Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani, Preglov ... 4. letnik.pdf · - majhnost Slovenije - kraški tip površja - premajhna smučišča - prekratka obala Pokrajinska

1

Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani, Preglov trg 9 Interno gradivo za geografske vsebine modula naravna in kulturna dediščina za 4. letnik

GEOGRAFIJA SLOVENIJE Splošne značilnosti in regionalizacija Ljubljana, junij 2011

2


I. GEOLOŠKI RAZVOJ IN KAMENINSKA SESTAVA

KENOZOIK KVARTAR holocen - rečne akumulacije alpskih in kraških rek pleistocen - menjava ledenih in medledenih dob ; poledenitev zajela površje nad 1500 m.n.v , čeprav so se ledeniški jeziki spuščali do 400 m. n.v. TERCIAR - močan pritisk Afriške litosferske plošče preko Jadransko – apeninske na Evropsko - alpidsko gubanje ; nastanek Alpidov in Dinaridov - številni tektonski prelomi - nastanek premogovnih bazenov

- iz poglobljenih zalivov se umakne Jadransko morje in odteče Panonsko morje

……………………………………………………………………………………………………… MEZOZOIK - na našem ozemlju morje Tetis z bogatim življenjem in močno sedimentacijo KREDA - dvig kraških regij Primorja JURA - počasen dvig platoja Dinaridov TRIAS - počasen dvig platoja Alpidov ……………………………………………………………………………………………………… PALEOZOIK - na ozemlju Slovenije puščavsko kopno

3


KAMENINSKA SESTAVA

SEDIMENTNE KAMENINE - 93% Slovenije pokrivajo karbonatne kamenine

- prevladujejo triasni, jurski in kredni apnenci in dolomiti - eocenski fliš kot ostanek Jadranskega morja - terciarni sedimenti kot ostanek Panonskega morja - glacialni nanosi (ledeniški drobir, morene, balvani) - fluvioglacialni in fluvialni nanosi ( konglomerati, prod, gline in ilovice )

MAGMATSKO METAMORFNE KAMENINE

- permo karbonski skrilavci – Predalpski svet - predornine s tufi - vulkanizem granodiorit - nadaljevanje kristalinskih Alp – Pohorje

4


II. VREME IN PODNEBJE

DEJAVNIKI PODNEBJA: - lega 46 S.G.Š - zahodna zračna cirkulacija - 2/3 anticiklonalnih dogajanj (ponovi BARIČNE TVORBE ) - reliefna razgibanost – temperaturna inverzija - vplivi maritimnih in kontinentalnih zračnih mas

PODNEBNI TIPI

SUBMEDITERANSKI -……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… ZMERNO CELINSKI – ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………… SUBPANONSKI – ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

5


BIOKLIMATSKI VIŠINSKI PASOVI

(NARIŠI SKICO)

III. PRST IN RASTJE

PRSTI Na nastanek prsti vplivajo različni pedogenetski dejavniki, v Sloveniji pa prevladujeta

- kameninska sestava, - površje oz. nadmorska višina

Velik del Slovenije pokrivajo kisle in bazične gozdne rjavice. Višje nadmorske višine pokrivajo slabo razvite prsti rendzine in rankerji. Na visokogorju pa prevladujejo litosoli oz kamnišča. Ob rekah, poplavnih ravninah, barjih, močvirjih so obrečne prsti, gleji, psevdogleji oz. šotne in močvirne prsti.

RASTJE V Sloveniji prevladuje gozdno rastje (55%) in se zadnja desetletja delež še povečuje. ZAKAJ? …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… Če ne bi bilo posegov v naravo, bi bukev prevladovala na 2/3 ozemlja, hrast bi prevladoval na ravnicah, iglavci bi se razraščali nad 1500 m n.v., šele nad 1900 m.n.v. bi bila travna vegetacija. Vegetacijske spremembe so nastale zaradi kmetijstva in ogljarstva. Ogozdovanje in pogozdovanje – sekundarni gozd – prevladujejo iglavci

6


Varovalna vloga gozda - pred denudacijo - pred vetrno erozijo

Ogroženost gozda - slabo čiščenje gozda - požari - kisli dež - žled - vetrolomi in snegolomi - naravni škodljivci (lubadarji), nalezljive bolezni (rak na kostanju)

7


IV. VODOVJE SLOVENIJE

Tekoče Stoječe vode Podtalnica Ledenika – Triglav, Skuta Morje

REKE

Tekoče vode v Sloveniji se delijo na Črnomorsko in Jadransko povodje. Največja porečja imajo Sava, Soča, Drava, Mura, Kolpa. Poišči krajša porečja kraških in flišnih vodotokov v Primorski Sloveniji? …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. V Sloveniji prevladujejo dežni, dežno-snežni in snežni rečni režim.

PODTALNICA Podtalnica se nahaja predvsem v naplavinah alpskih rek. Podtalnica se polni iz padavinske vode in vode iz rečne struge Onesnaževanje podtalnice – mesta, industrija, promet, kmetijstvo. Konflikt poselitev- podtalnica.

MORJE

47 km obale Problem teritorialnih voda in meje s Hrvaško – gospodarski problem. Plitko morje – 20 m povprečje. Temperatura od 8°- 24°C, slanost 3,5% (največja pozimi), plimovanje 66 cm.

JEZERA

Velikost nekaterih slovenskih jezer MOKRIŠČA

Cerkniško, Planinsko kraško polje, Krakovski gozd Mrtvice ob Muri in Dravi Sečoveljske soline in Škocjanski zatok pri kopru

BARJA

Nižinska – Ljubljansko Gorska – Pokljuka, Pohorje

8


9


V. PREBIVALSTVO IN POSELITEV SLOVENIJE

V Sloveniji je 5918 naselij, prevladujejo tista, ki imajo od 50 do 200 preb. Velika večina prebivalcev (95%) živi na območjih do 600 m.n.v. Najvišja ležeča kmetija Bukovnik med Raduho in Olševo je na 1327 m.n.v. Povprečna gostota prebivalstva je 100 preb/km2. Na dnu Ljubljanske kotline živi kar 600 preb/km2.

SLOVENCI V ZAMEJSTVU (ponovi snov geografija Evrope) Italija - ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. Avstrija - ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. Madžarska - ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

SLOVENCI PO SVETU ZDA – 300 000, Argentina – 20 000, Avstralija – 20 000, Kanada – 20 000, Nemčija - 50 000 Vzroki – politični boljše življenjske razmere

zdomstvo ; zaposlitev DRUGI NARODI, NARODNOSTI IN ETNIČNE SKUPNOSTI V SLOVENIJI

Madžari 8500, Italijani 3000, Romi 6000, Hrvati in Srbi 100.000. Za Slovence se je leta 1991 opredelilo 88% prebivalstva.

10


STAROSTNA PIRAMIDA - primerjava

VI. GOSPODARSTVO

KMETIJSTVO

Začetek kolonizacije – že Iliri in Kelti, Rimljani izkrčili prve poljedelske površine - naseljevali tuje koloniste 10-12 st. in 13-14 st. (višinska kolonizacija)

- agrarna obljudenost dosegla višek sredi 19 st. Poljska razdelitev – celki , grude v hribovitem svetu

- sklenjene proge, jermena ravninskem svetu

KMETIJSKA OBMOČJA

- primorsko (zelenjavarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo) - hribovsko (živinoreja) - gorsko (živinoreja) - ravninsko (poljedelstvo) - gričevnato (sadjarstvo, vinogradništvo)

VELIKOST POSESTI

Povprečna velikost posesti 4,8 ha. Le 9 % kmetij ima več kot 10 ha . Leta 1998 je bilo 6% kmečkega prebivalstva.

KMETIJSKA USMERITEV

2/3 kmetijske pridelave je vezane na živinorejo – govedorejo svinjerejo perutninarstvo Najbolj se je povečalo perutninarstvo (za 6x po drugi svetovni vojni). Pri poljedelstvu je v ospredju gojenje krmnih kultur (koruza), pšenice in okopavin (krompir, sladkorna pesa). Specialne kulture - 4% vinogradi, 3% sadovnjaki, hmelj.

11


MORSKE NJIVE

- gojišče školjk – Strunjanski zaliv - žetev soli

MAJHNO IN PRILAGODLJIVO

- beluši, šampinjoni, gojenje nojev, kozjereja, ovčereja - ekološko – sonaravno kmetijstvo

KAJ NAM PRINAŠA VSTOP V EVROPSKO UNIJO?

ENERGIJSKI VIRI IN NJIHOVA IZRABA Do industrijske revolucije uporabljamo v glavnem vodni pogon – mlini (Mlinščice). Premog postane dostopen širšemu prostoru z uvedbo železniške proge skozi Zasavje. Električna energije se uveljavi med prvo in drugo svetovno vojno in je prevladujoča do 60. let. Motorizacija poveča porabo naftnih derivatov. V Sloveniji so v 50. letih premog uporabljali kar za 88% potreb po energiji, leta 1996 pa samo še za 24%.

Elektroenergetski sistem Slovenije Premogovnik Velenje TE Šoštanj Premogovnik Trbovlje TE Trbovlje Uvoz TE Toplarna Ljubljana TE Brestanica Soške elektrarne ? Savske Elektrarne ? Dravske elektrarne ? JE Krško Uvoz (v 80. letih zakup energetskih zmogljivosti v Bosni in Kosovu, danes primanjkljaj priložnostno uvažamo iz Italije ali Avstrije).

Ranljivost jedrske energije

- zastarelost energije (menjava uparjalnika) - problem skladiščenja odpadkov - politični problemi okrog lastništva ( Hrvaška) - politični pritiski Avstrije

Energija tudi drugače

- sončna energija - biomasa, kostna moka - geotermalna energija - vetrna energija – načrti na Krasu

12


INDUSTRIJA V SLOVENIJI

Razvojne stopnje industrije v Sloveniji 1. Pred prvo svetovno vojno - tekstilna in železarska industrije (tkalstvo, fužinarstvo)

- železnica Dunaj – Trst in Ljubljana – Trbiž 2. V Kraljevini Jugoslaviji

- tekstilna, lesnopredelovalna, kovinska in kemična industrija - oblikovanje industrijskega polmeseca Maribor, Celje, Zasavje, Ljubljana, Kranj,

Jesenice 3. V 60. in 70 letih razpršena industrializacija

- Murska Sobota, Novem mestu, Kopru, Velenju, Ptuju 4. V 90. letih deindustrializacija zaradi političnih in gospodarskih sprememb

- izguba nekdanjega jugoslovanskega trga - konkurenca tuje proizvodnje - razpad velikih družb in zmanjšanje proizvodnje (železarstvo)

5. Ob prehodu v 21. stoletje - večji pomen malih podjetij s prilagodljivo proizvodnjo - nosilci industrijske proizvodnje – bela tehnika, farmacija, avtomobilska industrija,

kemična industrija (veliko je tujega kapitala)

Lokacijski dejavniki industrije: Naravni viri - …………..…………………………………………………………………………………………. Tradicija – ………. ….……………………………………………………………………………………………. promet – …………..………………………………………………………………………………………………. porabniška središča –…………………………………………………………………………………………. politična odločitev –..…………………………………………………………………………………………. energetski viri –…………………………………………………………………………………………………. Industrijske panoge Kovinska industrija, industrija strojev in vozil - 30% industrijskih delavcev. Tekstilna industrija –12% Lesna industrija – 11% Elektrotehnična – 11% Živilska industrija, ind.športne opreme, steklarne, ind. zdravil ipd. KJE SO INDUSTRIJSKA SREDIŠČA IN INDUSTRIJSKE POKRAJINE?

13


TURIZEM Za turizem v Sloveniji je zelo pomembna pokrajinska pestrost. Ponovi! Katere naravnogeografske značilnosti predstavljajo najpogostejši cilj turističnih tokov?

Okolje Slovenije ne dopušča množičnega turizma:

- majhnost Slovenije - kraški tip površja - premajhna smučišča - prekratka obala

Pokrajinska pestrost na majhnem prostoru pa omogoča dopolnjevanje različnih oblik turizma. Turistična dejavnost je lahko razporejena skozi celo leto, menjavajo se le smeri turističnih tokov.

Poišči ustrezen primer!

………………………………………………………………………………………………………... Turistični kraji:

- glavno mesto - zdraviliški kraji - obmorski kraji - gorski kraji - drugi

Navedi primere! Kaj meniš o taki delitvi?

Kraji s prevladujočo turistično dejavnostjo: Čatež, Podčetrtek, Moravske Toplice, Portorož, Rogla. Pokrajine s prevladujočim turizmom: Dežela in Blejski kot, Zgornja Savska dolina. Ohranjanje poselitve podeželja – kmečki turizem, počitniška bivališča. Primerjajte Slovenijo, Avstrijo in Švico. Velik pomen za turizem predstavlja tudi ohranitev kulturne dediščine.

14


VII. POLOŽAJ SLOVENIJE IN REGIONALIZACIJA ALPSKA SLOVENIJA - ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… DINARSKA SLOVENIJA -………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… MEDITERANSKA SLOVENIJA – ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… PANONSKA SLOVENIJA – ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

BALKANSKA SLOVENIJA –

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

SREDNJE EVROPSKA SLOVENIJA –

……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… REGIONALIZACIJA – delitev glede na skupne naravne in družbeno geografske značilnosti. STOPNJA REGIONALIZACIJE - je odvisna od stopnje skupnih elementov. DELIMO jih na makroregije, mezoregije in mikroregije ; slednje imajo največji delež skupnih elementov in so najbolj enotne

15


16


1. ALPE

1.1. Julijske Alpe 1.2. Kamniško – Savinjske Alpe 1.3. Karavanke

2. PREDALPSKI SVET

2.1. Predalpsko hribovje 2.1.1. Zahodno Predalpsko hribovje

2.1.1.1. Beneško – slovensko in Tolminsko hribovje 2.1.1.2. Cerkljansko – Idrijsko hribovje 2.1.1.3. Škofjeloško in Polhograjsko hribovje

2.1.2. Vzhodno Predalpsko hribovje 2.1.2.1. Posavsko hribovje

2.1.3. Severovzhodno Predalpsko hribovje 2.1.3.1. Zgornja Savinjska dolina 2.1.3.2. Velenjska kotlina 2.1.3.3. Vitanjske Karavanke 2.1.3.4. Pohorsko Podravje

2.2. Ljubljanska kotlina 2.2.1. Dežela in Blejski kot 2.2.2. Dobrave 2.2.3. Kranjsko – Sorško polje 2.2.4. Bistriška ravan

17


2.2.5. Ljubljansko polje 2.2.6. Ljubljansko barje

3. SLOVENSKO PRIMORJE

3.1. Flišne regije Primorja 3.1.1. Koprsko Primorje 3.1.2. Brkini z dolino Notranjske reke 3.1.3. Vipavska dolina in Goriško polje 3.1.4. Spodnja Soška dolina

3.2. Kraške regije Primorja 3.2.1. Kras

4. DINARSKE PLANOTE CELINSKE Slovenije

4.1. Visoke dinarske planote 4.1.1 Robne visoke dinarske planote

4.1.1.1. Nanos, Hrušica, trnovski gozd in Banjšice 4.1.1.2. Javorniki in Snežnik

4.1.2. Pivka 4.1.3. Notranjsko podolje 4.1.4. Krimsko višavje 4.1.5. Bloško – Potočanska planota 4.1.6. Velikolaščanska pokrajina 4.1.7. Dobro polje 4.1.8. Ribniško – Kočevska dolina 4.1.9. Ribniško in Kočevsko gorovje 4.1.10. Dolina gornje Kolpe in Čabranke 4.1.11. Gorjanci

4.2. Nizke dinarske planote 4.2.1. Suha krajina 4.2.2. Dolenjsko podolje s Turjaško pokrajino 4.2.3. Novomeška pokrajina 4.2.4. Bela Krajina 5. SUBPANONSKA SLOVENIJA

5.1. Vzhodna Krška kotlina 5.2. Krško in Bizeljsko hribovje 5.3. Mirenska dolina in Senovsko podolje 5.4. Kozjansko hribovje 5.5. Celjska kotlina 5.6. Voglajnsko - Sotelska Slovenija 5.7. Haloze in dravinjske gorice 5.8. Dravsko – ptujsko polje 5.9. Slovenske gorice 5.10. Pomurska ravnina 5.11. Goričko

18


19


MAKROREGIJE ALPSKA - presega 1600 m.n.v. ,

- nastanek v terciarju, prevladujoča karbonatna sestava- malo surovin, - ledeniško preoblikovanje – alpske doline, planote, podi - redka poselitev, pašna živinoreja se opušča, turizem

PREDALPSKA

- alpska orogeneza - nižja kot alpski svet – le redki vrhovi nad 1500 m.n.v. - samo rečno preoblikovanje –ozke soteske, grape doline - karbonatna in silikatna kameninska sestava - rudarski, premogovni in industrijski kraji v manjših kotlinah

DINARSKO KRAŠKA

- nizke in visoke dinarske kraške planote - kraški rob pomembna podnebna in prometna ovira - tipične kraške oblike predvsem kraška polja ( Notranjsko podolje), jame - poselitev omejena na obrobje kraških polj –živinoreja - lesno predelovalna industrija zaradi velikih gozdnih zalog

PRIMORSKA (SUBMEDITERANSKA)

- flišne in apneničaste regije – velike razlike v kmetijskih dejavnostih in poselitvi - submediteransko podnebje - luška dejavnost –Koper, ladjedelništvo, ribištvo, solinarstvo, sadjarstvo,

vinogradništvo, turizem SUBPANONSKA

- obrobje Panonske kotline – obrečne ravnine in gorice - terciarni sedimenti na goricah omogočajo vinogradništvo - tektonski prelomi – termalni in mineralni vrelci - politični razmestitveni dejavniki v razvoju industrije (Mura) - naša najbolj homogena kmetijska regija - velik problem nekdaj razdrobljena agrarna posest in dolgotrajne suše

Documents

Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani, Preglov ... 4. letnik.pdf · - majhnost Slovenije - kraški tip površja - premajhna smučišča - prekratka obala Pokrajinska