2
Gozdarski inštitut Slovenije L okacija kotlovnice je v industrijski coni KIV Vransko. Nemoteno in učinkovito oskrbo s toploto za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode zagotavljata dva sodobna kotla na lesne sekance in rezervni kotel na kurilno olje. Krajani Vranskega so se odločili za sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na podlagi energetske zasnove kraja ter študije izvedljivosti. Za toplotno oskrbo skrbi javno podjetje Energetika projekt Vransko. T oplotno omrežje iz predizoliranih cevi, v skupni dolžini trase 3.750 m, omogoča priključitev 125 porabnikov, ki imajo vgrajene kompaktne toplotne postaje. Poleg individualnih hiš in stanovanjskih blokov so na sistem priključeni vsi večji porabniki: šola, vrtec, zdravstveni dom, KIV d.d. – proizvodni obrati in uprava, trgovine, občina, gostišče, banka, kulturni dom, kmetijska zadruga in pošta. M odel financiranja naložbe v daljinski sistem je za Slovenijo nov. Projekt je bil finančno podprt s kapitalskim vložkom države v javno podjetje (sredstva Svetovnega sklada za okolje – GEF), z nepovratnimi sredstvi Ministrstva za okolje in prostor ter ugodnim kreditom Ekološkega sklada RS. Ti trije finančni viri krijejo približno 75% investicijskih stroškov, 25% investicije pa so zagotovili ostali partnerji. Vrednost celotne investicije znaša 463,3 mio SIT (brez DDV), doba vračanja vloženih sredstev pa je 14 let. L etna poraba lesne biomase znaša 9.000 nasutih m 3 . Lesne sekance dobavljajo kmetje iz bližnje okolice. Odkup lesnih sekancev poteka na skladišču. Pri odkupu se ugotavlja vlažnost, velikost ter kakovost lesnih sekancev. Velikost dnevnega zalogovnika je 370 m 3 , pokritega skladišča ob dnevnem zalogovniku pa 830 m 3 . SODOBNA TEHNOLOGIJA SODOBNA TEHNOLOGIJA RABE LESNE RABE LESNE BIOMASE NA VRANSKEM BIOMASE NA VRANSKEM D aljinsko ogrevanje kraja Vransko predstavlja primer sodobne energetske rabe lesne biomase. S prehodom na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) si kraj zagotavlja trajen, obnovljiv, okolju prijazen in lokalno dosegljiv vir energije. Energetska raba lesne biomase ima pozitivne socialno-ekonomske in okoljske posledice na razvoj regije. Najpomembnejše med njimi so: nova delovna mesta, dodaten zaslužek krajanov, manjša odvisnost od uvoženih virov energije ter zmanjšanje emisij CO 2 (1.607 t/leto).

SODOBNA TEHNOLOGIJA RABE LESNE RABE LESNE ......sodobna kotla na lesne sekance in rezervni kotel na kurilno olje. Krajani Vranskega so se odločili za sistem daljinskega ogrevanja

  • Upload
    others

  • View
    3

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: SODOBNA TEHNOLOGIJA RABE LESNE RABE LESNE ......sodobna kotla na lesne sekance in rezervni kotel na kurilno olje. Krajani Vranskega so se odločili za sistem daljinskega ogrevanja

Gozdarski inštitut Slovenije

L okacija kotlovnice je v industrijski coni KIV Vransko. Nemoteno in učinkovito

oskrbo s toploto za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode zagotavljata dva sodobna kotla na lesne sekance in rezervni kotel na kurilno olje. Krajani Vranskega so se odločili za sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na podlagi energetske zasnove kraja ter študije izvedljivosti. Za toplotno oskrbo skrbi javno podjetje Energetika projekt Vransko.

T oplotno omrežje iz predizoliranih cevi, v skupni

dolžini trase 3.750 m, omogoča priključitev 125 porabnikov, ki imajo vgrajene kompaktne toplotne

postaje. Poleg individualnih hiš in stanovanjskih blokov so na sistem

priključeni vsi večji porabniki: šola, vrtec, zdravstveni dom, KIV d.d. – proizvodni

obrati in uprava, trgovine, občina, gostišče, banka, kulturni dom, kmetijska zadruga in pošta.

M odel financiranja naložbe v daljinski sistem je za Slovenijo

nov. Projekt je bil finančno podprt s kapitalskim vložkom države v javno

podjetje (sredstva Svetovnega sklada za okolje – GEF), z nepovratnimi sredstvi

Ministrstva za okolje in prostor ter ugodnim kreditom Ekološkega sklada RS. Ti trije finančni viri krijejo približno 75% investicijskih stroškov, 25% investicije pa so zagotovili ostali partnerji. Vrednost celotne investicije znaša 463,3 mio SIT (brez DDV), doba vračanja vloženih sredstev pa je 14 let.

L etna poraba lesne biomase znaša 9.000 nasutih m3. Lesne sekance dobavljajo

kmetje iz bližnje okolice. Odkup lesnih sekancev poteka na skladišču. Pri odkupu se ugotavlja vlažnost, velikost ter kakovost lesnih sekancev. Velikost dnevnega zalogovnika je 370 m3, pokritega skladišča ob dnevnem zalogovniku pa 830 m3.

SODOBNA TEHNOLOGIJA SODOBNA TEHNOLOGIJA RABE LESNE RABE LESNE BIOMASE NA VRANSKEMBIOMASE NA VRANSKEM

D aljinsko ogrevanje kraja Vransko predstavlja primer sodobne energetske rabe lesne biomase. S prehodom na sistem

daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) si kraj zagotavlja trajen, obnovljiv, okolju prijazen in lokalno dosegljiv vir energije. Energetska raba lesne biomase ima pozitivne socialno-ekonomske in okoljske posledice na razvoj regije. Najpomembnejše med njimi so: nova delovna mesta, dodaten zaslužek krajanov, manjša odvisnost od uvoženih virov energije ter zmanjšanje emisij CO2 (1.607 t/leto).

Page 2: SODOBNA TEHNOLOGIJA RABE LESNE RABE LESNE ......sodobna kotla na lesne sekance in rezervni kotel na kurilno olje. Krajani Vranskega so se odločili za sistem daljinskega ogrevanja

Energetika projekt d.o.o. Vransko 66, 3305 Vransko ℡: 03 703 41 42 Kontaktna oseba: Ludvik Krajnc Ministrstvo za okolje in prostor Dimčeva 12, 1000 Ljubljana ℡: 01 300 69 90 Kontaktna oseba: Jani Turk Ekološki sklad RS Trg republike 3, 1000 Ljubljana ℡: 01 241 48 20 Kontaktna oseba: Milojka Jerše

INFORMACIJE

Gozdarski inštitut Slovenije Večna pot 2, 1000 Ljubljana ℡: 01 200 78 00 Kontaktna oseba: Nike Krajnc Zavod za gozdove Slovenije Centralna enota Večna pot 2 , 1000 Ljubljana ℡: 01 470 00 72

Kontaktna oseba: Andrej Grum

KIV d.d. Vransko 66, 3305 Vransko ℡: 03 703 41 00 [email protected]

O ba toplovodna kotla na lesno biomaso, domačega proizvajalca KIV sta sodobna kotla namenjena kurjenju lesnih sekancev z visokim energijskim izkoristkom. Omogočata

samodejno kurjenje goriva z relativno visoko vlažnostjo. Celoten proces kurjenja, ki obsega odvzem sekancev iz dnevnega zalogovnika, doziranje goriva in zgorevalnega zraka v kotel, zgorevanje goriva na rešetkah, odvod pepela in čiščenje dimnih plinov v multiciklonu, je računalniško voden. Kotla v celoti izpolnjujeta zahteve predpisov o emisijah škodljivih snovi v dimnih plinih.

Večji kotel na lesne sekance KIV BHH 2000 ima nazivno moč 2.000 kW. Kurišče je samostojno, ločeno od kotla. Predvidena poraba lesnih sekancev je 4 m3/uro. Manjši kotel na lesne sekance KIV MODUL R/H 2000 ima nazivno moč 1.200 kW. Kurišče in kotel sta integrirana v celoto. Predvidena poraba lesnih sekancev je 2,4 m3/uro.

Prerez kotla na lesno biomaso KIV BHH 2000