Embed Size (px)
DESCRIPTION
SODOBNA KITAJŠČINA 1 je prvi sistematizirano izdelan učbenik sodobnega kitajskega jezika za začetno stopnjo. Skupaj z učbenikom SODOBNA KITAJŠČINA 2 je nastajal skozi več let poučevanja kot gradivo za študente sinologije, ki morajo v prvem letniku doseči optimalno raven jezikovnega znanja sodobne kitajščine. Obenem je namenjen širšemu krogu uporabnikov, ki se želijo učenja kitajščine lotiti celostno in sistematično. Učbenik je edinstven, saj je, kot eden prvih v širšem evropskem prostoru, usklajen z dvema mednarodnima standardoma kitajščine kot tujega jezika. Učbenika Sodobna kitajščina 1 in Sodobna kitajščina 2 pokrivata celotno besedišče in stavčne vzorce za tretjo stopnjo HSK in drugo stopnjo TOCFL, kar ustreza ravni A2 po evropski jezikovni lestvici CEFR. V slovenskem okviru je to prvi učbenik sodobne kitajščine, ki pri poglobljenih razlagah kitajske slovnice uporablja premišljeno jezikoslovno terminologijo ter upošteva konceptualne jezikovne razlike med slovenščino in kitajščino.
Citation preview
SODOKITAJ9 789612 377540
ISBN 978-961-237-754-0
KITAJSODOSODOKITAJSODOKITAJSODOKITAJSODOKITAJSODOKITAJSODOKITAJMATEJA PETROVČIČ, LIN MING-CHANG
SODOBNA KITAJŠČINA 1ZAČETNA STOPNJAOddelek za azijske in afriške študijeLjubljana 2015
MAT
EJA
PETR
OVČI
Č, L
IN M
ING-
CHAN
G: S
ODOB
NA K
ITAJ
ŠČIN
A 1
ZAČ
ETN
A S
TOPN
JA
MATEJA PETROVČIČ je docent-ka na Oddelku za azijske in afriške študije Filozofske fa-kultete Univerze v Ljubljani. Poučuje sodobni kitajski je-zik na dodiplomski stopnji, predava predmete s področja kitajskega jezikoslovja in jezi-kovnih tehnologij ter razvija spletne vsebine za učenje ki-tajskega jezika. Raziskovalno se ukvarja z različnimi aspek-ti sodobne kitajščine in kor-pusnim jezikoslovjem. Je čla-nica Evropskega združenja za kitajsko jezikoslovje (EACL) in Evropskega združenja za kitajske študije (EACS).
SODOBNA KITAJŠČINA 1 je prvi sistematizirano izdelan učbenik sodobnega kitajske-ga jezika za začetno stopnjo. Skupaj z učbenikom SODOB-NA KITAJŠČINA 2 je nastajal skozi več let poučevanja kot gradivo za študente sinologi-je, ki morajo v prvem letniku doseči optimalno raven jezi-kovnega znanja sodobne kitaj-ščine. Obenem je namenjen širšemu krogu uporabnikov, ki se želijo učenja kitajščine lotiti celostno in sistematič-no. Učbenik je edinstven, saj je, kot eden prvih v širšem evropskem prostoru, usklajen z dvema mednarodnima stan-dardoma kitajščine kot tujega jezika. Učbenika Sodobna ki-tajščina 1 in Sodobna kitajšči-na 2 pokrivata celotno besedi-šče in stavčne vzorce za tretjo stopnjo HSK in drugo stopnjo TOCFL, kar ustreza ravni A2 po evropski jezikovni lestvici CEFR. V slovenskem okviru je to prvi učbenik sodobne kitajščine, ki pri pogloblje-nih razlagah kitajske slovnice uporablja premišljeno jeziko-slovno terminologijo ter upo-števa konceptualne jezikovne razlike med slovenščino in kitajščino.
LIN MING-CHANG je izredni profesor na Oddelku za kitaj-sko književnost na tajvanski Univerzi Foguang, predstoj-nik Raziskovalnega centra za kitajsko književnost, pred-sednik akademskega odbo-ra Združenja za poučeva-nje kitajščine kot tuji jezik (TCSOL) in urednik založbe Commercial Press. Posveča se raziskovanju klasične knji-ževnosti ter izobraževanju učiteljev kitajščine kot tujega jezika.
Mateja Petrovčič Lin Ming-Chang
SODOBNA KITAJŠČINA 1
Začetna stopnja
Ljubljana 2015
SODOBNA KITAJŠČINA 1: Začetna stopnja Avtorja: Mateja Petrovčič in Lin Ming-Chang Recenzenta: Mitja Saje, Helena Motoh Lektorica: Natalija Toplišek Tehnično urejanje in prelom: Mateja Petrovčič Slika na naslovnici: Stock photo © XiXinXing © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za azijske in afriške študije Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Naslovnica: VBG d. o. o. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2015 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 19,90 EUR
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.581(075.8) PETROVČIČ, Mateja, 1974- Sodobna kitajščina 1 : začetna stopnja / Mateja Petrovčič, Lin Ming-Chang. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 ISBN 978-961-237-754-0 1. Lin, Ming-Chang 280338432
Predgovor 3
Predgovor
Pred vami se odpira prvi sistematizirano izdelan učbenik sodobnega kitajskega jezika za
začetno stopnjo. Nastal je na podlagi dolgoletnih izkušenj poučevanja na Oddelku za
azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Avtorja sva še posebej ponosna,
da je učbenik izšel ob jubilejni 20. obletnici ustanovitve oddelka.
Namenjen je predvsem študentom sinologije, ki morajo v prvem letniku doseči
optimalno raven jezikovnega znanja sodobne kitajščine. Gradivo predstavi celotno
besedišče in stavčne vzorce za tretjo stopnjo HSK in drugo stopnjo TOCFL, kar ustreza
ravni A2 po evropski jezikovni lestvici CEFR. Vsebine so dodatno obogatene z vajami in
razširitvami v sklopu spletnega izobraževanja.
Učbenik je edinstven, saj je kot eden prvih v širšem evropskem prostoru usklajen z
dvema mednarodnima standardoma kitajščine kot tujega jezika. Obstoječi učbeniki se
namreč omejujejo samo na en standard, bodisi celinskokitajski bodisi tajvanski, poleg
tega številna gradiva za kitajski jezik sploh niso usklajena z nobenimi mednarodnimi
standardi. V slovenskem okviru je to prvi učbenik sodobne kitajščine, ki pri poglobljenih
razlagah kitajske slovnice uporablja premišljeno jezikoslovno terminologijo ter upošteva
konceptualne jezikovne razlike med slovenščino in kitajščino.
Na univerzitetni ravni je učbenik mogoče predelati v enem letu, v počasnejšem
tempu pa je primeren tudi za širši krog uporabnikov, ki želijo kitajski jezik spoznati skozi
širšo prizmo, in ne le kot nabor pismenk in slovničnih pravil. Avtorja upava, da bo
učbenik nagovoril tudi druge učitelje kitajščine v Sloveniji in jih opozoril na številne
navidez nerazložljive posebnosti kitajskega jezika, ki Slovencem pogosto povzročajo
težave.
Avtorja ne uporabljava poslovenjenega zapisa za besedo pinyin, čeprav ga novi SSKJ
zapisuje kot pinjin. Poznavalci kitajščine namreč vemo, da je Hanyu pinyin mednarodno
sprejeta latinična pisava kitajskega jezika in je kot take ni potrebno, niti ni smiselno
sloveniti. Vemo tudi, da besede pinyin ne sestavljata le dva brezpomenska zloga, ki bi ju
morali sloveniti, temveč da za obema stoji točno določena pismenka s točno določenim
pomenom. Avtorja meniva, da je zaradi ohranjanja referenčnosti slovenjenje v stroki
neprimerno. Zapis pinjin predstavlja besedo 聘金, kar pomeni znesek, ki ga ženin
podari nevestini družini za roko njihove hčere.
Avtorja si želiva, da bo učbenik postal prijeten, zabaven in uporaben družabnik ob
prvih stikih s kitajskim jezikom in kulturo. Verjameva, da vas bo marsikatero besedilo
prijetno razvedrilo. Želite izvedeti, zakaj? Lotite se branja.
Avtorja
Kazalo 5
Kazalo
SODOBNA KITAJŠČINA 1: Začetna stopnja
A ORIS UČBENIKA ........................................................................................................................... 9
A.1 OBSEG IN USKLAJENOST Z JEZIKOVNIMI STANDARDI ZA KITAJŠČINO KOT TUJI JEZIK ........................................ 9 A.2 ZGRADBA POGLAVIJ (B–E) IN LEKCIJ (1–20) ....................................................................................... 9 A.3 OSTALA POJASNILA ...................................................................................................................... 10
B GLASOVNA PODOBA KITAJSKEGA JEZIKA .................................................................................. 13
B.1 SISTEMI FONETIČNE TRANSKRIPCIJE KITAJSKE PISAVE ........................................................................... 13 B.2 ZLOGI STANDARDNE KITAJŠČINE ...................................................................................................... 15 B.3 TONI IN STAVČNA INTONACIJA ........................................................................................................ 19 B.4 POZICIJA DIAKRITIČNEGA ZNAKA V ZLOGU ......................................................................................... 20 B.5 OPUŠČAJ ’ .................................................................................................................................. 21
C PRAVILNO PISANJE PISMENK .................................................................................................... 22
D POGOSTE FRAZE PRI POUKU ..................................................................................................... 26
E POGOSTA IMENA OSEB V BESEDILIH ......................................................................................... 28
1 第一課：你好！ ....................................................................................................................... 29
1.1 NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................... 29 1.2 JAGODNI IZBOR ........................................................................................................................... 30 1.3 BESEDILA ................................................................................................................................... 31 1.4 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................... 34
2 第二课：你忙吗？ ................................................................................................................... 39
2.1 NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................... 39 2.2 JAGODNI IZBOR ........................................................................................................................... 43 2.3 BESEDILA ................................................................................................................................... 44 2.4 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................... 48 2.5 STAVČNI VZORCI .......................................................................................................................... 49
3 第三課：請問，您貴姓？ ........................................................................................................ 53
3.1 NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................... 53 3.2 JAGODNI IZBOR ........................................................................................................................... 57 3.3 BESEDILA ................................................................................................................................... 58 3.4 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................... 64 3.5 STAVČNI VZORCI .......................................................................................................................... 65
4 第四课：今天星期几？............................................................................................................ 67
4.1 NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................... 67 4.2 JAGODNI IZBOR ........................................................................................................................... 70 4.3 BESEDILA ................................................................................................................................... 71 4.4 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................... 74 4.5 STAVČNI VZORCI .......................................................................................................................... 76
6 Sodobna kitajščina 1: Začetna stopnja
5 第五課：你要喝什麼？ ........................................................................................................... 81
5.1 NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................... 81 5.2 JAGODNI IZBOR ........................................................................................................................... 85 5.3 BESEDILA ................................................................................................................................... 86 5.4 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................... 90 5.5 STAVČNI VZORCI .......................................................................................................................... 92 5.6 OSVEŽIMO NAUČENO ................................................................................................................... 95
6 第六课：你做什么工作？ ....................................................................................................... 97
6.1 NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................... 97 6.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 101 6.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 102 6.4 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................. 108 6.5 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 112 6.6 OSVEŽIMO NAUČENO ................................................................................................................. 115
7 第七課：你喜歡做什麼？ ..................................................................................................... 117
7.1 NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 117 7.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 121 7.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 122 7.4 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................. 128 7.5 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 129 7.6 OSVEŽIMO NAUČENO ................................................................................................................. 133
8 第八课：王同学后边的那个人是谁？ .................................................................................. 135
8.1 NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 135 8.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 139 8.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 140 8.4 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................. 146 8.5 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 148
9 第九課：銀行離這兒遠嗎？ ................................................................................................. 153
9.1 NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 153 9.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 158 9.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 159 9.4 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................. 163 9.5 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 163
10 第十课：下雪比下雨好 ......................................................................................................... 171
10.1 NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 171 10.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 177 10.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 177 10.4 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................. 182 10.5 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 187
INDEKS BESED PO IZGOVORJAVI .................................................................................................. 191
Kazalo 7
SODOBNA KITAJŠČINA 2: Začetna stopnja
11 第十一課：我已經學了五百多個詞了 ................................................................................... 207
11.1 NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 207 11.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 211 11.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 213 11.4 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 223 11.5 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 226
12 第十二课：中餐好还是西餐好 .............................................................................................. 231
12.1 NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 231 12.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 235 12.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 235 12.4 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 248 12.5 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 248
13 第十三課：穿还是戴？.......................................................................................................... 251
13.1 NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 251 13.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 255 13.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 256 13.4 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 267 13.5 SLOVNIČNE STRUKTURE ............................................................................................................... 270
14 第十四课：找医生看病.......................................................................................................... 277
14.1 NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 277 14.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 282 14.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 283 14.4 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 292 14.5 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 293
15 第十五課：合適的禮物.......................................................................................................... 295
15.1 NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 295 15.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 300 15.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 301 15.4 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 315 15.5 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 318
16 第十六课：新房子 ................................................................................................................. 323
16.1 NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 323 16.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 328 16.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 329 16.4 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 336 16.5 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 336
17 第十七課：旅游 ..................................................................................................................... 337
17.1 NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 337 17.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 343 17.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 344 17.4 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 354 17.5 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 357
8 Sodobna kitajščina 1: Začetna stopnja
18 第十八课：咱们唱几首吧 ..................................................................................................... 359
18.1 NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 359 18.2 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 364 18.3 BESEDILA ................................................................................................................................. 364 18.4 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 372
19 第十九課：故事 .................................................................................................................... 375
19.1 NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 375 19.2 BESEDILA ................................................................................................................................. 380
20 第二十课：最后一课，最有趣的一课 .................................................................................. 387
20.1 NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 387 20.2 BESEDILA ................................................................................................................................. 390
21 KORAK NAPREJ ....................................................................................................................... 397
21.1 GLASOVNE SPREMEMBE ............................................................................................................. 397 21.2 MERILNIŠKE BESEDE ................................................................................................................... 401 21.3 MODALNI GLAGOLI .................................................................................................................... 406
22 PREGLED VSEBIN ZA 3. STOPNJO HSK ..................................................................................... 413
22.1 ZAIMKI, SAMOSTALNIKI IN SAMOSTALNIŠKE ZVEZE ............................................................................ 414 22.2 SESTAVLJENE ENOTE .................................................................................................................. 415 22.3 POVEDKOVE ZVEZE .................................................................................................................... 417 22.4 ENOSTAVČNE POVEDI ................................................................................................................. 419 22.5 RAZŠIRITVE .............................................................................................................................. 420 22.6 IZRAŽANJE PRIMERJAVE .............................................................................................................. 424 22.7 IZRAŽANJE ČASA, LOKACIJE IN RELACIJSKIH RAZMERIJ ......................................................................... 424 22.8 BA STAVEK, BEI STAVEK IN SHI STAVEK ......................................................................................... 426 22.9 ASPEKT ................................................................................................................................... 427 22.10 STAVČNI ČLENKI ........................................................................................................................ 428 22.11 VEČSTAVČNE POVEDI ................................................................................................................. 428 22.12 DELITEV PO VSEBINI ................................................................................................................... 430 22.13 BESEDILNI POVEZOVALCI ............................................................................................................. 431 22.14 PODOBNI IZRAZI ........................................................................................................................ 432
23 REŠITVE UGANK ...................................................................................................................... 434
INDEKS BESED PO IZGOVORJAVI .................................................................................................. 435
GLOSAR SLOVNIČNIH IZRAZOV V SLOVENŠČINI IN KITAJŠČINI ..................................................... 447
LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................................... 448
Oris učbenika 9
A Oris učbenika
A.1 Obseg in usklajenost z jezikovnimi standardi za kitajščino kot tuji jezik
Učbenik je usklajen s tretjo stopnjo standarda Hanyu Shuiping Kaoshi (HSK, raven B1)1
in drugo stopnjo standarda Test of Chinese as a Foreign Language (TOCFL, raven A2)2.
Čeprav nabor besedišča in slovničnih struktur temelji na omenjenih standardih, so
posamezna tematska področja razširjena s pogosto rabljenimi besedami. Učbenik tako
skupno obsega 1277 novih besed in besednih zvez ter 260 jezikovnih poudarkov.
A.2 Zgradba poglavij (B–E) in lekcij (1–20)
V poglavju B so predstavljene glasovne značilnosti kitajskega jezika in pinyin, ki je
standardizirani črkovni prepis kitajske pisave. Slednji služi le kot premostitveno orodje
za začetno učenje izgovorjave pismenk, sicer pa učbenik učečega spodbuja k
neposrednemu branju pismenk.
Poglavje C poda pravila pisanja potez in pismenk, kar je nujni pogoj za uravnotežen
rokopis in prepoznavanje rokopisa drugih ljudi.
V poglavju D so zbrane pogoste fraze pri pouku, kar spodbuja prvo slušno
razumevanje in omogoča lažje sporazumevanje pri urah jezika.
Teoretično poznavanje pravil pisanja pismenk še pred začetkom lekcij preverimo s
pomočjo poglavja E, kjer so zbrana pogosta imena oseb v besedilih. Razumevanje pravil
nam omogoča, da tudi nepoznane pismenke zapišemo v pravilnem zaporedju.
Osrednji del učbenika predstavljajo tematske lekcije. Na začetku vsake lekcije so
najprej podani vsebinski in slovnični poudarki posameznega tematskega sklopa.
Pred samim besedilom je nabor novih besed s kratkimi primeri pogoste rabe. Ker
primeri vsebujejo nove besede obravnavane lekcije, je le-te priporočljivo najprej
preleteti in šele nato preiti na njihovo rabo v primerih. Besede niso besednovrstno
kategorizirane, saj se koncepti besednih vrst v slovenščini in kitajščini pogosto precej
razlikujejo. Skoraj celotno besedišče sklopa Nove besede je predpisani del HSK in TOCFL.
Besede, ki presegajo osnovno raven, so na začetku vrstice označene s prekinjeno črto.
To so predvsem dodatne uporabne besede na izbrano temo.
Novim besedam sledi razdelek Jagodni izbor. Kot že sam izraz nakazuje, so tukaj
izbrane najpomembnejše izrazne prvine obravnavane lekcije. Ima dvojno funkcijo. Ob
prvem branju služi kot uvodni premislek, kako določene vsebine izrazimo v kitajščini, pri
čemer se ne spuščamo v slovnične razlage. Ob koncu lekcije služi kot zgoščen povzetek
izraznih vzorcev, ki jih moramo usvojiti v posamezni enoti. Iz tega razloga se je Jagodni
izbor priporočljivo dobro naučiti, saj je v veliko pomoč pri nadgradnji znanja. Razlogi za
izbor so lahko različni, od razlik v načinu izražanja med slovenščino in kitajščino, do
1 HSK določa in oblikuje Hanban, Kitajski državni center za poučevanje kitajščine kot tuji jezik.
2 TOCFL določa in oblikuje Ministrstvo za izobraževanje na Tajvanu.
10 Sodobna kitajščina 1: Začetna stopnja
specifične rabe besedišča ali stavčnih struktur in podobno. Sledijo prevodi primerov v
slovenščino brez natančnejše analize.
Vsaka lekcija vsebuje več besedil. V začetnih lekcijah imajo besedila predvsem
obliko dialogov, kasneje so postopoma vključena tudi opisna besedila. Vsa besedila so v
celoti avtorsko delo. Pri nekaterih gre za priredbo znanih šal, anekdot in drugih zgodb iz
slovenskega ali kitajskega kulturnega prostora. Besedil je namenoma veliko, saj učbenik
spodbuja k samostojnemu branju. Besedila sledijo načelu avtentičnosti in so tako primeri govornega ali pisnega
sporazumevanja v naravnem govornem okolju. Kmalu bomo ugotovili, da so že osnovne
jezikovne formulacije v kitajščini zelo različne tako na pomenski kot skladenjski ravni.
Zato je sprva pomembno, da se jezika učimo ''pavšalno'' in ne preveč analitično.
Določene pomene in sporazumevalne vzorce bomo tako razumeli le okvirno, njihov
dobesedni pomen in slovnična struktura pa nam bosta jasna šele nekaj lekcij kasneje.
V razdelku Jezikovni poudarki so razložene jezikovne posebnosti različnih
jezikovnih ravnin (fonološke, leksikalne, skladenjske, besedilne), različne rabe glede na
socialni in kulturni kontekst, skratka informacije, ki slovenskemu govorcu pomagajo
razumeti in uporabljati jezikovno oddaljene vsebine. Razlage namenoma niso
opremljene s pinyin zapisom posameznih besed ali primerov, da se ne bi preveč zanašali
nanj.
Sledi razdelek Stavčni vzorci, v katerem so podane slovnične vsebine, kot jih
predpisujeta HSK in TOCFL. Iz didaktičnih razlogov so določene nove strukture
predstavljene tako, da se navezujejo na že prej usvojene slovnične vsebine.
Lekcije so osnovane izmenično v tradicionalnih in poenostavljenih pismenkah. Lihe
lekcije najprej predstavijo nove besede v tradicionalnih pismenkah, sode pa v
poenostavljenih pismenkah. Učbenik uvaja metodo izmeničnega učenja tradicionalnih
in poenostavljenih pismenk, saj avtorja meniva, da se učeči tako hitreje nauči obeh
različic pismenk ter razlik med njima. Lihe lekcije postavljajo v ospredje tradicionalne,
sode pa poenostavljene pismenke. Tudi znotraj posamezne enote so besedila in
posamezni razdelki zasnovani tako, da izmenjaje vključujejo obe različici.
Namen stalnega prepletanja poenostavljenih in tradicionalnih pismenk je v tem, da
v učnem procesu ne postavljamo na primarno mesto zgolj ene od različic pisave.
Zagovorniki poenostavljenih pismenk trdijo, da si je lažje zapomniti manjše število potez,
poleg tega poenostavljeno pisavo uporablja večina kitajsko govorečega prebivalstva.
Zagovorniki tradicionalnih pismenk branijo stališče, da so vsa gradiva pred reformo
pisave v 50. letih prejšnjega stoletja pisana v tradicionalni pisavi. Poleg tega naj bi bile
tradicionalne pismenke bolj smiselne in s tem lažje za učenje, saj ohranjajo stik z
grafično podobo prvotnih oblik pismenk, iz katerih se pogosto nazorno vidi, kaj
predstavljajo.
A.3 Ostala pojasnila
Pri učenju izgovorjave si bomo skupaj z vsako novo besedo morali zapomniti njen ton,
kar tujcem ponavadi povzroča velike težave. Pričujoči učbenik skuša pomnjenje tonov
olajšati s sistemom barvnega označevanja. Pismenke v prvem tonu so obarvane rdeče, v
Oris učbenika 11
drugem tonu oranžno, v tretjem zeleno in četrtem modro. Nevtralni ton je sive barve.
Vsa besedila so opremljena z naglasnimi znamenji, kar pripomore k lažji usvojitvi tonov.
Spremembe tonov niso eksplicitno označene, razen pri pismenkah bu 不 in yi 一. Nove
besede so vedno podane v osnovnem tonu, v besedilih pa je izgovorjava omenjenih
dveh pismenk prilagojena. V kolikor obstajajo razlike med kitajsko in tajvansko
izgovorjavo, je ton označen glede na sam tip pismenk (poenostavljene ali tradicionalne).
Učbenik ne ponuja natančnih prevodov besedil, saj tako učečega spodbuja k
samostojnemu jezikovnemu iskanju, povezovanju, razlikovanju, izločevanju, skratka k
sprotnemu ustvarjanju in tvorjenju pomena. Do končnega prevoda se mora dokopati
vsak sam.
Vaje so najbolj dinamičen del učnega procesa in se prilagajajo potrebam študentov,
zato so na voljo kot ločeno gradivo v spletni učilnici.
Snovi je veliko, saj morate v kratkem času dodiplomskega študija doseči karseda
visoko raven znanja jezika. Težko je pričakovati, da boste obvladali prav vse podrobnosti,
ki so v učbeniku predstavljene. Vsebina gradiva naj se pred vami razprostre kot
nenačeta snežna planjava, učenje pa vzemite kot projekt kotaljenja snežne kepe. Ko
boste začeli kepo kotaliti, bo le majhna kepica, pod katero bo ostajalo veliko
nesprijetega snega. Oprijemati se bo najbrž začel šele, ko boste toliko večjo kepo znova
prikotalili na isto mesto. Z vztrajnim delom bo nastala ogromna snežna kepa, vseeno pa
bo na planjavi vselej ostajalo še nekaj snega. Jedro vaše kepe bo trdno, nanovo oprijeta
plast bo nekoliko mehkejša, nekaj odvečnega snega pa bo ob kotaljenju tudi odpadlo.
12 Sodobna kitajščina 1: Začetna stopnja
Tudi vsebina učbenika se bo sprva oprijemala počasi, pri čemer ne bo vse takoj
jasno. Besedila so naravna, kot da bi bila vzeta iz konkretne (po)govorne situacije.
Zaradi pomenskih, skladenjskih in izraznih razlik bodo sprva mnoge podrobnosti
delovale tuje in nerazumljivo. S temi podrobnostmi se na začetni stopnji kotaljenja ne
gre obremenjevati, ampak je treba jezik enostavno vrteti naprej. Ko se bomo kasneje po
že uhojeni gazi znanja vrnili nazaj k tem podrobnostim, bodo le-te mnogo bolj jasne.
Podobno bo z jezikovnimi poudarki in stavčnimi strukturami. Namen gradiva je učečega
pripeljati do spoznanja o veličini snežne krajine kot celote in se ne osredotočati zgolj na
delček snega, ki se je kepe pravkar oprijel. Pod plastjo snega se skriva pokrajina, ki
temeljno oblikuje snežno planjavo. Učni cilj prvega letnika je s pomočjo pričujočega gradiva doseči raven znanja, ki
ustreza 3. stopnji HSK in 2. stopnji TOCFL. Obenem je učbenik pripomoček za postopno
spoznavanje temeljne strukture kitajskega jezika in kulture. Pri študiju naj vas vodi
tridelno vodilo:
Ena tretjina naj bo v malem prstu – jedro snežne kepe.
Ena tretjina naj bo dokaj jasna – zunanje plasti snežne kepe.
Ena tretjina naj se okvirno svita – pogled na okoliški sneg in tla pod nogami.
V malem prstu morajo biti vsebine jagodnega izbora in stavčni vzorci. Jasne naj
bodo razlage in jezikovni poudarki. Kar je označeno z simbolom dvigovalca uteži [], je
nadgradnja in dopolnilo vsebin. Dovolj je, da jih okvirno razumemo. Tisti zahtevnejši
lahko že na tej stopnji poskuša usvojeno znanje nadgrajevati.
Glasovna podoba kitajskega jezika 13
B Glasovna podoba kitajskega jezika
B.1 Sistemi fonetične transkripcije kitajske pisave
Hanyu pinyin ali skrajšano pinyin je mednarodno stardardiziran črkovni zapis kitajske
pisave. Začetki pinyina segajo v leto 1954, ko je Ministrstvo za izobraževanje Ljudske
republike Kitajske ustanovilo Odbor za prenovo pisnega jezika. Ta je na podlagi različnih
predhodnih transkripcij v dveh letih izoblikoval sistem Hanyu pinyin. Vlada Ljudske
republike Kitajske ga je uradno sprejela 11. februarja 1958, Mednarodna organizacija za
standardizacijo ga je kot ISO 7098 potrdila leta 1982, od 1. januarja 2009 pa velja kot
uradni latinični zapis kitajske pisave tudi na Tajvanu.
Hanyu pinyin ni edini črkovni zapis kitajske pisave. Zelo znan je tudi Wade-Giles, ki
ga je sredi 19. stoletja osnoval britanski učenjak Thomas Wade, nekaj desetletij kasneje
pa nadgradil Herbert Allen Giles. Wade-Giles je v 20. stoletju postal najbolj razširjena
latinična transkripcija kitajščine, predvsem v angleško govorečem delu sveta. Večina
pomembnih publikacij s kitajsko tematiko, ki so nastale v letih med 1912 in 1979, se je
posluževalo tega sistema. Wade-Giles se je prijel tudi na Tajvanu, skupaj z ostalimi
sistemi, opisanimi v nadaljevanju. Leta 2009 ga je tam uradno nadomestil Hanyu pinyin,
vendar še ni enovite rabe.
Nekoliko zastarel je črkovni prepis Yale, ki ga je leta 1943 zasnoval sinolog George A.
Kennedy. Obsega transkripcije t. i. mandarinske kitajščine, kantonščine, korejščine in
japonščine. Yale ne temelji na zakonitostih kitajske fonetike, temveč se zanaša na to, da
je mogoče marsikatero nejasnost razčistiti s pomočjo konteksta. Zasnovan je bil za
potrebe ameriške vojske, ki je želela komunicirati s kitajskimi zavezniki. Čeprav je v
tistem času Wade-Giles že obstajal, je sistem Yale kitajske zloge zapisoval
amerikanizirano, tako da se vojakom ni bilo treba učiti dodatnih pravil, temveč so
zapisane zloge prebrali kar "po domače". Yale so uporabljali v zahodnih publikacijah v
letih med 1943 in 1979, danes pa se uporablja za transkripcijo kantonščine.
V letih 1925 in 1926 je vodilni kitajski jezikoslovec Y. R. Chao (pinyin: Zhao Yuanren)
s sodelavci razvil sistem Gwoyeu Romatzyh. Uporabljali so ga v učbenikih, slovarjih in
publikacijah, ki so bili v letih od 1942 do 2000 natisnjeni v Hongkongu. Ta sistem edini
označuje tone brez posebnih znamenj ali številk. Kitajska je sistem Gwoyeu Romatzyh
kot uradni latinizirani zapis svoje pisave sprejela leta 1928, a se v širših krogih ni nikoli
trdno prijel. Eden od razlogov je tudi njegova kompleksnost, saj obsega štirikrat več
zlogov kot ostali sistemi. Kljub temu je pustil svoj pečat, saj so se kasnejši sistemi,
vključno s Hanyu pinyinom, zgledovali po njegovih pravilih. Na primer, ime province
Shǎnxī se tudi v sistemu Hanyu pinyin zapisuje kot Shaanxi, da jo je moč razlikovati od
province Shānxī, ki ima brez tonov obliko Shanxi.
Gwoyeu Romatzyh je v Ljudski republiki Kitajski prenehal veljati leta 1958, ko ga je
nasledil Hanyu pinyin. Na Tajvanu je bil v veljavi še do leta 1986, ko ga je zamenjal
sistem MPS II.
14 Sodobna kitajščina 1: Začetna stopnja
Transkripcija MPS-II (Mandarin Phonetic Symbols 2) je bila na Tajvanu uradno v
veljavi od leta 1986. Uporabljali so jo predvsem za zapisovanje zemljepisnih imen v
tajvanskih publikacijah. Kasneje je to transkripcijo zamenjal sistem Tongyong pinyin.
Tongyong pinyin je leta 1998 zasnoval Yu Boquan. Poskušal je ohraniti značilnosti
Hanyu pinyina in istočasno izboljšati zapis zlogov, ki so tujcem povzročali največ težav
pri izgovorjavi. Sem sodijo zlogi z začetnicama q in x. Od Hanyu pinyina se torej razlikuje
le v nekaj podrobnostih, kot uradni latinični zapis kitajske pisave na Tajvanu pa je veljal
v letih med 2002 in 2008.
Latinxua Sin Wenz je manj poznan sistem za zapis kitajske pisave. Že med letoma
1929 in 1931 ga je osnoval Sovjetski znanstvenoraziskovalni inštitut za kitajske študije,
da bi povečali pismenost kitajskih priseljencev. Osnovni namen tega sistema je bil
poenostaviti kitajsko pisavo in sčasoma izpodriniti pismenke. Ta sistem je našel svoje
privržence med številnimi kitajskimi intelektualci, kamor sodita tudi književnika Guo
Moruo in Lu Xun. Leta 1949 so sistem Sin Wenz sprejele tudi kitajske železnice za
telekomunikacijske storitve. Kasneje so ta sistem na Kitajskem zaradi političnih razlogov
opustili.
Slika 1: Grafični prikaz rabe črkovnih zapisov kitajske pisave
Vsi ti sistemi poskušajo s črkovno pisavo zapisati zloge kitajščine, ki se sicer zapisujejo s
pismenkami. Različnih zlogov brez upoštevanja tonov je v kitajščini le približno 400, z
upoštevanjem tonov približno štirikrat več, za osnovno pismenost pa je potrebno
poznati 3500 pismenk. Jasno je torej, da lahko isti zlog predstavlja več različnih pismenk,
Glasovna podoba kitajskega jezika 15
zato črkovna pisava ne more uspešno nadomestiti pismenk. Prav zaradi tega pinyin v
učbeniku služi zgolj kot premostitveno orodje do pismenk.
Različni črkovni sistemi uporabljajo različne rešitve za zapis izgovorjave kitajskih
zlogov. Na tem mestu se ne bomo ukvarjali z vprašanjem, kako posamezne glasove
zapisuje pinyin, temveč katere glasove predstavljajo črke pinyina. Ker je skupnih točk s
slovenščino kar precej, bomo pozorni samo na razlike.
B.2 Zlogi standardne kitajščine
Tradicionalni kitajski pristop pravi, da so zlogi sestavljeni iz treh delov: začetnega
soglasnika, končnice in tona. Na primer, zlog mā je sestavljen iz soglasnika m,
samoglasnika a in prvega tona. Manjši del zlogov nima začetnega soglasnika (ā),
nekateri zlogi pa se lahko izgovarjajo tudi nevtralno, brez tona (ma).
Kakor se beseda abeceda imenuje po prvih štirih črkah A-B-C-D, se kitajska
fonetična abeceda po prvih štirih soglasnikih B-P-M-F imenuje bopo-mofo. Poglejmo si
torej nabor vseh soglasnikov:
Soglasniki
b p m f
d t n l
g k h
j [dź] q [ć] x [ś]
zh [dž] ch [č] sh [š] r [ř]
z [dz] c s
B D G in P T K
Črke b, d in g predstavljajo glasove, ki so nekje med slovenskimi zvenečimi zaporniki /b/,
/d/, /g/ in nezvenečimi zaporniki /p/, /t/, /k/. To si lahko nazorno zapomnimo s
pomočjo besede daoizem/taoizem. V kitajskem glasovnem sistemu gre za fonem /d/, v
okviru slovenščine pa slišimo nekaj med d in t (od tod zapis taoizem). Bolj kot
zvenečnost sama je pomembna pridihnjenost. Črke p, t in k namreč predstavljajo
močno pridihnjene glasove, ki jih v slovenščini ne poznamo.
b [b-p] d [d-t] g [g-k]
p [ph] t [th] k [kh]
Ali pridihnjene glasove izgovarjamo pravilno, preverimo tako, da pred usti pridržimo list
papirja. Ob ustrezni pridihnjenosti se bo list papirja rahlo odmaknil.
J Q X in ZH CH SH
Črke j, q in x predstavljajo mehke šumnike. Samostojno jih ne moremo izgovoriti, zato
se jih učimo skupaj s samoglasnikom [i].
ji [dźi] qi [ći] xi [śi]
SODOKITAJ9 789612 377540
ISBN 978-961-237-754-0
KITAJSODOSODOKITAJSODOKITAJSODOKITAJSODOKITAJSODOKITAJSODOKITAJMATEJA PETROVČIČ, LIN MING-CHANG
SODOBNA KITAJŠČINA 1ZAČETNA STOPNJAOddelek za azijske in afriške študijeLjubljana 2015
MAT
EJA
PETR
OVČI
Č, L
IN M
ING-
CHAN
G: S
ODOB
NA K
ITAJ
ŠČIN
A 1
ZAČ
ETN
A S
TOPN
JA
MATEJA PETROVČIČ je docent-ka na Oddelku za azijske in afriške študije Filozofske fa-kultete Univerze v Ljubljani. Poučuje sodobni kitajski je-zik na dodiplomski stopnji, predava predmete s področja kitajskega jezikoslovja in jezi-kovnih tehnologij ter razvija spletne vsebine za učenje ki-tajskega jezika. Raziskovalno se ukvarja z različnimi aspek-ti sodobne kitajščine in kor-pusnim jezikoslovjem. Je čla-nica Evropskega združenja za kitajsko jezikoslovje (EACL) in Evropskega združenja za kitajske študije (EACS).
SODOBNA KITAJŠČINA 1 je prvi sistematizirano izdelan učbenik sodobnega kitajske-ga jezika za začetno stopnjo. Skupaj z učbenikom SODOB-NA KITAJŠČINA 2 je nastajal skozi več let poučevanja kot gradivo za študente sinologi-je, ki morajo v prvem letniku doseči optimalno raven jezi-kovnega znanja sodobne kitaj-ščine. Obenem je namenjen širšemu krogu uporabnikov, ki se želijo učenja kitajščine lotiti celostno in sistematič-no. Učbenik je edinstven, saj je, kot eden prvih v širšem evropskem prostoru, usklajen z dvema mednarodnima stan-dardoma kitajščine kot tujega jezika. Učbenika Sodobna ki-tajščina 1 in Sodobna kitajšči-na 2 pokrivata celotno besedi-šče in stavčne vzorce za tretjo stopnjo HSK in drugo stopnjo TOCFL, kar ustreza ravni A2 po evropski jezikovni lestvici CEFR. V slovenskem okviru je to prvi učbenik sodobne kitajščine, ki pri pogloblje-nih razlagah kitajske slovnice uporablja premišljeno jeziko-slovno terminologijo ter upo-števa konceptualne jezikovne razlike med slovenščino in kitajščino.
LIN MING-CHANG je izredni profesor na Oddelku za kitaj-sko književnost na tajvanski Univerzi Foguang, predstoj-nik Raziskovalnega centra za kitajsko književnost, pred-sednik akademskega odbo-ra Združenja za poučeva-nje kitajščine kot tuji jezik (TCSOL) in urednik založbe Commercial Press. Posveča se raziskovanju klasične knji-ževnosti ter izobraževanju učiteljev kitajščine kot tujega jezika.
