Brežice, maj 2018

LETNO POROČILO O PORABI ENERGENTOV V LETU 2017

1. UVOD

Splošna bolnišnica Brežice je v preteklih letih izvedla rekonstrukcijo kotlovnice in ogrevalnih sistemov. Po izvedbi sanacije kotlovnice, ogrevalnega sistema in kuhinje je pristopila k energetski sanaciji stavb. Udeležila se je javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb«, in v letu 2012 zaključila večino investicijskih ukrepov za energetsko sanacijo stavb.

Glede na rezultate po izvedeni investiciji v obnovo kotlovnice in zamenjavi energenta v letu 2006, vgradnji varčnih nap in zamenjavi instalacij in opreme v kuhinji leta 2008, sanaciji trafo postaje in zamenjavi večine svetil v stavbah z varčnimi, delno zamenjavo stavbnega pohištva in toplotni izolaciji plošče proti strehi na enem objektu do leta 2009, in izvajanju projekta »Trajnostna raba energije, energetska sanacija stavb A, B, C in G« v letu 2010 in nadaljevanju v letu 2011 in 2012 na stavbah A, B, D, E in G ter leta 2015 stavbe F, lahko ugotovimo, da je bolnišnica na tem področju dosegli ugoden napredek, ki se kaže tako v manjši porabi energentov za ogrevanje in hlajenje, kot tudi stroških za energente ter bistvenem zmanjšanju izpustov CO2. Z izgradnjo in pričetkom delovanja urgentnega centra, se je v letu 2015 povečala površina ogrevanih in hlajenih prostorov, uporaba opreme in informacijsko komunikacijske tehnologije in se je povečalo število obravnavanih in zdravljenih ljudi, pa tudi zaposlenih, kar je vplivalo na povečanje porabe energentov v naslednjih letih.

V referenčnem letu 2005 je bila skupna poraba vseh energentov v bolnišnici 3.700 MWh, v letu 2017 2.671 MWh oziroma 1.029 MWh manj. Stroški za energente so v letu 2005 znašali nekaj nad 238.000,00 evrov, v letu 2017 pa nekaj nad 177.000,00 evri. Poraba energentov je za 18 %, njihova nabavna vrednost pa za nekaj nad 25 % nižja. Število bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnici je v teh letih naraslo iz 5.666 v letu 2005 na 6.498 v letu 2017. Zaradi pričetka delovanja urgentnega centra konec leta 2014, se je povečala tudi skupna površina ogrevanih in hlajenih prostorov za 570 m 2 glede na leto 2005.

1

2. ELEKTRIČNA ENERGIJA

Poraba električne energije v kWh in stroški zanjo rastejo od leta 2005 naprej vsako leto za nekaj %. V letu 2005 je znašala poraba električne energije 560 MWh in je bila za 2,72 % višja, kot v letu 2004. Izdatki so se glede na preteklo leto znižali za 0,5 %. Prihranek, ki je bil dosežen, kljub zvišani porabi, je bil posledica znižanja cen električne energije po uvedbi prostega trga na področju oskrbe z energijo v prejšnjih letih in opravljenem skupnem javnem naročilu, ki ga vodi do podpisa pogodbe Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer so bile dosežene nižje cene, glede na prejšnja obdobja, ko je javno naročilo izvajala bolnišnica. Kljub precejšnjim vlaganjem za manjšo porabo električne energije v letih 2008 in 2009 (sanacija trafo postaje in s tem odprava stroškov jalove energije, zamenjava svetil z varčnimi, ipd), se je poraba električne energije do leta 2016 zvišala na več kot 1.217 MWh, kar predstavlja nekaj nad 53 % več, kot v referenčnem letu 2005. V letu 2012 je poraba narasla na 835 MWh in v letu 2013 padla na 804 MWh, ko po izvajanju programa Re-Co, oziroma neinvesticijskih ukrepov, prvič beležimo padec porabe za 4 % glede na prejšnje obdobje. Trend znižanja porabe električne energije se je v letu 2014 nadaljeval do oktobra, ko je pričel delovati urgentni center, nato se je decembra dvignila za skoraj 50 % glede na pretekla leta in je konec leta znašala 782 MWh. V naslednjih letih je poraba električne energije spet naraščala.Stroški za porabljeno električno energijo od leta 2005 naprej rastejo in so iz 42.899,00 evrov v letu 2005 v letu 2012 narasli na 64.574,00 evrov. Izstopa leto 2009, ko je bila vrednost porabljene električne energije skoraj 84.000,00 evrov, ki pa je bila posledica cen električne energije na trgu in manj povečane letne porabe v kWh. V letu 2013 je vrednost nabavljen električne energije znašala 56.127,00 evrov, kar znaša povprečno 0,0698 evra/kWh. Znižanje stroškov v letu 2013 za 8.447,00 evrov je tako posledica v večji meri zmanjšanja rabe električne energije, kot njene cene. V letu 2014 je nabavna vrednost električne energije znašala 44.483,00 evrov, kar je po letu 2005 najnižji skupni strošek za električno energijo. Povprečna nabavna cena je bila 0,057 evra/kWh, kar je za 19 % manj, kot v prejšnjem letu. Glede na povišano porabo v zadnjih štirih mesecih leta 2014, ko je pričel delovati urgentni center, je bilo pričakovati, da bo v letu 2015 kljub nižjim nabavnim cenam, skupni strošek nabave električne energije višji, kot v preteklih letih. Pričakovanja so se uresničila, saj so se, stroški leta 2015 zvišali na 62.455,00 evrov, v letu 2016 na 69.219 evrov in v letu 2017 padli na 60.149,00 evrov oziroma za 13 % kot v preteklem letu, kar je posledica nižje porabe.Število bolnikov, ki so se zdravili v bolnišnici, se je iz leta 2008 v letu 2009 znižalo za več kot 6 %, od leta 2010 pa ponovno narašča, in je v letu 2014 prvič doseglo število iz leta 2008, v letu 2015 pa se je še zvišalo, zato večje porabe električne energije v kWh in posledično višjih stroškov zanjo, v glavnem pripisujemo dejstvu, da so bile od leta 2008 naprej nabavljene dodatne klimatske naprave (split sistem), na kar kaže večja poraba električne energije v poletnih mesecih od leta 2008 naprej, ki je bistveno višja (tudi več kot 20.000 kWh/mesec) od preteklih let v tem obdobju. Nekaj višja poraba gre tudi na račun večjega števila porabnikov (medicinska in druga oprema, računalniki, dodatna razsvetljava, …) in rabe energije izvajalcev gradbenih del ter neustreznem ravnanju uslužbencev s porabniki električne energije. V letu 2013 je poraba električne energije padla kljub dejstvu, da se je število bolnikov zvišalo za dva % glede na leto 2012, poraba v poletnih mesecih pa je primerljiva s prejšnjim letom. V letu 2014 se je ugoden trend porabe električne energije nadaljeval, po zagonu urgentnega centra v oktobru, pa ponovno narasel, in se do konca leta 2016 več kot podvojil glede na leto 2005. Večja poraba električne energije (38 % več) gre v glavnem na račun urgentnega centra (razsvetljava 570 m2 novih površin, medicinski in nemedicinski aparati, informacijsko komunikacijska tehnologija) in več zaposlenih.Poraba električne energije na bolnika je iz 89 kWh v letu 2005 narasla na 199 kWh v letu 2016, kar je več kot dvakrat več kot v referenčnem letu, v letu 2017 pa padla na 182 kWh.

2

V spodnjih preglednicah in slikah je prikazana poraba električne energije po mesecih in letih.

Tabela 1: Poraba električne energije v kWh po mesecih in letih

mesec/leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Januar 47.400 52.008 50.718 53.694 54.326 68.400 62.676 71.862 73.488 66.912 57.540 63.815 99.136

Februar 46.080 45.570 45.276 48.930 66.070 61.464 59.448 68.430 66.366 61.302 88.040 112.464 85.862

Marec 46.800 47.268 49.392 50.580 51.716 64.980 63.300 70.392 67.602 63.564 99.960 117.872 98.688

April 43.152 40.278 43.056 48.114 59.748 57.546 56.166 63.156 64.104 52.398 91.456 99.296 88.418

Maj 42.906 39.680 48.786 47.820 49.514 57.576 58.410 63.354 63.060 44.960 83.992 100.928 91.316

Junij 44.076 46.332 57.120 48.372 57.019 55.320 64.026 68.754 67.038 43.960 85.816 98.584 109.122

Julij 43.548 50.844 58.830 51.936 51.107 61.620 68.316 75.780 72.900 55.712 107.416 115.168 111.378

Avgust 39.882 48.024 51.528 49.758 66.392 55.188 71.124 73.536 72.288 68.376 97.576 101.312 109.208

September 42.060 45.228 54.870 50.988 51.224 54.054 64.812 70.074 62.850 66.752 81.976 99.936 93.422

Oktober 45.330 50.772 60.678 48.120 50.547 61.560 65.844 68.472 65.790 71.176 91.920 100.208 95.130

November 67.244 46.938 57.384 52.284 59.373 60.012 69.282 68.052 62.502 89.064 90.984 99.696 95.229

December 51.762 51.906 56.118 55.254 79.089 67.164 71.538 73.170 65.994 98.176 107.144 108.072 104.538

Povpr. 46.687 47.071 52.813 50.488 58.010 60.407 64.579 69.586 66.999 65.196 90.318 101.446 98.454

Skupaj 560.240 564.848 633.756605.85

0 696.125 724.884774.94

2 835.032803.98

2 782.352 1.083.820 1.217.351 1.181.447Vir: energetsko knjigovodstvo

Tabela 2: Stroški za električno energijo po mesecih in letih od 2005 do 2017

mesec/leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Januar 3.927 4.213 5.859 6.080 6.294 4.689 4.425 5.566 5.133 3.811 5.4746.273,5

1 4.698,77

Februar 3.852 3.789 4.639 4.804 8.057 4.299 4.220 5.287 4.585 3.500 4.9026.117,3

5 4.039,61

Marec 3.751 3.902 5.018 4.896 6.193 4.678 4.580 5.487 4.688 3.590 5.5656.442,0

2 4.715,70

April 3.477 3.023 4.064 4.793 7.114 4.063 3.908 4.844 4.465 3.324 5.0275.357,4

6 4.099,68

Maj 3.332 3.141 4.702 4.644 5.899 4.095 4.157 4.903 4.363 2.512 4.5985.500,1

3 4.301,33

Junij 3.442 3.577 5.430 4.726 6.970 3.971 4.660 5.294 4.571 2.474 4.7635.456,7

8 5.194,10

Julij 3.342 3.658 5.575 5.169 6.147 4.410 4.843 5.899 5.174 3.153 6.0186.239,6

8 5.222,97

Avgust 3.111 3.646 4.961 4.826 8.080 4.093 5.076 5.707 5.064 3.788 5.3775.558,3

1 5.155,85

September 3.030 3.417 5.219 5.064 6.268 4.049 4.712 5.397 4.440 3.819 4.6225.525,8

9 4.419,57

Oktober 3.021 4.134 6.302 4.751 6.038 4.522 4.646 5.359 4.653 4.048 5.1325.419,0

5 4.473,74

November 4.433 5.300 5.862 5.109 7.167 4.422 4.976 5.294 4.394 4.987 5.0495.458,5

9 4.518,72

December 4.170 5.591 5.612 5.436 9.659 4.967 5.071 5.537 4.597 5.477 5.9285.870,6

3 9.309,25

Povprečno 3.574 3.949 5.270 5.025 6.991 4.355 4.606 5.381 4.677 3.707 5.205 5.768 5.012

Skupaj 42.889 47.392 63.244 60.298 83.887 52.259 55.274 64.574 56.127 44.483 62.455 69.219 60.149

Vir: Energetsko knjigovodstvo

3

Slika 1: Rast porabe električne energije v kWh od leta 2005 do 2017

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20170

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000

1400000

564848633756 605850

696125 724884774942

835032 803982 782352

1083820

12173511181447

Trend rasti poraba EE (kWh)

Leto

kWh

Vir: Tabela 1

Slika 2: Letni stroški električne energije od leta 2005 do 2017

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20170

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

47,392

63,24460,298

83,887

52,25955,274

64,574

56,127

44,843

62,455

69,219

60,149

Letni stroški elektirčne energije

Leto

EU

R

Vir: Tabela 2

4

Slika 3: Poraba električne energije v kWh na bolnika v letih 2005 do 2017

0

50

100

150

200

250

94106

95

116 116123

136128 122

167

191182

Poraba el. en/bolnika od leta 2005 do 2017

od 2005 do 2017

kWh/

boln

ika

Vir: Tabela 7

5

3. VODA

Bolnišnica za tehnološko (razen delno za hlajenje v stavbi E) in sanitarno porabo uporablja izključno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Poraba vode je v letu 2005 znašala 15.342 m3 in je bila v primerjavi z letom 2004 nižja za 1.388 m3

oziroma za 8,3 %. Izdatki so porasli za 28,3 % in so bili za 28 % višji od planiranih. Poraba vode se je v letu 2008, glede na leto 2007, zvišala za manj kot %, v letu 2009 se je glede na preteklo leto, znižala za 12 %, nabavna vrednost je bila kljub temu skoraj za 10 % višja. Poraba vode se je v letu 2010 zvišala še za 4 %, nabavna vrednost kar za 73 %, kar je bila posledica višjih cen. V letu 2011 je bila poraba vode 13.961 m3, v vrednosti 31.326,00 evrov, in je bila za 8 % višja, kot v letu 2010, vendar še vedno za 10 % nižja, kot v referenčnem letu, medtem ko je strošek za 3,6 % višji. V letu 2012 je bila poraba vode 14.773 m3, v vrednosti 31.629,00 evrov in nekaj višja, kot v preteklih letih, vendar še vedno nižja, kot v referenčnem letu. V letu 2013 je bilo porabljeno 14.798 m3, v skupni vrednosti 28.400,00 evrov, v letu 2014 pa 12.868 m3 v vrednosti 24.081,00 evrov. Glede na referenčno leto se je poraba vode znižala za skoraj 20 % njena nabavna vrednost pa za skoraj 21 %. V letu 2015 je poraba vode narasla na 14.282 m3, njena nabavna vrednost pa na 27.157,00 evrov in v letu 2016 padla na 12.599 m3, v skupni nabavni vernosti 24.441,00 evrov. Poraba vode je v letu 2017 znova narasla in sicer na 13.089 m3, kar je za skoraj 15 % manj, kot v referenčnem letu, stroški za njeno nabavo pa na 25. 251,00 evrov, kar je kljub naraščanju cen, skoraj za 17 % manj kot v referenčnem letu 2005.Poraba vode je bila sicer v vseh letih od 2005 naprej vsako leto nižja za okoli 2.000 m 3, kar je bila posledica ukrepov izvedenih v letu 2006 na račun obnove kotlarne in kuhinje ter opustitve kuhanja in pranja na paro ter zalivanje zelenic, je pa ponovno narasla v letih od 2010 do 2013, glede na leto 2009, kar je bila posledica predvsem porabe tople vode za pregrevanje sistema v zvezi z zatiranjem legionel, v zadnjih letih tudi zaradi hlajenja v stavbi E in delovanja urgentnega centra. Podtalnica se uporablja za hlajenje v stavbi E, deževnica se ne uporablja.

Slika 4: Poraba vode v m3 in letna nabavna vrednost v EUR od leta 2005 do 2017

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20170

5,000

10,000

15,000

20,000

25,000

30,000

35,000

13,910 13,729 13,85012,301 12,809

13,961 14,773 14,79812,868

14,28212,599 13,089

30,341

20,016 19,798 19,94920,857

28,407

31,326 31,629

28,400

24,081

27,25725,251

Poraba vode in nabavna vrednost

Voda m3 Voda EUR

Leto

Pora

ba m

3 in

stro

ški v

EUR

Vir: Tabela 2

6

4. OGREVANJE IN PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE

Poraba lahkega kurilnega olja (ELKO), ki se je kot energent uporabljalo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode je v referenčnem letu 2005 znašala 3.199.850 kWh, propana, ki se je uporabljal kot energent v kuhinji pa 26.112 kWh.Poraba zemeljskega plina se je v letu 2008 glede na leto 2007 zvišala za 7 %, iz 208.008 na 223.927 Sm3. Ocenili smo, da je bila višja poraba delno posledica nižjih temperatur v prvih treh mesecih leta 2008, na kar kaže tudi večji temperaturni primanjkljaj, ki je bil za 4,2 % višji, delno pa zaradi izvajanja investicije rekonstrukcije kuhinje in otroškega oddelka v zadnjih treh mesecih leta 2008, saj so bile s cevovodov odstranjene izolacije, prostori (7,5 % vseh prostornin) pa so bili v tem času brez stavbnega pohištva. Poraba energenta za ogrevanje in pripravo tople vode se je v letu 2009 znižala za skoraj 13 %, glede na referenčno leto 2005 pa kar za 42 %. V letu 2010 je poraba zemeljskega plina nekoliko narasla glede na leto 2009, enako tudi stroški, ki so narasli za skoraj 5 %. V letu 2011 je poraba zemeljskega plina, zaradi izgradnje solarnega sistema za delno pripravo tople sanitarne vode v stavbi B, v tem obdobju padla, in je znašala 172.820 Sm3, kar je skoraj 14 % manj, kot v letu 2010. Z izgradnjo solarnega sistema, sistema za uporabo podtalnice, vgradnje toplotnih črpalk in dokončanja regulacijskega sistema v letu 2010 in 2011, je poraba zemeljskega plina padla, v letu 2012 na 161.078 Sm3. Po izvedbi energetske sanacije stavb je bila poraba zemeljskega plina v letu 2013 143.766 Sm3, v letu 2014 132.207 Sm3, v letu 2015 142.105 Sm3 in v letu 2016 112.790 Sm3.

Poraba ELKO-ja je v letu 2005 znašala 3.199.850 kWh, zemeljskega plina v letu 2011 pa 1.655.128 kWh oziroma skoraj 48 % manj, v letu 2012 1.530.241 kWh oziroma skoraj 53 % manj. V letu 2013 je poraba padla na 1.357.151 kWh, oziroma 57 % manj, v letu 2014 1.255.966 kWh, v letu 2015 1.349.997 kWh, v letu 2016 pa na 1.071.505,00 kWh oziroma za 2.128.345 kWh, ali skoraj 66 % manj, kot v letu 2005. V letu 2017 je narasla poraba zemeljskega plina na 1.319.968 kWh, porabljenih je bilo tudi 170000 l lahkega kurilnega olja, ki je je bilo kot rezervni energent zaradi večletnega skladiščenja zamenjano. Ocenjujemo, da je prihranek 173.090 kWh v naslednjih letih v primerjavi z letom 2012 delno posledica končanja energetske sanacije stavb in uporabe energije sonca za pripravo tople sanitarne vode, večji del pa prehoda gretja sanitarne tople vode v kurilni sezoni s kondenzacijskimi kotli, ki so nameščeni v podpostajah. V primeru, da v letu 2006 ne bi izvedli obnove kotlovnice in ne bi prešli na zemeljski plin kot energent, bi ob enaki porabi ELKO (referenčno leto 2005, poraba 319.985 l) v letu 2007 samo za ta energent plačali 197.110 evrov, tako pa je bil dejanski strošek 113.070 evrov, kar je skoraj 43 % manj. Stroški za ta energent so iz leta 2005, ko so znašali 165.164,00 evrov, kljub zviševanju cen padli na 127.577,00 evrov, ali za skoraj 33 %. V letu 2008 bi strošek ELKO glede na referenčno leto znašal 250.751,00 evrov, dejanski strošek za zemeljski plin pa 124.162,00 evrov, kar je 50,5 % manj. Vrednosti zemeljskega plina je v letu 2012 znašala 134.366,00 evrov oziroma za 19 % manj, kot v referenčnem letu 2005 ELKO-ja. Vrednost nabavljenega zemeljskega plina je v letu 2013 znašala 95.867,00 evrov in je bila za 69.297,00 evrov nižja, kot v letu 2005 ELKO-ja, kar znaša 42 %. V letu 2014 je bila vrednost nabavljenega zemeljskega plina 86.688,00, v 2015 99.369,00 evrov in 2016 70.983,00 evrov. Če bi v bolnišnici obdržali prejšnji energent, bi nabavna vrednost ob enaki porabi, kot je bila v referenčnem letu 2005 znašala v letu 2010 271.987,00 evrov, za zemeljski plin pa je znašala 124.190,17 evra. Temu je potrebno dodati še vrednost vračila okoljske dajatve po Pogodbi o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida sklenjeno z MOPE, ki je za leto 2007 znašala 3.091,00 evrov, leta 2008 2.175,66 in leta 2009 1.259,60 evra. Skupni stroški so tako primerjalno glede na stroške, ki bi nastali, če bi še imeli prejšnji sistem za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter parnih kotlov v kuhinji v letu 2007 znižali za 52,51 %, v letu 2008 za skoraj 54 %.

7

Pričakovati je bilo, da se bodo ti stroški v letu 2009 znižali še za cca 6 %, saj je bila rekonstrukcija ogrevalnega sistema dejansko zaključena šele decembra 2008, ko je bila končana rekonstrukcija kuhinje in so bile vgrajene varčne nape, ter dokončno vgrajen regulacijski sistem za ogrevanje v tem delu stavbe. Z izgradnjo solarnega sistema, sistema za uporabo podtalnice, vgradnje toplotnih črpalk in dokončanja regulacijskega sistema v letu 2010 in 2011, je poraba zemeljskega plina padla na 161.078 Sm2. S tem so se pričakovanja ob odločitvi za sanacijo sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter energetske sanacije stavb potrdila, saj je prihranek v tem letu še višji od načrtovanega. Nabavna vrednost energenta ELKO, bi glede na referenčno leto 2005 ob enaki porabi v letu 2011 glede na povprečno ceno 0,92 evra/l znašala 294.386,00 evrov, nabavna vrednost zemeljskega plina pa je znašala 130.585,00 evrov oziroma skoraj 56 % manj kot v referenčnem letu. V letu 2012 bi nabavna vrednost ELKO znašala 327.024,00 evra (povprečna cena 1,022 evra/l), zemeljskega plina pa je znašala 134.366,00 evrov. V letu 2013 bi nabavna vrednost ELKO znašala (povprečna cena 1,006 evra/liter) 321.905,00 evrov, zemeljskega plina pa je znašala 95.867,00 evrov. V letu 2014 je nabavna vrednost zemeljskega plina znašala 86.688,00 evrov. Ob povprečni ceni kurilnega olja v letu 2014, ko je znašala 1,00268 evrov/l in porabi kot v referenčnem letu 2005, bi ta energent stal 320.042,00 evrov, v letu 2015, ko je cena kurilnega olja padla na letno povprečno ceno 0,846 evra/l na 270.707,00 in v letu 2016, ko je bila povprečna cena ELKO 0,68211 evrov/l pa 218.264,00 evrov. Skupni strošek energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode bi brez investicijskih vlaganj v posodobitev in obnovo sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, brez stroškov za upravljanje in vzdrževanje, v letu 2014 znašal 320.042,00 evrov oziroma skoraj štirikrat več, kot je znašal dejanski strošek za nabavo zemeljskega plina za ta namen. Primerjani prihranek znaša 233.354,00 evrov, kar je malo več, kot v letu 2013. Podatki o porabi zemeljskega plina za zadnje tri mesece v letu 2014 in začetku leta 2015 so kazali, da se je zaradi začetka delovanja urgentnega centra poraba zemeljskega plina zvišala za cca 10 % glede na prejšnja leta v istem obdobju. V letu 2015 je bilo porabljeno 142.105,00 Sm3, kar je na letni ravni za 7 % več, kot v preteklem letu oziroma 1.349.997,00 kWh zemeljskega plina v vrednosti 99.369,00 evrov (skoraj 13 % več kot v preteklem letu). V letu 2016 je bilo nabavljeno 112.790 Sm3 zemeljskega plina, kar znaša 1.071.505 kWh in je za 2.128.345 kWh manj kot v letu 2005.V letu 2017 je bilo nabavljeno 138.944 Sm3, kar znaša 1.319.968 kWh in je za 1.879.882 kWh manj kot v letu 2005.

Tabela 10: Poraba zemeljskega plina v letih 2006 do 2017

mesec/leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Januar 32.067 38.710 34.914 37.247 28.583 27.881 23.375 19.351 24.366 26.121 24.195

Februar 24.213 28.554 14.727 28.545 25.820 32.570 21.210 18.378 19.686 17.607 22.556

Marec 12.485 26.104 24.810 21.764 18.300 20.653 14.594 15.944 14.471 17.289

April 27.694 19.351 25.836 17.591 13.056 12.140 11.246 11.292 11.116 9.478 12.142

Maj 8.133 9.217 13.137 6.524 5.976 4.144 981 5.815 2.421 3.086 5.180

Junij 3.122 3.311 7.737 1.877 4.028 2.905 6.457 3.157 2.009 1.109 1.036

Julij 3.613 3.372 1.539 1.852 2.795 2.904 3.374 3.812 1.944 1.017 1.029

Avgust 2.561 2.758 3.238 4.518 1.874 3.558 3.201 3.422 3.820 2.253 1.178 1.184

September 3.094 9.529 11.624 3.429 6.748 3.244 3.575 4.283 5.590 2.687 1.347 1.998

Oktober 14.802 22.531 19.034 15.773 19.988 13.960 12.851 10.941 8.993 11.852 11.612 10.737

November 25.978 26.170 26.353 23.156 19.758 24.300 16.593 16.585 15.679 14.375 13.337 17.802

December 33.648 35.693 35.059 31.507 31.288 27.140 24.014 21.239 21.726 33.452 12.427 23.796

Povprečno/mesec 16.017 17.334 18.661 16.025 16.509 14.519 13.423 11.981 11.017 11.842 9.399 11.579

Skupaj 80.083 208.008 223.927 176.273 198.102 174.224 161.078 143.766 132.207 142.105 112.790 138.944

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Tabela 11: Vrednost nabavljenega zemeljskega plina v letih 2006 do 2017

8

mesec/leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Januar   16.375 19.873 22.732 18.620 17.884 21.302 14.347 11.916 15.119 14.709 25.864,70

Februar   12.836 15.437 11.028 15.111 16.238 24.980 13.249 11.357 12.426 10.274 11.046,40

Marec   7.192 14.426   13.790 14.001 14.901 12.925 9.213 10.247 8.612 8.724,78

April   14.116 11.678 18.103 10.892 9.625 10.778 7.504 7.347 7.430 5.608 6.457,28

Maj   4.969 6.900 8.235 5.539 5.621 4.909 1.540 4.239 2.393 2.626 3.323,87

Junij   2.634 4.179 9.042 3.304 4.610 4.814 4.828 2.747 2.146 1.575 1.487,19

Julij   3.789 4.375 3.313 3.348 4.009 4.496 3.011 3.132 2.160 1.539 1.482,74

Avgust 1.003 3.411 4.296 4.608 3.354 4.518 4.741 3.039 3.136 2.234 1.627 1.572,69

September 1.721 6.146 9.054 4.136 5.947 4.299 5.002 3.552 4.157 2.538 1.728 1.914,61

Oktober 8.285 11.748 14.249 9.255 13.138 11.416 10.812 7.478 6.092 7.837 7.060 6.282,34

November 13.906 13.072 19.069 12.209 12.532 18.238 11.717 10.811 9.934 21.210 7.969 9.413,26

December 17.673 16.782 25.169 15.638 18.615 20.126 15.915 13.584 13.418 13.630 7.656 12.298,52

Povprečno/mesec 8.518 9.423 12.392 10.754 10.349 10.882 11.197 7.989 7.224 8.281 5.915 7.489

Skupaj 42.588 113.070 148.705 118.298 124.190 130.585 134.366 95.867 86.688 99.369 70.983 89.868

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Poraba zemeljskega plina v m3 na m2 ogrevane površine v letih od 2007 do 2017

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2170

5

10

15

20

25

30

35

0.0

27.829.9

26.229.0

25.223.5

20.919.3

16.6

13.2

16.3

Poraba ZP m3/m2

Leto

Por

aba

ZP

/m2

Vir: Tabela 3

5. POGODBA O POGODBENEM ZAGOTAVLJANJU PRIHRANKOV ENERGIJE

9

V skladu s Pogodbo o pogodbenem zagotavljanju prihrankov energije in dobavi energenta po sistemu javno-zasebnega partnerstva, je izvajalec v letu 2007 dosegel 27,23 % prihranek, plačilo izvajalcu je znašalo 77.115,00 evrov. Če temu znesku dodamo še strošek za energent (ZP) so vsi stroški vezani na investicijo in porabo energenta (investicijski stroški, upravljanje in vzdrževanje sistema, energent), ki jih je plačal zavod v letu 2007 znašali 190.185,00 evra, kar je za 6.925,00 evrov manj, kot bi zavod plačal samo za prejšnji energent brez upoštevanja stroškov upravljanja in vzdrževanja sistema, ki so pogodbeno določeni na 12.495,00 evrov. V letu 2008 pogodbeni partner ni dosegel pogodbeno določenega zagotovljenega prihranka (dosežen je 24,61 %) in je moral obračunati v svoje breme ugotovljeno razliko in bi plačilo izvajalcu znašalo 74.627,00 evra, s prilagoditvijo tega zneska ugotovljeni inflaciji je znašala obveznost zavoda 83.298,00 evra. Če temu dodamo še strošek za energent, so vsi stroški znašali 207.460,00 evrov, kar je za 43.291,00 evrov manj, kot bi zavod plačal samo za prejšnji energent. V letu 2009 je izvajalec dosegel 31,9 % prihranek, kar znaša 49.630,00 evrov, plačilo izvajalcu je znašalo 87.171,00 evrov, skupni strošek zavoda je bil 214.748,00 evrov, kar je za 36.003,00 evrov (skoraj 15 %) manj, kot je znašal ta strošek v referenčnem letu. V letu 2010 je izvajalec dosegel 39,28 % prihranek v vrednosti 61.066,80 evra, plačilo izvajalcu je znašalo 92.201,55 evra, skupaj s stroškom za energent je zavod plačal 216.391,55 evrov, kar je za 55.595,45 evrov oziroma 20,6 % manj, kot bi bila vrednost porabljenega ELKO glede na referenčno leto 2005. V letu 2011 je izvajalec dosegel 44 %, v letu 2012 pa 47 % prihranek. Plačilo izvajalcu je za leto 2012 znašalo 103.978,00 evra. Strošek zemeljskega plina je znašal 134.366,00 evrov. Skupni stroški zavoda za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter upravljanje in vzdrževanje ogrevalnega sistema so v letu 2012 znašali 238.344,00 evrov in so za 88.680,00 evrov, ali 28 % nižji, kot bi znašala samo nabavna vrednost ELKO, če bi bila njegova poraba v letu 2012 enaka, kot v referenčnem letu 2005.V letu 2013 je izvajalec dosegel 53 % prihranek, kar je 82.505,00 evrov dejanskega prihranka. Plačilo izvajalcu je znašalo 104.556,00 evrov, strošek zemeljskega plina skupaj z davki in trošarinami je znašal 95.867,00 evrov, skupni referenčni pa je 155.453,00 evrov. Skupni stroški za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode so v letu 2013 znašali 200.423,00 evrov in so za 121.482,00 evrov nižji, kot bi bila povprečna nabavna cena ELKO ob enaki porabi, kot v letu 2005.V letu 2014 je zasebni partner ustvaril prihranek v višini 46 %, kar po pogodbi izračunan kot dejanski prihranek znaša 72.054,00 evrov, skupaj z dodatnim plačilom in obračunanim bonusom, pripada izvajalcu 101.368,00 evrov. Nabavna vrednost ZP je znašala 86.688,00 evrov, skupni strošek je tako znaša 180.056,00, kar je za 140.000,00 evrov manj, kot bi bil strošek nabave ELKO glede na porabo v referenčnem letu in povprečne cene iz leta 2014. Ocenjujemo, da je tak prihranek predvsem posledica energetske sanacije stavb v prejšnjih letih, dobrega upravljanja sistema in prehoda na pripravo tople sanitarne vode v kurilni sezoni v zimi 2013 s kondenzacijskimi kotli v podpostajah, nekaj % znižanje prihranka glede na leto 2013 pa je posledica začetka uporabe urgentnega centra in v zvezi s tem povečane porabe tople sanitarne vode in ogrevanja prostorov (570 m2) v tej stavbi, na kar kažejo tudi podatki za leto 2015, saj je bila poraba 1.349.997 kWh, kar je 7 % več kot v letu 2014. Vrednost nabavljenega zemeljskega plina je v letu 2015 znašala 99.369,00 EUR, pogodbeni partner je dosegel 54 % prihranka in pogodbeno plačilo znaša 92.892,84 evra. Skupni strošek je bil v letu 2015 tako 192.261,84 evrov in je 78.445,16 evra nižji (29 %), kot bi bila samo nabavna vrednost kurilnega olja, ob enaki porabi, kot leta 2005.V letu 2016 se je poraba zemeljskega plina znižala na 112.382 m3 oziroma 1.067.629 kWh v skupni nabavni vrednosti 70.983,00 evrov. Pogodbeno določena referenčna poraba energentov za ogrevanje, kuhanje in pripravo tople sanitarne vode je bila leta 2005 (za ELKO in propan) 3.139.566 kWh v skupni nabavni vrednosti 155.453,00 evrov. Poraba se je tako znižala za 2.071.937 kWh, stroški pa za 84.470,00 evrov.V letu 2017 je poraba zemeljskega plina narasla na 138.944 m3, kar znaša 1.319.968 kWh. Skupna nabavna vrednost je znašala 89.868,00 evrov. Plačilo pogodbenemu partnerju je znašalo 94.083,00 evrov. Stroški ogrevanja in priprave tople sanitarne vode so leta 2005 znašali 209.605,00 evrov, v letu 2017 pa 183.951,00 evrov, kar je za 25.654,00 evrov manj.Podatki kažejo, da je bila ocena, da je vrednost naložbe v rekonstrukcijo ogrevalnega sistema (kotlarne in podpostaj skupaj z regulacijo, ter varčnih nap v kuhinji) po pogodbi z izvajalcem mogoče v celoti pokriti iz prihrankov stroškov za energijo pravilna.

10

V tabeli 5 so prikazani pogodbeni obračunski podatki o porabah energenta, cenah, porabah toplote in stroških, ter doseženih prihrankih, ki jih pogodbena partnerja dosegata od leta 2007 naprej, ko je pogodba v celoti stopila v veljavo. V zvezi z energetsko sanacijo stavb, sta partnerja v letu 2015 sklenila aneks k pogodbi, s katerim sta na novo določila obračun prihrankov, ki gredo v dobro javnemu partnerju zaradi njegovih vlaganj v energetsko sanacijo stavb in ga določila na 29,7 %.

Tabela 5: Pogodbeni obračunski podatki

  2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Poraba energenta - zp (m3) 208.019 223.944 196.082 198.918 172.820 161.083 143.764 132.204 142.105 112.382

Cena energenta (eur/m3) 0,45 0,55 0,54 0,52 0,63 0,70 0,53 0,54 0,85 0,51

Strošek energenta (eur) 94.382 124.163 106.483 104.322 108.646 113.064 76.570 71.165 99.369 70.983

Poraba toplote (MWh) 1.976 2.127 1.863 1.890 1.642 1.530 1.365 1.256 1.259 1.068

Cena toplote (eur/MWh) 47,76 58,36 56,89 55,20 66,18 73,88 56,06 56,66 57 66,5

Prihranek (%) 27% 25% 32% 39% 44% 47% 53% 46% 54% 63%Vir: pogodbeni obračun po posameznih letih

V letu 2014 je pričel delovati UC, stavba K

Slika 6: Doseženi prihranki energenta po pogodbi o pogodbenem zagotavljanju prihrankov energije od leta 2007 do 2016

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 20160%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

27%25%

32%

39%

44%47%

53%

46%

54%

63%

Prihranek (%)

Leto

% p

rihra

nka

Vir: Tabela 5

11

6. PROJEKT »ENERGETSKA SANACIJA STAVB, TRAJNOSTNA RABA ENERGIJE«

Bolnišnica se je leta 2010 prijavila na javni razpis »Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s področja zdravstva, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in so v pristojnosti Ministrstva za zdravje ter opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb« (Ur. l. RS, št. 08/2010, dne 05. 02. 2010) in z Ministrstvom za zdravje sklenil ustrezno pogodbo.Ocenjena vrednost projekta je znašala dva milijona evrov, sklenjena pogodba z ministrstvom je bila za 1,3 milijona evrov. Zraven sredstev Kohezijskega sklada se je po pogodbi projekt delno financiral iz proračuna RS in nekaj čez 50 % iz lastnih sredstev, ki vsebujejo tudi pogodbeno neupravičene stroške. Cilji investicije so bili izboljšanje toplotne izolacije obstoječih stavb in s tem izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, zagotovitev učinkovitih sistemov za ogrevanje, hlajenje, klimatizacijo in prezračevanje z uporabo sodobne tehnologije ter zagotovitev sistema zagotavljanja energije iz obnovljivih virov energije za del energetske oskrbe bolnišnice. Z to investicijo je bolnišnica zmanjšala porabo energije in izpuste CO2, zagotovila večjo zanesljivost oskrbe z energijo za nemoteno in učinkovito delovanje, zagotovila ustrezne delovne in bivalne pogoje in ugodje bolnikov, zmanjšala negativne vplive na okolje in zagotovila pregled nad rabo vstopne energije ter energetsko knjigovodstvo.Projekt se je izvajal skoraj na vseh bolnišničnih stavbah in je zajemal zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo stropov oziroma streh, hidro in termo izolacijo tlakov in sten, ki so pod nivojem tal, toplotno izolacijo fasad, zamenjavo obstoječe klima naprave za prezračevanje in hlajenje v operacijskem traktu, vzpostavitev solarnega sistema za pripravo tople sanitarne vode, zamenjavo svetil in kompresorjev ter vgradnjo toplotne črpalke za uporabo energije podtalnice za potrebe hlajenja v stavbi E.

Po projektu so bili planirani prihranki energije 1.699 kWh/leto, znižanje emisij CO2 382 t/leto, povprečna vračilna doba 12,4 let, specifična poraba energije 135 kWh/m2.Do konca leta 2012 je bilo končanih večino del, v letu 2015 tudi na stavbi F.

Slika 7: Opravljena in neopravljena dela po stavbahStavba Opravljena dela

Stavba A Gradbeno obrtniška dela za celovito sanacijo prostorov skladišča, čistilnega servisa, zbiralnice odpadkov, prostora za umrle, pralnice s šivalnico.Toplotna izolacija podstrešja.Zamenjava stavbnega pohištva.Izolacija tal.Vgradnja termostatskih ventilov.Sanacija razsvetljave.Oprema čistilnega servisa za čiščenje s paro.Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba B Toplotna izolacija sten.Zamenjava stavbnega pohištva.Izolacija stropa in zamenjava strehe.Vgradnja sistema sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode.Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba C Zamenjava stavbnega pohištva.Izolacija stropa in zamenjava strehe.Vgradnja termostatskih ventilov in uravnoteženje ogrevalnega sistema.Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba D Zamenjava stavbnega pohištva.Toplotna izolacija sten in plošče proti podstrešju.Termo in hidro izolacija sten v kletnih prostorih. Ni izvedeno: termo in hidro izolacija tlakov, prezračevanje in hlajenje.

Stavba E Izolacija tlaka.Izolacija strehe in zamenjava strehe.Klimatizacija in prezračevanje.Uporaba podtalnice in toplotnih črpalk za hlajenje prostorov.Kondenzacijski kotel.Kompresorska postaja.Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

12

Stavba F Stavbno pohištvo.Izolacija plošče proti strehi.

Stavba G Zamenjava stavbnega pohištva. Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Podrobneje so podatki o porabah energentov, stroških in izpustih CO2 prikazani v spodnjih tabelah in slikah.

Tabela 6: Skupna poraba energije po letih v merskih enotah (v kWh)energent (leto) 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Elektrika (kWh) 560240 564848 633756 605850 696125 724884 774942 835032 803982 782352 1083820 1217351 1181447

ELKO (kWh) 3199850 1934140 0 0 181870               170000

Z. plin (kWh) 0 760789 1976076 2127307 1674594 1881969 1655128 1530241 1357151 1256000 1349997 1071505 1319968

Voda (m3) 15342 13910 13729 13850 12301 12809 13961 14773 14798 12868 14282 12599 13089

Skupaj (kWh) 3760090 3259777 2609832 2747007 2552589 2606853 2430070 2365273 2161133 2038352 2433817 2288856 2671415

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 8: Trend gibanja skupne porabe energije v kWh od leta 2005 do 2016

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20170

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

35000003259777

26098322747007

2552589260685324300702365273

21611332038352

24338172288856

2671415

Trend gibanja skupne poraba energije v kWh po letih

Leto

kWh

Vir: Tabela 6

Tabela 7: Skupna vrednost porabljene energije po letih in energentih v EUR            

energent/leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Elektrika (EUR) 42.889 47.392 63.244 60.298 83.887 52.259 55.274 64.574 56.127 44.843 62455 69219 60149

ELKO (EUR) 165.165111.93

3 0 0 9.279               14252

Z. plin (EUR) 0 42.588 113.070 148.705 118.298 124.190 130.585 134.366 95.867 86.688 99369 70983 89868

Voda (EUR) 30.341 20.016 19.798 19.948 20.857 28.407 31.326 31.629 28.400 24.081 27257 24441 25251

Skupaj 238.395221.92

9 196.112 228.951 232.321 204.856 217.185 230.569 180.394 155.612 189081 164643 189520

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 9: Primerjava vrednosti nabavljenih energentov v letih 2005 do 2017

13

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20170

50,000

100,000

150,000

200,000

250,000

Vrednost energentov po letih

Elektrika (EUR) ELKO (EUR) Z. plin (EUR) Voda (EUR)

Leta

EU

R

Vir: Tabela 7

Slika10: Trend gibanja stroškov v EUR za vse energente od leta 2005 do 2017

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20170

50000

100000

150000

200000

250000221918

196112

228946211464

176449185858

198940

151991

131168

161824

140198

164269

Trend gibanje stroškov za vse energente v EUR po letih

LETO

EU

R

Vir: Tabela 7

Tabela 8: Skupne emisije CO2 v kg/enoto energije po energentih v letih 2005 do 2017

energent/leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Elektrika 224096 225939 253502 242340 278450 289954 309977 334013 321593 312941 433528 486940 472579

Z. plin   152158 395215 425461 334919 376394 331026 306048 273155 251193 256499 213301 263994

ELK-olje 792259 502876     47286               44200

SKUPAJ 1016355 880973 648718 667801 660655 666347 641002 640061 596185 564134 690027 700241 780773Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 11: Skupne emisije CO2 od leta 2005 do 2017

14

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20170

100000

200000

300000

400000

500000

600000

700000

800000

900000

1000000

Skupne emisije CO2

Leto

Kg

Vir: Tabela 8

Slika 12: Skupne in emisije CO2 po energentih v kg od leta 2005 do 2017

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20170

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000

1400000

1600000

1800000

2000000

225939 253502 242340 278450 289954 309977 334013 321593 312941 433528 486940 472579

152158 395215 425461 334919 376394 331026 306048 273155 251193256499

213301 263994502876

47286.2

44200

880973

648718 667801 660655 666347 641002 640061 596185 564134

690027 700241780773

Posamezne in skupne emisije CO2 v kg po letih

Elektrika Z. plin ELK-olje SKUPAJ

Leto

CO

2 v

kg

Vir: Tabela 8

Slika 13: Poraba vseh energentov v kWh na m2 površin

15

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20170

50100150200250300350400450500

436

349 367341

380354 345

315288

267 267312

Poraba vseh energentov v kWh/na m2

Leto

kWh

Vir: Tabela 8

Slika 14: Poraba električne energije v kWh in zemeljskega plina v m3 na bolnika

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20170

100

200

300

400

500

600 544

437 428 415 415386 385

345317

373 359411

94 106 95 116 116 123 136 128 122167 191 182

35 35 33 32 27 26 23 21 22 18

Poraba energentov (EE v kWh, ZPm3)/bolnika

Poraba KWh/bolnika Linear (Poraba KWh/bolnika)Poraba el. en/bolnika Poraba ZP/bolnika

Leto

Vir: Tabela 8

Slika 15: Vrednost električne energije in zemeljskega plina v evrih na bolnika

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 201705

1015202530354045

811 9

148 9 11 9 7

10 11 9

3733

3639

33 35 32

15 14 1511

14

Vrednost EE in ZP/bolnika v eur

Vred. el.en./bolnika Vrednost zp/bolnikaLinear (Vrednost zp/bolnika)

Leto

EU

R

Vir: Tabela 8

16

Pri energetski sanaciji stavb v skladu s sklenjeno pogodbo z Ministrstvom prihranke energentov prikazujemo na m2 ogrevanih površin in delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda ter znižanju izpustov CO2, po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu pa še po število hospitaliziranih bolnikov. Poraba vseh energentov je v letu 2005 znašala 3.760.090 kWh, v letu 2016 pa je padla na 2.288.856 kWh in v letu 2017 narasla na 2.671.415 kWh. Poraba zemeljskega plina je bila v letu 2007 1.976.076 kWh, v letu 2013, ko je bila zaključena energetska sanacija stavb 1.357.151 kWh, v letu 2016 1.071.505 kWh ter v letu 2017 1.319.968 kWh. Poraba električne energije se je v istem obdobju iz 560.240 povzpela na 1.217.351 kWh v letu 2016 in v letu 2017 padla na 1.181.447 kWh.

V tabelah in slikah prikazani podatki kažejo, da so se poraba vseh energentov skupaj glede na površine znižala iz 502 na 312 kWh/m2, glede na bolnike pa iz 664 na 411 kWh/bolnika. Skupni stroški za nabavo energenta so se znižali iz 238.394,00 evrov v letu 2005 na 177.358,00 evrov v letu 2017. Poraba v kWh na bolnika se je od leta 2007, ko smo prešli na zemeljski plin kot energent za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, znižala iz 35 na 13,8 kWh/bolnika.Električna energija se je zvišala iz 89 v letu 2005 na 182 kWh/bolnika v letu 2017. Vrednost zemeljskega plina se je iz 42 evrov za ELKO, v letu 2005 znižala na 13,8 evrov/bolnika v letu 2017.Vrednost električne energije se je v istem obdobju iz 8 zvišala na 9,2 evrov/bolnika. Emisije CO2 so se iz 1.016.355 kg v letu 2005, znižale na 780.773 kg v letu 2017.

17

7. ZAKLJUČEK

V letu 2015 je bila izvedena še delna energetska sanacija stavbe F, zamenjano je bilo stavbno pohištvo in nameščena toplotna izolacija na podstrešno ploščo. Nekaj % znižanje prihranka energije glede na leto 2013 je posledica začetka uporabe urgentnega centra in v zvezi s tem povečane porabe tople sanitarne vode, ogrevanja, hlajenja in medicinskih aparatur ter osvetlitve prostorov (570 m2) v tej stavbi. S pogodbenim partnerjem po pogodbi o pogodbenem zagotavljanju prihrankov energije je bil sklenjen aneks, s katerim je na novo določena delitev prihrankov v korist javnega partnerja glede na energetsko sanacijo stavb, ki jo je izvedel javni partner, dodana je tudi nova stavba.

DOSEŽENI PRIHRANKI 2005 : 2017• prihranek vse energije: 1.089 MWh,• prihranek pri zemeljskem plinu: 2.579 MWh,• izpusti CO2: iz 1016 t/leto na 780 t/leto, ali 23 %, • poraba kWh/m2: iz 502 kWh na 312 kWh, ali 38 %,• poraba energentov na bolnika: iz 664 kWh na 411 kWh, ali 38 %,• delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda: iz 2,32 na 1,12 %, • energent za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode: iz 3.200 MWh na 1.319 MWh,

znižanje za 1.881 MWh oziroma 59 %,• prihranek po energetski sanaciji stavb: 80180 Sm3 ali 971 MWh zemeljskega plina (primerjava

leto 2008 na 2013) oziroma 946 MWh (primerjava leto 2008 na 2017).

ENERGETSKA SANACIJA STAVB, PLANIRANI PRIHRANKI:• planirani prihranki toplote: 1.465 MWh/leto, • specifična poraba energije: 135 kWh/m2,• predviden prihranek električne energije: 49 MWh/leto,• predvidena raba toplote in električne energije po sanaciji 1.037 (MWh/leto),• predvidena proizvodnja OVE 242 (MWh/leto),• znižanje emisij CO2: 382 t/leto.

Po energetski sanaciji stavb bolnišnica planirane prihranke presega pri toploti za 663 MWh in znižanju emisij CO2 za 417 ton, dosežen je bil tudi prihranek električne energije, ki pa se je kasneje bistveno povečala zaradi novih prostorov in osvetlitve prostorov do standardov, nabavljene nove medicinske in nemedicinske opreme, informacijsko komunikacijske tehnologije ter predvsem vgrajenih hladilnih (SPLIT) sistemov, ki jih je bilo v letu 2005 šest, sedaj pa 74 kosov, na kar kaže tudi povečana poraba električne energije v poletnih mesecih.

Predvidena proizvodnja OVE ni dosežena, sončni kolektorji dajejo od 16 do 36 MWh (v letu 2017 22 MWh) energije glede na posamezno leto, ki pa zaradi premajhne porabe tople sanitarne vode v poletnih mesecih niso ustrezno izkoriščeni. Pomemben prihranek energije daje porabljena vode iz podtalnice za hlajenje v stavbi E, ki je letno med 800 do 2.000 m3 (v letu 2017 780 m3). Planirana specifična poraba kWh na m2 ni dosežena, se je pa znižala za skoraj polovico in v letu 2005 je bila 502 kWh/m2, v letu 2016 267 kWh/m2 in v letu 2017 312 kWh/m2.

V letu 2005 je znašala poraba vseh energentov v zavodu 3.760.090 kWh in je v letu 2016 padla na 2.288.856 kWh ter v letu 2017 narasla na 2.671.415 kWh.

Izpusti CO2 so v letu 2005 znašali 1.016 t, v letu 2017 780 t.

Poraba vseh energentov je v letu 2017 padla na 2.671.415 kWh. Poraba zemeljskega plina je bila v letu 2007 1.976.076 kWh, v letu 2013, ko je bila zaključena energetska sanacija stavb 1.357.151 kWh, v letu 2016 1.071.505 kWh in v letu 2017 1.319.968 kWh.

18

Poraba električne energije se je v istem obdobju iz 560.240 povzpela na 1.217.351 v letu 2016 in v letu 2017 padla na 1.181.447 kWh.

Podatki kažejo, da se je skupna poraba vseh energentov iz leta 2005 glede na površine znižala iz 502 na 312 kWh/m2, glede na bolnike pa iz 664 na 411 kWh/bolnika v letu 2017.

Poraba v kWh na bolnika se je od leta 2007, ko smo prešli na zemeljski plin kot energent, za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, znižala iz 35 na 21 kWh/bolnika, električna energija pa se je zvišala iz 89 v letu 2005 na 182 kWh/bolnika v letu 2017.

Vrednost zemeljskega plina se je iz 42 evrov za ELKO v letu 2005 znižala na 13,8 evrov/bolnika v letu 2017, vrednost električne energije se je v istem obdobju iz 8 zvišala na 9,2 evrov/bolnika.

Skupna vrednost porabljene energije in vode je v letu 2005 znašala 238.395,00 evrov, v letu 2017 pa 189.520,00 evrov.

Na ugoden trend nižanja stroškov za energijo kaže tudi podatek, da je bil v letu 2005 delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda 2,32 %, v letu 2007 1,92 %, v letu 2008 1,76 %, v letu 2009 1,57 % in v letu 2010 1,44 %, v letu 2011 1,49 %, v letu 2012 1,34 %, v letu 2013 1,22 %, v letu 2014 1,04 %, v letu 2015 1,32 % in v letu 2016 1,12 %.

Znotraj porabljenih količin energentov je bil ustvarjen prihranek 1.089 MVh. Od leta 2005 do 2017 se je najbolj znižala porabe energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode in sicer za 1.880 MWh, kar je bistveno več od ocenjenih in planiranih prihrankov. V istem obdobju se je za 621 MWh zvišala poraba električne energije.

V letu 2017 je zasebni partner ustvaril prihranek v višini 29,7 %, kar po pogodbi izračunan kot dejanski prihranek znaša 46.175,00 evrov, skupaj z dodatnim plačilom in obračunanim bonusom, pripada izvajalcu 94.082,00 evrov. Nabavna vrednost zemeljskega plina je znašala 89.868,00 evrov, skupni strošek tako znaša 183.950,00, kar je za 130.000,00 evrov manj, kot bi bil strošek nabave ELKO (320.000 l x 0,984 evrov/l) glede na porabo v referenčnem letu in povprečne cene iz leta 2017.V letu 2016 se je poraba zemeljskega plina znižala na 138.944 m3 oziroma 1.319.968 kWh. Pogodbeno določena referenčna poraba energentov za ogrevanje, kuhanje in pripravo tople sanitarne vode je bila leta 2005 (za ELKO in propan) 3.139.566 kWh v skupni nabavni vrednosti 165.165,00 evrov. Poraba se je tako znižala za 1.819.598 kWh, stroški pa za 75.297,00 evrov.Podatki kažejo, da je bila ocena, da je vrednost naložbe v rekonstrukcijo ogrevalnega sistema (kotlarne in podpostaj skupaj z regulacijo, ter varčnih nap v kuhinji) po pogodbi z izvajalcem mogoče v celoti pokriti iz prihrankov stroškov za energijo pravilna.Glede na porabo energentov za ogrevanje, toplo sanitarno vodo in kuhanje ugotavljamo, da so se porabe energentov in stroški zanje znižali nad planiranimi (ki so po pogodbi z izvajalcem, zasebnim partnerjem, dogovorjeni na 25,9 %) in je izvajalec z izjemo enega leta pogodbeno dogovorjen prihranek vsako leto presegel.

Pričakovano in doseženo je tudi znižanje porabe vode, ki je v letu 2005 znašala 15.342 m3 in v letu 2017 13.089 m3. Skupna vrednost porabljene vode je leta 2005 znašala 30.341 evrov, v letu 2017 pa 25.251,00 evrov, kar je 17 % manj. Poraba vode se v zadnjih letih ponovno malo zvišuje, kar pripisujemo izpiranju izlivk zaradi preprečevanje legionel, večjemu številu bolnikov in izvajanju gradbenih del. Voda se od leta 2013 naprej ne uporablja več za zalivanje gredic, dodatno pa se uporablja za hlajenje v stavbi E. Podtalnica se uporablja za hlajenje v stavbi E, deževnica se ne uporablja.

Kljub precejšnjim vlaganjem za manjšo porabo električne energije v letih 2008 in 2009 (sanacija trafo postaje in s tem odprava stroškov jalove energije, zamenjava svetil z varčnimi, ipd), se je poraba električne energije do leta 2016 zvišala na več kot 1.217 MWh, kar predstavlja nekaj nad 53 % več, kot v referenčnem letu 2005, v letu 2017 pa je padla na 1.181 MWh. V letu 2013 je poraba padla na 804 MWh, ko po izvajanju programa Re-Co, oziroma neinvesticijskih ukrepov, prvič beležimo padec porabe za 4 % glede na prejšnje obdobje. Trend znižanja porabe električne energije se je v letu 2014 nadaljeval do oktobra, ko je pričel delovati urgentni center, nato se je decembra dvignila za skoraj 50 % glede na pretekla leta in je konec leta znašala 782 MWh. V letu 2016 je poraba ponovno narasla, v letu 2017 pa se je znižala za 3 % glede na leto 2016.

19

Nekaj višja poraba električne energije je stalnica v vseh letih, razlog je večji obseg dela (več bolnikov v akutni in neakutni bolnišnični obravnavi ter podaljšano bolnišnično zdravljenje, večji ambulantni obisk) in delovanje urgentnega centra (razsvetljava 570 m2 novih površin), medicinski in nemedicinski aparati, informacijsko komunikacijska tehnologija in povečanja izvedenih dejavnosti ter več zaposlenih. Okoli 5 % pa tudi na račun neustreznega ravnanja uslužbencev za zagotavljanje ugodnega bivalnega in delovnega okolja (prižgani stroji, oprema in aparati, razsvetljava ipd, v času, ko se ne izvaja dejavnost, delovanje klimatskih naprav, okna pa so odprta, ipd.). Nihanje porabe električne energije iz meseca v mesec v posameznem letu je v glavnem posledica intenzivnosti izvajanja osnovne dejavnosti. V poletnih mesecih je poraba glede na leto 2005 višja tudi zaradi delovanja klim, ki jih je po številu in moči10x več kot v letu 2005.

Za spremljanje in meritve porab energentov, je bil nadgrajen centralni nadzorni sistem, ki omogoča vsakokratno takojšnje ukrepanje.

Planirano proizvodnjo OVE se lahko doseže z izvedenimi ukrepi za uporabo podtalnice in energije sonca. Celotna količine pridobljene toplote za toplo sanitarno vodo se ne porabi, zato bi bilo mogoče večji del te energije pretvoriti za druge namene (hlajenje), glede na rast porabe električne energije, bi bil morda upravičen ponovni razmislek o soproizvodnji.Glede na izkušnje, je z zagotavljanjem ugodnih bivalnih razmer za bolnike in uslužbence (prezračevanje, hlajenje, ogrevanje, osvetlitev), z ustreznim, malo bolj skrbnim ravnanjem zaposlenih (»ugasni, ko ne rabiš«), mogoče ustvariti najmanj 5 % prihranke energentov, kar bi predstavljalo okoli 9.000,00 evrov/leto.

Jože Piltaver

20