Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer Ljutomer, november 2014

SPOMINI NA 1. SVETOVNO VOJNO

SUK- Slovenski učni krogi

Mentorica: prof. mag. Nina Žuman

Dijakinje: Karmen Lukman, Špela Markovič, Klementina Novak, Jasna Rus in Dominika

Šrajner

1

KAZALO VSEBINE:

UVOD ........................................................................................................................................ 3

SPLOŠNO O 1. SVETOVNI VOJNI ......................................................................................... 4

SPOMINI NA 1. SVETOVNO VOJNO V NAŠEM KRAJU – LJUTOMER ......................... 6

MATERIALNI VIRI IZ ARHIVA MUZEJA V LJUTOMERU ............................................... 8

REZULTATI ANKETE .......................................................................................................... 10

VIRI IN LITERATURA ......................................................................................................... 11

2

KAZALO SLIK

Slika 1: Zemljevid evropskih zavezništev; centralne sile (rjava), antanta (zelena). ............................. 4

Slika 2: Strelski jarek na zahodni fronti, Somme, 1916. ......................................................................... 5

Slika 3: Spominska plošča na župni cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, padlim vojakom 1. sv.

vojne(1914-1918) na območju Župnije Ljutomer. .................................................................................. 6

Slika 4: Franček Zacherl iz Ljutomera, častnik - vojak v 1. sv. vojni in Maistrov borec (1918-1919) s

činom majorja v Kraljevini Jugoslaviji. .................................................................................................. 7

Slika 5:Fotografija bojev na Soški fronti, leta 1915, v kateri so sodelovali tudi mobiliziranci iz

Ljutomera. ............................................................................................................................................... 8

Slika 6:Mobilizacija vojakov 1. sv. vojne na železniški postaji v Ljutomeru, 1914. .............................. 8

Slika 7: Vekoslav Štampar iz Ljutomera, častnik - vojak v 1. sv. vojni. ................................................ 8

Slika 8: Anton Petek, častnik - vojak v 1. sv. vojni. ............................................................................... 8

Slika 9: Tržani Ljutomera in okoliškega prebivalstva na proslavi združitve Slovencev v Državo SHS

po koncu 1. sv. vojne (Glavni trg v Ljutomeru, 3.11.1918). ................................................................... 9

Slika 10: Franc Pevec iz Ljutomera, častnik - vojak v 1. sv. vojni. ........................................................ 9

3

UVOD

V skupini se nas je pet dijakinj lotilo raziskovanja dogodkov iz prve svetovne vojne ter

podrobneje proučile naš domači kraj, tj. Ljutomer. Potrebno gradivo smo si izposodile v

Splošni knjižnici in v muzeju v Ljutomeru. Gradiva ni bilo prav veliko, saj Ljutomer v vojni

ni imel posebne vloge. Kot popestritev raziskovalni nalogi, smo dodale še anketo, ki nam je

dala zanimive rezultate.

4

SPOLŠNO O 1. SVETOVNI VOJNI

Prva svetovna vojna, znana tudi kot Velika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je

začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji

imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt

na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se

v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta

tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu.

Antanto je sestavljalo zavezništvo

med Francijo, Ruskim cesarstvom in Veliko Britanijo,

centralne sile pa zavezništvo med Nemškim

cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo.

Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še

ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se

priključile Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam

pa Otomansko cesarstvo in Bolgarija.

Razdelitev Evrope ne dva pola ter sistem zavezništev

med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za

Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična

nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon

srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela

Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-

Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel

Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je

zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je

brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je Avstro-Ogrski ultimat Srbiji, ker ta v 48 urah ni

izpolnila vseh zahtev je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji s čimer je v

veljavo stopil evropski sitem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot

tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko

proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno

napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji, ter napadom na

nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je

ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla

v totalni vojni.

V naslednjih dneh, tednih in mesecih se v Evropi in po svetu oblikujejo

naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska

fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče

v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile.

Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev

pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih. Edina rešitev za preživetje vojakov so

Slika 1: Zemljevid evropskih zavezništev;

centralne sile (rjava), antanta (zelena).

5

bili jarki in kaverne. Med leti 1914 do 1918 so je

tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v

jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne

vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval

predvsem zahodno fronta kjer je Rokavski

preliv na severu in švicarsko mejo na jugu

povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir.

Zaradi načina bojevanja je prevladovala strategija

izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo v

čim krajšem času izdelal več orožja, granat in

ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih

orožij (tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij,mitraljezov, topov, bojnih strupov

idr) je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva

svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna. Čeprav je v njej umrlo več vojakov kot

civilistov, je med vojno vvelikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv

vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija,

splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov,

streljanje talcev, internacija, taborišča, in genocid.

Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov

in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na

obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične

spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je

Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile, od vojne izčrpane, centralne sile.

Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra ter

Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano kot se je

začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in

pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško,

Avstro-Ogrsko in Otomansko ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet,

oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile.

Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih

sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28.

julija 1919 formalno končala veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir,

namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi

reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike

vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih

predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na

Balkanu in Bližnjem vzhodu.

Ob tem dogodku je francoski maršal Ferdinand Foch izrekel znamenite preroške besede:

»To ni mir. To je le dvajsetletno premirje.«

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Prva_svetovna_vojna, prevzeto 11.11.2014

Slika 2: Strelski jarek na zahodni fronti,

Somme, 1916.

6

SPOMINI NA 1. SVETOVNO VOJNO V NAŠEM KRAJU – LJUTOMER

Na območju Ljutomera, ni bilo pomembnejših dogodkov v prvi svetovni vojni, vendar pa se

je v njej borilo veliko Ljutomerčanov in oseb iz Prlekije. Ena izmed njih sta Lojze Herzog in

Viktor Kukovec, ki sta tudi povedala svojo zgodbo o tem, kako sta doživela svetovno vojno.

Lojze Herzog je bil rojen v Ljutomeru leta 1894. Študiral je v Pragi in ko je bil pripravljen na

odhod tja, ga je ljutomerska pošta obvestila, da je Radgona padla. Takoj je bil poslan tja, z

nalogo, da prevzame četo in ukrene vse, da zopet zasedejo mesto. Z Viktorjem Kukovcem in

okoli 200 prostovoljci so šli k opekarni v bližino mostu čez Muro. Tam so začeli pripravljati

taktiko, kako nasprotnike zmesti in tako zavzeti nazaj vso ozemlje, ki je bilo njihovo. Tako so

dva dni pripravljali napad in upali, da jim bo uspel. Lojze, kot glaven na tem območju je dal

znak za napad. Sovražnik se je spustil v beg. Brez izgub so zasedli črto, ki so jo pred kratkim

še držali nasprotniki, nemški in madžarski vojaki. Zasedli so tudi železniško postajo. Ujeli so

nekaj vojakov, ki so jim povedali za vzrok umika: zadetek v poveljstvo, strah pred njihovo

artilerijo in misel, da so Jugoslovani v veliki premoči. Tako so ozemlje osvojili nazaj in to s

pomočjo Ljutomerčana.

Viktor Kukovec je svojevrstno znal izrabiti nacionalni prevrat. Drugi dan po prevratu 2.

novembra je že začel na svojo roko čistiti po uradih. V spremstvu Antona Misje, borca za

slovenstvo Ljutomera, je najprej odstavil okrajnega glavarja Schönhoferja, nato pa je

preuredil davčni urad, finančno stražo in za gerenta namestil Antona Misjo. Zvečer tega dne,

pa je na trgu bila razsvetljava, kjer je vse vzklikalo Jugoslaviji. 3. novembra se je mnogo

ljudstva zbralo v Ljutomeru na napovedano narodno manifestacijo. Najprej je bila slovesna

maša, kjer so peli pesem Lepa naša domovina, potem pa so krenili po trgu pred okrajno

glavarstvo. Po tej dopoldanski proslavi pa se je Kukovec odpeljal v Radgono z namenom, da

bi dobil orožje, za katerega se je sprva moral pogajati takoj po koncu vojne, vendar mu je

uspelo prepričati častnike, da je boljše da izročijo orožje Ljutomerčanom, kot pa da bi jim ga

bili Avstrijci odvzeli. Zvečer ko prispe Kukovec v Radgono, orožja ne dobi, ker se češki

častniki začnejo prerekati z nemškimi, nato pa češki vojaki začnejo vzklikati Živio

Jugoslavija. Po tej manifestaciji za našo državo in zaradi Kukovčeve grožnje, so se

Radgončani vdali in sklenila

se je pogodba. Radgončani

dobijo 200 pušk, 4 strojnice

in potrebna municija, ostalo

pripada Slovencem.

Kukovec je s tem dejanjem

izdatno založil Ljutomer z

orožjem in strelivom,

obenem pa vsaj za pravi,

najhujši čas preprečil vsak

izpad Radgončanov na naše

ozemlje.

Slika 3: Spominska plošča na župni cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, padlim vojakom 1. sv. vojne(1914-

1918) na območju Župnije Ljutomer.

7

Borci za Severno mejo 1918/19

Od novembra 1918 do poletja 1919 so se na Spodnjem Štajerskem, delu Koroške in na

Gorenjskem so borci prostovoljci s svoje zemlje, z orožjem v roki, pregnali ostanke

nemškoavstrijskega vojaštva in se tako otresli stoletne ponemčevalne nemške avstro-ogrske

oblasti. Osvobodili in utrdili so si svojo mejo na štajerskem Podravju in v Pomurju. S tem so

dosegli, da so jo morali nenaklonjeni in celo sovražni tujci za zeleno mizo v Versaillesu

mednarodnopravno priznati za dokončno severno mejo Slovenije.

Borci, ki so se 1918/19 borili za severno mejo, so kasneje sodelovali pri ustanovitvi in

graditvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Bili so Maistrovi borci.

Vir: Ciril Porekar, Borci za severno mejo 1918/19, stran 447 – 461

Slika 4: Franček Zacherl iz Ljutomera, častnik - vojak v 1. sv. vojni in Maistrov borec (1918-1919) s činom majorja v

Kraljevini Jugoslaviji.

8

MATERIALNI VIRI IZ ARHIVA MUZEJA V LJUTOMERU

Slika 7: Vekoslav Štampar iz Ljutomera,

častnik - vojak v 1. sv. vojni. Slika 8: Anton Petek, častnik - vojak v 1. sv.

vojni.

Slika 5:Fotografija bojev na Soški fronti, leta 1915,

v kateri so sodelovali tudi mobiliziranci iz

Ljutomera.

Slika 6:Mobilizacija vojakov 1. sv. vojne na železniški postaji v Ljutomeru,

1914.

9

Slika 9: Tržani Ljutomera in okoliškega prebivalstva na proslavi združitve Slovencev v Državo SHS po koncu 1. sv.

vojne (Glavni trg v Ljutomeru, 3.11.1918).

Slika 10: Franc Pevec iz Ljutomera, častnik - vojak v 1. sv.

vojni.

10

REZULTATI ANKETE

V anketi z naslovom Spomini na 1. svetovno vojno, je sodelovalo 32 ljudi, od tega 24 žensk

in 8 moških. Prevladujejo anketiranci v starosti od 15 do 18 let in sicer 23. Sledijo anketiranci

v starosti nad 23 let, teh je 5, nato anketiranci starosti od 19 do 22 let in na koncu 1

anketiranec, starosti pod 14 let.

Anketa vsebuje 5 vprašanj v zvezi s 1. svetovno vojno. Prvo se glasi: Meniš, da Slovenci

dobro poznamo dogodke, ki so se odvijali v času 1. svetovne vojne? 25 anketiranih je

odgovorilo z ne, 4 z da in 3 vprašanih z ne vem. Naslednje vprašanje se je navezovalo na

domači kraj anketiranih, in sicer, če je bil njihov kraj soudeležen v 1. svetovni vojni. 15

anketiranih je odgovorilo z ne, 7 z da in 11 vprašanih z ne vem.

Zadnja 3 vprašanja se navezujejo na zgodovino 1. svetovne vojne. Na začetku sprašujemo po

letnicah, ki omejujeta 1. svetovno vojno. Na to vprašanje so vsi anketiranci odgovorili

pravilno, tj. 1914 – 1918. Naslednje vprašanje se glasi: Kaj je bil povod za 1. svetovno vojno?

Vsi anketirani, z izjemo enega so odgovorili pravilno, tj. Atentat na Avstro-Ogrskega

prestolonaslednika. V zadnjem vprašanju nas zanima v katero državno enoto je spadala

Slovenija v času 1. svetovne vojne. Tudi pri tem vprašanju so vsi anketirani, z izjemo enega,

odgovorili pravilno.

V anketi o 1. svetovni vojni smo ugotovile sledeče rezultate: sodelujoči v anketi dobro

poznajo dogodke, ki so se odvijali v času 1. svetovne vojne. To znanje imajo po vsej

verjetnosti iz šole, ki jo ali so jo obiskovali, vendar menijo, da bi se znanje Slovencev o tej

vojni moralo izboljšati.

11

VIRI IN LITERATURA

http://sl.wikipedia.org/wiki/Prva_svetovna_vojna, prevzeto 11.11.2014

Muzej Ljutomer

Splošna knjižnica Ljutomer