas vodijo v varno delo, je vstop v Zdravstveno postajo Štore mogoč za bolnike, ki so se predhodno naročili na pregled, le skozi glavni vhod. Paciente ob naročeni uri sprejme medicinska sestra, ki pred vstopom opravi triažo pacientov. Na preglede prihajajte točno in v zdravstveno postajo vstopajte največ 15 minut pred terminom.

POKLIČITE NAS ALI NAM PIŠITEBolnike prosimo, da se o zdravstvenih težavah posvetujejo preko telefona ali po e- pošti s svojim izbranim ali nadomestnim zdravnikom (ambulantni e-naslov), ki jim bo podal vsa potrebna navodila za zdravstveno oskrbo.

V ZP Štore smo dosegljivi od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 ter od 13.30 do 19.30 na telefonski št. informacij ZP Štore: 03 780 23 10, pokličete pa nas lahko tudi direktno v posamezne ambulante.

ORDINACIJSKI ČASIAktualni ordinacijski časi vseh ambulant (tudi zobozdravstvene ambulante in nevrofizioterapije) so objavljeni na spletni strani (izjeme so v primeru odsotnosti zdravnika):https://www.zd-celje.si/si/zp-store/.

KAJ V NUJNIH PRIMERIH?Bolniki naj se v nujnih primerih obrnejo na URGENTNI CENTER CELJE(pon - ned: 0.00 - 24.00) na tel.: 03 423 30 79.V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožajočega stanja pokličite 112.

PRIPOROČAMO VAMTudi v zimski sezoni poskrbite za zdrav življenjski slog - vzdržujte dobro telesno kondicijo, uživajte uravnoteženo prehrano in si privoščite dovolj spanca, tako boste kar najbolje okrepili svoj imunski sistem.

Hvala za razumevanje in upoštevanje navodil. Ostanite zdravi!

Sanja Bulatović, dr.med., spec. družinske med. vodja Zdravstvene postaje Štore

Aktualne informacije:https://www.zd-celje.si/si/zp-store/

5

december 2020

Povzetek zapisnika10. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠTORE,

ki je bila v sredo, 21. oktobra 2020, ob 15.30 v Kulturnem domu Štore, Cesta XIV. divizije 29, Štore

DNEVNI RED 10. SEJE:

1. Potrditev zapisnika 9. redne seje občinskega

sveta.

2. Imenovanje novega člana nadzornega odbora

občine Štore.

3. Imenovanje članov:

a) nadzornega sveta v družbi Simbio d.o.o.;

b) nadzornega sveta v družbi Vodovod – kana-

lizacija d.o.o.;

c) sveta zavoda Celjskih lekarn;

d) sveta zavoda Zdravstvenega doma Celje;

e) sveta zavoda Osnovne šole Štore.

4. Dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premo-

ženjem občine Štore za leto 2020.

5. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna za leto

2020.

6. Predlog Odloka o 2. rebalansu proračuna občine

Štore za leto 2020.

7. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o

kategorizaciji občinskih cest v občini Štore – hitri

postopek.

8. Določitev statusa grajenega javnega dobra lo-

kalnega pomena.

9. Pobude in vprašanja.

Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik svoje 9. redne seje z dne 28. 5. 2020. Ker je članica nadzornega odbora Lucija Polak podala odstopno izjavo, je občinski svet ugotovil, da ji je prenehal mandat, za preostanek mandata pa je za člana nadzornega odbora občine Štore imenoval mag. Dušana Kraglja.

Na 10. redni seji je občinski svet občine Štore kot pred-stavnika Občine Štore v nadzornem svetu družbe SIM-BIO d.o.o. predlagal Gorana Blatnjaka, kot predstavnika Občine Štore v nadzornem svetu družbe VODOVOD – KANALIZACIJA d.o.o. pa je skupščini družbe predlagal Marjana Doberška. V svet zavoda Celjske lekarne je za predstavnika občine kot soustanoviteljice imenoval Si-mona Krofliča. Za predstavnika ustanoviteljic občin Voj-nik, Štore in Dobrna v svetu zavoda Zdravstveni dom Celje je imenoval Primoža Kalužo. Za člane sveta javnega zavoda Osnovne šole Štore pa je občinski svet imenoval naslednje predstavnike ustanoviteljice: Mitjo Oberžana, Andrejo Videc in Majo Godec.

Na tej seji je občinski svet dopolnil načrt ravnanja s stvar-nim premoženjem občine Štore za leto 2020, tako da je v načrt razpolaganja z zemljišči vključil zemljišče s parc. št. 1403/2, k.o. Teharje.

Seznanil se je s polletnim izvrševanjem proračuna za leto 2020 in sprejel Odlok o 2. rebalansu proračuna občine Štore za leto 2020.

Spremenil in dopolnil je Odlok o kategorizaciji občinskih cest v očini Štore ter določil status grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nekaterih nepremičninah, ki so v zemljiški knjigi vpisane kot last občine Štore.

6

AKTUALNO

Povzetek zapisnika11. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠTORE,

ki je bila v četrtek, 26. novembra 2020, ob 15.30 v Kulturnem domu Štore, Cesta XIV. divizije 29, Štore

DNEVNI RED 11. SEJE:

1. Potrditev zapisnika 10. redne seje občinskega

sveta.

2. Odlok o proračunu občine Štore za leto 2021 –

prva obravnava.

3. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine

Štore za leto 2021.

4. Sklep o načinu financiranja političnih strank iz

proračuna občine Štore 2020–2022.

5. Dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premo-

ženjem občine Štore za leto 2020.

6. Ukinitev statusa grajenega javnega dobra lokal-

nega pomena.

7. Pobude in vprašanja.

Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik svoje 10.

redne seje z dne 21. 10. 2020. Na 11. redni seji dne 26.

11. 2020 je sprejel Odlok o proračunu občine Štore za

leto 2021 v prvi obravnavi in ga dal v javno razpravo.

Skupaj s proračunom je sprejel Načrt ravnanja s stvarnim

premoženjem občine Štore za leto 2021.

Sprejel je tudi sklep o načinu financiranja političnih strank

iz proračuna občine Štore v mandatnem obdobju 2018–

2022, v skladu s katerim političnim strankam, ki so kan-

didirale kandidate oziroma kandidatke na zadnjih volitvah

v občinski svet in ki so dobile najmanj polovico števila

glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega

sveta, pripada mesečno 0,30 EUR na glas volivca, ki je

veljavno glasoval za posamezno politično stranko.

Financiranje političnih strank se tako do konca tega man-

datnega obdobja izvede po naslednjem razdelilniku:

Politična

stranka

na LV 2018

št. glasov na leto

SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

611 2.199,60 EUR

SD – SOCIALNI DEMOKRATI

271 975,60 EUR

DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE

175 630,00 EUR

SNS – SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA

122 439,20 EUR

NSi – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI

109 392,40 EUR

ZDM – STRANKA ZA DELOVNA MESTA

99 356,40 EUR

SKUPAJ 4.993,20 EUR

Občinski svet občine Štore je na svoji 11. seji sprejel sklep o dopolnitvi načrta ravnanja s stvarnim premožen-jem občine Štore za leto 2020, tako da je v načrt razpo-laganja z zemljišči za leto 2020 vključil parcelo 1154 in parcelo 1160/2, obe v k.o. Teharje. Pri nepremičnini s parcelno št. 1140, k.o. Teharje, je ukinil statusa grajene-ga javnega dobra lokalnega pomena.Gre namreč za parcelo z občinsko stavbo na Cesti

XIV. divizije 15, Štore, ki jo Občina Štore prodaja (več

na spletni strani pod Razpisi → Ostali razpisi).

Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni strani www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občin-ski svet.

7

december 2020

Zimska služba 2020/21Zimska služba se bo izvajala pod enotnimi pogoji. S svojim delom prične na glavnih cestah (kjer so avtobusne proge), ko zapade 10 cm snega, na vseh drugih pa takrat, ko zapade 15 cm snega.

PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA OBČINSKE CESTE PO BCP-JU1. prioriteta (pomembnejše lokalne ceste)Cesta je prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ KOT 10 CM SNEGA, aktivnosti pluženja in posipanja pa se sprožijo takoj, ko začne snežiti. Možna je začasna ustavitev prometa do dveh ur pri obilnem in trajnem sneženju, medtem ko je v času pluženja omogočeno odvijanje prometa z uporabo verig. (Prevoznost ceste od 5. do 22. ure.)

VELJA SAMO ZA:- ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE);- KOMPOLE-OPOKA;- PROSENIŠKO-OGOREVC;- ZAGRAD-POLULE-ZVODNO-

ZGORNJE PEČOVJE-ŠTORE.

2. prioriteta (ostale lokalne ceste)Aktivnosti pluženja in posipavanja se pričnejo takoj po usposobitvi cest 1. prioritete. Velja, da je cesta prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne zaustavitve prometa so možne MED 22. IN 5. URO TER OB DELA PROSTIH DNEVIH. Promet se odvija z uporabo verig.

VELJA ZA LOKALNE CESTE:- CESTA SKOZI ŽELEZARNO;- SVETINA-KANJUCE-SELO-

ŠENTRUPERT;- DOM NA SVETINI;- LAŠKA VAS (OD KOZOLCA DO

KAPELE ZAKELŠEK);- MOSTE-ZAGABER-MEJA Z

OBČINO ŠENTJUR-HRUŠEVEC;- LIPA-ZDRAVSTVENI DOM-

SKOZI ULICO KARLA VOVKA DO KRIŽIŠČA S CESTO NA PEČOVJE;

- JAVORNIK-GLAŽUTA-SAMO DO DOMAČIJE ZAJC;

- PROŽINSKA VAS-VRBNO-OGOREVC;

- PEČOVJE.

3. prioriteta (javne poti, parkirišča)Posipavanje poledice se začne takoj, ko se zazna pojav. Ceste se plužijo, dokler je mogoče z običajnimi plužnimi sred-stvi, potem se le-te zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim razmeram ustrezno. Odvijanje prometa je možno z uporabo verig.

VELJA ZA CESTE:• KRESNIKE:- celotno območje,• OGOREVC:- naselje Ogorevc,• DRAGA:- most-Draga-Križ,- Jazbec-Zagorc ter mimo večstano-

vanjskega objekta,• ŠTORE:- Vrtna ulica,- Razgledna ulica,- Kovinarska ulica,- Udarniška ulica,- Ulica XIV. divizije – spodnje Štore,- Železarska cesta,• KOMPOLE:- Gorica,- mimo Špulcar-Gajšek,- mimo Renčlja,- Vrhovšek-križišče Furlani,• PROŽINSKA VAS:- Straža-Žekovca,- Teržan-Oset,- Loke,• ŠENTJANŽ:- odcep do domačije Mastnak,- odcep do domačije Zupanc-Novak,- odcep do domačije Štarkl,- odcep do domačije Tovornik-Anclin,- odcep Žarovišče,- odcep Vreča,- odcep ob Žekovskem potoku,• LAŠKA VAS:- odcep mimo domačije Brecelj,• PEČOVJE:- odcep Jurkošek, - odcep vodohram Doberšek,- odcep Romih,- odcep Čanžek,• SVETLI DOL:- odcep do domačije Kapel,- odcep Zalonka,• KANJUCE:- odcep Lešje kapela-Klepej,- odcep Slatina,- odcep Veliki vrh,• JAVORNIK:- odcep Javoršek,

- odcep Gradišnik,- odcep Mrzla planina,- odcep Vodruž-Kozarica-Slemene-

-Javornik,• SVETINA:- odcep Ravnine, - odcep mimo Frece.

4. prioritetaV zimskem času se ceste ne vzdržujejo in se z zapadlim snegom zaprejo za ves promet.

Zakonske podlage:- Odlok o občinskih cestah (Ur. list

RS, št. 102/99) in- Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del

na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS, št. 62/98, 110/02).

Prav tako se ne sme puščati na cesti ali metati na cesto snega ali kakršnihkoli predmetov, po cesti razsipati sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto. Zakonska podlaga:- 12. točka 2. odstavka 44. člena

Odloka o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 102/99).

KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE SE BODO ČISTILE:- parkirišče pri Osnovni šoli Štore;- parkirišče pri podružnični šoli

Kompole;- parkirišče v spodnjih Štorah nasproti

občinske stavbe.

Zimska služba se bo izvajala kot v preteklih letih, za vse morebitne intervencije se lahko obrnete na kontaktni osebi: BRANKO MLAKAR, tel.: 041/720-549 in VINKO HORJAK, tel.: 051/650-114.

OPOZARJAMO, da tudi pri klicih upoštevate prioritete, ki so objavljene zgoraj!

Poudarjamo tudi, da se HIŠNI PRIKLJUČKI in odseki cest, kjer ni stanovalcev, NE PLUŽIJO!

Miran Jurkošek, župan občine Štore

8

AKTUALNO

Zaključena izgradnja športnega igrišča pri Osnovni šoli ŠtoreObčina je v mesecu juliju 2020 z izbranim izvajalcem, to je podjetje INTERSTAR d.o.o. iz Štor, podpisala gradbeno po-godbo za izvedbo projekta »ŠPORTNO IGRIŠČE NA LIPI – pri Osnovni šoli Štore«. Pogodbena vrednost gradbenih del je znašala 359.704,86 EUR z DDV. Izvajalec je z deli pričel meseca julija in jih tudi že zaključil.

Investicija vključuje stroške izvedbe gradbeno obrtniških del in ureditev okolice. Tako je zgrajeno igrišče za mali nogomet na umetni travi, igrišče za odbojko in košarko na poliuretanski podlagi ter atletska steza okoli igrišča za mali nogomet. Gre za skupaj dobrih 3000 m2 urejenih športnih površin.

9

december 2020

Poleg lastnega financiranja iz proračuna občine Štore je pro-jekt finančno podprla Fundacija za šport iz naslova javnega razpisa za sofinanciranje gradnje športnih objektov, po ka-terem si je občina zagotovila nepovratna sredstva v višini 65.000 EUR.

Občina je v tem letu za ta namen koristila tudi nepovratna in povratna sredstva Ministrstva za gospodarski razvoj in tehno-logijo iz naslova 23. člena ZFO-1 v skupni višini 140.850 EUR.

Pri Osnovni šoli Štore do sedaj ni bilo razpoložljivih ustrez-nih površin za izvajanje športne vzgoje osnovnošolcev in za izvajanje druge organizirane športne vadbe ter za rekreacijo mladine in starejših. Z izvedbo te investicije se bo naslednje leto, ko je predvideno rušenje obstoječih telovadnic in gradnja nove športne dvorane, tudi lažje izvajal pouk športa.

S pridobitvijo športnih površin v naravi se bodo izboljšali po-goji za razvoj športno-družbenih aktivnosti, povečanje mož-nosti zaposlovanja in športnega turizma.

Občinska uprava

10

AKTUALNO

Vandalizem brez besed

Obnovljena cesta v KompolahLepe jesenske dni letošnjega leta smo izkoristili za izvedbo še ene prepotrebne investicije v naši občini. Pogodbena vred-nost projekta z uradnim nazivom »Rekonstrukcija ceste Kom-pole – del JP 912111 (Ocvirk–Kvasek) z ureditvijo parkirišča pri igrišču Kompole« znaša 116.931 EUR z DDV.

Staro dotrajano cesto je izvajalec del, to je PGP GRAD d.o.o., odstranil ter pripravil podlago in asfaltiral novo cesto v širini 3,5 m in dolžini 700 m. S tem so odpravljene večletne teža-ve z zadrževanjem vode na cestišču in hkrati omogočen lažji dostop do manjšega zaselka v Kompolah.

11

december 2020

Prvi del investicije, to je izgradnja ceste, je zaključen, ureditev parkirišča pri »Gajski hosti« pa nas še čaka in ga bomo, v kolikor bodo to dopuščale vremenske razmere, uredili v zim-skem času. Za izvedbo tega dela je namreč predhodno potrebno položiti manjkajoč kanalizacijski vod za del hiš v Kompolah, ki še ni priključen na javno kanalizacijsko omrežje.

Občinska uprava

Urejen tudi del ceste v spodnjih Štorah

Zaradi povečanih potreb po dodatni električni energiji v nekate-rih gospodarskih družbah, ki delujejo znotraj »stare železarne«, je podjetje Petrol d.d. izvedlo gradnjo novega elektroenerget-skega kablovoda. Hkrati s tem je občina zgradila del kanaliza-cijskega omrežja, v sklopu katerega je bilo izvedeno obsežno podvrtavanje pod Voglajno. Ker je bil obseg položenih kana-lov zelo velik, je bilo potrebno v celotni dolžini od železnice pri Opeki do mostu pri podjetju Valji obnoviti tudi cestišče. Novo cestišče je obnovljeno v širini 5 m. V sklopu ureditve sta bila urejena tudi pločnik in stojna mesta za javno razsvetljavo. Vred-nost investicije je skupaj znašala 96.000 EUR. S to investicijo smo zelo pripomogli k zmanjšanju prometne-ga nereda, ki je vladal na tem območju, hkrati pa povečali prometno varnost vseh udeležencev v prometu, predvsem pa pešcev.

Občinska uprava

V teh nepredvidljivih časih, ko se ljudje znajdejo v raznih stiskah zaradi trenutnega Covida in posledično izgube službe, se je marsikomu spremenilo tudi življenje, zato pride občasno še kako prav topel obrok malice, za ka-tero poskrbi in jo podari Storkom Tuli d.o.o. Slednji s svojo dobrodelnostjo že kar nekaj let našim občanom mesečno podarja bloke, s katerimi lahko prosilci prev-zamejo hrano.

Veseli smo, da se dobrodelnost v našem kraju ohranja in z njo ustvarja zaupanje v pomoč sočloveku.

Verica Štante

12

Evropska unija bo sofinancirala izgradnjo manjkajočega dela javnega kanalizacijskega sistema v aglomeraciji Štore Občina Štore, Občina Vojnik in Mestna občina Celje sodeluje-mo v skupnem projektu odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Savinje, pri čemer je Mestna občina Celje nosilna občina. Vse tri občine bomo za projekt, ki je skupaj ocenjen na 11,1 milijona evrov z DDV, prejele nekaj manj kot 5,9 milijo-na evrov sredstev sofinanciranja, in sicer 4,7 milijona evrov iz EU (Evropski sklad za regionalni razvoj) ter 1,2 milijona evrov iz državnega proračuna. Projekt, ki je v občini Štore ocenjen na nekaj več kot 2,3 milijona evrov brez DDV, bo sofinan-ciran v višini malo manj kot 1 milijon evrov. Preostanek bo občina zagotovila v proračunih za naslednji dve leti.

Gre za izgradnjo več različnih posameznih odsekov kanali-zacije v vseh treh občinah v skupni dolžini 26,8 kilometra, in

AKTUALNO

sicer na območjih manjših aglomeracij, ki do sedaj še niso bile priključene na javno kanalizacijsko omrežje in čistilne na-prave.

V skladu z nacionalnimi usmeritvami smo lahko kandidirali le za izvedbo manjkajočih odsekov kanalizacije v aglomeraciji Štore, to je v aglomeraciji, ki obsega več kot 2 tisoč popu-lacijskih enot (PE). Žal ostale aglomeracije tega kriterija ne izpolnjujejo.

Na občini smo tako že v letu 2019 pridobili 5 gradbenih dovoljenj za projekte z nazivom Izgradnja manjkajoče jav-ne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v aglomeracijo Štore, podprojekti: spodnje Štore, Draga, Nad stolarno–Razgledna ulica, Opoka (Prožinska vas) in Štore–Lipa–Pečovje. Za te odseke smo z lastniki zemljišč, po ka-terih bodo potekali kanalizacijski vodi, uskladili in sklenili tudi več kot 50 služnostnih pogodb. Vsi projektni partnerji smo skupaj pripravili tudi obsežno vlogo za neposredno potrditev te operacije.

Samo v občini Štore bomo zgradili 7.182,95 metra kanali-zacijskega omrežja in nanj priključili 117 objektov ter 4 črpališča. Odpadna voda, ki se zdaj na nekaterih območjih iz pretočnih greznic nekontrolirano izliva v podtalnico in bližnje jarke oziroma vodotoke, se bo po priključitvi na kanalizacijsko omrežje čistila v čistilni napravi Celje.

V mesecu juliju je bilo za izvedbo teh investicij izvedeno javno naročilo, ki ga je na podlagi pooblastil občin izvedlo podjetje Simbio d.o.o. Najugodnejši ponudnik za vseh pet odsekov v občini Štore je bilo podjetje VOC d.o.o.. Dela se bodo izvedla v dveh letih, in sicer odseki spodnje Štore, Draga in Opoka v letu 2021, odseka Nad stolarno–Razgledna ulica ter Štore–Lipa–Pečovje pa v letu 2022.

Za varovanje okolja, ohranjanje virov pitne vode in zagota-vljanje boljših življenjskih ter sanitarnih pogojev je ta naložba nujno potrebna, novica o pridobitvi sredstev sofinanciranja pa zelo dobrodošla in vzpodbudna. Občinska uprava

13

december 2020

WIFI4EU – vzpostavljeno je brezplačno brezžično omrežje na nekaterih javnih površinah v občini Občina Štore je bila v letu 2019 ena izmed občin iz celotne Evropske unije, ki je uspešno kandidirala na razpisu WiFi4EU in je pridobila sredstva v obliki vavčerja v višini 15.000 evrov. Občina je z agencijo INEA podpisala sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za vzpostavitev Wi-Fi točk za brezplačni internet na javnih mestih. Javni poziv za zbiranje predlogov na evropskem razpisu WiFi4EU je potekal že v letu 2018, prijavo pa je oddalo kar 13.000 evropskih občin. Med izbranimi 2.800 evropskimi občinami je izvršna agencija Komisije, ki je odgovorna za izvajanje tega projekta, objavila seznam zmagovalnih občin, med katerimi je bila tudi ob-čina Štore.

Namen pobude WiFi4EU je prebivalcem in obiskovalcem omogočiti kakovosten brezplačen dostop do interneta visoke hitrosti na izbranih javnih površinah, kot so parki, trgi, knjižnice ipd. S projektom smo želeli pokriti čim večji del javnih površin občine, vendar zaradi tehničnih zahtev projekta in pretežno gričevnatega območja občine to žal marsikje ni bilo mogoče.

Izvajalec del, podjetje Ellatron d.o.o., je v mesecu novembru zaključil s tehnično izvedbo projekta. Nameščenih je bilo 18 dostopnih točk.

S tem je zagotovljeno brezplačno WIFI omrežje na naslednjih lokacijah:

Lokacija Delovanje

Gasilski dom Prožinska vas na prostem

Podružnična šola Kompole na prostem

Kulturni dom Štore na prostem in v kulturnem domu

Mercator center Štore na prostem in v prostorih knjižnice ter občine

Športni park Lipa na prostem

Zdravstveni dom Štore na prostem

Vrtec Lipa in novo igrišče pri OŠ na prostem

S sredstvi koriščenja bona EU se je financirala nabava in namestitev potrebne opreme, občina pa bo še tri leta zagotavljala vzdrževanje opreme ter krila stroške internetnih priključkov.

Če želite brezplačno omrežje uporabljati, se s svojo mobilno napravo povežite na omrežje z imenom WIFI4EU, v

naslednjem koraku pa se samo strinjate s pogoji uporabe.

Vse lokacije so označene s posebnimi nalepkami. Občinska uprava

14

Pilotni projekt Dolgotrajne oskrbe na Celjskem se zaključuje, uporabniki so zelo zadovoljni

AKTUALNO

Trenutni sistem ne pokriva vseh potreb. Ostaja pa ne-gotovost, kdaj bo dolgotrajna oskrba urejena s sistem-skim zakonom.

Zdravstveni dom Celje s partnerji Centrom za socialno delo Celje, Javnim zavodom Socio in Domom sv. Jožef že dve leti izvajajo projekt »Vzpostavitev sistemskih sto-ritev izvajanja dolgotrajne oskrbe v celjski regiji«. Projekt se financira iz Evropskega socialnega sklada in proračuna Republike Slovenije. V okviru projekta trenutno oskrbuje-jo 146 oseb, od tega 14 iz občine Štore. 88 upravičencev še čaka na izvajanje storitev. E-oskrbo (pomoč na daljavo) prejema 56 upravičencev. Oskrbovanci in njihovi svojci so zelo zadovoljni, o čemer pričajo številne pohvale.

Storitve so za uporabnike, vključene v projekt, brezplačne. Med številnimi prejetimi pohvalami uporabniki in njihovi svojci izpostavljajo veliko predanost osebja ter zelo dobro organiza-cijo dela. Veliko jim pomeni, da kljub vsem težavam, ki jih ima-jo, lahko zaradi oskrbe na domu ostajajo v domačem okolju. Povejo, da osebje prinaša v njihova življenja veliko pozitivne energije, kar je za starejše ljudi, ki so velikokrat osamljeni, iz-jemnega pomena. Takole so uporabniki izražali svoje zado-voljstvo in pohvale:

»Naša babica močno odklanja oskrbo v domu za starejše, zato je projekt, zlasti pa prijazno in požrtvovalno osebje, ki so duša tega projekta, izredno dobra rešitev. Pomaga in

olajša nam, svojcem, marsikatero tegobo, ki jo prineseta starost in bolezen.«

»Želim se zahvaliti za vse, kar ste v tem času storili zame, za vso pozornost v materialnem smislu, predvsem pa hvala vsem, ki se maksimalno trudite z dobro organiziranim de-lom. Hvala lepa vsem, ki mi lajšate bolečine in pomagate pri naporih vsakdana.«

»Vsi skupaj imamo z vašim delom zelo dobre izkušnje (in posledično tudi mnenje ter oceno). Z veliko prizadevnostjo, zanesljivostjo in doslednostjo ter prilagodljivostjo. In seve-da empatijo. Še posebej iskrena in topla hvala sestram, ne samo za izvedbo, ampak tudi za vse nasvete in priporočila.«

»Od srca se vam zahvaljujemo. V naše življenje ste nam pri-nesli veliko pozitivizma, dobre volje. Svoje delo opravljate z dušo in telesom – človeško in prijateljsko.«

»Velika hvala za nego in skrb. Zelo smo zadovoljni. Hvala za psihično pomoč in prijaznost. Vse negovalke so prijazne in zelo pridne. Hvala, ker ste z nami.«

Zaradi velikih potreb po oskrbovanju uporabnikov je Zdra-vstveni dom Celje na Ministrstvo za zdravje podal predlog o podaljšanju projekta. Dvoletni projekt, ki se je začel novem-bra 2018, bi se moral zaključiti 31. 6. 2020. Zdravstveni dom Celje je s pravočasno podano vlogo in pozitivnim odgovorom

15

december 2020

pristojnega ministrstva dosegel 6-mesečno podaljšanje. S podaljšanjem časovnega obdobja izvajanja storitev dolgotraj-ne oskrbe se tako aktivnosti v pilotnem okolju zaključujejo z 31. 12. 2020. Pri ponovni vlogi za podaljšanje obdobja izva-janja storitev dolgotrajne oskrbe Zdravstveni dom Celje žal ni bil več uspešen.

Kaj bo po zaključku pilotnega projekta z vsemi upravičenci do storitev dolgotrajne oskrbe, ki so sedaj vključeni v pilotno okolje, se v tem trenutku še ne ve.

V pilotni projekt Dolgotrajne oskrbe so se lahko vključili ob-čanke in občani občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, starejši od 18 let, ki zaradi zmanjšanih telesnih in kognitivnih spo-sobnosti v daljšem časovnem obdobju potrebujejo pomoč. Upravičencem do storitev dolgotrajne oskrbe se je zagota-vljalo izvajanje pomoči pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, storitev za ohranjanje samostojnosti, storitve psihosocialne podpore ter storitve e-oskrbe.

Predstavitveni video o projektu najdete na spletni stra-ni Zdravstvenega doma Celje, v podmeniju Dolgotrajna oskrba (https://www.zd-celje.si/si/eu-projekti/dolgotraj-na-oskrba/).

Cilj pilotnega projekta je testirati nove rešitve na področju dol-gotrajne oskrbe in omogočiti primerno dostopnost do oskrbe ter čim daljše samostojno življenje doma. Trenutno veljavna ureditev zagotavlja največji obseg pomoči tistim osebam, ki so vključene v institucionalne oblike storitev. Osebe, ki so v domačem okolju, pa so v slabšem položaju, saj nimajo do-stopa do integriranih storitev.

V Zdravstvenem domu Celje skupaj s partnerji opažamo, da trenutni sistem ne pokriva vseh potreb iz okolja, kar se kaže s čakalnimi dobami ter pomanjkanjem kadra.

Pomembna ugotovitev pri izvedbi pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi v Celju, je spoznanje, da morajo zaposleni tako iz zdra-vstvenega kot iz socialnega področja za celostno obravnavo posameznika sodelovati enakopravno, sinhrono in v dobrobit upravičenca. Le s skupnim prepletanjem znanja lahko v pri-hodnje dosežemo celostno obravnavo posameznika.

Organizacija dolgotrajne oskrbe v prihodnje mora biti takšna, da se ljudem/uporabnikom omogoči primerna dostopnost do oskrbe in čim daljša samostojnost v domačem okolju ter zagotavljanje takšne oskrbe (časovne), ki bo pomenila raz-bremenitev, oporo in podporo vseh udeleženih v njegovem domačem okolju.

Zdravstveni dom Celje

16

Tradicionalni slovenski zajtrk je nastal na pobudo slovenskih čebelarjev

AKTUALNO

Čebele oprašijo večino rastlin ter s tem zagotovijo hrano lju-dem in živalim, zato ne pretiravamo, če rečemo, da je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od čebel. Najpomembnej-še so pri opraševanju sadnega drevja, saj oprašijo kar 70–80% cvetov. Po ugotovitvah znanstvenikov točne vrednosti opraševanja, ki ga v Sloveniji brezplačno opravijo čebele, ni mogoče izračunati, ocenjeno pa je, da je ta vrednost od 15 do 30-krat večja od vseh čebeljih pridelkov skupaj! V svetu se številne države že spopadajo s problemom pomanjkanja opraševalcev in prav je, da spomnimo tudi na to, da morajo ponekod na Kitajskem za opraševanje poskrbeti ročno, Ja-ponci pa so izumili celo robotske čebele. Zavedanje o pomenu te koristoljubne žuželke je bilo zelo slabo in Čebelarska zveza Slovenije se je leta 2007 s ciljem osveščati o pomenu le-te odločila za izvajanje dobrodelno--izobraževalne akcije »En dan za zajtrk- med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih« oz. medenega zajtrka, kot ga imenujemo čebelarji. Zajtrk smo prvič izvedli 16. novem-bra 2007 (tretji petek v novembru). Ideja je bila, da čebelarji vrtcem brezplačno podarijo med in otrokom predstavijo delo čebelarja ter pomen čebel za pridelavo lokalne hrane. Čebe-larji so vrtcem in ponekod tudi osnovnim šolam podarili okrog 2000 kg medu za izvedbo medenega zajtrka. Akcija je bila vseskozi namenjena predvsem izobraževanju in osveščanju otrok o pomenu čebel za lokalno pridelavo hrane. Kljub izrednemu uspehu akcije pa smo na Čebelarski zvezi Slovenije želeli akcijo nadgraditi, jo narediti za vseslovensko, zato smo vanjo vključili tudi ostale pridelovalce slovenske hra-ne. Izhajali smo iz dejstva, da je čebela tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane: najpomembnejša naloga čebele je opraševanje, saj s tem pomembno vpliva na pride-lavo hrane za ljudi in živali, na pridobivanje različnih industrij-skih surovin, pa tudi na človekovo zdravje in druge dejavnike življenja. Tako je našo pobudo sprva podprlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kasneje tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Kmetijsko gozdar-ski zavod Slovenije, Zbornica živilskih in kmetijskih podjetij in Gospodarsko interesno združenje mlekarstva. Predlog pa je podprla tudi vlada. V letu 2011 smo medeni zajtrk nadgradili v Tradicionalni slo-venski zajtrk in medu so se pridružili še maslo, kruh, mleko in jabolko. Izvajamo ga vsako leto tretji petek v novembru in je danes eden najpomembnejših projektov Ministrstva za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano s ciljem spodbujanja lokalne samooskrbe, s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Projekt je pomemben z več vidikov, saj povezuje več sektorjev (kme-tijstvo, zdravje, okolje in izobraževanje - šolstvo), posredno pa vpliva tudi na gospodarski sektor. Prav tako na pobudo Če-belarske zveze Slovenije je leto kasneje, leta 2012, vlada tretji petek v novembru razglasila za dan slovenske hrane. Glavni cilj oziroma namen razglasitve takšnega dne je podpora slo-venskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbu-

janje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. S projektom se je povečala ozaveščenost otrok, mladine in njihovih staršev o pomenu čebel, pa tudi ohranjanje okolja za pridelavo kakovostne lokalno pridelane hrane ter pomen gi-banja in zdravega prehranjevanja. Izvajajo ga praktično v vseh šolah in vrtcih po Sloveniji. Ima velik izobraževalni pomen (ta dan so vsebine v šolah in vrtcih povezane s projektom), saj osvešča najmlajše, ki so tudi najbolj dovzetni za podane in-formacije. Anketa, izvedena v letu 2014, je pokazala, da šole in vrtci projekt ocenjujejo v več kot 98% kot zelo uspešen oz. uspešen in 92% vseh vprašanih bo projekt izvajalo tudi v prihodnje, a so vsebine pogosto vključene v delo tudi med letom. Projekt vse bolj prerašča v splošno gibanje v družbi, po katerem se zgleduje vse več evropskih držav. Anketa je pokazala tudi to, da je projekt spodbudil nakup lokalno pri-delanih živil. Slovenija je v svetu znana kot država, ki se zavzema za zaš-čito čebel – predvsem z že potrjeno pobudo za svetovni dan čebel, katere predlagatelj je bila prav Čebelarska zveza Slo-venije. Zato ni presenetljivo, da svetovni dan čebel praznu-jemo 20. maja, to je na rojstni dan slovenskega čebelarja in prvega učitelja na svetu, Antona Janše. S samo razglasitvijo pa sta Slovenija in slovensko čebelarstvo v svetu postala še bolj prepoznavna.

Če ne bomo pazili na čebele kot najpomembnejše opraševal-ke različnih rastlin, se lahko zgodi, da brez opraševanja ne bo zadostne količine hrane. Propad čebel pa pomeni uničevanje našega naravnega okolja. Prednost lokalno pridelane hrane je zagotovo njena svežina, saj je domača hrana obrana kasneje in ima kratko pot od njive do krožnika. Zato kupujmo lokalno pridelana živila vsak dan in s tem podprimo slovenskega če-belarja in kmeta!

Tanja Magdič

17

december 2020ZGODILO SE JE

“Ne le človek, tudi žival ima svoje pravice!” (geslo svetovne zveze za varstvo žival)

Vsako leto v začetku oktobra obeležimo svetovni dan varstva živali. Letos je to še posebej pomemben čas za naše obmo-čje, saj Društvo proti mučenju živali Celje (DPMŽ) praznuje 50-letnico svojega delovanja. DMPŽ Celje v svojem delova-nju pokriva bližnje in daljne občine. Dobrodelno prostovolj-no društvo DPMŽ Celje deluje s pomočjo članarin, donacij posameznikov, članov ter podjetij. Zbrana sredstva porabijo za zdravljenje, cepljenje in nakup hrane za brezdomne živali. Društvo ima tudi prostovoljce, ki delujejo tudi na terenu. Teren

je obširen, zato si želijo novih članov. Predsednik društva je Matej Videčnik, podpredsednica pa Verica Štante. Slednja si na vseh področjih zelo prizadeva, da bi za te živali pridobili kar največ sredstev in hrane. Njena aktivnost je usmerjena tudi na darovanje hrane v trgovinah, kjer so v prostorih pred vhodom v trgovino postavljene hiške in vozički za darovanje. Kar ne-kajkrat je že organizirala srečanja z znanimi osebnostmi, ki so darovali lastna sredstva za hrano živalim. Ob praznovanju 50. obletnice delovanja društva so se tokrat odzvali: glasbenica Alenka Gotar in Anže Šuštar, znanka iz resničnostnih šovov Sabina Mlakar ter njen partner Franci Prah, glasbenik Ma-tic Nareks, slikarka Dolores Ponoš, glasbenik Jože Kastelo, podžupan MOC Vladimir Ljubek in župan občine Štore Mi-ran Jurkošek. Dogodek se je zgodil pred trgovino Mercator v Štorah.

Društvo je ponosno na svoje delovanje, vendar se srečuje s pomanjkanjem sredstev in članov. To pa jih ne ustavi, da bi prenehali osveščati ljudi, da so živali potrebne naše pomoči. Čestitke in zahvala društvu ter uspešno delovanje še v naprej!

Besedilo in foto: Rosvita Jager

18

pozneje. Pravijo, da je zgodovina naša največja učiteljica. Ver-jetno imajo kar prav. Rad jo imam tudi sam. Včasih zaplujem v njene spomine in se tako z veliko mero nostalgije spominjam tistih lepih časov in nepozabnih dogodkov.

Srečko Križanec

ZGODILO SE JE

Bilo je pred šestdesetimi letiNavdih za pisanje tega članka sem dobil od prijatelja Franca Tržana, upokojenega železarja iz Štor. Človek, ki je kot vari-lec v takratni skupni domovini Jugoslaviji hodil na tekmovanja kovinarjev po celotni državi in praviloma osvajal prvo ali drugo mesto v močni konkurenci. Omenim lahko tudi, da je veteran vojne za Slovenijo in član našega združenja. Na takšne kraja-ne smo lahko upravičeno ponosni.

Pred časom mi je ob neki priložnosti podaril lonček, ki ga je ob deseti obletnici delavskega samoupravljanja leta 1960 vsem zaposlenim članom podelila železarna Štore. Za to pri-ložnost jih je izdelala tovarna emajlirane posode iz Celja. Tako lepo je bilo pred šestdesetimi leti!

Na prostoru, kjer danes stoji trgovina Merkator na Lipi v Što-rah, je bila velika prireditev v čast omenjene obletnice. V tistih letih se je na tem mestu postavljalo mlaj, na predvečer prvega maja kurilo kres, gasilci so spuščali rakete in na kresovanju je bilo vedno prešerno vzdušje.

Namreč nogometno igrišče, na katerem so se pozneje od-vijale vse aktivnosti, še ni bilo dokončano. To je bilo dve leti

Še nekaj iz starih arhivovVodja Muzeja Južne železnice iz Šentjurja, gospod Mihael Bučar, me vedno preseneti s kakšnimi na novo odkritimi po-membnimi dokumenti iz preteklosti. Ponavadi vse to opišem in objavim, da lahko ob tem uživajo tudi ostali ljubitelji zgodo-vine in vsega tistega, kar je pri nas z njo povezanega.

Da prijatelja Mihaela Bučarja redno obiskujem v njegovem muzeju, ni pravzaprav nič novega. Nekaterim se bo zdelo ne-koliko čudno, da sem napisal »njegovemu«. Človeku, ki za ta muzej dobesedno živi in dela, mu lahko to »lastništvo« mirne duše pripišem.

V tem času sem zaradi poznanih razmer nekoliko prikrajšan za obiske v Šentjurju. Ljubezen do železnice sem verjetno podedoval po staremu očetu, ki je služboval na Grobelnem. Mihael Bučar mu je v muzeju namenil posebno mesto in ga predstavil v vsej svoji veličini. Mihael, hvala Ti!

Tokrat me je ponovno prijetno presenetil in mi po pošti poslal »Pogodbo, sklenjeno med direkcijo jugoslovanskih državnih železnic v Ljubljani ter Rudnikom in železarno Štore«. Pogod-ba je bila podpisana 15. maja 1934. Gre za izgradnjo vo-dovoda od gostilne Adrinek do železniške postaje v Štorah. Zraven je priložen tudi načrt oziroma projekt za zgradbo vo-dovoda v Štorah z datumom 10. januarja 1933. Zanimiva je tudi štampiljka, na kateri piše »Kraljevina Jugoslavija«.

Zelo me je presenetila ta izjemno prijetna ohranitev dokumen-ta oziroma »Pogodbe«, njena vsebina, ki je kratka in razum-ljiva, brez nepotrebnega nakladanja in ovijanja v meglo, lepa ročna pisava, enostavna risba in originalni pečat. Lahko zatr-dim, da je dokumentacija prišla v prave roke.

Že večkrat sem napisal, da je Muzej Južne železnice v Šen-tjurju neprecenljive vrednosti, ki si ga je potrebno in vredno ogledati, za ogled pa si rezervirati dovolj časa. Nikoli vam ne bo žal.

Srečko Križanec

19

december 2020

Na njih ne bomo nikoli pozabili

Te pomembne in predvsem iskrene besede je ob najinem obi-sku na grobovih borcev iz časa NOB in poklonu umrlim vete-ranom vojne za Slovenijo izrekel naš župan Miran Jurkošek. V pozabi pa niso ostali niti Maistrovi borci za severno slovensko mejo 1918/19, ki so pokopani v naši občini, niti pisateljica in svetovna popotnica Alma Karlin. Tudi za njen grob na Svetini lepo skrbi naša občina in ob obletnici njene smrti, 15. januarja 1950, se ji na grobu vedno poklonimo tudi člani domoljubnih organizacij.

V naši občini imamo tudi grob neznanega vojaka ruske Rde-če armade. Prav tako redno poskrbimo za urejenost groba in vedno ob takšnih priložnostih njegov grob tudi obiščemo, položimo cvetje in prižgemo svečke. Letos se žal predstavniki ruskega veleposlaništva v Ljubljani niso mogli udeležiti položi-tve venca in slovesnosti.

Zdravstvena situacija glede epidemije virusa je žal tako kri-tična, da so odpadle vse komemoracije ob dnevu spomina na mrtve. Občina Štore vsako leto izjemno lepo poskrbi za zamenjavo cvetlic na partizanskem grobu na Svetini, kjer je pokopanih trideset partizanov in aktivistov OF. Tokrat sva se z županom sama podala obiskati grobove. Upoštevala sva vsa predpisana pravila glede virusa COVID–19 in obiskala vse grobove v občini, ki jih je kar veliko. Seveda jih je največ iz časa obdobja NOB. Na pročelju OŠ Štore je spominska plošča na kateri je seznam petdesetih padlih občanov naše občine, ki so izgubili življenje v borbi ali pa v koncentracijskih taboriščih v času druge svetovne vojne.

Slovenski narod je v vsej svoji zgodovini ogromno pretrpel. Izgubili smo tudi veliko svojega ozemlja. Vsi tisti, ki so se za to domovino v vseh časovnih obdobjih pošteno borili in v teh

vojnah izgubili svoja dragocena življenja, si zaslužijo naše glo-boko spoštovanje in neizbrisan spomin. Na njih resnično ne smemo nikoli pozabiti. Županove besede nam vlivajo optimi-zem in so porok, da v Štorah nikoli ne bomo pozabili na te ljudi.

Srečko Križanec

20

ZGODILO SE JE

Dobro se z dobrim vračaDruštvo Materina dušica za otroke Pilštanj

Društvo je bilo ustanovljeno leta 2002. Sedež društva je na Pilštanju, v čudovitem Kozjanskem okolju. Eden od progra-mov dela društva je Mala hiša za otroke Pilštanj. "Mala hiša", kot smo jo poimenovali, je svoja vrata odprla 12.12. 2005 ob 12. uri.Mala hiša se imenuje po tem, da je namenjena predvsem ot-rokom in mladostnikom in je prva hiša družinskega tipa. Vsa-ko leto Malo hišo obišče približno 250 otrok, ki imajo razne psihosocialne težave oz. stiske. Pomagamo tudi posamezni-kom in družinam v stiski.

V preteklih letih in tudi letos smo hvaležni za vso pomoč vsem donatorjem, ki nas imajo pod okriljem. Sodelujemo z raznimi institucijami in občinami, med drugimi tudi z občino Štore. Ob tej priliki bi želela pohvaliti go. Majo Godec, sodelujemo pa tudi z go. Verico Štante, ki postori veliko dobrega za ljudi in živali.

Po potrebi sodelujemo z vsemi institucijami, ki pripomorejo k otrokovi dobrobiti. Dela na Mali hiši potekajo preko celega leta. Ker je Mala hiša Pilštanj postala priljubljena med otroki in njihovimi starši oz. skrbniki, so jo poimenovali kar drugi dom. Zadnje leto nas obiščejo tudi naši nekdanji varovanci - ma-mice s svojimi otroki. V času obiska otrok (skupinica šteje do 7 otrok) izvajamo delavnice, ki so namenjene preventiv-nemu odnosu do življenja. Tako se z otroci pogovarjamo o različnih stiskah, odnosih znotraj družine in izven nje, učnih težavah, tudi o odnosu do alkohola, kajenja, drog, računal-niskih igric.... Na ta način pomagamo otrokom, da spremi-

njajo vzorce določenih pogledov na življenje. Imamo izlete in obiskujemo razne kulturne in znanstvene prireditve, ki so namenjene otrokom. Poleti večkrat obiščemo morje, kadar nam donatorji omogočijo brezplačno bivanje pri njih. Na Mali hiši Pilštanj z otroki skupaj pripravljamo obroke. Čistoči da-jemo velik pomen, zato vsi skupaj pospravljamo in urejamo prostore Male hiše in tudi okolico ob Mali hiši. Odnos do živali in narave je zelo pomemben za mlade otroške dušice, če ga le pravilno dojamejo.

Tudi na starejše in nemočne nismo pozabili, zato z najmlajšimi večkrat spečemo pecivo, otroci narišejo risbico in nato obiš-čemo ostarele in popestrimo njihov dan. V času koronakrize so obiski otrok zreducirani, kar pomeni, da imamo lahko ot-roke znotraj občine oz. otroke iz ene družine. Vzlic temu se je povečalo število telefonskih klicev, FB klicev, SMS-ov, obiskov na njihovih domovih, saj naše varovance pestijo stiske glede obiskovanja pouka, skrbijo jih socialni stiki z vrstniki, odnosi znotraj družine... Tudi starši pogosteje spra-šujejo, kdaj bo lahko otrok prišel na tabor in kdaj bo konec tega trpinčenja?

Mala hiša za otroke Pilštanj je odprta in bo na razpolago da-nes, jutri in v prihodnje - dokler bo možno obdržati strokov-ni kader, prostovoljce, in dokler bodo v ta namen pritekala sredstva donatorjev in občin.

Hvala vsem, ki nam stojite ob strani! S pogledom na lepši jutri vas lepo pozdravljamo.

Telefonska številka, na katero se lahko obrnete za svetovanje in prijavo otrok na brezplačni tabor: 041840727 (društvo Ma-terina dušica za otroke Pilštanj).

Ada Pozeg

21

december 2020O DELU DRUŠTEV

Izlet MDDI na BrezjeMinevajo dnevi in tedni, mi pa smo še vedno v strahu, da se ne okužimo, da ne zbolimo. Člani nas potrebujejo, želijo si druženj, pogovorov in osebnega stika. Pogrešajo veselje, ki ga pripravi-mo za njih ob petju, harmoniki in klepetu. Težji invalidi na tako srečanje še posebno težko čakajo. In odločili smo se, da se pod posebnimi pogoji odpravimo na Gorenjsko.

Aktivisti so se strinjali, da pripravimo prijetno in posebno sreča-nje. Ob vstopu v avtobus nas je za dobro jutro čakalo razkuže-vanje rok in obvezna maska. Med potjo sem prisotnim na krat-ko opisala stanje okužb v tem času. Še posebej sem poudarila pomen upoštevanja navodil pristojnih institucij. Če se bomo vsi

držali ukrepov in upoštevali misel, da vsak zase lahko stori naj-več, bomo ostali zdravi in se obvarovali okužb, ki prevečkrat zahtevajo davek: življenja in trajne posledice. Postanek na Brez-ju, kjer smo razkužili gasilske mize in se okrepčali s sendvičem, je naša tradicija. Nato smo se odpeljali na ogled Planice, kjer je bilo dovolj časa za klepet in ogled zanimivosti. Pot nas je vodila do jase, kjer smo našli miren kotiček, da smo lahko prisotnim postregli z odličnim golažem.

Jutranje ure so bile še lepše ob pogledu na zadovoljne člane, ki kar niso mogli prehvaliti kosila v naravi s sočlani, od katerih je bilo veliko takih, ki se leto dni niso srečali.

Ob rujni kapljici, dobrem kosilu in sprehodih po okolici je čas dru-ženja prehitro minil, ko se je bilo treba že odpraviti proti domu. Hvala vsem, ki ste pomagali, da smo ta dan razveselili mnoge, ki sicer Planice, Brezja in druženja v taki obliki ne mogli videti in doživeti. Upajmo, da bo COVID-19 čim prej premagan in nam bo omogočeno normalno delovanje.

Tudi v izrednih razmerah se ne damo, znamo in zmoremo mar-sikaj, tudi pripraviti tako obliko druženja. Ostanimo zdravi!

Dragica Mirnik

MEDOBČINSKO DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV CELJEKocenova ulica 4, 3000 CeljeTelefon: 03/54 84 350, e-pošta: mddi.celje@gmail.com Spletna stran: http://www.mddi-ce.si

Programe in delovanje MDDI Celje sofinancira FIHO. Stališča MDDI Celje ne izražajo stališč FIHO.

22

O DELU DRUŠTEV

V osamiDnevi in tedni minevajo, mi smo pa še kar v "osami". Da, sko-raj odrezani smo od življenja, od druženja in še od marsičesa. Vajeni smo prostega gibanja, stiska rok in objema. Žal nas je ta korona prisilila, da smo doma v izolaciji. Pogrešamo druženja in izlete, pa čeprav le do tržnice. Mnogi naši člani so starejši, živijo sami in so samote že vajeni. Mnogi, ki bivajo v domovih upokojencev, tarnajo, kako dolgo-časno je sedaj, ko jim je druženje onemogočeno. Pa vendar so pripovedovali, da v domovih skrbijo za njih po najboljših mo-čeh. Trudijo se, da oskrbovanci čim manj občutijo to krizo. Naša najstarejša članica, ki biva v domu, je povedala, da ni nič dru-gače, le strežejo ji bolj. Hrano ji prinesejo v sobo, čas si krajša s prebiranjem knjig. "Treba se je zaposliti in preusmeriti misli dru-gam, pa gre," mi pove. V društvu imamo stik s člani preko telefonov in si tudi na ta način olepšamo trenutke. Upam in verjamem, da bo s pomočjo naše samodiscipline ta virus čim prej pregnan. Do takrat pa bodimo strpni, upoštevajmo navodila institucij in ostanimo doma. Ne po-zabimo na gibanje na zraku, ki je nujno potrebno. Brez maske seveda ne gremo nikamor in če se le da, se izogibajmo gneče. Ne pozabimo niti na razkužila. Vsem želim vse dobro, obilo zdravja in se že veselim, da bomo skupaj lahko preživeli lepe trenutke ob delavnicah in druženju. Vabim vas, da nas tudi vi pokličete, v kolikor pa nas potrebujete, smo vam na voljo. Ostanimo doma, ostanimo zdravi.

Dragica Mirnik

Delovanje gasilcev prilagojeno omejitvamProstovoljno gasilsko društvo Prožinska vas deluje že več kot 80 let in skozi svojo pestro zgodovino se ves čas trudijo skrbe-ti za zaščito krajank in krajanov, zaščito premoženja ter vzgojo mladine. Tudi v letu 2020 so kljub spremenjenim razmeram za-radi COVID-19 zagotavljali operativno dejavnost ter izvajali vse naloge, ki so jim zaupane pri opravljanju javne gasilske službe. Omejitve, ki so bile sprejete zaradi širjenja bolezni COVID-19, so vplivale na druge dejavnosti in jih zelo oklestile.

Leto 2020 se je za vse gasilke in gasilce Prožinske vasi pričelo izredno optimistično in polno upanja. V lanskem letu so se tri članske ekipe na regijskem tekmovanju v Slovenskih Konjicah uvrstile na državno tekmovanje v Celju. To je edinstven dogodek za celotno GZ Celje, saj še nobeno društvo ni zastopalo GZ Ce-lje s takšnim številom ekip na državnem tekmovanju. Vse ekipe so pričele z aktivnimi pripravami že konec lanskega leta ter na-daljevale do meseca marca, ko so pričele veljati omenjene ome-

jitve. Upanje in želje so ostale vse do pozne pomladi, ko je bilo jasno, da v letošnjem letu državnega tekmovanja ne bo. Presta-vljeno je bilo na prihodnje leto, prav tako gasilska olimpijada, ki je bila načrtovana za leto 2021. Optimizem ostaja in po umiritvi razmer se bodo priprave na državno tekmovanje nadaljevale.

Ostale aktivnosti so potekale v zmanjšanem obsegu. Izvajalo se izobraževanje in usposabljanje, operativna pripravljenost, skrb za opremo in ostale operativne aktivnosti glede na letni plan. Iz-vedena je bila tudi redna letna operativna vaja v Kompolah. Mal-ce manj aktivni so bili mladi, saj druženje v živo ni bilo mogoče, a so druge oblike vsaj malo nadomestile skupne ure v gasilskem domu. Tudi članicam in članom so omejitve odnesle marsikatero druženje in aktivnost. Vse to vpliva na povezanost in pripadnost, zato si želimo, da bo čim prej mogoče druženje »po starem«.

Raznašanje gasilskih koledarjev ob zaključku leta in obisk do-

23

december 2020

75 let PGD ŠtoreProstovoljno gasilsko društvo Štore v letošnjem letu obeležuje tričetrt stoletja, to je 75 let obstoja. Natančno 23. avgusta 1945 je bila ustanovljena industrijska gasilska četa v Štorah. Glede na to, da je to zavidljiva doba, se nam zdi vredno, da jo nekje obe-ležimo.

V zadnjem desetletju je PGD Štore zasijalo z novimi pljuči pro-stovoljnih gasilskih članov in njihovih podpornikov. V prvi vrsti nas lahko veselijo zelo mlade, izobražene interventne desetine, ki nam bodo priskočile na pomoč v raznih stiskah, ne samo ob požarih, veterani pa pobirajo priznanja kot za stavo na vseh ga-silskih tekmovanjih.V drugi vrsti pa lahko poudarimo obnovo infrastrukture (gasil-skega doma) tako znotraj kot zunaj, saj jo imamo (in jo moramo imeti!!) vsi na razpolago, tako gasilci kot občani. Tukaj naj dodam izredne napore sedanjega predsednika PGD Štore, tov. Jarosla-va Grajžla, ki je letos po skoraj 66. letih preoblekel dom v novo podobo s toplotno fasado. Sedanji gasilski dom je doživel otvo-ritev 4. septembra 1954. Vsem udeležencem, ki so prostovoljno delali številne dneve, donatorjem in z bistvenim prispevkom ob-

mov je za prostovoljna gasilska društva kot tudi za občane po-membna tradicija, zbrani prostovoljni prispevki ob tej priložnosti pa večini društev predstavljajo znaten vir dohodka, iz katerega zagotavljajo osnovne pogoje delovanja. Zaradi razglašene epi-demije koronavirusa in sprejetih ukrepov o omejitvi gibanja ljudi zaradi preprečevanja okužb bo letos ta tradicija morda preki-njena. Glede na razmere, ki bodo veljale v mesecu decembru, bomo poskrbeli, da boste prejeli naš koledar, in vam sporočili, kako nam boste lahko pomagali, če se ne bomo oglasili osebno pri vas.

V prihajajočem letu vam seveda želimo zdravje, ki je v letošnjem letu pridobilo poseben pomen. Verjamemo, da se bo v prihod-njem letu življenje vrnilo v normalne tirnice in se bomo približali staremu načinu življenja. Želimo vam, da bi prihajajoči prazniki prinesli veliko veselja in da jih boste preživeli s svojimi bližnjimi. Mi bom poskrbeli za vašo varnost.

Srečno in zdravo 2021! Na pomoč!

Marko Kroflič

čine Štore z županom Miranom Jurkoškom na čelu, se iskreno zahvaljujemo.Brez gasilskega orodja pač ne gre. Zato se je lani poleg obvezne opreme za gasilce nabavilo tudi novo vozilo GV1 ( intervencijsko moštveno vozilo).V naslednji petletki mora društvo pridobiti še novo vozilo GVC 16/15, t.j. vozilo za prevoz šestih gasilcev in s cisterno 1,5 m3 vode za hitrejše posredovanje pri požarih. Pomagajmo jim pri njihovih prizadevanjih!

Vseh srčnih prostovoljcev, ki so v teh 75. letih požrtvovalno so-delovali za naš dobrobit, tukaj ne morem našteti. Lahko se jim samo zahvalimo in jim kdaj izkažemo čast, še posebej v tem času pandemije, ko si sami več ne morejo tako pomagati.

Vsem občanom in članom društva želimo prijeten božič in no-voletne praznike, upajmo brez intervencij, ter uspešno in zdravo leto 2021.

Ostanite zdravi!

Z gasilskim pozdravomNA POMOČ!

Dušan Kragelj Aktivno članstvo društva leta 1951 pred prvim gasilskim domom

na lokaciji sedanjega podjetja Beni Tehing d.o.o.

Nova podoba doma PGD Štore leta 2020

24

Beseda PGD Štore ob zaključku letaZaradi razglašenih omejitev smo gasilci PGD Štore prekinili vse aktivnosti, razen posredovanja ob nesrečah in požarih. V tem času smo izvedli 12 intervencij. Začasno so ustavljena vsa uspo-sabljanja, tekmovanja in srečanja. V skladu z omejitvami in na-vodili NIJZ smo organizirali interno izobraževanje naših članov. Razmere so nas upočasnile, vendar so predvidene dejavnosti v zvezi s končno podobo gasilskega doma potekale načrtova-no in premišljeno, z upoštevanjem priporočil NIJZ za zajezitev in preprečevanje širjenja virusa. Poskrbeli smo za varnostne ukre-pe pri posameznih članih, pa tudi za redno razkuževanje opre-me in prostorov gasilskega doma.Če se ozremo na leto 2020, smo gasilci PGD Štore lahko zado-voljni s svojimi dosežki na področju ureditve podobe gasilskega doma. Skoraj je dokončana izolacijska fasada. Skoraj zato, ker smo preskočili prizidek, za katerega nismo mogli zagotoviti me-njave vrat. Dela smo nadaljevali z ureditvijo okolice in izvedbo vzdrževalnih del notranjih prostorov doma, ki so dobili nov op-lesk in postavitev opreme ter temeljito čiščenje.Letos smo načrtovali veliko slavje ob 75. obletnici. S ponosom bi predstavili dosežke zadnjih let in se skupaj z občani poveselili. Obljubljamo, da se bo ta dogodek tudi zgodil, ko bodo razmere dopuščale - takrat vsi vabljeni.Odpadla bo tudi za občane in društvo pomembna tradicija, to je voščilo gasilcev občanom ob božično-novoletnih praznikih in iz-

O DELU DRUŠTEV

ročitev koledarja. Večini društev, tako tudi našemu, predstavljajo ob tej priliki zbrani prostovoljni prispevki znaten vir dohodka, iz katerega zagotavljamo osnovne pogoje delovanja. Za primer, da bo onemogočeno obiskovanje domov in osebno voščilo, bomo gasilci PGD Štore odložili koledarje v vaše poštne nabiralnike in se že v naprej zahvaljujemo za morebitne prostovoljne prispev-ke, ki jih boste lahko nakazali po priloženem navodilu.V upanju na čimprejšnje izboljšanje stanja, ki nam bo omogočilo opravljanje našega poslanstva, želimo vsem občanom vesele in zdrave praznike. Naj novo leto prinese vse, kar je staro zamudilo!

Jaroslav Grajžl

25

december 2020

Novice iz ŠD KovinarV občinskem glasilu redno objavljamo novice o dogodkih v našem društvu. Tako smo v zadnjem prispevku v oktobrski številki zajeli večino informacij o izvedbi programa do takrat in predvidenih aktivnostih do konca leta. Žal je drugi val epidemije COVID-19 in z njim povezani ukrepi tako kot na drugih področjih družbe onemogočil tudi številne načrte našega društva do kon-ca koledarskega leta.

Kljub vsemu smo glavnino naših aktivnosti in tekmovanj, predvi-denih na zunanjih športnih površinah, pravočasno zaključili tudi zato, ker smo nekatere tekme nogometnih selekcij, ki so bile predvidene v času »krompirjevih počitnic«, odigrali predčasno.

V prvem, to je jesenskem delu tekmovalne sezone 2020/21, se ekipa starejših pionirjev (U15) nahaja na 7. mestu v svoji skupi-ni, ekipa mlajših pionirjev (U13) pa na 1. mestu. Vseh tekem in turnirjev so se udeležile še selekcije cicibanov (U9) in najmlajših (U7).

Balinarska tekmovalna ekipa Kovinarja je zmagovalka rekreacij-ske lige v balinanju (BKL) za leto 2020, v kateri nastopa 9 ekip iz občin Rogaška Slatina, Šmarje, Slovenska Bistrica, Šentjur in Štore. ČESTITAMO!

Lepo vreme in spoštovanje ukrepov, pod katerimi je bilo dovolje-no igranje tenisa, je omogočilo, da je tenis sekcija izvedla tekmo-valni program v internih ligah (manjka le še zaključni turnir dvojic) ter v celoti program šole tenisa za otroke.

V nogometnem klubu, tenis sekciji ter pri rekreativni vadbi starej-ših upamo, da bomo v začetku prihodnjega leta lahko svoje delo nadaljevali v telovadnicah in šotorih. Naša želja za prihajajoče praznike in novo leto je zvrhan koš zdravja za vse!

Ladislav Kaluža

Zasaditev borovVsako leto v oktobru konjeniško društvo organizira konjeniški pohod po občini Štore, letos pa nam jo je žal zagodla korona. Kljub temu da se vse vrti okrog COVID19, pa je v našem društvu vedno kaj za postoriti. Poleg desetih košenj trave skozi vse leto smo si zadali še nalogo, da po vzhodni strmini zasadimo bore. Bori, ki smo jih nabavili v drevesnici, bodo ščitili drsenje ruševine. Posaditi je bilo potrebno kar petindvajset dreves. Naš Franci je bil odgovoren za nabavo in za vse, kar je povezano s sajenjem. Zbralo se je kar precej članov društva, tudi tisti, ki štejejo nekaj let več. Predsednik, ki je med najmlajšimi, se je spretno gibal po strmini, pa tudi ostali smo pokazali veliko poguma in vztrajnosti pri delu.Kadar konjeniki stopimo skupaj, nam vedno vse uspe. No, sko-raj vse. Tudi dež nam včasih ponagaja. Želimo si, da bo prihodnje leto bolj prijazno, da bo društvo ne-moteno delovalo po zadanem programu.

Cvetka Šuster

26

Njena ljubezen je lončarstvo, navdih pa povzema iz narave, spominov ter iz slovenskega ljudskega izročila.

MARIJA GRAČNAR, vedno nasmejana in polna energije, mi je pred časom predstavila svoje delo, izdelke in prostore, od koder prihajajo njeni izdelki.

Marijini ustvarjalni začetki segajo v leto 1995. Že od otroštva jo spremlja veselje do risanja, vseskozi pa se je ukvarjala z

Marija Gračnar

ZNAN OBRAZ

ročnimi spretnostmi in deli na področju umetniške in domače obrti.

Umetniško področje, s katerim se Marija ukvarja, zajema pi-rografijo (to je umetniška tehnika, pri kateri se razni motivi, slike ali tekst vžgejo na les, pluto ali usnje), izdelavo panj-skih končnic in slikanje na platno, predmete in steklo. Naj-več časa pa posveti lončarstvu/keramičarstvu, torej izde-lavi predmetov iz gline. Marija vso energijo in inspiracijo za ustvarjanje črpa iz narave, prijaznih ljudi, spominov in okolice, v kateri živi.Občutek sem imela, da ji je lončarstvo najbližje, saj so ji oči prav zasijale, ko sva se pogovarjali o njem. Pripovedovala mi je, da je lončarstvo obrt izdelovanja posode in drugih izdelkov iz gline ročno ali na lončarskem vretenu. Posušene izdelke žgejo v pečeh in po potrebi tudi loščijo ter okrašujejo.Glina, ta čudovita zmes zemlje, vode, temperature in zraka! Delo z glino je strast, obsesija, nekakšna terapija, poudarja Marija in pravi, da je to služba in hobi hkrati. Delo z glino spro-šča, umirja, je torej neke vrste delovna terapija. Nekateri go-vorijo, da to ni poklic, ampak neozdravljiva bolezen. Kreativno oblikovanje, izdelava in poslikava le-te ji je v veliko veselje in užitek. Vsakokrat, kadar daš glino v peč, nestrpno čakaš, kaj bo prišlo ven. Delo ni enostavno, si pa nagrajen, presenečen, ko na koncu zagledaš svoj izdelek. Marijini izdelki so oko-lju prijazni, prijetni na dotik in čudoviti na pogled. Odlikuje jih moderen dizajn, obenem pa imajo pridih slovenske kultur-ne dediščine in spominov. So čudovita dekoracija za dom in oprema za kuhinjo. Sklede, lončene posode za enolončnice, vaze, razne posodice za prigrizke, dekorativni izdelki, vse to nastaja izpod Marijinih rok. Povem vam, da je potrebno videti, otipati, morda tudi povonjati, kajti glina je naravni material. Ko se dotikamo gline, se povežemo z naravo. Vse več ljudi pa ceni ročna dela, v katere je vložen trud in potrpljenje in si želijo nekaj posebnega, unikatnega, s pridihom slovenske kulturne zgodovine. Marija živi v idiličnem kraju Osredek pri Šentjurju. V obje-mu narave najdete obnovljeno domačijo z več kot dvesto let starim mlinom na vodni pogon, v preteklosti poznan kot Jančičev mlin. Poleg mlina je gospodarsko poslopje, kjer se nahaja atelje »Mlin umetnin«. Kot sem že omenila, tukaj Ma-

27

december 2020

ljenju naših dedov in babic ter je postavljen v čudovito okolje ob žuborenju potoka. Prijetno je poslušati šumenje vode, ki udarja po mlinskem kolesu. Težko je opisati ta sproščujoči občutek in zvok, ki boža ušesa.

To je dvesto let star vodni mlin, zapuščina, za katero Marija skrbi, ohranja njegovo delovanje in ve povedati vsako pod-robnost o njem. Mlin je s kupoprodajno pogodbo leta 1903 postal last njene družine. Ta mlin na vodo je eden redkih etno-loških spomenikov v širši okolici. Njegovo kolo se še vedno vrti. V mlinu so ohranjeni vsi predmeti, ki so jih takratni mlinarji uporabljali za delo. Na steni visi slika Marijinega deda, ki je z dušo opravljal delo mlinarja. Ohranjeni so zapiski, dnevniki, ceniki, ki so jih takrat imenovali »dajatve v naturi«.

Če boste obiskali Marijo, vam bo povedala, da so se v pre-teklosti ljudje za preživetje s hrano oskrbovali sami, zato je bilo mlinarstvo včasih potreba. Marija že sodeluje z društvi v naši občini. Prisrčno vas vabi, da obiščete njen lončarski atelje. Njena ponudba zajema prodajo izdelkov iz gline in lesa. Prikazala vam bo, kako poteka delo lončarja od kepe gline do izdelka. Videli boste stari mlin, etnološki muzej starin s pou-darkom na slovenskem ljudskem izročilu. Če boste obiskali Marijo, ne boste odšli praznih rok, še manj pa praznih misli. Vsa njena energija in pestra ponudba lončarskih izdelkov bo prevzela tudi vas. Obisk velja po predhodnem dogovoru na mlinumetnin@gmail.com ali telefon 031393290. Oglejte si tudi njeno spletno stran https://www.mlinumetnin.com/.

Besedilo in foto: Rosvita Jager

rija ustvarja in razstavlja svoje izdelke. V hiši pa je tudi etno-loški hišni muzej starin. S partnerjem Emilom Bučarjem sta si ustvarila velik svet v idilični naravi s pridihom zgodovine in spominov slovenske zapuščine.

V muzeju starin se nahajajo izdelki, ki jih je Marija vseskozi zbirala. Velik del sta ji zapustila dedek in babica, pa tudi njena starša, ki sta v njej prebudila zavedanje do spoštovanja de-diščine. Razstavljene predmete so nekoč uporabljali skromni kmečki ljudje, ki so prebivali na tej domačiji.

Vodni mlin pripoveduje zgodbo o starodavnih obrteh in živ-

28

ZANIMIVOSTI

Kdo je bila Cvetka Jerin?Ena od ulic je v Štorah poimenovana po mladi partizanski borki in učiteljici Cvetki Jerin. Cvetka Jerin se je rodila leta 1926 v Kompolah v učiteljski družini, kjer je oče Vojteh Jerin opravljal službo šolske-ga upravitelja na šoli v Sv. Lovrencu, kot se je kraj nekoč imenoval. Vojteh Jerin je prišel na kompolsko šolo leta 1923, prej je služboval kot učitelj v Podčetrtku. Rod Jerinov drugače izhaja iz Zagorja ob Savi.

Po končani osnovni šoli v Kompolah je Cvetka nadaljevala šolanje na Državni dekliški meščanski šoli »Kraljice Marije« v Celju, kjer je opravila malo maturo. Z naprednimi in liberalnimi idejami je imela nanjo vpliv razredničarka Marija Kern. V šolskem letu 1939/40 je končala 4. le-tnik s prav dobrim uspehom. Po konča-ni mali maturi je nadaljevala šolanje za učiteljico, enako kot njen brat Marjan in sestra Stana, na Državnem ženskem učiteljišču v Mariboru, vendar je njeno šolanje kmalu preprečil izbruh 2. sve-tovne vojne. Brat Marijan Jerin je bil po 2. svetovni vojni med drugim ravnatelj I. osnovne šole v Celju. V mladih letih se je društveno udejstvovala v športnem dru-štvu Sokol Štore, kjer je njen oče Vojteh Jerin opravljal delo društvenega člana

nadzornega odbora, in v Prosvetnem društvu Sv. Lovrenc v Kompolah, kjer je nastopala tudi kot igralka v odrskih predstavah ob režijah iger brata Marija-na Jerina.

Z začetkom 2. svetovne vojne in nem-ško okupacijo je bila učiteljska družina Jerin izgnana na Hrvaško. Cvetka Jerin se je pred izgonom umaknila v Zagorje ob Savi, se pridružila partizanskemu gi-banju in začela sodelovati v mladinskih organizacijah komunistične partije.

V Zagorju se je povezala in spoprijateljila z dejavno mlado partizansko aktivistko in študentko medicine Vero Šlandrovo. Po nemških aretacijah v Zagorju se je pred Nemci umaknila na Kozjansko in Hrvaško. V Kozjem se je pridružila parti-zanskemu gibanju, kjer je delovala v or-ganizacijski in propagandni dejavnosti. Delovala je v mladinskih organizacijah ZMS (Zveze mladine Slovenije) in Zve-ze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ). Kasneje je postala tudi okrožna komisarka SKOJ-a.

Padla je pod streli nemških oboroženih enot 18. marca 1945 na Resevni, stara komaj 19 let, skupaj s sinom šentjur-skega ravnatelja Kmetijske šole Dušana

Cvetka Jerin (Celjski tednik, 9.10. 1959, str. 3.)

Posmrtni ostanki Cvetke Jerin leta 1945 na Resevni (Muzej novejše zgodovine Celje)

Laha, ko so nemške enote začele veliko ofenzivo iz smeri Celja, Štor in Šentjurja proti partizanskim vojakom Kozjanske-ga odreda na Resevni. Leta 1955 so na Resevni v spomin na padla partizana postavili tudi spominsko obeležje.

V spomin na Cvetko Jerin so po 2. sve-tovni vojni po njej poimenovali Prosvet-no društvo Cvetke Jerin v Kompolah, Pionirski dom Cvetke Jerin v Celju, mladinsko delovno brigado pod pokro-viteljstvom Železarne Štore in ulico v Štorah.

Viri in literatura:

Cvetka Jerinova- junaška mlada revolucionar-ka. Celjski tednik, 9.10. 1959, str. 3.

Izvestje Državne dekliške meščanske šole v Celju. Šolsko leto 1939/40.

Ocvirk, Matej: Društva in društveno življenje na območju občine Štore do 2. svetovne vojne. Osrednja knjižnica Celje, 2018.

Vuncer, Jože: Kozjansko 1944. Celjski zbornik, 1984, str. 31-64.

Matej Ocvirk

29

december 2020

15 let od prve peneče medice

Na pobudo vodstva ČZD Maribor je bila leta 2002 ustanov-ljena Sekcija izdelovalcev medenih pijač, ki je združila izde-lovalce medenih pijač iz cele Slovenije. Vloga sekcije ni bila samo druženje, ampak tudi usposobiti čebelarje za izdelavo medenih pijač. Kakovost njihovih končnih izdelkov pa se je preverjala z vsakoletnim ocenjevanjem.

Čebelarji so hitro nadgrajevali svoje znanje o pridelavi mede-nih pijač. A kmalu to ni bilo več dovolj. Zato je padla ideja, da dopolnijo svoj ponudbo še s penečo medico oz. kot so jo takrat poimenovali »medena penina«. V sekciji so takrat imeli srečo, da je bila ena od predavateljic poznavalka »šam-panjske« metode izdelave penin. Ga. Silva Podlesnik je bila pripravljena pripraviti ustrezna navodila in voditi celoten te-čaj izdelave peneče medice. Čebelar se na svoji čebelarski poti venomer uči in tako se je pet čebelarjev opogumilo, da se udeležijo prvega tovrstnega tečaja. In po enem letu jim s skupnimi močmi uspe, da v Mariboru prvič svetu predstavi-jo penečo medico na god sv. Martina. Nad kakovostjo prve peneče medice so bili presenečeni tako prvi udeleženci tega tečaja, predavateljica, pa tudi ocenjevalna komisija.

Peneča medica je tako najmlajša med medenimi pijačami. Je sad vrhunskega znanja slovenskih izdelovalcev medenih pi-jač, kakovostnega slovenskega medu in izdelana po klasični šampanjski metodi. Vsebuje od 9,0 do 15,0 vol. % alkoho-la, minimalni tlak peneče medice mora biti najmanj 3,0 bara. Glede na ostanek neprevretega sladkorja pa ločimo suho, polsuho, polsladko in sladko penečo medico.

Čebelarji smo tako ponosni na penečo medico, ki jo lahko ponudimo ob posebnih priložnostih, kot so poroka, slav-nostni dogodki, slavnostne večerje in podobno.

Tomaž Samec

Pujsa Pepa, njenih 26 mladičkov in prašički za srečoNa kmetiji Alagić nad stolarno se je zadnjo nedeljo v novem-bru zgodil čudež. Njihova svinja je skotila kar 26 mladičkov.Soglasno so pujso poimenovali Pepa, ker si glede na dogo-dek prav zagotovo zasluži posebno ime.

Že ves sobotni dan je bilo čutiti nemir v svinjaku. Gospodi-nja Nataša in njen starejši sin Nik sta bila izmenjaje ves čas pri Pepi, vse dokler se ni začelo dogajati. Potem sta jo sku-paj bodrila, ji pomagala in obenem srčno upala, da bo vse v najlepšem redu. Številka se nikakor ni ustavila pri 12, pa sta pomislila, da bo to čudež. Saj veste, da ima svinja le 12 se-skov, torej toliko prašičkov lahko sesa, ostali bi težko prišli do

30

Res sem vesela, da so me poklicali, da zabeležim ta dogo-dek. V teh časih kar manjka tako veselih dogodkov. Nekako mi je prišlo na misel vprašanje, še posebej sedaj, ko se bližajo prazniki, kakšen simbol predstavlja pujsek.

Malo sem pobrskala po internetu, pa pravijo takole: 1. Pujsek mora biti na krožniku na novega leta dan, ker s

svojim rilcem rine naprej in pusti vse slabo za sabo.2. Pujsek je simbol sreče iz istega razloga kot navada, da

ljudem ob novem letu zaželimo ‘veselega in debelega’. Pomeni torej srečo, obilje in zdravje. Pujski so bili namreč v starih časih cenjeni predvsem zato, ker so družini omo-gočali preživetje. Kdor doma ni redil pujska, da bi v mrzlih zimskih dneh jedel njegovo meso ter tolščo, se mu je pre-cej slabo pisalo. Kjer je bil v svinjaku pujsek, so lahko bili prepričani, da se bodo prebili skozi še tako ostro zimo. Zato ga, kakorkoli simpatična se vam že zdi skulptura srečnega pujska, ne podarjajte kakšnemu vegetarijancu ali ljubitelju živali.

Besedilo in foto: Rosvita Jager

hrane. Ampak res, čudeži se dogajajo! Skotila jih je 26. Eden je že ob rojstvu bil videti nepopolno razvit, dva sta se skotila mrtva, eden pa je umrl dan kasneje. Ker so dva podarili, jih je zdaj v svinjaku 20. Na kmetiji so trije otroci: Nik, Nejc in Nika. Preden se je to zgodilo, si niso niti najmanj predstavljali, da se bo skotilo toliko malih prašičkov. Najbolj se jih je razveselil Nik, saj je velik ljubitelj živali in zato je tudi sodeloval pri kotitvi. Vse ostale mladičke je bilo potrebno zavarovati pred hladom. Prenesli so jih v predelan prostor poleg mame svinje, kjer se pod lučjo stiskajo in grejejo, obenem pa imajo pot do mame. Nekaj jih je nebogljenih in z malce manj teže. Za te Nataša poskrbi tako, da jih hrani še na stekleničko z dudo, ostali pa že veselo srkajo mleko iz posode na tleh. Ko je pujsa Pepa pripravljena, se uleže in pokaže vse svoje materinstvo. Takrat se prašički prisesajo in to je igra narave, kdo bo močnejši. Temu pravimo življenje. Tudi oni se borijo za preživetje, enako kot ljudje. Da bodo preživeli, bo potrebno še kar nekaj skrbi in dela na kmetiji. Seveda se na kmetijah delo nikoli ne konča. Po dveh mesecih bodo že začeli jesti kuhano krmo iz kotla in upajmo, da zrastejo v prave korenjake.

ZANIMIVOSTI

31

december 2020ŽIVIMO ZDRAVO

Islandski lišajISLANDSKI LIŠAJ, poznan tudi pod ljudskimi imeni pljučni mah, grenki mah, islandski mah, bohinjski mah, gorski mah, gorjanski mah, gorski lišaj, grenivc, je razširjen po celotni severni polobli, severni Evropi, Sibiriji in Severni Ameriki. Raste v hladnih predelih, na planjavah s suhimi tlemi, kot tudi v nedostopnih gozdovih iglavcev. Še posebno pogost je na odprtih prostorih, ki so pogosto izpostavljeni močnemu vetru. Za razliko od drugih lišajev ta rastlina raste na tleh in v skupinah. Jaz sem ga nekaj našla na poti skozi gozd proti Pečovju.

Struktura te večletne rastline najbolj spominja na mah. Spada med grmi-časte rastline, ki zrastejo v višino do 15 cm in je ne delimo na korenino, steblo in liste. Islandski lišaj je namreč sestavljen iz žlebastih vejic, ki so na vrhu razširjene in razbrazdane. Tista stran rastline, ki je bolj izpostavljena soncu, je olivne barve, medtem ko je spodnja stran svetlo siva z belimi lisami. Mene nekako spominja na alge.

Zdravilnost islandskega lišaja

Naravna pomoč pri težavah dihalnih potiIslandski lišaj je preverjeno sredstvo za pomoč proti kašlju in se najpogosteje uporablja pri zdravljenju številnih respi-ratornih težav. Ta rastlina odlično spro-šča bronhije. Zahvaljujoč dragoceni slu-zi (ima je preko 50 odstotkov) spodbuja dozorevanje nesnage in pomaga pri iz-kašljevanju. Visoka raven lihenina deluje na sluznico protivnetno, kar potrjujejo tudi številne raziskave. Zato se za to ra-stlino pogosto reče, da je rastlinski anti-biotik. Priporočajo jo v primeru vseh vrst prehladov, pljučnice in vnetij grla, kašlja, bronhitisa, hripavosti in tuberkuloze.

Čaj iz islandskega lišajaZa pripravo tega blagodejnega napitka potrebujete eno polno žličko posušene rastline in 2 dl vrele vode. Islandski lišaj dajte v vrelo vodo in pustite stati deset minut. Po tem času napitek precedite

in ga pijte v majhnih požirkih. Čaja iz islandskega lišaja ne sladkajte, še po-sebno ne s sladkorjem. Obvezno ga pijte, če ste prehlajeni ali imate kakšno težavo z dihali.

Čajna mešanica za blaženje hripavostiZelo dobra mešanica je mešanica po-lovice timijana in polovice islandskega lišaja. Polno čajno žlico te mešanice prelijemo z 2,5 dl vrele vode, počakamo pet minut ter čaj precedimo. Lahko po-pijemo eno skodelico tega čaja dva- do trikrat dnevno.

Tinktura iz islandskega lišajaIslandski lišaj se poleg čajev in sirupa lahko uporablja tudi v obliki tinkture. 20 g islandskega lišaja prelijte z 1 dl 70-od-stotnega alkohola in pustite stati deset dni. Zatem precedite in jemljite 15 do 20 kapljic dnevno, s sokom ali z vodo.

Besedilo in foto: Rosvita Jager

32

DOGAJANJE V DOMU LIPA

Rdeči noski na obiskuV torek, 10. 11. 2020, nas je v Domu Lipa Štore obiskalo pet Rdečih noskov. S svojo odprtostjo, humorjem, vragolijami, petjem in živo glasbo so ustvarili veselo vzdušje.

Zaradi izrednih razmer ob epidemiji je parada potekala na zu-nanjem dvorišču Doma. Slednje ni zmotilo stanovalcev, ki so jih spremljali z balkonov in oken Doma, pa čeprav le za kratek čas. Teh nekaj trenutkov je zadoščalo za jemajoč vdih, vedre

misli, iskrice v očeh in nasmeh na obrazu. Rdeči noski so tako vsem stanovalcem kot tudi zaposlenim polepšali enega izmed krajših jesenskih dni.

Jasna Plavčak

33

december 2020

Samo da bi bilo zdravo leto ...

DUHOVNE STRANI

Ob prelomu leta običajno delamo bilance in preštevamo uspe-he ali zdrse, se družimo, si voščimo, stisnemo roko, sežemo v objem in si želimo v najkrajši obliki: »Srečnega in zdravega«. Bo tudi letos tako? Leto 2020 bo zagotovo šlo v zgodovi-no kot težko in posebno leto. Pisalo se bo kot leto številnih smrti, množične obolelosti in zapiranja javnega in družabnega življenja. Bolj ali manj se s tem ukvarja ves svet. Praznovanja bodo izgubila svoj sijaj ali bodo skoraj onemogočena, kazalci našega gospodarskega in družbenega življenja bodo obrnje-ni strmo navzdol. Zdi se, kot da vsi čakamo v upanju, da bo menjava koledarjev obrnila dobre trende bistveno navzgor in vrnila nekdanji stil življenja v polnosti, cepljenje pa bo bolezen v nekaj mesecih odgnalo s planeta. To so sicer naše želje. A realno tega le ne moremo pričako-vati. Zdi se mi malo podobno kot pri človeku, ki so mu odkrili resno bolezen. Pa ga nekaj časa drugi tolažijo, da bo to kma-lu minilo, ker je znanost zdaj tako napredovala, da ga bodo v dobrem mesecu gotovo ozdravili. A čez čas le začne spoz-navati, da bo bolezen dolgotrajna ali celo stalna, da bo treba uživati zdravila, prilagoditi hrano in delo ter umiriti življenje. In

potem počasi odkrije, da mora sicer živeti malo drugače, a je še vedno veliko reči, za katere je lahko hvaležen, odkriva dob-rine in veselje tam, kjer jih prej ni videl. Spozna, da lahko stori marsikaj, kar ga veseli, in da sreča ni odvisna le od tega, kar je bilo, ampak od tega, kako lahko sedaj in v prihodnje živi. In če se s tem sprijazni, se običajno tudi zdravstveno stanje izboljša. To sem okušal v tem letu tudi osebno v svoji bolezni. Epidemija, ki nas je zadela, je dodobra pretresla temelje naše prakse osebnega in skupnega življenja in postavila pred nas mnogo vprašanj. Pokazala je tudi veliko razdeljenost med ljudmi: številni so bolj iskali v ozadju teorije zarot, kot da bi se borili proti bolezni. Lahko pa vzroke vidimo še globlje. Ali je problem le v tej čudni in težko pojasnjeni okužbi? Ali ni morda bolna moderna družba? Ali nismo zašli in zgubili smer k vrednotam in cilju?Tehnika in gospodarski razcvet sta dala široke možnosti za spremembo standarda in stila življenja v zadnjem stoletju. Vedno večje zahteve in možnosti osebnega in družbenega življenja so zameglile področja, ki jih je človeštvo tisočletja živelo na svoj ustaljen način. V našem času postajajo druži-ne ohlapne, z boljšim standardom, a tudi z več odtujenosti. Vzgoja otrok in mladih je ob zaposlenosti staršev v veliki meri prešla iz družine na vrtec, šolo in obšolske dejavnosti. Molitev in versko življenje sta se od nekdaj redne prakse pri mnogih povsem izgubila, pri številnih pa prešla v osebno, pogosto le v neko intimno sfero in odtujenost od občestva. Praznovanje

34

in družabnost smo izročili v roke najetim glasbenikom, humo-ristom in organizatorjem zabav, izgubljal pa se je čut za pravo veselje, za osebna srečanja, ljubiteljsko delovanje in čutenje, da smo del skupnosti, kjer imam kot posameznik ne le svoje pravice, ampak tudi dolžnosti, možnosti in darove, s kateri-mi lahko doprinesem k sreči in obogatitvi družine, skupnosti, kraja, župnije, države in Cerkve … Osebne koristi in želje so se dvignile nad odgovornost za skupnost in nad čut za ljudi okoli sebe. Vemo, da marsikaj ni dobro, toda nismo priprav-ljeni znižati življenjskega standarda in spremeniti svojih želja.In prav tu nas je zadela koronakriza in pokazala na šibkost naše smeri ter zatresla naše razumevanje sebe in sveta. Od-krila je šibkost sodobne družbe, ki je najbrž ne bo mogoče na hitro pozdraviti, ne da bi spreminjali dosedanjo prakso in se še naprej oddaljevali od preizkušenih vrednot civilizacije. Nas-tavila nam je ogledalo in zdaj vidimo, kako smo lahko sami, kako je lahko v družini težko, če niso urejeni odnosi; kako je težko prenašati omejitve in se čemu odreči; kako potrebu-jemo veselje, ne le zabave in veseljačenje; kako smo lahko izgubljeni in brez upanja in vere, ko se nam rušijo zdravje in zunanje blagostanje. Mineva letošnji advent. Prižigali smo lučke na adventnem vencu, po mestu, na mostovih, na novoletnih jelkah … Ali tudi v sebi? Ali tudi v naših družinskih in sosedskih odnosih?

DUHOVNE STRANI

Luč je prihajala na svet ... A svet je ni spoznal, piše apostol Janez (prim Jn 1,9-10).Zelo si želimo, da bi bila epidemija čim prej premagana. A za-gotovo bo treba spet bolj prižigati drobne luči dobre besede, prijaznosti, potrpežljivosti, vere, molitve, hvaležnosti … Saj je sreča končno stvar srca, ne pa gospodarskih (ne)uspehov, imetja, tiskovnih konferenc, odmevov na družbenih omrežjih ... To jim sicer lahko dodaja ali odvzame del sijaja, ne more pa sreče dati in ne uničiti. Prihaja Luč! Blagoslovljen božič, zdravo in srečno leto 2021 želim vsako-mur in vsem. Naj bodo zunanje razmere ugodne, naj bo čas milosten in predvsem naj bo svetlo v dušah in v odnosih.

Miha Herman, župnik in dekan

Zaprli svetišča, ne pa src!

Hvala Bogu, da smo lahko še obhajali slavje prvega svetega obhajila! Nestrpno so ga pričakovali prvoobhajanci in njihove družine, pa tudi vsa župnija. Bilo je sicer v prilagojenih oko-liščinah, z maskami, a vendar prisrčno. Potem pa je drugi val koronavirusa ponovno zaprl svetišča za obisk svetih maš, za praznovanja in druženja ob slovesnostih. Zaradi tega nam je težko. Kaj takega se v dvatisočletni zgodovini Cerkve še ni zgodilo, niti v časih svetovnih vojn ali drugih katastrof. A tudi to bo minilo. Bolj me je strah, da bo virus zaprl srca, da bo odtujil ljudi od Boga in od skupnosti, da bo v nas obstal neki strah pred drugim, pred srečanjem, pred svetiščem, pred druženjem; da bomo postajali še bolj odtujeni. Tega ne sme-mo dopustiti! Zato premagujmo tudi to obdobje z odprtim srcem, z do-mačim bogoslužjem, s simboli vere, z veroukom na daljavo, s prenosom svetih maš prek družbenih občil, s pogovori po telefonu, s pismi in voščili na daljavo. Zato smo v župniji vse-eno postavili slavolok za Martinovo nedeljo in okrasili cerkev, četudi smo vedeli, da ne bo slavja. Spletli smo veliki adventni venec, četudi ni mogoče priti k bogoslužju. Postavili bomo jaslice, ne glede na možnost bogoslužja … Najmočnejše so notranje vezi. Teh pa ne more uničiti niti poli-tika, niti kriza, niti virus. Lahko pa oslabijo v nas, če jih osebno ne ohranjamo in spodbujamo. Spomnimo se besed papeža sv. Janeza Pavla II. ob obisku v Postojni, ko je v lepi sloven-ščini spodbujal: »Korajža velja!«

Miha Herman, župnik in dekan

35

december 2020

Pomoč na domu je namenjena pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav, povezanih s starostjo, ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami, niti tega v zadostnem obsegu ne zmorejo njihovi svojci. S pomočjo na domu se nadomesti potreba po institucionalnem varstvu ter se tako posamezniku omogoči, da lahko čim dlje ostane v domačem okolju.

Cvetka Šuster

SREBRNE NITI

Tako ali drugače o starosti

Z leti postajamo starejši, vendar pa se postavlja vprašanje, ali je to dobra ali slaba novica. Danes večina ljudi meni, da je to slaba novica, ker se s starostjo peša in se potem življenje konča. V zgodovini človeštva pa je bila to tudi dobra novica, kajti starejši so imeli položaj, kot ga imamo tudi danes. Sta-rejše prebivalstvo je takrat posedovalo imetje in tudi danes ga imamo, še več kot kdaj koli prej. Vseskozi pa je zrelost tista, ki ima v starosti veliko veljavo.

Zdravo staranje je velika dragocenost, sploh v teh časih. Pan-demija je prinesla veliko strahu. Strah je stvar, ki nas opo-zarja, da smo previdni. Da delamo in smo aktivni, da se ne zgodi tisto, kar je nevarno in česar se bojimo. Takšen strah imenujemo dober strah. Nevaren strah ali nevrotičen strah pa je škodljiv. Takšen človeka dobesedno razžira. Začnemo se tresti pred neznanim, pred negotovo prihodnostjo. Strah nas je zase, vendar ne vidimo celote, ampak samo sebe. Strah je izziv, s katerim se je potrebno soočati vse življenje.

Starost je enako smiselna kot sta mladost in srednja leta. Položaj starejših v Sloveniji je primerljiv s položajem drugod po svetu, težko je razločiti, če je boljši ali slabši. Tisto, kar res zaostaja ali manjka, pa je dolgotrajna oskrba, ko človek peša. Statistika kaže, da kar dvesto tisoč prebivalcev v Slove-niji vsak dan, vsak teden dela ali pomaga nekomu, ki je bolan, starostno obnemogel ali je invalid. To je velik del prebivalstva. Sodobni sistem dolgotrajne oskrbe naj bi poskrbel, da bo to lažje, boljše in dostopno vsakomur.

Banka hrane nam je podarila visoke ženske copate vseh številk in mi jih podarjamo naprej. Tisti, ki jih potrebujete, da vam bo v teh zimskih dneh toplo, se lahko obrnete na prostovoljce programa Starejši za starejše, da vam jih dostavijo. Lahko jih pridete iskati tudi sami, in sicer 21. decembra med 13.00 in 15.00 v prostore Društva upokojencev.Banka hrane sporoča, da lahko dobijo prehrambene artikle tisti, ki se težko preživljajo, samo preko prostovoljcev, ne glede na to, ali ste član društva upokojencev oziroma v programu Starejši za starejše.

Prostovoljci programa Starejši za starejše

36

SočutjeV Društvu upokojencev Štore že petnajst let deluje program Starejši za starejše. Vsa ta leta se prostovoljci, ki smo vključe-ni v ta program, trudimo, da bi naši vrstniki ne bili osamljeni in da bi pomagali pri težavah, ki tarejo starejšo populacijo.

Glede na izkušnje, ki smo jih ta leta pridobili, smo se odločili, da naš program nadgradimo tako, da bi povezali občane Štor pod geslom ŠTORE - SOČUTEN KRAJ.

Večina nas si želi biti slišana in sprejeta. Večkrat se izražamo ali počnemo stvari, ki ne pripomorejo k temu, da bi bile naše želje uslišane. Vse prepogosto se v naš besedni zaklad vrine-jo »tujke«, ki vplivajo na medsebojne odnose. Besede pa ima-jo veliko moč in ko jih uporabimo na sočuten in povezovalen način, v naše življenje prinašajo zadovoljstvo in medsebojno povezanost. In na teh dejstvih bi radi v Društvu upokojencev nadaljevali svoje delo.Prvi koraki so bili v teh dneh že narejeni, saj smo se odločili, da najprej vzpostavimo stik z zdravstvom, ki je v korona času najboj na udaru in z naše strani najbolj obiskano.Predali smo jim naše sporočilo in dobrote, ki so bile pripravlje-ne z dobro voljo in dane od srca za dobro sodelovanje.

Ivanka Tofant

SREBRNE NITI

NAŠE SPOROČILOOhranjajmo točko miru v teh težkih časih, da bo lahko stekla ljubezen in resnična svetloba.

Ohranjajmo dostojanstvo in skozi to dostojanstvo bomo privlačili darove, ki jih moramo razdajati: razumevajoče srce, miren um in sebe.Služimo tistim, ki potrebujejo našo pomoč. Četudi jih ne vidimo, jih pa lahko slišimo. Pazite nase, ostanite zdravi.

Člani UO Društva upokojencev Štore in

prostovoljci programa Starejši za starejše

37

december 2020

50 let skupnega življenja Francija in Pavle TržanFranci je bil rojen v Prožinski vasi v mlinu. Oče je bil mlinar in vaščani so domačiji pravili »v mlinu«, saj je bil to edini bližnji kraj, kjer se je mlela moka. Prve šolske klopi je Franci obisko-val v šoli v Kompolah in nato v osnovni šoli v Štorah. Po kon-čani osemletki je želel postati mesar, vendar ni imel prevoza, da bi se vozil v mesnico v Šentjur. Zaposlil se je v Železarni Štore v mehanični delavnici in kot marljivemu delavcu so mu nadrejeni omogočili, da je opravil tečaje v Mariboru in Ljubljani ter tako postal livar. Naučil se je igrati na harmoniko in razte-goval je meh pri ansamblu »Stari znanci«.

Spoznal je Pavlo, ki mu je že 50 let življenjska sopotnica. S poroko je poleg žene pridobil še dva sinova in hčerko. Ni bilo lahko, saj se je družina v zakonu še povečala za sina Francija. Stanovanje so dobili v Štorah in tu živita s Pavlo še danes. Pavla ni bila nikoli zaposlena, a bila je vseskozi odlična go-spodinja. Edini vir dohodka je bil Franci, zato mu je prav prišla harmonika, saj se je dalo kaj zaslužiti na ohcetih. Pa tudi v železarni je pri Ljudski tehniki in Remontu poprijel v prostem času za marsikatero delo. Kot mesar amater je hodil tudi na koline. Vseskozi je hišnik in to brez kakršnegakoli honorarja. V vojni za Slovenijo je bil vodja bolničarjev pri civilni zaščiti v Štorah. Pravi, da mu življenje ni prizanašalo, a kljub temu je kar nekaj trenutkov, ki se jih rad spominja.

Sedaj, ko je v pokoju, z ženo živita sama, otroci in vnuki so odšli vsak po svoje, a ju radi obiščejo. Ko ga povprašam, kakšne so sedaj njegove želje, pove, da je naprej zdravje, pa tudi trgovina bi bila potrebna v spodnjih Štorah, saj je starej-šim trgovina na Lipi kar malo od roke. Ponovno zaobljubo po 50. letih sta s Pavlo potrdila v mesecu septembru, poročil pa ju je g. župan Miran Jurkošek. Bilo je veselo.Če slučajno kdo vpraša, kako preživeti 50 let z eno žensko, Franci z nasmehom takole pove: »Eden izmed njiju mora biti slep, drugi pa gluh«.

Ivanka Tofant

38

SREBRNE NITI

Utrinki ob obiskih župana Mirana Jurkoška pri jubilantih

Kljub epidemiji COVID-19 župan obišče, če je le mogoče, na dan praznovanja vse, ki slavijo 80, 90 ali 100 let.

Pridružujemo se čestitkam!

Janez Grobelnik, 100 let

Franc Selić, 90 let Karolina Pušnik, 80 let

39

december 2020

Teden otroka v Vrtcu LipaTeden otroka je potekal od 5. do 11. oktobra. Letošnji slogan je bil »Odgovor je pogovor«. Vzgojiteljice smo v vseh skupinah pripravile zanimivo dogajanje skozi celoten teden. Pravljično dopoldne se je odvijalo v knjižnici, kjer nam je »tetka Jesen« prebirala poučne pravljice. Otroci so ji z velikim zanimanjem prisluhnili. Vsi otroci so si ogledali kratko predstavo z naslo-vom Razbita buča in preizkusili svoje glasilke v prepevanju znanih pesmic o živalih, ki so nastopale v pravljici. Pravljico smo nekaj dni poslušali tudi v igralnici in se nato vživljali v različne vloge s pomočjo ročnih lutk in lutk na palici, ki smo jih izdelali sami. Učenje novih jesenskih pesmic smo popestrili s spremljanjem na lastne instrumente, ki smo si jih iz različnih odpadnih in naravnih materialov izdelali v glasbenem dopol-dnevu. Jesensko spreminjanje čudovite narave smo opazo-vali na krajših in daljših sprehodih in raziskovanju naravnih materialov v gozdu.

Mihela Jelenc in Leopoldina Krevel

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

V Kompolah nas je obiskala tetka Jesen

V torek, 13. 10. 2020, smo v Kompolah dobili prav poseben obisk – obiskala nas je tetka Jesen. Praznovanje smo pričeli z ogledom lutkovne igre »Razbita buča«, ki nam jo je zaigrala vzgojiteljica Karmen, otroci pa so ji z veseljem prisluhnili. Nato nas je tetka Jesen povabila k rajanju. Skupaj smo prepevali jesenske pesmi, plesali in se veselili. Da pa ne bi kdo omagal, smo se pred delavnicami okrepčali še z domačim jabolčnim zavitkom, svežim sadjem in seveda tudi pečen kostanj ni manjkal, saj nam je na pomoč priskočil gospod Sašo, ki je z veseljem poskrbel, da smo jedli najboljši kostanj daleč na-okoli.

40

V delavnicah so otroci lahko izdelovali kronice iz listja, se po-merili v kegljanju z bučo ali prevažali buče s samokolnicami po določeni črti. Otroci so v praznovanju zelo uživali.Čeprav se je vreme držalo bolj kislo, pa nam je tetka Jesen obljubila, da nas bo do zime še razvajala s soncem.

Barbara Jagodič, Ana Kupec, Karmen G. Žgank in Urška Krašovec

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Noč bučnih strahcev - nočitev v vrtcuV petek, 16. 10. 2020, je bil za nas prav poseben dan. Dan, ki so se ga otroci veselili že nekaj časa, v zadnjem tednu pa pridno odštevali dneve do petka. Ko je nad Kompole padel mrak, so starši pripeljali otroke v vrtec in s seboj pri-nesli izrezljane »bučne strahce«, v ka-tere smo položili svečke in jih prižgali. Preden smo se poslovili, smo zaplesali okrog »bučnega strahca« in se pripravili na najzanimivejšo noč v letu.

Starše smo poslali domov, mi pa smo se odpravili na lov za zakladom. Pogas-nili smo luči, si nadeli naglavne svetilke in v telovadnici iskali skriti zaklad – pla-zili smo se skozi tunel, kjer smo srečali pajke, ves čas pa so nam družbo delali duhci in pajek, ki je skrival zaklad.

41

december 2020

Čeprav nas je bilo malo strah čud-nih zvokov, smo bili pogumni in smo končno našli sladko presenečenje, ki nam je vlilo dodatnega poguma. Nato pa nam jo je zagodel duhec, ki nam je pobegnil in se skril. Iskali smo ga po ce-lotnem vrtcu in »lumpa« na koncu naš-li v šolskih klopeh. Odpeljali smo ga v igralnico in mu naročili, da nam ne sme več nagajati. Preoblekli smo se v pižame in se igra-li senčni kino. Vsi skupaj smo se zelo nasmejali in se zabavali. Prišel je čas za spanje, zato smo legli na ležalnike in poslušali pravljico o duhcih. Da nas ponoči ne bi bilo strah, smo k sebi stis-nili prijazne duhce, ki smo si jih izdelali v preteklem tednu in ki so poskrbeli za to, da smo noč preživeli mirno.

Zjutraj smo navdušeno čakali starše, da smo jim povedali, kaj vse zanimivega smo doživeli.

Otroci iz skupine Mavrični palčekz vzgojiteljicama Barbaro Jagodič in

Ano Kupec

IZJAVE OTROK:• «Fajn je bilo. Všeč so mi bili pajki, duhci in netopirji.«• «Fajn je bilo. Čokoladice smo jedli. Pa strahca smo iskali.«• Bilo mi je všeč, ko smo iskali čokoladice in videli pajka. Pa dva duhca sta

nam pobegnila.«• « Najbolj so mi bili všeč duhci zunaj in pajek, ko so bile čokolade spodaj.«• « Všeč mi je bilo, ko je on pajek imel čokoladice pa ko smo lahko prespali.«• « Všeč mi je bil duhec, pa ko smo spali tu je bilo fajn.«

Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu v času epidemijeTradicionalni slovenski zajtrk obeležuje-mo vsak tretji petek v novembru na dan slovenske hrane. Nastal je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Že nekaj let zapored otroci tako za zajtrk dobijo do-mač kruh, maslo, med, mleko in jabolka slovenske pridelave. Namen dogodka je spodbujanje zdravega načina prehra-njevanja ter uživanje domače, lokalno pridelane hrane. Tudi letos, v času epi-

demije, smo v vrtcu Lipa imeli praznični pogrinjek, jedli smo maslo in med, za poslastico pa domača jabolka. Bilo pa je vseeno drugače, saj nismo bili delež-ni obiska našega župana, niti čebelarja. Ogledali pa smo si film o Kranjski čebeli in zapeli himno Čebelar, ki ta dan pač ne sme manjkati.

Ana Kupec in Karmen G. Žgank

42

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Barvita jesen v ŠtorahNa vsakem koraku se čuti jesen. Na poti v vrtec lipa spreminja barvo svojih listov. V igralnicah nastajajo jesenski kotički z naravnim materialom. Otroci in starši prinašajo darove narave z jesenskega sprehoda po gozdu, z domačega vrta ali sosedovega polja. Igrišče krasijo ve-like rumene in oranžne buče, ki otroke vabijo, da jih prenašajo, kotalijo, preva-žajo, trebijo semena, luščijo bučnice, domišljijsko ustvarjajo in rajajo okrog bučnih strahcev.

Otroci si nevede na igriv način razvijajo gibalne spretnosti, pridobivajo matema-tične izkušnje, širijo besedni zaklad, us-vajajo prvine likovne umetnosti in plesa, spoznavajo naravo, krepijo družabnost med vrstniki.

V jesenskem dopoldnevu so otroci ustvarjali v delavnicah z naravnim ma-terialom, tekmovali v prevažanju buč, luščili koruzo, si izdelali kronico iz listja, strašilo, ropotuljo… Na otroški tržnici so si polnili košarice s sladkim sadjem, kruhom, namazanim z domačo mar-melado, s pečenim kostanjem. Babica Marmelada in tetka Jesen sta otroke razveselili s petjem in rajanjem okrog strašila.

Otroška razigranost in domišljija ne poz-nata meja. V naših srcih in doživetjih iz brezskrbnega otroštva ostajata vidni ali skriti.

Leopoldina Krevel, Zinka Grobelnik in Lavra Prosenak

43

december 2020

KO JO ZAGODE KORONA:

Kako svetlo zeleni palčki Vrtca Lipa Štore preživljajo čas domaV času epidemije se svet poznanih stva-ri, običajnih dogodkov in ustaljenega življenja spremeni, saj so v skrbi za jav-no zdravje okrnjeni prenekateri dogodki in druženja.

Vse posledične spremembe pa se moč-no dotikajo tudi naših najmlajših, zato je z zaprtjem vrtcev, ki je eden od ukrepov zajezitve širjenja virusa COVID-19, otro-ški vsakdan drugačen.

Vrtec otrokom poleg spodbudnega okolja nudi pester izbor didaktičnih sredstev za igro, vodenih dejavnosti, ki po Kurikulumu za vrtce spodbujajo otrokov celostni razvoj, ponuja prostor

44

in čas za razvijanje socialnih veščin in še in še. A tudi vrtec brez otrok je le prazen prostor, ki si ga strokovni delavci vrtca kmalu (seveda ko bo zagotovljen pogoj varnosti) spet želimo zapolniti z otroš-kim smehom, premnogimi vprašanji, navihanostjo in zvedavim učenjem. V času zaprtja vrtca pa nas starši raz-

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

veseljujejo s fotografijami svojih otrok, ki prikazujejo, kako otroci kljub situaciji življenje zajemajo z veliko žlico, so še vedno radovedni, željni novih izkušenj, neobremenjeni in veseli! V marsičem so nam tako lahko za vzgled! Ostanite zdravi!

Katja Krevh in Edita Rednak

45

december 2020

Teden umetnosti v OŠ ŠtoreV organizaciji UNESCO je vsako leto en teden v oktobru pos-večen umetnosti z namenom ozaveščanja pomena umetno-sti v šolskem prostoru. Teden umetnosti je prvič zaživel tudi pri nas v šoli, in sicer med 5. in 9. oktobrom 2020.

Teden umetnosti je zaradi izrednih zdravstvenih razmer zah-teval prilagojeno izvajanje in hkrati predstavljal izziv, kako učence povezati in jim približati umetniške vsebine, ne da bi prišlo do stikov med skupnostjo različnih učencev. Dogodek se je povezal s Tednom otroka in prepletal z arhitekturo, ki je zaznamovala mesec oktober.

Učenci razredne in predmetne stopnje so ustvarjali na temo »Gradimo Štore« in svoje zgradbe umestili na šolske hod-nike. Simbolno so ustvarili skupinsko delo, kljub ločenim in omejenim stikom, ki zaznamujejo čas boja proti Covidu. Tako je nastala arhitekturna instalacija, ki je učence povezala v skupnost, hkrati pa jim zagotovila varno okolje ustvarjanja.

Šolski hodniki so »oživeli« tudi ob prepletu likovnih del, gi-bov in plesa. Skupina plesalk je ob vodstvu mentorice Mateje Rožič izvedla gibalni performens in plesni nastop. Šolski ho-dnik je postal oder in gledalci so si lahko ogledali posnetke in fotografije preko šolskega TV ekrana, na šolskih razstavnih panojih pa slikarsko razstavo »Po stopinjah Alme Karlin-sve-tovne znamenitosti« ter portrete na platnu in kipu z naslovom »Ikone slovenske kulture«.

Teden umetnosti je s pripravljenimi aktivnostmi šolsko oko-lje simbolno povezoval. Učenci in učitelji so kljub omejitvam začutili pozitiven ustvarjalni duh, ki je prežel šolo in hodnike pisano obarval.

Urška Babuder

46

Jubilejni 10. tradicionalni slovenski zajtrk letos v drugačni oblikiGlede na epidemiološke razmere se letošnji Tradicionalni slo-venski zajtrk s sloganom »Zajtrk z medom – super dan!« ni izvedel po šolah in vrtcih kot v preteklih letih, temveč je bila pozornost namenjena ozaveščanju in spodbujanju širše javnosti s poudarkom na zajtrkovanju doma z izbranimi živili, in sicer s kruhom, maslom, mlekom, medom in jabolkom.Na naši šoli smo dejavnosti organizirali v okviru pouka na da-ljavo na sledeč način:• na razredni stopnji so učiteljice dejavnost izpeljale pri

razredni uri ali v okviru pouka spoznavanje okolja oz. nara-voslovja in tehnike, ali pa so učencem pripravile samostoj-no delo.

• na predmetni stopnji smo ustvarili posebno stran v sple-tni aplikaciji s povezavo do Slakove pesmi Čebelar in z gradivom o pomenu zajtrka in lokalno pridelane hrane. Tja so učenci objavili fotografije svojega tradicionalnega slovenskega zajtrka. Z namenom, da bi se odzvalo čim več učencev, smo pripravili tekmovanje. Učenci 7. b so se odzvali v največjem številu, zato bodo po vrnitvi v šolo prejel praktično nagrado.

Prvošolčki so se dan pred dogodkom na video konferenci z učiteljicami pogovorili o tem, kaj najraje jemo za zajtrk, kaj od naštetega je zdravo za naše telo in na splošno o tem, kako je pomembno, da z zajtrkom začnemo dan, saj imamo le tako dovolj energije za cel dan in lažje razmišljamo ter se učimo. Razmislili so tudi o tem, kaj so za zajtrk jedli naše babice in dedki, ko so bili stari toliko kot mi.

Verjetno niso imeli na voljo čokolina, paštet, posebnih salam, raznih čokoladnih namazov. Vedeli so, da so imeli na voljo bolj preprosta živila, kot so kruh, maslo, med, mleko, jabolka. Vse to pa so živila, ki sodijo k tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Naslednji dan, torej v petek, so otroci sami pripravili ali pa pomagali staršem pri pripravi zajtrka s prej naštetimi živili. Poskrbeli so tudi za lep pogrinjek, saj je v lepem okolju hrana še okusnejša. Ugotovili so, da je takšen zajtrk prav okusen, zdrav in da doma v kuhinji pravzaprav zelo radi pomagajo.

Maja Korošec in Janja Kobale

Koronavirus - drugi val (covid-19)

Koronavirus, sodobni naš sovražnik, zopet nam grozi,ker preveč ležerno do njega obnašal smo se mi,zato zopet po človeštvu po celem svetu je udarilin tako med ljudmi precejšnjo zmedo je napravil.

Nasvete strokovnjakov od spomladi premalo vsi smo spoštovali,zato razum in izkušnje moramo sedaj to v praksi izpeljatiter predpisov in odredb moramo dosledno vsi se jih držati,če hočemo, da kriza čimprej minein da zopet normalno življenje nam na obzorje pride.

Za vernike duhovno življenje urejeno je tako,da tako, kot je bilo spomladi,nedeljska maša po TV prenašala se bo.

Nenujne zadeve bomo morali za krajši čas vsi pač odložititer se proti koronavirusu z vsemi sredstvi na svoj način boriti,v upanju, da strokovnjakom uspe zdravilo in cepivo čimprej odkriti,s katerim bomo to svetovno nadlogo v doglednem času ukrotili!

Alojz Žnidar

47

december 2020

Ponovno zaprta vrata šol in vrtcevKomaj smo si opomogli od vseh novo-sti, ki jih je spomladi prinesla šola na da-ljavo, znova nas je slaba epidemiološka situacija posedla za domače računalni-ke, tablice ali telefone in fizično oddaljila od vseh, ki smo v šolskih prostorih di-hali isti zrak, čutili isto pozitivno energijo, poslušali pristen otroški smeh in spre-mljali najstniške muhe.

Z 19. oktobrom so šolske prostore prvi zapustili učenci od 6. do 9. razreda. Po izkušnjah iz pomladanskega vala smo se na ponovno domače delo dobro pripravili. Če smo spomladi plavali med tisoč in eno aplikacijo, ki je nudila največ in najboljše, kar je posamezni učitelj po-treboval za podajanje razlag, izvajanje preverjanj in ocenjevanj, smo v avgustu izbrali le eno, ki jo sedaj uporabljamo vsi, učenci in učitelji ter ostali strokovni delavci šole. V MS Teamsih delo poteka enostavneje, bolje organizirano in siste-matično.

Za učence od 1. do 5. razreda je v tednu pred jesenskimi počitnicami pouk pote-kal po ustaljenih tirnicah, torej v šolskih klopeh. Izvajali smo tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje, zagotavljali šolsko prehrano in prevoze, ne pa tudi krožkov, pri katerih so se učenci mešali med se-boj, niti izvenšolskih športnih dejavnosti.

Pred zasluženimi jesenskimi počitnica-mi, ki so se prvič v samostojni Sloveniji podaljšale, niti slutili nismo, kako dolgo bomo v resnici ostali doma. In še vedno smo…

V vmesnem času smo poskrbeli za pre-hrano otrok, ki prejemajo subvencioni-ran topli obrok. Pridobili smo še nekaj kosov računalniške opreme in mode-me, s katerimi smo opremili učence, predvsem tiste iz družin z več šolajočimi otroki. Najmlajšim smo dostavili, poslali ali pripravili za prevzem učno gradivo, ki

so ga otroci pred počitnicami pustili v šoli. Od novembra dalje v našem vrtcu izvajamo le nujno varstvo.

Ker se situacija ne umirja, je konec no-vembra ministrica izdala sklep, da se bo vzgojno-izobraževalno delo v šol-skem letu 2020/21 izvajalo zgolj v enem ocenjevalnem obdobju. To pomeni, da bo število ocen, ki jih bo učenec mo-ral pridobiti do konca šolskega leta, prepolovljeno. S tem bomo razbreme-nili predvsem učence, ki bi v običajnih okoliščinah v teh mesecih pospešeno pridobivali ocene za zaključek prvega ocenjevalnega obdobja.

Po odzivih staršev in otrok nam je doslej delo v večini šlo dobro od rok. Pohvalili so organizacijo in (prilagojeno) izvedbo pouka, ustrezno razporeditev videokon-ferenc in domačega dela, ustrezna se zdi tudi količina domačih nalog. Opa-žamo pa, da nas trenutno stanje po-časi izčrpava. Otroci izgubljajo voljo in motivacijo za delo, saj situaciji ni videti konca. Če bo obveljal sklep vlade, da se v šole in vrtce vrnemo, ko bo v državi manj kot 1000 okužb dnevno, se bojim, da bo v šoli slišati otroške korake šele spomladi…

Preden se poslovimo od koledarskega leta 2020, se vam, dragi starši, zahva-ljujem za vso pomoč in podporo, ki jo v teh negotovih časih nudite svojim ot-rokom, zahvaljujem se vam za strpnost in pripravljenost na sodelovanje z vse-mi strokovnimi delavci šole, ki prihajajo v stik z vami in vašimi otroki. Zahvala velja tudi staršem vrtčevskih otrok, ker iz tedna v teden organizirate domače varstvo za vašega malčka. Hvala za to, da opazite dobro in požrtvovalno delo vseh zaposlenih v šoli in vrtcu. Zaslužijo si!

Mojca Rožman

DECEMBER

Veseli december k nam hiti,vsakega posebej razveseli.Lučke na smreki že svetijo sein nadzorujejo hišice vse.

Vse je veselo, vse je lepo,a najbolj, ko Božiček pridrvi čez nebo!Darilo za njega, darilo za njo …Božiček, prijazen mož je to.

Ko vse je že tiho, vse že spi,prikrade se v hišo,piškote poje, mleko popije,darila pusti – in že ga več ni!

Julija Mastnak, 5. a

ČAROVNICE, POMAGAJTE!

Morda res čudne ste gospe,za katere le redko kdo ve.Verjetno videle ste,da koronavirus prišel je.

Zaprl vrtce, šole je,trgovine, banke – skratka vse!Kdo ve, kdaj se to končalo bo …Morda trajalo bo tako dolgo,kot je nastajalo nebo?Tega ne vemo.

Zato, čarovnice, pomagajte!Sčarajte napoj, izrecite urok,izmislite si nekaj besed,da rešile boste svet!

Prosim, čarovnice, pomagajte!

Julija Mastnak, 5. a

48

Obvestilo o odpovedi javnih prireditev in dogodkov

Skladno z odloki Vlade Republike Slovenije in navodili pristojnih institucij v času povečane stopnje tveganja okužb odpovedujemo vse dogodke in prireditve v Kulturnem domu Štore in na celotnem območju občine Štore.

Ko se bo situacija glede širjenja bolezni COVID-19 umirila in bo ponovno dovoljeno druženje, vas bomo o morebitnih prireditvah in dogodkih obveščali preko spletne strani Občine Štore (www.store.si). Podrobnejše informacije o dogodkih bomo objavljali sproti. Vse aktivnosti so torej odvisne od epidemiološke slike ter veljavnih ukrepov, zato si organizatorji pridružujejo pravico do spremembe ali odpovedi programov.

Občina Štore naproša vse občanke in občane, da dosledno spoštujejo vse predpisane ukrepe, zlasti pa poziva k uporabi zaščitnih sredstev in izogibanju medsebojnega druženja oziroma nepotrebnega izpostavljanja tveganju za okužbo s COVID-19.

Hvala za razumevanje. Ostanite zdravi!

VABILA IN DOGODKI

Mala detektivka Zola»Oh, kako lepo jutro je danes!« se je namuznila detektivka Zola in pogledala skozi okno svoje pisarne. Prostore svoje nove detektivske agencije je imela v čudoviti sinje modri hišici čisto na začetku Jagodne ulice, poleg pekarne gospe Miško in nasproti prisrčne čokoladnice, kjer je gospod Kolaček iz-deloval sveže in okusne slaščice. Zola se je vsako jutro pred službo odpravila v pekarno po svežo makovko in zavila še h gospodu Kolačku na skodelico kakava s smetano in čoko-ladni bonbon.

Ravno je pospravljala svojo pisalno mizo, ko je skozi vrata razburjeno prisopihal gospod Kolaček. Bil je starejši gospod, ki se je dolga leta učil slaščičarske obrti v oddaljeni deželi Franciloniji. »Mala detektivka, pomagaj mi, prosim te! Nek-do mi je ukradel čokoladne bonbone! Presneti tatin, da bi se mu prsti posušili!« Zola ga je zaskrbljeno pogledala: »Gospod Kolaček, pomirite se! Prišli ste na pravi naslov, našli bomo tatu čokoladnih bonbonov.« Detektivka Zola je vzela v roke svinčnik in velik list papirja, posedla gospoda Kolačka, globo-ko zajela sapo in ga vprašala, kaj je bilo. »Danes zjutraj sem napravil novo sorto bonbonov, res so bili odlični. Pladenj z njimi sem odložil na okensko polico, da bi se čokolada strdila,

in odšel na stranišče. Ko sem se vrnil, o bonbonih ni bilo ne duha ne sluha.« Zola se je nasmehnila gospodu Kolačku in mu dejala: »Nič ne skrbite, našla bom tatu.« Stari čokoladar je pomirjen odšel nazaj čez cesto v svoj brlogec, mala de-tektivka Zola pa se je odpravila v akcijo. Odločila se je, da bo najprej izprašala sosede, če bi utegnili kaj videti.

Najprej je obiskala gospo Miško v njeni pekarnici. »Gospa Mi-ško, ste zjutraj morda videli tatu, ki je ob sveže bonbone spra-vil gospoda Kolačka?« »Hja, zjutraj sem bila na obisku pri teti Hrčki, bom povprašala mojega moža, on je bil tu.« Gospod Miško je priskakljal iz pekarske delavnice, ko je slišal svoje ime. »Pozdravljena, Zola! Jaz pa sem res videl nekaj čudnega zjutraj. Majhen deček je stegoval svoje prstke proti bonbo-nom, v tistem trenutku pa sem dobil stranko in sem pozabil nanj.« Zola je veselo zacepetala, saj je dobila prvi namig, kdo bi ta strašen tat lahko bil! »Kako pa je izgledal ta deček?« Gospod Miško je dejal: »Nisem ga videl zelo dobro. Bil je star približno pet let in na glavi je nosil umazano rdečo čepico.«

Zola si je vse podatke skrbno zapisala, se zahvalila za pomoč in že odskakljala k gospodu Cvirnu, krojaču v sosednji hi-

49

december 2020

ški. Cin cin, je zacingljal zvonček nad vrati. Nitko Cvirn je po-kukal izza svojih naočnikov in veselo pozdravil obiskovalko: »Pozdravljena, gospodična Zola! Tebe pa nisem videl, odkar si iskala izgubljeno lutko! Kako si?«

Zola se je z nasmehom spomnila primera izpred dveh te-dnov, ko je morala najti izgubljeno lutko gospodične Malinice. »Pozdravljen, Nitko! Super sem, ravno sem se lotila novega primera, zato sem te tudi obiskala. Si morda videl danes zjut-raj nekega dečka, ki se je klatil okrog čokoladnice? Staremu Kolačku je izmaknil sveže bonbone.« Nitko je malo pomislil in dejal: »Veš, pa sem res videl nekega dečka, nosil je strgane hlače in pošvedrane čeveljce, nekaj se je motovilil okrog čo-koladnice. Potem pa sem se pičil s šivanko in si hitel poviti prst, pa ga ni bilo več na spregled.« Zola si je zapisala vse, kar ji je Nitko povedal, se mu zahvalila in odšla. Naslednja postaja je bila lična trgovinica Mame Evelin. Zola je vstopila in našla Mamo Evelin na oddelku sadja in zelenjave. »Pozdravljena, detektivka Zola. Potrebuješ kaj zelenjave? Sveža je, z moje-ga vrta.« »Živijo, Mama. Danes nimam časa za kuhanje, sem sredi napete naloge. Najti moram tatiča čokoladnih bonbo-nov gospoda Kolačka. Pek Miško in krojač Cvirn sta videla majhnega dečka v pošvedranih čeveljcih in raztrganih obla-čilih, kako se smuka okrog čokoladnice. Si ga morda videla tudi ti?« Mama Evelin je malo pomislila in nato mali detektivki povedala: »Nisem ga videla, ampak poznam tega dečka in njegovo družinico. Živijo na koncu Robidove ulice v razpa-dajoči hišici. Mamica je izgubila službo, očka pa je že dolgo tega odšel v tujino. Dečku je ime Lučko, ima pa tudi sestrico Srečko. Ne bodi prehuda nanj.« Zola je bila presrečna, saj je končno našla tatiča.

Poslovila se je od Mame Evelin in se odpravila proti Robidovi ulici. Hišice nesrečne družinice ni bilo težko najti. Potrkala je na majava vrata in kmalu je ven pokukala mala skuštrana gla-vica. »Dober dan. Jaz sem Srečka. Ste prišli na obisk k moji mamici?« Zola je pritrdila in vstopila v skromen domek. Mami-ci otrok je povedala, da išče tatiča čokoladnih bonbonov. Mali

Lučko se je začel jokati. »Detektivka, zelo mi je žal, da sem ukradel bonbone. Mamica ima rojstni dan, pa sem jo želel presenetiti s posladkom, ker vem, da nimamo denarja, da bi jih kupili.« Zola je zadrževala solzo in dejala: »Lučko, krasti ni prav. Gospod Kolaček je zelo jezen. Obljubi mi, da tega ne boš več počel, jaz se pa se bom pogovorila z njim, velja?« Mamica se je še enkrat opravičila za Lučkovo dejanje in rekla, da bo gospodu Kolačku povrnila škodo. Zola jo je pomirila in ji rekla, naj ne skrbi.

Zola je odšla v čokoladnico in gospodu Kolačku povedala žalostno zgodbo družinice z Robidove ulice. Čeprav je bil najprej jezen, se je stari Kolaček ob Zolinem pripovedovanju raznežil. »Zola, moramo jim pomagati! Noben otrok ne sme živeti v pomanjkanju!« Dogovorila sta se, da bosta družinici pomagala. Čokoladar Kolaček je pripravil paketek slastnih slaščic, Zola pa je odšla v trgovinico in Mami Evelin pove-dala za obdarovanje. Mama je bila nad idejo navdušena in je odhitela s košarico nabirat dobrote s polic. Skupaj sta odšli še k Nitku Cvirnu, ki se je ponudil, da družinici napravi topla oblačila za prihajajočo zimo, ter v pekarnico k Miškoma po pekovske dobrote, da družinica ne bo lačna. Zola je odšla še k mizarju Žagarju, da bi ga prosila, če bi pomagal pri popravi-lu hiške - veter je jezno vil skozi vse luknje v njej. Mojster Žiga Žagar je bil takoj pripravljen pomagati. Zola je z nasmeškom do ušes in s toplino v srčku odhitela do hiške v Robidovi ulici, kjer so jo že čakali prijazni sovaščani. Skupaj so obdarili pre-senečeno družinico in mamici zagotovili, da ji bodo pomagali po najboljših močeh. Lučko in Srečka sta od veselja skakala naokrog in zbranim zapela lepo pesem.

Vaščani so odšli vsak svojo pot, vsak pa je razmišljal, kako je hvaležen, da ima tako prijazne in dobre sosede. Mala de-tektivka Zola je zadovoljna sedla na svoj stol v pisarni, saj ji je uspelo rešiti še en primer, hkrati pa poskrbeti za dobrobit družinice v stiski. »V slogi je res moč!«, se je nasmehnila in odpravila proti domu.

Blažka Lovšin

50

Srečno, zdravo in uspešno v letu 2021 vam želijo:

DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA ŠTORE

DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA

DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE

KARATE KLUB ŠTORE

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV

IN KLETARJEV POLIČ ŠTOREDRUŠTVO

UPOKOJENCEV ŠTORE, PROJEKT

STAREJŠI ZA STAREJŠE

KD PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH

ŽELEZARJEV

POTAPLJAŠKODRUŠTVO

PIRATI

KD ŠTORE 2000 - LJUBITELJSKI

PEVSKI ZBOR ŠTORE

KUD FOLKLORNA SKUPINA

KOMPOLE

LOVSKA DRUŽINA BOJANSKO ŠTORE

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE

OBČINSKO ZDRUŽENJE

SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE

MALONOGOMETNO DRUŠTVO SOKOLI

KORK ŠTORE

OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA

SLOVENIJO OBČINE ŠTORE

51

december 2020

Srečno, zdravo in uspešno v letu 2021 vam želijo:

OSNOVNA ŠOLA ŠTORE

INPOŠ KOMPOLE

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

SVETINA

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

PROŽINSKA VAS

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

ŠTORE

RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA

ŠPORTNO DRUŠTVO LAŠKA VAS 78

STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE

ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE

ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE

ŠKD RUDAR PEČOVJE

ŠKD STRAŽA

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO"OSTI JAREJ"

ŠPORTNO DRUŠTVO RANIVOK 2007

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE

VRTEC LIPA ŠTOREIN

VRTEC KOMPOLEŠTAB

CIVILNE ZAŠČITEŠTORE

DRUŠTVOZA ŠPORTNE

IN KREKREATIVNEDEJAVNOSTI

52