SODOBNA NARAVNA GRADNJA

Dragi bralec, bralka. Pred teboj je broura, ki poskua na kratko predstaviti sodobno gradnjo bivali iz naravnih, nepredelanih materialov. V nadaljevanju ponujamo primerjavo tudi z ostalimi oblikami gradnje, na koncu pa predstavljamo e splone, osnovne smernice za trajnostno izdelovanje izdelkov/predmetov. Moja elja je, da se vam med branjem odprejo nove udovite monosti bivanja.Lepo povabljeni k branju.

Torej, kaj je to Sodobna naravna gradnja?To je gradnja bivali in drugih objektov iz naravnih, nepredelanih, "ivih" materialov/gradiv. Ti materiali so, na primer: ilovica, slama, les, kamen, volna, seno, pesek, mivka, skale...

Zakaj naravna gradnja?Hia naj loveka z naravo povezuje in ne louje. Ljudje smo naravna bitja in najbolje se poutimo v naravi. Narava nam nudi vse kar potrebujemo za ivjenje: sonce, vodo, zrak, zemljo, rastline, ivali. lovek si e tisoletja gradi bivalia z namenom, da bi si izboljal in olajal ivljenje. S pomojo obleke in bivali lahko ivi tudi v predelih, ki so zanj manj optimalni.Naravna gradnja nudi loveku celostno gledano najbolje, najprijetneje in najbolj zdravo bivalno okolje.Zato, ker tukaj isto vsak priDOBI.

Zakaj sodobna naravna gradnja?Sodobna naravna gradnja nadaljuje razvoj tradicionalne naravne gradnje, v kateri prebiva lovetvo e od svojih zaetkov. Zasleduje cilje kako z najmanj truda, materialov, asa, dela in posegov v naravo, ponuditi loveku celostno gledano najbolje mono bivalno okolje.

Kje?Kjerkoli na svetu e smo, si lahko iz lokalnih materialov zgradimo optimalno bivalie. Primeri:- V puavi si gradimo bivalia iz zemlje in peska, ki nas itijo pred premonim soncem.- V hladnih krajih uporabimo les, ki je dober izolator.- Na daljnem vzhodu uporabljajo vsestranski bambus, ki ga imajo v izobilju.- Eskimi uporabljajo ledene kocke.- V krajih z itnimi polji uporabljajo slamo.- V Sloveniji imamo izobilje lesa, slame, ilovice in kamna. Izkoristimo to danost!

Je to prava, resna gradnja?Stavbe narejene na nain naravne gradnje se pravno in zakonsko tretira kot vse ostale stavbe. Objekti imajo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje, vgrajeni materiali in sistemi gradnje so certificirani in testirani. Zagotovljena je zdravstvena, poarna in potresna varnost.Gradbeno podjetje vam po konani gradnji preda vse potrebne garancije in certifikate. Na svetu je bilo na nain naravne gradnje izvedenih e ogromno enostanovanjskih, vestanovanjskih, apartmajskih, hotelskih in drugih zgradb.

Naravna gradnja je lahko tudi manj resna gradnja. Postavite si hiico na drevesu ali slamnato kolibo za hec. Otroci (in odrasli) bodo (boste) navdueni!

Naslovnica in slika zgoraj: Nastanitveni objekt Maya Guesthouse v vici. Objekt je narejen po metodi lesene nosilne konstrukcije in slamnatih bal, ki so v tem primeru irine kar 1,2m. Objekt spada med t.i. superizolirane stavbe. Zunanji in notranji ometi so ilovnati, kritina pa je iz lesenih klanih skodel. Hotel je odprl svoja vrata leta 2012 in je prvi primer hotela, izoliranega v celoti iz slamnatih bal v Evropi. Avtor objekta je arhitekt Werner Schmidt.

Primeri hi

Prednosti naravne gradnje

ZDRAVJElovek e od samega zaetka ivi v naravi, med naravnimi materiali. Dobesedno zrasel je iz njih, zato so mu tako blizu. So kot nekakna podlaga na kateri lahko uspeva. Ali veste, da obstaja medicinski izraz (bolezen): "Sindrom bolnih sodobnih stavb"? Tisoletja soitja med lovekom in naravnimi materiali so garancija, da ne bo prilo do negativnih preseneenj, kot se to dogaja pri nekaterih umetnih materialih: azbest je kancerogen, nekatere vrste plastike so strupene, laki, barve, lepila, plini iz stiropora itd. hlapijo, povzroajo alergije, glavobole, depresije, izrpanost, utrujenost, bivanje med betonskimi stenami loveku kodi... Seveda ni nujno, da je vse novo in umetno slabo. Prav tako ni vse kar najdemo v naravi brezpogojno dobro za loveka (rdea munica naprimer).Za vse gradnje pa velja, da je za zdravje zelo pomembno dovolj pogosto zraenje prostorov v katerih bivamo. Naravne gradnje so paroprepustne, vlaga in vonjave se tako iz prostorov prosto izloajo skozi stavbni ovoj navzven. Paroprepustnost je bistvenega pomena za ugodno mikroklimo, zdravje in dobro poutje.

BIVALNO UGODJE, KVALITETA BIVANJANaravna gradnja tukaj nima prave konkurence.Bivanje v naravni gradnji je za loveko bitje optimalno. Zakaj? Smo naravna bitja in najbolje se poutimo prav v naravi. Naravna gradnja nam naravo pripelje v nae domove. Poutje v naravnih bivaliih je nekaj posebnega, zdravilnega, prijetnega, pomirjujoega. Poskusite, e e niste, mogoe boste odkrili kaj zase. ivljenje med naravnimi materiali vpliva na loveka blagodejno na ve nivojih in na ve nainov: telesno, umsko, ustveno, duhovno... Taka hia nas "zdravi" in napolnjuje s pozitivno energijo. EKOLOGIJA/OBREMENITEV OKOLJAKlasina gradnja, ogrevanje, hlajenje in vzdrevanje objektov predstavlja danes v svetu cca. 50% vsega onesnaenja in obremenitve okolja.Naravna gradnja ne tem podroju dobesedno pomete z vsemi ostalimi oblikami gradnje. Zakaj? -Vgrajuje se lokalne materiale, torej ni potreben transport oziroma je minimalen. Uporabi se blinji les, slama, ilovica se lahko uporabi kar iz izkopa za temelje... -Vgrajuje se nepredelane materiale, torej ni potrebna predelava, predelovalni obrati, tovarne, transport. Ni potrebna energija za predelavo in izdelavo, tako se v ozraje ne sproa CO2, nasprotno naravna gradnja ga v naravnih gradivih skladii skozi celoten ivljenski ciklus.- Pravilno vgrajeni materiali imajo izjemno dolgo ivljensko dobo (stoletja).- Ni potrebna energija za reciklao materialov po uporabi in prav tako ni odpadnih materialov za na deponije. Po izteku ivljenske dobe se uporabljene materiale preprosto spet vrne naravi. Les in slama se kompostira, ilovica in kamen pa se vrne zemlji. Za naravno gradnjo e kako velja resnica: Prah si in v prah se povrne.

VPLIV NA LOKALNO SKUPNOSTPri naravni gradnji izkoristimo lokalno znanje mojstrov in obrtnikov in na ta nain pripomoremo k ohranjanju starih znanj in modrosti. Tehnike gradnje so preproste in nekodljive za zdravje, zato lahko pri njej sodelujejo vse generacije, tudi otroci.

TRAJNOSTPomemben vidik je uporaba primernih materialov na pravilen nain ter seveda vzdrevanje.Naravna gradnja se gradi premiljeno, kvalitetno, z namenom, da gradnja zdri imve asa. Takna gradnja se ponavadi gradi za ve generacij. Tehnike naravne gradnje imajo izjemno bogato zgodovino, saj jih lovek v razlinih oblikah uporablja e tisoletja. Taka gradnja brez problema zdri stoletja, znan je primer desetnadstropne stavbe v Turiji, narejene po metodi zbite zemlje, ki je stara kar 1000 let.

lovek se najbolje pouti zunaj, v naravi, zato je tako lepo, naprimer, poleti kampirati.

Vasih pa se je potrebno skriti pred vremenskimi neprilikami. Takrat si zgradimo varno zatoie.

Naravna gradnja pripelje naravo v na dom. Prijetni ambienti z lesom in ilovico.

STROKI MED UPORABOSo minimalni ali jih celo ni. Naravne gradnje so zelo dobro, do izjemno dobro izolirane, tako da potrebujejo minimalno koliino energije za ogrevanje. Turistini objekt Maya v vici ima zidove iz slamnatih bal debeline 1,2m in spada med izjemno dobro izolirane stavbe (bistveno bolje celo od nam poznanih nizkoenergijskih hi). Ogrevanja v tej stavbi je malo ali ni, kjub mrzlim vicarskim zimam. e ljudje sami in njihove aktivnosti v stavbi (kuhanje, raunalnik) so dovolj, da je v stavbi prijetno toplo. Smiselno se izkoristi nizke zimske sonne arke, ki se jih z june strani spusti v stavbo, da jo grejejo. Pravilno zasnovane naravne gradnje poleti ne potrebujejo ohlajanja. Prijetno temperaturo se poleti vzdruje z izolacijo, prezraevanjem, senenjem ter pametno postavitvijo stavbnih mas, ki podnevi akumulirajo toploto in jo ponoi oddajajo. V taki stavbi ni vgrajene drage tehnologije, ki bi potrebovala drago vzdrevanje, popravila, menjave filtrov (kot naprimer pri ostalih vrstah gradnje, e posebej pri sodobni pasivni gradnji).

CENACena lahko precej varira in je odvisna od vgrajenih materialov in od tega koliko se sami angairate pri gradnji. Miro itko si je svojo udovito hio na Razaziji nad Idrijo postavil za vsega 1000 EUR. Uporabil je svoje materiale (les, seno) in e uporabljene materiale (okna, openati streniki). Gradnjo je izvajal sam, s prijatelji in prostovoljci. Lokalni, naravni materiali so zelo poceni.Imate svoje materiale kot na primer les, slamo, seno, ilovico, kamen? Uporabite jih.Postopki pri naravni gradnji so enostavni, vsak se jih lahko hitro naui in pomaga. Ste pripravljeni sami sodelovati ali organizirati delavnice, na katerih vam prostovljci iz celega sveta pomagajo graditi? Zanimanje za tako gradnjo je vedno veje in pogosto se zgodi, da je prostovoljcev e preve. Povabite prijatelje, znance, ne bo vam al, vzduje na takih delavnicah je izjemno. Na ta nain se lahko gradnja bistveno poceni.Lahko pa gradnjo v celoti (od projektiranja, same gradnje, do vgradnje notranje opreme) zaupate podjetju z izkunjami in referencami. Gradbeno podjetje vam po konani gradnji izda vse potrebne certifikate in garancije, v tem primeru bo cena podobna kot pri klasini gradnji.

Okvirne primerjave minimalnih cen razlinih tipov gradenj (vse cene z DDV na neto povrino):- sodobna naravna gradnja: 100 EUR/m2* - 1.200 EUR/m2- konvencionalna najceneja gradnja: 700 EUR/m2* - 1.100 EUR/m2- montana nizkoenergijska ali pasivna gradnja: 1.300 EUR/m2 - 1.400 EUR/m2* Vprimeru sodelovanja naronika

Slabosti naravne gradnje

Slabost naravne gradnje v primerjavi s konvencionalno, nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo je le ta, da je relativno nepoznana in redka v zahodnem svetu. So pa po drugi strani trendi v prid naravni gradnji zelo moni. Poasi a vztrajno se naravna gradnja spet prebija v ospredje in to ne brez razloga, saj smo videli kako praktino na vseh podrojih prekaa ostale oblike gradnje.Kot slabost bi lahko omenili e dejstvo da ima naravna gradnja za marsikoga (neupravieno) predznak primitivne, zaostale, srednjeveke, utopine gradnje. Razumljivo, saj ivimo v drubi, ki poveliuje tehnoloki napredek, vse staro pa velja za manjvredno. Nekateri tudi zmotno mislijo, da je taka gradnja draga."Slabost" je tudi, da se pri naravni gradnji ne obraa veliki kapital, saj ne obstajajo veliki svetovni proizvajalci ali gradbena podjetja, tako tudi nihe ne lobira za naravno gradnjo, redko kdo jo reklamira. Slabo ali ni je zastopana v izobraevalnem procesu, medijih itd. eprav le za drobec, poskua ta manko zmanjati priujoa broura.Nekateri tipi naravne gradnje (npr. kamnite stene ali skodlasta streha) potrebujejo precej ronega dela. In ker se dandanes sreujemo s pomanjkanjem delovnih mest in zaposlitve, tudi to ni neka huda slabost, ampak morda celo prednost.Kot za vse tipe gradenj, velja tudi za naravno gradnjo, da optimalno funkcionira le, e je pravilno zgrajena.

Naravna gradnja je nenevarna in enostavna, zato lahko pri gradnji sodelujejo tudi prostovljci in otroci. Tudi sredi zime se lahko zbere 15-20 prostovoljcev, ki vam pomagajo zgraditi hio. Primer: Metava pri Mariboru, Januar 2013.

Mala pe na drva z lahkoto greje manjo hio, e je le ta dobro izolirana. Primer iz vasi Dolenci v Prekmurju.

Vsi smo malo graditelji po dui, eprav smo to verjetno e zdavnaj pozabili.

NARAVNI, "IVI" MATERIALITo so deviki materiali, ki niso li skozi proces

prefabrikacije, torej toplotne in kemine obdelave.

Na fotografiji vidimo leseno nosilno konstrukcijo iz okroglih neobdelanih brun, na kamnitih tokovnih temeljih. Avtor: Simon Dale, Anglija

ILOVICAJe zmes gline in peska. Poleg lesa in kamna je eden najstarejih gradbenih materialov. Uporablja se za gradnjo zbitih sten, za izdelavo na soncu suenih zidakov, za omete itd. Ilovica uravnava vlago v prostoru, saj ima sposobnost vezanja prekomerne vlage ter sproanja vlage, e jo v bivalnem okolju primanjkuje. Ilovnati ometi in stene so paroprepustni, zato tudi prepreujejo nastajanje plesni. Ilovica iz zraka absorbira kodljive snovi in neprijetne vonjave, deluje antialergeno, zato jo lahko najdemo kot omet tudi v bolninicah za alergene bolnike. Masivni ilovnati elementi imajo izvrstno sposobnost zadrevanja toplote.Ilovice je povsod dovolj. Uporabimo jo lahko kar presejano iz izkopa gradbene jame.

SLAMAUporablja se e tisoletja kot streni material ter kot dodatek (armatura, izolacija) zidovom iz zbite ilovice. Od leta 1886 naprej se slamnate bale uporablja tudi za gradnjo sten. Slama ima izjemne izolacijske sposobnosti. e bala debeline 35 cm skupaj z 7 cm obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in pasivne gradnje ki znaa 0,15W/m2K, za zunanje stene. Prednost slame je tudi, da zelo hitro zraste. Za etev in baliranje ne potroimo veliko energije. Stisnjene bale lahko uporabimo tudi za nosilno konstrukcijo, vendar mora biti bala v tem primeru certificirana. Z obojestranskim ilovnatim ometom ima slamnata stena zelo dobro, kar 90 minutno poarno odpornost.Slama mora biti pravilno vgrajena, da se v njo na naselijo ivali in ne prihaja do prekomerne vlanosti. Seveda je na to potrebno paziti tudi pri izolacijah v klasini gradnji.Slama je izjemno prijeten, topel material. lovek se v prostorih iz slamnatih sten ali strehe pouti tako prijetno kot ptiek v gnezdu.

LESJe med najbolj uporabljenimi materiali v gradbenitvu. Je izjemno prijeten material, vedno topel na dotik. Les je lep, raznolik, zanimiv, dekorativen, die. Diha, uravnava vlanost in temperaturo v prostoru in je dober izolator. Ker je moan in lahek, je zelo primeren za nosilne konstrukcije. Sodobne lesene stavbe so lahko tudi deset eta visoke. Bivanje v leseni zgradbi je poivljajoe, prijetno. Pravi izbor lesa, as senje in suenje zagotavljajo ve stoletno obstojnost brez dodatnih zaitnih sredstev. V Sloveniji je kvaliteten les lahko dostopen in imamo ga v izobilju. Dajmo ga izkoristiti!

KAMENJe trden in veen. Uporablja se za temelje, zidove, kritino. Kamen je tudi zelo lep in ima sposobnost zadrevanja toplote, zato ga lahko s pravilno vgradnjo izvrstno izkoristimo. Poleti je v kamnitih zgradbah prijetno hladno. Zaradi slabe toplotne izolativnosti ga v naih krajih uporabljamo skupaj z toplotno izolacijo. Priporoamo uporabo tam kjer je kamna v izobilju; e posebej na Krasu in v Istri.

KONOPLJAJe ena izmed najbolj vsestranskih rastlin na zemlji. Iz nje lahko izdelujemo zdravila, obleke, pohitvo, olja, semena, vrvi, avtomobile, vezane ploe, izolacijo, cevi... V gradbenitvu se uporablja zidake, toplotno izolacijske ploe iz konoplje. S meanico konoplje, apna in peska lahko na nain butanih sten zgradimo hitro in enostavno celo hio. Henry Ford je modro rekel: Zakaj bi uporabljali gozdove, ki so rastli dolga leta in rude, ki so nastajale miljone let, e lahko dobimo enakovreden material gozdovom in rudnikom iz samo letnega pridelka konoplje?

OSTALI NARAVNI MATERIALI: zemlja, volna, seno, pesek, mivka, skale, rieve luine, bambus...VSI OSTALI MATERIALI: Z namenom im manjega onesnaevanja okolja se v gradnjo lahko vkljui odpadne urbane izdelke ali materiale kot na primer: avtomobilske pnevmatike za temelje, zavrene steklenice za svetlobnike v zidu, kose odpadnega betona za temelje, odpadne openate strenike kot nasutje in izolacijo... Paziti moramo le, da meteriali niso strupeni.

TIPI GRADNJE

ILOVICA IN SLAMA Samonosna slamnata konstrukcija

Veja enodruinska hia ima nosilno konstrukcijo v celoti narejeno iz slamnatih bal irine kar 1,2m. Avtor: Werner Schmidt, vica

OpisKot nosilna konstrukcija in kot polnila zidov se uporabi kar slamnate bale. Uporabi se slamnate bale irine 40 cm do 120 cm, ki se jih na temeljno ploo zlaga kot kocke do vrha etae. Bale se med seboj povee z lesenimi palicami, pusti pa se odprtine za okna in vrata. Na vrhu etae se nad balami naredi moan leseni okvir, ki se ga s pasovi povee z nastavki v temeljih in napne. Na ta nain se bale stisne in preprei pozneje posedanje. Na leseni okvir se nato izvede ostreje s poljubnim tipom strehe. Omete se izvede na slamnate stene- notranji ometi so ilovnati, zunanji pa ilovnato apneni, da se zagotovi vodoodbojnost. Slama se na ta nain trajno konzervira. Omete se lahko izvaja rono ali strojno.Na ta nain se lahko gradi tudi dvoetane stavbe.

PrednostiTak nain gradnje je v krajih z mrzlimi zimami optimalen. Poleg tega, da zagotavlja izjemno toplotno izolativnost, je njegova prednost v tem, da za nosilno konstrukcijo ne potrebuje lesa. Slamnate bale same nosijo zgornjo etao in ostreje. Na ta nain privarujemo, saj so slamnate bale ceneje od lesenih stebrov. Slama poleg tega zraste e v roku pol leta, medtem ko kvaliteten les potrebuje za rast desetletja ali stoletja.

Bivalno ugodje v taki stavbi je odlino, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlanost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame, izjemno posreena. Taka stavba je paroprepustna, kar pomeni, da prekomerna vlaga in vonjave prehajajo skozi ovoj stene navzven.

Taka stavba je izjemno doboro izolirana, zato potrebuje malo ali celo ni ogrevanja ter ne potrebuje hlajenja. Bivalno ugodje se zagotavlja brez uporabe dragih tehnologij. Tako odpadejo drago vzdrevanje, popravljanje, menjave potronega materiala itd.

SlabostiV primeru, da hoemo na stene stavbe pritrjevati teje elemente (npr. omarice), je potrebno e med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo. Zidovi so lahko zelo iroki, e se za take odloimo.

Primeri v Sloveniji in po EvropiV Sloveniji se pravkar gradi prvi primer take gradnje. Manja enodruinska hia se gradi v Metavi pri Mariboru. V tujini je takih gradenj ogromno, nekatere stojijo e ve kot sto let. V vici je arhitekt Werner Schmidt izvedel ve enostanovanjskih in vestanovanjskih objektov na omenjeni nain gradnje.

Energijska varnostV primeru, da se izvedejo stene s irokimi slamnatimi balami (120 cm), spada stavba med t.i. superizolirane stavbe in tudi pozimi ne potrebuje ogrevanja. e lovek s svojimi aktivnostmi oddaja dovolj toplote, da je bivalna temperatura v taki stavbi prijetna. Pride pa seveda do toplotnih izgub zaradi prezraevanja, zato se po potrebi malo podkuri. Za primerjavo: e bala debeline 35 cm skupaj z 7 cm obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in celo pasivne gradnje, ki znaa 0,15W/m2K.

Cena (neto povrina z DDV)Odvisna je od ve faktorjev, znaa pa cca. 1.000 EUR/m2, v primeru sodelovanja naronika lahko 750 EUR/m2 ali manj.

P r ime r enos tavne i n simpatine enodruinske hie grajene na nain s amonosne s l amna t e konstrukcije. Energijska varnost take gradnje je izjemna, saj tako za nosilno konstrukcijo, kot za toplotno izolacijo sluijo slamnate bale irine kar 1,2m. Stavba se z okni odpira proti jugu, da lahko pozimi lovi sonne arke, pred premonim visokim poletnim soncem pa jo brani velik napu.

Primeri hi Interierji

Nedelja zjutrajGradnja prve samonosne slamnate hie pri nas, v Metavi pri Mariboru. Gradnja prikazana od zgornje do spodnje fotografije je trajala samo deset ur.

Sobota zjutraj

Sobota popoldan

ILOVICA IN SLAMA Lesena nosilna konstrukcija

udovita veja enodruinska hia iz ikeke vasi ima leseno nosilno konstrukcijo, kot polnilo sten pa slamante bale irine 40cm. Avtor: Kristijan Zver.

OpisNa temelje se izvede lesena nosilna konstrukcija, torej kombinacija lesenih stebrov, nosilcev... Uporabi se lahko masivne ali lepljene lesene elemente, med te lesene elemente pa se po obodu stavbe poloi slamnate bale v obliki kvadrov. Ponavadi se uporabi slamnate bale irine 40 cm. Pusti se odprtine za okna in vrata, omete pa se izvede na slamnate stene. Notranji ometi so ilovnati, zunanji pa ilovnato apneni, da se zagotovi vodoodbojnost. Slama se na ta nain trajno konzervira. Omete se lahko izvaja rono ali strojno.Gradnja se lahko izvaja tudi montano. V tem primeru v delavnici pripravijo lesene okvirje s slamnatim polnilom, te okvirje pa se potem na gradbiu z dvigalom enostavno zloi in med seboj povee. Elemente lahko pripravljamo na toplem in suhem in v bliini gradbia (premina delavnica), tako pridobimo tudi pri natannosti in hitrosti.Na ta nain se lahko gradi tudi veetane stavbe.

PrednostiBivalno ugodje v taki stavbi je odlino, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlanost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame izjemno posreena. Stavbni ovoj pri taki stavbi je paroprepusten, kar je bistvenega pomena za zdravo in prijetno mikroklimo. ivljenje med naravnimi materiali vpliva na loveka blagodejno na ve nivojih in na ve nainov: telesno, umsko, ustveno in duhovno. Pozitivno energijo tako dobivamo ves as bivanja v takni stavbi.

Mone so vse oblike gradnje, z razlinimi strehami, ravnimi ali zavitimi stenami, barvami ometov, balkoni, terasami, galerijami...

Uporabimo lahko lokalne materiale, ki jih imamo v izobilju: les, slama, ilovica itd. Imate svoj gozd? Uporabite svoj les za konstrukcijo, ostreje, pode, pohitvo... Lahko uporabite svojo ali sosedovo slamo. Ilovica se lahko uporabi kar iz gradbene jame na parceli, samo preseje se jo, ter po potrebi se ji doda mivka.Po preteku ivljenske dobe, ki za tak objekt preizkueno znaa stoletja, ne bo teave s reciklao. Materiale se lahko kompostira ali raztrosi po zemlji - tako jih vrnemo naravi.

SlabostiV primeru, da hoemo na stene stavbe pritrjevati teje elemente (npr. omarice), je potrebno e med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo.

Primeri v Sloveniji in po Evropi V Sloveniji je na tak nain gradnje uspeno izvedenih e kar nekaj enostanovanjskih hi. V tujini je ta gradnja zelo popularna, prednjai Avstrija, Nemija, Anglija, ZDA. Izvedenih je bilo e vrsto objektov, enostanovanjskih, vestanovanjskih, nastanitvenih.

Energijska varnostJe odlina in dosega ali presega zahteve za nizkoenergijske stavbe. Za primerjavo: e bala debeline 35 cm skupaj z 7 cm obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in celo pasivne gradnje, ki znaa 0,15W/m2K.

Cena (neto povrina z DDV)Odvisna je od ve faktorjev in znaa cca. 1.050 EUR/m2, v primeru sodelovanja naronika lahko 750 EUR/m2 ali manj.

Primer enostavne in simpatine enodruinske hie, ki jo je v vasi Kunova na tajerskem zgradilo podjetje Snopje. Spodnja slika prikazuje hio e pred nanaanjem zunanjih ometov.

Od zgoraj navzdol si sledijo enodruinske hie iz ulincev, Rakiana in Celovca.

udoviti ilovnati Interierji v bliini Celovca, ki jih je izdelalo podjetje Snopje.

Zgoraj manja enodruinska hia iz Dolencev, v sredini enodruinska hia iz vasi Cesta pri Ajdovini, isto spodaj pa nastanitveni objekt iz vice.

Ilovnati in leseni interierji Tudi na mali povrini je mona simpatina in svea kopalnica. Prijetna terasa pred hio.

Detajl izvedbe okna in venca pri slamnati gradnji, ikeka vas.Vestanovanjski objekt iz slamanatih bal in z zeleno streho, vica.

Primer lesene skeletne gradnje pri Ajdovini. Med leseno konstrukcijo se naknadno vstavi slamnate bale. Veselo rono izdelovanje grobih in finih ilovnatih ometov.

Primer gradnje s slamnatimi balami, ko se posamezne panele naredi e v delavnici in se jih na gradbiu samo sestavi.

Primer prereza in tlorisa pri gradnji s irokimi slamnatimi balami. Na nartu so deli zidu izvedeni z balami pobarvani rumeno. Avtor je arhitekt Werner Schmidt.

Gradnja vejega objekta in testiranje trdnosti bal v vici.

ZBITI ZIDOVI IZ MEANICE GLINE, PESKA, SLAME IN VODE (COB)

Primer hobbit hiice v Angliji, v njej ivi Simon Dale z druino

OpisJe eden najstarejih in najbolj razirjenih nainov gradnje na planetu. Najdemo ga skoraj povsod, e posebej v Afriki in Aziji. V Sloveniji se je na ta nain gradilo predvsem v Prekmurju - butana hia. V Angleini se temu nainu gradnje pravi "cob", ali "rammed earth".

Na temeljih gradimo zidove iz meanice gline, peska, slame in vode; zmes zmeamo v mealcu ali steptamo z nogami. Izdelujemo zidove debeline 30 cm do 90 cm. Ko se zmes strdi postane trda kot beton. Gradimo lahko na ve nainov:- Zmes enostavno nalagamo pest za pestjo in tako gradimo zidove, na dan lahko sezidamo do 30 cm viine. ez no se zid nekoliko posui in naslednji dan lahko nadaljujemo. Zid z rezilom nato po zunanji strani poreemo, da je bolj raven.- Zmes lahko tudi nabijamo v leseni opa. Ko opa zapolnimo, ga premaknemo vije in tako naprej, takni zidovi so bolj ravni.- e hoemo boljo toplotno izolativnost lahko zidove gradimo z vmesnim praznim prostorom, v katerega damo agovino ali slamo.Okna in vrata vgradimo sproti. Na vrh nosilnih zidov se postavi poljubno ostreje in streho.Notranji ometi so ilovnati, zunanji pa ilovnato apneni, da se zagotovi vodoodbojnost.Na ta nain se lahko gradi tudi veetane stavbe.

PrednostiPreizkuen nain skozi tisoletja, naprimer v Turiji e vedno stoji 1000 let stara devet nadstropna zgradba, narejena po tej metodi.Poarno in potresno je to zelo odporen material, saj slama deluje kot armatura. Cela zgradba je narejena v "enem kosu", med seboj je povezana, tako ni ibkih tok in stikov, kot naprimer pri gradnji z opeko.

Bivalno ugodje je izjemno, saj je stavbni ovoj paroprepusten, glina pa uravnava vlago, deluje pa tudi antialergeno. Poleti masivni zidovi ez dan akumulirajo toploto, zato je v stavbi prijetno hladno. ez no pustimo okna odprta in zidovi oddajo toploto nazaj. Pozimi pa masivni zidovi akumulirajo toploto nizkega junega sonca ali od pei in jo potem poasi oddajajo spet nazaj v prostor, v taki stavbi nas ne greje toliko topel zrak, temve toplotno sevanje ogretih masivnih sten. Zrak v prostoru je hladen, zato laje dihamo, a nam je e vedno lepo toplo.Vidimo, da je bivanje v hii iz zemlje v vseh letnih asih res izjemno. Kdo bi si mislil, da imamo najbolji material za gradnjo in bivanje marsikje kar pod naimi nogami in to v izobilju.

Omenjena gradnja nam omogoa neteto monosti, saj lahko zmes poljubno oblikujemo, to je hia - skulptura. V inerierju lahko iz zmesi naredimo nie, konzole za sedenje, postelje, okraske in umetnije.V primeru, da si ez as zaelite novo okno, vrata ali dodati stavbi e en prostor itd., je izvedba enostavna: del zidu namoite, da se zmeha in naredite eljeno spremembo. Ko se posui, bodo zidovi spet trdni kot beton.

SlabostiNekoliko poasneja gradnja.

Primeri v Sloveniji in po Evropi V Sloveniji se na ta nain prav sedaj gradi prva stanovanjska hia.

Energijska varnostS pravilno meanico, pri kateri se doda ve slame ali z gradnjo zidov z vmesnim izolativnim slojem, se lahko dosee nizkoenergijske ali pasivne zahteve.

Cena (neto povrina z DDV)

Odvisna je od ve faktorjev in znaa cca. 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja

naronika lahko 750 EUR/m2 ali manj.

Primer enodruinske hie grajene iz gline, peska, slame in vode.

Tak nain gradnje nam ponuja neskonno monosti za oblikovanje: postelja, kav, nie in polike v steni, kamin, okraski na stenah, vgradnja kadi...Okrog vira toplote (kamin, pe) postavimo masivne stene iz zemlje, ki akumulirajo in potem poasi oddajajo toploto.Ustvarimo lahko res arobne ambiente.

Primeri hi Primeri interierjev

Primer gradbia: stik teles z zemljo poivi telo in duha otrokom in odraslim, zato je na gradbiu vedno veselo...

Rona gradnja zidu: na sliki gradnja brez opaa. Zmes gline, peska, slame in vode se preprosto nalaga in s tem gradi zid. S prsti ali palicami nato luknjamo zid, da se plasti ilovice ter slamnate bilke, ki delujejo kot armatura, med seboj bolje poveejo.

Primer tlorisa: na sliki je primer z ukrivljenimi stenami. Moni so vsi tipi ravnih ali krivih sten. Zunanje stene se izvede masivno, notranje, predelne, pa tanje. Velika okna obrnemo praviloma na jug, proti severu pa stene e dodatno izoliramo.

Primer tradicionalne gradnje na nain cob v Afriki, Tunizija.

LESENA GRADNJA, BRUNARICANa sliki je primer udovite brunarice iz pravokotnih brun

OpisLeseno gradnjo lahko razdelimo v grobem na dva tipa:

1. Skeletna gradnja ( leseni okvir)Na temelje postavimo leseno nosilno konstrukcijo. Konstrukcija je sestavljena iz lesenih stebrov, prenih nosilcev, roic. Uporabimo lahko masiven ali lepljen les. Med nosilne elemente vgradimo toplotno izolacijo, z obeh strani pa stene zapremo z lesenimi deskami. Za toplotno izolacijo lahko uporabimo slamo, slamnate kocke namoene v blato, seno, ovjo volno, lesno volno, konopljina vlakna itd. Lesene deske, s katerimi zapiramo zidove, so lahko razlino obdelane in montirane. S prekrivanjem nepravilnih desk lahko naprimer ustvarimo zanimiv dekorativen izgled.

2. Masivna lesena gradnja (gradnja iz brun, moralov ali masivnih plo, ki so lahko mozniene, ebljane, vzporedno ali krino lepljene itd.) Nosilne stene naredimo tako, da bruna zlagamo eno na drugo, na vogalih pa jih stikujemo z izbrano lesno zvezo. Bruna so obdelana masivna lesena debla in med seboj se morajo prilegati tako, da tesnijo. Kljub temu, da je les dober izolator, bi potrebovali bruna premera 60 cm, da bi dosegali nizkoenergijske ali pasivne zahteve glede toplotne prehodnosti skozi stene. Zato pri sodobnih brunaricah v steno vgradimo tudi sloj poljubne toplotne izolacije. Sloj toplotne izolacije se lahko vgradi na notranji, na zunanji strani zidu ali v primeru dvojne stene med stenama, najbolje pa je med stenama, ker na ta nain tako v notranjosti kot v zunanjosti izkoristimo vse prednosti lesenih brun. Je pa ta nain najdraji.

PrednostiLes je eden od treh najstarejih gradbenih materialov in zato zelo preizkuen. Je paroprepusten in uravnava vlanost in temperaturo v prostoru ter je ugoden in blai alergije. Lesene hie se ne praijo, ima prijeten vonj in vpija neprijetne vonjave. Nima elektrostatinega naboja in je izredno prijeten na dotik in vedno topel, je pa tudi dober izolator.

Lesene gradnje so praviloma zelo privlane na pogled, saj delujejo toplo, prijetno in domae. Bivanje v leseni zgradbi je zaradi vseh natetih prednosti lesa res fantastino in poivljajoe in blagodejno vpliva na telo in duha.

Lesena gradnja je odporna na plesen, vendar pa mora biti les suh. To je zelo potresno varna, lahka gradnja, je pa tudi zelo hitra gradnja (par tednov do mesecev) in ima dolgo ivljensko dobo (stoletja). V Sloveniji imamo veliko, za gradnjo primernega, lesa.

SlabostiGradnja mora biti skrbna, da ne pride do prevelikih nekontroliranih deformacij. Les je sicer gorljiv material, vendar med poarom zdri dolgo asa brez poruitve. Obnova po poaru je v primerjavi s klasino gradnjo hitra in enostavna. Slabost je tudi, da bruna in veji masivni elementi lahko pokajo.

Primeri v Sloveniji in po EvropiLesene zgradbe imajo izjemno bogato tradicijo tako pri nas kot po ostalih delih Evrope, e posebej v Alpah in Skandinaviji. V Sloveniji je izvedenih e kar nekaj sodobnih lesenih gradenj, e posebej brunaric.

Energijska varnostLes je dober izolator, kljub temu pa priporoamo vgradnjo dodatnega sloja izolacije, ker na ta nain lahko doseemo ali preseemo nizkoenergijske zahteve toplotne prehodnosti v steni.

Cena (neto povrina z DDV)

Odvisna je od ve faktorjev: cena na klju je e za cca. 800 EUR/m2. Pri brunarici iz

okroglih brun pa znaa cca. 1.300 EUR/m2.

Prelep primer domae brunarice iz Destrnika pri Mariboru. Stene so iz okroglih brun, toplotna izolacija strehe je iz slamnatih bal. Avtor je naravni graditelj Robert Klemensberger.

Domanost in prijetnost lesenih hik.

Primeri lesenih hi Primeri udovitih toplih interierjev

Svetovno znana lesena hia v Veliki Britaniji. Zgradil jo je Ben Law, ki v njej s svojo druino tudi ivi.Hia je krita z lesenimi skodlami, atraktivna fasada pa je narejena z delno prekrivajoimi lesenimi deskami.

Primer gradnje brunarice na vedskem

Sodobno oblikovanje in les udovita narava in les

Slika 1 - Primer vogalne vezi pravokotnih brun.Slika 2 - Nain stikovanja okroglih brun v steni brunarice.

Koliko asa lahko zdri pravilno izbran, suen in vgrajen les, dokazuje zgornja brunarica iz Norveke, ki je stara kar 700 let.

ZIDOVI IZ OLUPLJENIH KOSOV LESA IN VEZIVA (CORDWOOD)Prijetna arhitektura s stenami iz cordwooda.

OpisNa temelje zidamo nosilne zidove, sestavljene iz olupljenih kosov lesa ter malte. Izdelujemo zidove irine 30 cm 90 cm. Olupljen les nareemo na primerne doline ter polagamo preno na zid. Za malto uporabimo meanico mivke, namoene agovine, hidratizirano-gaeno apno ter cement, malto pa lahko naredimo tudi brez cementa. V tem primeru uporabimo kar isto meanico kot pri cob-u, torej glina, pesek, slama in voda. Za boljo toplotno izolativnost zidu lako med dva sloja malte natrosimo sloj agovine, obdelamo pa jo z gaenim apnom, da se trajno konzervira. Zidovi so lahko nosilni ali pa samo kot polnilo med leseno nosilno konstrukcijo. Na nosilne zidove se izvede poljubno ostreje s kritino. Zidove se pred prekomernim moenjem varuje z napuem.

PrednostiZanimiv, duhovit in nepozaben izgled. Stavba zgrajena na nain cordwood je nekaj prav posebnega.

Bivalno ugodje v taki stavbi je izjemno. Kombinacija toplega lesa ter glinene malte, ki uravnava vlanost prostora, deluje na loveka zdravilno in blagodejno. V prostoru prijetno dii.

Masivni sloj malte deluje kot termina masa. Pozimi akumulira toploto sonca ali pei, ki jo potem seva nazaj v prostor. Zrak v prostoru je lahko hladneji, medtem ko je nam prijetno toplo. V takem prostoru se laje diha in poutje je nasplono bolje. Poleti termina masa ez dan sprejema toploto vroega sonca, ponoi pa toploto oddaja, tako je ez dan v stavbi prijetno hladno.

Za les se lahko uporabi hitro rastoe lesove, naprimer hibridni topol, ki zraste e v sedmih letih. Pri gozdarjih, na agah, pri proizvajalcih brunaric ali lesenih izdelkov dobimo poceni ali zastonj odpadne kose lesa, ki jih lahko vgradimo v zid. Uporabimo lahko skrivenena, votla, za kurjavo ali mlin neprimerna debla. agovina, ki jo uporabimo za izolacijo je odpadni produkt pri agah. Posledino je cena take gradnje lahko zelo nizka.

Gradnja zdri generacije, po izteku ivljenske dobe pa se gradnja spremeni v prah. Enostavno.

SlabostiTo je nekoliko poasneja gradnja, ki zahteva precej ronega dela. Slabost so tudi nekoliko iri zidovi v primeru, da se odloimo za izdatno toplotno izolacijo, saj jih v takem primeru potrebujemo.

Primeri v Sloveniji in po EvropiV Sloveniji e nimamo stavbe zgrajene na ta nain. Tudi v Evropi je ta nain gradnje precej redek. V ZDA ter Kanadi pa je precej razirjen in dobro preizkuen. Upajte si in bodite prvi! Stavba ne bo ostala neopaena.

Energijska varnostJe lahko odlina in dosega ali presega zahteve za nizkoenergijske stavbe. Odvisna pa je predvsem od debeline sloja agovine.

Cena (neto povrina z DDV)

Odvisna je od ve faktorjev: cca. 500 - 1.000 EUR/m2.

Veja hia s stenami iz cordwooda. Primer je iz Kanade.

Topli arobni interierji so znailnost tovrstne gradnje

Primeri hi iz cordwooda Pravljina vrtna uta

Zgoraj: gradnja zidov iz cordwooda. Med dvema plastema veziva vidimo toplotno izolacijo, v tem primeru agovino.Levo: bodoi mojster s svojo prvo steno.

Edinstven videz in domanost sten iz cordwooda.

KAMNITA GRADNJAKamnita domaija s slamnato streho.

OpisKamnite nosilne zidove zidamo tako, da zlagamo kamne z zamikom enega na drugega. Za gradnjo potrebujemo im lepe oblikovano kamenje, najbolji je oglat kamen, ki ima ravne povrine. Zidove lahko gradimo kar na suho, ali z malto, ki jo uporabimo kot vezivo. Pri naravni gradnji uporabljamo apneno ali ilovnato malto. Apnena je vodoodporna, primerna za obasno mokre dele stavbe, ilovnato pa uporabimo na suhih ali trajno mokrih mestih. Kamniti zidovi ne potrebujejo dodatne finalne obdelave, le fuge med kamni je potrebno pravilno zatesniti. Na nosilno zidovje poloimo poljubno ostreje s streho.

Kamen je slab izolator, zato je v naih krajih nujno v steno vkljuiti sloj toplotne izolacije. To lahko naredimo na notranji, na zunanji strani zidu ali v vmesnem prostoru med dvojnima stenama, v primeru da gradimo zidove z dvojnima stenama. V primeru izvedbe izolacije na notranji ali zunanji strani stene, se na izolacijo izvede e omet s poljubnim finalnim slojem.Priporoamo izvedbo izolacije na zunanji strani zidu ali v vmesnem prostoru. Najbolje je v vmesnem prostoru, med dvema stenama, saj tako ohranimo vse kvalitete kamna tako v notranjosti, kot v zunanjosti zgradbe. Taka izvedba je nekoliko draja. Za toplotno izolacijo lahko uporabimo slamo, slamnate kocke namoene v blato, seno, ovjo volno, lesno volno, konopljina vlakna...

PrednostiKamen je "veen". Za gradnje bivali ga lovetvo uporablja e od nekdaj, najstareje ohranjene stavbe so ravno iz kamna.

V Sloveniji imamo velike koliine izjemno lepega, za gradnjo primernega kamenja, samo pobrati ga je treba.

Kamen ima sposobnost shranjevanja toplote in z dobro zasnovo objekta lahko to s pridom izkoristimo. Poleti kamen ez dan akumulira toploto, v hii je prijetno hladno. Ponoi odpremo okna, ustvarimo naravni vlek zraka in kamen se do jutra shladi. Pozimi nizko sonce spustimo v notranjost stavbe, da ogreje kamnite zidove in ti potem poasi oddajajo toploto. Prav tako poasi oddajajo toploto pridobljeno od grelnih teles, na primer pei. V taki stavbi nas greje predvsem toplotno sevanje ogretih masivnih sten in ne toliko topel zrak. V prostoru je zrak hladen, zato laje dihamo, a nam je e vedno lepo toplo.

Kamnite stavbe so lahko zelo lepe in imajo dolgo ivljensko dobo (stoletja).

SlabostiPrecej je ronega, mojstrskega dela in pa kamen je slab izolator.

Primeri v Sloveniji in po EvropiV Sloveniji ima kamnita gradnja bogato tradicijo na Krasu in v Istri. V zadnjem asu se kamen spet uveljevlja, vendar bolj kot obloga sten iz betona ali opeke. Zgrajenih je e tudi nekaj manjih arhitektur s nosilnimi kamnitimi stenami.V Evropi je kamnita gradnja prisotna v vroih, s kamenjem bogatih predelih: Italija, Portugalska, Grija itd.

Energijska varnostZ vgradnjo sloja toplotne izolacije lahko doseemo ali preseemo zahteve nizkoenergijske gradnje.

Cena (neto povrina z DDV)

Odvisna je od ve faktorjev: cca. 1.400 EUR/m2, v primeru sodelovanja naronika lahko

750 EUR/m2 ali manj.

Sodobna druinska hia iz kamna. Primer iz Kvarnerja.

Naravni kamniti interierji delujejo hladno in osveilno. Primerni za vroa podnebja.

Primeri hi iz kamna. Edinstveni kamniti interierji.

Tradicionalna, preizkuena kamnita gradnja v Sloveniji.

Gradnja kamnitega zidu.

MALE NARAVNE BIVALNE CELICEHiica na drevesu. Avtor je japonski arhitekt Terunobu Fujimori.

Male bivalne celice lahko postavimo na vrtu za hio, kot vikend ali kar tako za hec! Nekateri pa v njih tudi ivijo. Manj strokov, komplikacij, pospravljanja in ve svobode - pravijo!V turizmu gostom lahko ponudimo izvirne, zanimive, izobraevalne, tematske in nevsakdanje naine bivanja.

HIICA NA DREVESUKdo med nami si ni elel bivati v hiici na drevesu, ko je bil e otrok? To je nekaj arobno posebnega. Mone so hiice, ki dejansko poivajo na vejah dreves, ali pa so samo dvignjene med drevesne kronje in stojijo na lastni podkonstrukciji.

LESENA HIICAMale lesene hiice iz skodel ali brun za posebno doivetje! Skozi stekleno okno v strehi lahko opazujemo zvezde med leanjem na postelji.

KAMNITA HIICAPrespati v enostavni kamniti hiici, kot so to poeli pastirji na Krasu in v Istri.

ZEMLJANKAKako so se poutili nai predniki, ko so iveli v zemeljskih votlinah? Prespati pod zemljo - kaken zanimiv obutek!

SKORJEVKATradicionalno slovensko zaasno bivalie gozdarjev in oglarjev. Naredimo jo ob poboju ali na ravnini iz vej in debel ter pokrijemo z lubjem.

INDIJANSKI TIPIotor posebne oblike bo razburkal domiljijo otrok!

MONGOLSKA JURTAPlatnena koliba sredi travnika - fantastina prestavljiva bivalna enota.

PRAZGODOVINSKA KOLIBAEnostavno prebivalie iz lesenih kolov in pokrito s slamo.

SREDNJEVEKA KOLIBAUstvarimo srednjeveko okolje na travniku! To je preprosto ivljenje brez aparatur, elektrike...

Moni so tudi primeri ponovne uporabe oziroma prenove raznih industrijskih in drugih izdelkov. Primera: opueni elezniki vagon postane hotelska soba, ribika barica postane prenoie na morju.

Kako veliko hio potrebujemo, da smo sreni?

Hiice na drevesih, na temo kroga. ista domiljija japonskega arhitekta Terunobu Fujimorija. Hiice na drevesih, tutti frutti.

Zemljanka - hiica pod zemljo.

Nekaj preprostega:)

Okrogla kamnita hika - Istrski kaun.

Srednjeveke kolibe.

Pravi indijanski Tipi

Male hiice na vrtu v naravi.

DELI STAVBTEMELJINeviden a zelo pomemben del stavbe. Dobri temelji so predpogoj za kvalitetno zgradbo.

NasutjeZgradbe iz naravnih materialov so veinoma zelo lahke. V primeru, da ni nevarnosti podtalnice in da so tla razmeroma trdna, se lahko namesto temeljev izvede le utrjeno nasutje. Najprej se na oien teren poloi skale, nato plast kamenja, zatem e dve plasti vedno finejega kamenja. Sproti se nasutje utrjuje. Prednost nasutja je manja koliina uporabljenega materiala in s tem tudi nija cena.

KamnitiJe najvekrat uporabljen sistem temeljenja po svetu. Kamenja ponavadi ne primanjkuje in je trden ter veen material. Kamniti, pravilno izvedeni temelji dokazano zdrijo stoletja.

Armirano betonskiV primeru, da del stavbe sega tudi pod zemljo (npr. klet), ali da tla pod objektom niso dovolj trdna, se temelji izvedejo lahko kot armirano betonski. Lahko so tokovni, v tem primeru leijo pod nosilnimi stebri, lahko so pasovni temelji, ki potekajo pod nosilnimi stenami, ali kot temeljna ploa pod celotnim bivaliem.

STENEPrincipi gradnje in sestave sten so opisani e pri samih tipih stavb. Mone so vse barve finalnih slojev ometov. Uporabi se naravne pigmentne barve, ki so paroprepustne.

OSTREJEVeina naravnih gradenj ima leseno ostreje. Les je lahek, elastien in moan. Uporabi se lahko masiven ali lepljen les. Leseni elementi so lahko olupljena okrogla organska bruna ali agan les - tramovi. Okrogla, le olupljena bruna so bistveno moneja kot agan les, saj ostanejo vlakna nepokodovana. Prednost aganega lesa so laji spoji med posameznimi lesenimi elementi.Slovenija ima bogato znanje o lesenih konstrukcijah in ostrejih. Izkoristimo ga!

STREHAJe atmosferskim vplivom najbolj izpostavljen del stavbe, zato je zbira prave kritine e kako pomembna. Za toplotno izolacijo strehe pri naravni gradnji najvekrat uporabimo slamo, seno ali meanico slame in sena z ilovico. Na spodnji strani strehe priporoamo plast ilovice zaradi poarne varnosti.

SlamnataPo novem jo imenujemo tudi streha za bogatae, saj je zaradi velike koliine zahtevnega ronega dela, med najdrajimi. Vseeno cena ni pretirana in znaa cca. 30 EUR/m2, brez materiala. Material sam, torej slama pire ali penice, pa je zelo poceni.Slamnata streha velja za najboljo mono streho, saj ima slama idealne lastnosti za to nalogo. Bivanje pod slamanato streho je, po prievanju mnogih, izjemno. V prostoru uravnava toploto in vlanost in je zelo lepa na pogled. Omogoa vse vrste oblik in okrasnih zakljukov. V preteklosti je bila v Sloveniji zelo razirjena in lahko zdri do okoli 60 let.

ZelenaNa streho poloimo plast zemlje. V njo posadimo eleno zelenje ali poakamo, da narava opravi svoje delo in iz zemlje bodo zrastle rastline, ki jim bo vaa streha najbolj ve. Zelena streha je pozimi odlien izolator, poleti pa nam zagotavlja, da se hia ne bo pregrevala. Pod plast zemlje lahko damo plast vulkanskega pepela, ki je odlien za zadrevanje vlage.Le redki stari mojstri e izdelujejo slamnate strehe pri nas.

Na sliki Zvonko iz Frankolovega pokriva streho obnovljene hie v Zavrhu pri Galiciji.

Kako lepe so lahko slamnate strehe, nam prikazije zgornji primer iz Velike Britanije.

SkodleSo agane ali e bolje, klane ploate lesene ploe. Praviloma so pravokotne oblike, razlinih dolin in irin. Na leseno ostreje jih pritrjujemo z vijaki ali eblji. Zelo lepe na pogled, ustvarjejo v prostoru prijetno toplo klimo. Najbolj so v uporabi na Gorenjskem in v severni Primorski.ivljenska doba kvalitetnih macesnovih skodel je lahko 50 let in ve.

Kamnita streha- skriljPrimerna je za vroa podnebja, v krajih z veliko kamenja. Kamnite ploe naberemo, ali kamen koljemo na tanke (do 5 cm) debele ploe, ki jih nato polagamo v malto na leseno ostreje. Kamnita streha nas izvrstno brani pred vroim soncem, saj podnevi akumulira toploto, ponoi pa toploto oddaja.V Sloveniji jo priporoamo tam, kjer se uporablja e stoletja. Torej na Krasu, v Istri ter okolici Sorike planine. ivljenjska doba je ve kot 100 let.

Openi strenikiNiso povsem naravni material, saj glino oblikujemo v kalupu in potem gemo v pei. Openato kritino proizvaja tudi ve slovenskih proizvajalcev. Polaga se s prekrivanjem na leseno ostreje, pritrjuje pa se z vijaki ali eblji. Prednost openate kritine je cena in hitrost izvedbe. Zdri 40 do 100 let.

NOTRANJA OPREMAPriporoamo enostavno in funkcionalno notranjo opremo, iz masivnega lesa. V kopalnici se ilovnate stene lahko obdela z vodoodpornim premazom ali izvede finalni sloj v tehniki tadelakt (apneni omet). Tadelakt je udovit tradicionalni nain obdelave vodoodpornih sten in izhaja iz Maroka.

PODPORNI SISTEMI NARAVNE GRADNJENaravna gradnja stremi k im veji varnosti ter samozadostnosti. Varujemo z vodo, elektriko, kurivom... Samozadostnost pomeni, da stavba ne potrebuje prikljukov na zunanje energetske, vodne in druge vire. Menimo, da sta varnost in samozadostnost elementa, ki bosta zaradi sedanjega hitrega in nesmotrnega rpanja zemeljskih virov, e posebej pomembna v prihodnosti. Veina sodobnih naravnih gradenj je kljub temu e vedno prikljuena vsaj na elektrino in vodovodno omreje. Stavbe naravne gradnje zato povezujemo z naslednjimi sistemi:- idealno je stavbo povezovati z okolico na permakulturni nain. Torej, da je stavba povezana z okoliko naravo tako, da se med seboj podpirata.e pred stavbo na juni strani naredimo ribnik, se bo nizko zimsko sonce odbijalo od gladine ribnika ter tako dodatno grelo stavbo. Hio tako pozimi grejeta dve sonci! Po fasadi lahko napeljemo plezalke, na katerih gojimo sadje ali zelenjavo. Ob stavbo lahko prislonimo stekleni zimski vrt, ki pozimi lovi sonno energijo. V njem lahko celo zimo gojimo zelenjavo. Poleti stavbo branimo pred premonim soncem s premiljeno vmeenimi kronjami dreves...- meteorno vodo s strehe zbiramo v rezervoarjih. Vodo nato uporabimo za splakovanje stranine koljke, tuiranje, pranje perila ter za zalivanje.- odpadno vodo, ki nastane pri pranju in tuiranju preistimo v naravni rastlinski istilni napravi. Vodo nato uporabimo za zalivanje.- toplo vodo pripravimo s pomojo sonnih kolektorjev na strehi.- elektrino energijo lahko pridobivamo s pomojo fotovoltainih panelov na strehi.- uporabimo kompostno stranie. Kompost nato uporabimo za gnojenje vrta.

Mala bivalna celica z zeleno streho. Raznovrstna zelia lahko rastejo kar na vai strehi.

Hia z ozelenjeno streho se povezuje z naravo na permakulturni nain. Masivni zidovi stavbe akumulirajo toploto, ki jo potem oddajajo rastlinam, stavbni volumen pa nudi rastlinam zavetje pred vetrom. Svobodne race okrog hie pa poskrbijo, da ni preve polev na vrtu.

Primer tradicionalne hie, krite s skodlami, iz zgornje Trente.Preprosta oprema iz masivnega lesa ustvarja udovite interierje. Izdelal naravni graditelj Miro itko, Razazija nad Idrijo.

Primer nove brunarice, krite s skodlami, iz zgornje Trente.

Streha krita s klanimi skodlami. Streha krita s skriljem.Zunanja pe iz ilovice. Naredimo jo lahko sami, navodila dobimo na internetu. Primerna pa je za vse vrste peke: kruh, pica...

Primeri umivalnikov ter veje notranje pei iz ilovice.

PRIMERJAVA RAZLINIH TIPOV GRADENJPrimerjali bomo razline tipe gradenj, glede na ceno izgradnje, obratovalne stroke in ceno reciklae ter deponiranja odpadkov po izteku ivljenske dobe. asovni razpon primerjave - ivljenska doba objekta - naj bo 100 let. Za primer bomo vzeli referenni objekt: enodruinsko hio z neto povrino 120m2.Primerjali pa bomo naslednje tipe gradenj:

KONVENCIONALNA, NAVADNA GRADNJA To je gradnja, ki jo vsi poznamo, saj se velika veina objektov zgradi na ta nain. Pri tem tipu gradnje se uporabi najceneje materiale na trgu, kot so: opeka, beton, porobeton, jeklo, stiropor, cement, lepila, mavne ploe... Energijska varnost med obratovanjem je za novogradnje tega tipa (kljub najceneji izvedbi) kar dobra, saj je najnoveji zakon na tem podroju (Pures 2 iz leta 2011) precej strog, kar za priblino 100% stroji, kot njegov predhodnik. Za tak tip hie znaa specifina letna raba toplote za ogrevanje cca. 70 kWh/m.

PrednostiRelativno nizka cena gradnje in ponudnikov take gradnje je res ogromno. Vsak Slovenec je tudi malo zidarja, tako, da lahko tudi pomaga pri gradnji.

SlabostiVelika energijska potratnost pri izdelavi materialov, gradnji ter reciklai po koncu ivljenske dobe in tudi ne najniji stroki med uporabo. Tudi nizko bivalno ugodje zaradi pogostokrat slabe paropropustnosti sten in poceni umetnih materialov. Potencialne teave tudi s plesnijo, predvsem zaradi tolotnih mostov, vgrajeni umetni materiali pa tako ali drugae slabo vplivajo na zdravje stanovalcev. Nujno je pogosto zraenje zaradi plinov, ki se sproajo iz vgrajenih materialov, pogosto je tudi pregrevanje, slaba bioklimatika.

NIZKOENERGIJSKA GRADNJA Ta gradnja je izvedena s podobnimi materiali kot konvencionalna gradnja, le toplotna izolacija je izdatneja, uporabi se tudi manj toplotnih mostov. Taka gradnja lahko ima mehansko prezraevanje. Za tak tip hie znaa specifina letna raba toplote za ogrevanje cca. 30 50 kWh/m.

PrednostiRelativno nizki stroki vzdrevanja. Precejnja energijska varnost med obratovanjem in kontrolirano zraenje.

SlabostiRelativno visoki stroki izgradnje in draga reciklaa po konani uporabi. Tudi nizko bivalno ugodje zaradi pogostokrat slabe paropropustnosti sten in poceni umetnih materialov. Vgrajeni umetni materiali pa tako ali drugae slabo vplivajo na zdravje stanovalcev. Problem mehanskega prezraevanje je v tem, da v prostor dobimo zrak, ki je prej potoval skozi filtre ter ozke kanale strojnih instalacij, zato to ni ve sve, zunanji zrak. Ob neskrbni menjavi filtrov zraka, pa lahko le ti preperevajo in kontaminirajo zrak.

Simbolien prikaz referennega objekta.

SlabostiBivalno ugodje in vpliv na zdravje je odvisen tudi od vgrajenih materialov. Najbolja pasivna gradnja je iz lesa in eko, bio materialov. Imamo visoke stroke izgradnje in reciklae po konani uporabi (odvisno od tipa gradnje). Tudi stroki obratovanja in vzdrevanja so viji zaradi nujne menjave filtrov zraenja ter vzdrevanja tehnoloke opreme. Zaradi troslojnih oken se zmanja dotok dnevne svetlobe v stavbo, zaradi hermetine zaprtosti stavbe, pa izgubimo tudi sluno povezavo z zunanjim svetom. Problem mehanskega prezraevanja je v tem, da v prostor dobimo zrak, ki je prej potoval skozi filtre, ter ozke kanale strojnih instalacij, zato to ni ve sve, zunanji zrak. Ob neskrbni menjavi filtrov zraka, le ti lahko preperevajo in kontaminirajo zrak."Koncept pasivne hie, ki zasleduje samo cilj, kako porabiti im manj energije za gretje in hlajenje, nas ostro louje od zunanjega sveta, narave. To je zaprt sistem v sovranem okolju, nekaj podobnega kot vesoljska kapsula. Toda koncept izolacije loveka od zunanjih vplivov je po ugotovitvah mnogih tudij kodljiv za zdravje. Zunanje okolje loveku ni sovrano, marve deluje stimulativno na fiziologijo in psiho". (Krainer, Ale, Koir Mitja, Kristl iva in Dovjak Mateja, 2008: Pasivna hia proti bioklimatski hii. Gradbeni vestnik, letnik 57, znanstveni lanek).

SODOBNA NARAVNA GRADNJAZnailnosti so podrobno opisane v zaetnih poglavjih te broure, zato jih na tem mestu ne bomo ponavljali.

Opombe glede tabele na naslednji strani:

* Cene z upotevanjem vseh monih subvencij Ekosklada za leto 2013.Cene gradnje veljajo za izvedbo vkljuno s V.(peto) gradbeno fazo. V.(peta) gradbena faza pomeni zakljuek gradnje do te toke, ko je objekt pripravljen za takojnjo vselitev. Tako so pripravljene tudi t.i. hie na klju.Podatke glede osnovnih cen smo dobili neposredno od izvajalcev/prodajalcev omenjenih gradenj. Cene so pribline in informativne. Izbrane cene so nije do srednje, saj vemo, da meje navzgor praktino ni.Pri cenah obratovanja in vzdrevanja niso teti stroki, ki so priblino pri vseh tipih gradenj enaki (ogrevanje sanit. vode, elektrina energija, obnova ometa, tlakov, stavbnega pohitva...)Cene gradnje so z DDV (stopnja DDV za individualne, do 250m2(neto) velike, enodruinske hie, znaa 8,5%).

Za nain ogrevanja pri konvecionalni gradnji smo predvideli pe na pelete z zalogovnikom. Za naravno gradnjo smo izbrali pe na lesno biomaso (polena), pri ostalih gradnjah pa toplotno rpalko, zrak-voda. Pe na olje ali plin odsvetujemo, ker bodo cene v prihodnosti po vsej verjetnosti precej naraale, saj svetovne zaloge pojenjajo. Nafta je izjemna spojina, ki je nastajala miljone let in morali bi jo prodajati v lekarnah po decilitrih, kot je nekdo pripomnil. Kae pa, da jo bomo pokurili v vsega 200 letih lovekega obstoja.

EKOSKLADNaravna gradnja lahko pridobiva sredstva Ekosklada za leto 2013 iz naslednjih postavk:A Vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbiB Vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomasoC Vgradnja toplotne rpalke za stanovanjske stavbeOstale postavke so pisane na "koo" pasivni gradnji, saj pogojujejo subvencije na kvadratni meter bivalne povrine z nujno montao drage strojne opreme: centralnega sistema prezraevanja z vraanjem toplote odpadnega zraka, sodobnimi generatorji toplote ter zrakotesnostjo stavbe.

LESENA MONTANA GRADNJAZa izdelavo tega tipa gradnje se uporabi predvsem les, pa tudi vse ostale materiale: cement, cementno iverne ploe, mavne ploe, OSB ploe, mineralno volno, stiropor, lepila, lake... Za tak tip hie znaa specifina letna raba toplote za ogrevanje cca. 25 50 kWh/m.

PrednostiNija energijska potratnost pri izgradnji in reciklai v primerjavi s konvencionalno gradnjo. Takna gradnja je praviloma med obratovanjem energijsko zelo varna. Zidovi pri tem tipu gradnje so (pri enaki toplotni izolativnosti) tanji, kot pri konvencionalni gradnji, saj je toplotna izolacije v zidu in ne na zidu. To je zelo hitra, natanna gradnja, saj se posamezni deli stavbe naredijo v delavnici, na gradbiu pa se samo sestavijo. Dobri detajli, brez toplotnih mostov in zelo lahka, potresno varna gradnja. Nudi zelo dobro bivalno ugodje zaradi vgrajenega lesa.

SlabostiRelativno visoka cena. Vsi materiali razen konstrukcijskega lesa so predelani, toplotno obdelani, lepljeni... Mnogokrat je kvaliteta lesa zmanjana zaradi uporabe drugih materialov; z notranje strani se montira mavno kartonske ploe, zunaj pa je omet z armirno malto in mreico. Slovenski ponudniki tovrstne gradnje les za gradnjo uvaajo iz Avstrije, Sibirije itd., saj Slovenija zaradi lobijev/korupcije, nima lastne lesne industrije. V Sloveniji "proizvajamo" le hlodovino, plohe, deske, pri tovrstni gradnji pa se uporablja; za konstrukcijo lepljen les, za zapiranje sten lepljene ploe iz mletega lesa itd. Glede prisilnega prezraevanja velja isto kot pri pasivni gradnji.

LESENA MONTANA "EKO", "BIO" GRADNJATaka gradnja je med obratovanjem praviloma energijsko zelo varna. Posamezni paneli se naredijo v delavnici, na gradbiu pa se jih samo sestavi. Za izdelavo takega tipa gradnje se uporabi predvsem les, in druge ekoloke materiale: lesna vlakna, celulozna vlakna, pa tudi mavno vlaknene ploe in armirno malto. Za tak tip hie znaa specifina letna raba toplote za ogrevanje cca. 20 50 kWh/m.

PrednostiTa gradnja se po zdravju, vplivih na okolje in bivalnem ugodju, verjetno e najbolje priblia naravni gradnji. Nija energijska potratnost pri izgradnji in reciklai, v primerjavi z vsemi ostalimi gradnjami razen naravne gradnje. Taka gradnja je med obratovanjem praviloma energijsko zelo varna. Zidovi pri tem tipu gradnje so (pri enaki toplotni izolativnosti) tanji, kot pri konvencionalni gradnji, saj je toplotna izolacije v zidu in ne na zidu. Hitra, natanna gradnja, saj se posamezni deli stavbe naredijo v delavnici, na gradbiu pa se samo sestavijo. Dobri detajli, brez toplotnih mostov in lahka, potresno varna gradnja.

SlabostiVisoka cena. Za toplotno izolacijo se uporablja ploe iz lesenih vlaken in celuloza. Ploe iz lesenih vlaken izdelujejo tako, da les zmeljejo, ter pri veliki temperaturi in pritisku stisnejo, ali pa da zmleta lesna vlakna med seboj zlepijo. Je pa vpraljiv vpliv na zdravje pri toplotni izolaciji iz celuloze, ker ji primeajo zaviralce gorenja. Tudi pri tem tipu gradnje so vsi uporabljeni materiali predelani in uvoeni. Glede prisilnega prezraevanja velja isto kot pri pasivni gradnji.

T.I. PASIVNA GRADNJA Je lahko grajena iz najrazlinejih materialov, lahko tudi v montani izvedbi. Znailnost te gradnje je izjemna energijska varnost med obratovanjem. Pasivna hia je zelo zrakotesna, zato potrebuje dober centralen sistem prisilnega prezraevanja. Za tak tip hie znaa specifina letna raba toplote za ogrevanje cca. 5 - 15 kWh/m.

PrednostiNizki stroki obratovanja in minimalna poraba energentov za ogrevanje med obratovanjem. Kontrolirano zraenje z minimalnimi izgubami in brez toplotnih mostov.

Za opombe k tabeli glej prejnjo stran!

GRAFINI PRIKAZ (nanaa se na tabelo iz prejnje strani) RAZLINIH TIPOV GRADENJ, GLEDE NA CENO INVESTICIJE (v evrih) TEKOM IVLJENSKE DOBE OBJEKTA (v letih). Za primer smo vzeli referenni objekt: enodruinsko hio, neto povrine 120m2

Konvencionalna, navadna gradnja

0

100.000

200.000

300.000

ivljenska doba objekta v letih

Cen

a in

vest

icij

e v

EUR

0 20 50 10040 60 80

Nizkoenergijska gradnja

Lesena montana gradnja

Lesena montana eko, bio gradnja

T.i. pasivna gradnja

Sodobna naravna gradnja

Sodobna naravna gradnja, s sodelovanjem naronika

Opomba: spodnja tabela prikazuje le priblino, grobo oceno.

izdelava gradbenih materialov

gradnja stavbe

obratovanje stavbe

razgradnja, recikliranje in deponiranje odpadkov

EKOLOGIJA, TRAJNOSTNI RAZVOJ, OBREMENITEV OKOLJA IN RECIKLAAVSE IVLJENSKI STROKI (OKOLJSKA PRIJAZNOST, EKONOMSKA UINKOVITOST IN DRUBENA SPREJEMLJIVOST) GRADNJE" Zeleno javno naroanje na podroju stavb danes temelji predvsem na energijskih merilih, le poskusno na okoljskih lastnostih materialov ali stavbe, medtem ko potenciala analize vse ivljenjskih strokov projekta e ne izkoriamo." (ijanec Zavrl, Marjana, Gradbeni intitut ZRMK: Trajnostne, zelene stavbe v teoriji in praksi, http://www.lesena-gradnja.si/html/img/pool/Trajnostne_zelene_stavbe_v_teoriji_in_praksi.pdf, 21.01.2013).

Trenutno se torej pri ocenjevanju vseh strokov/vplivov, ki jih bo neka stavba proizvedla v svojem ivljenskem ciklu, upoteva veinoma samo koliino porabljene energije med uporabo. Vsi ostali faktorji, kot poraba energije za samo izdelavo gradbenih materialov, gradnja stavbe, vpliv na zdravje stanovalcev, ire drube in narave ter na koncu poraba energije za razgradnjo, recikliranje in deponiranje odpadkov, v analizah niso upotevani. Tak celosten izraun/ocena, ki bi upoteval vse natete dejavnike je seveda kompleksen, zahteven ali celo nemogo, ampak edini smiselen.

Celostno gledano mora torej gradnja upotevati: vpliv na zdravje stanovalcev, ire drube in narave pri vseh spodnjih postavkah:

- pri izdelavi gradbenih materialov - pri gradnji stavbe- pri obratovanju stavbe- pri razgradnji, recikliranju in deponiranju odpadkov

ivljenjski krog stavbe sestavljajo faze in znotraj njih posamezni moduli:

Naravna gradnja se trudi in ji tudi uspeva dosegati optimum pri vseh navedenih postavkah in ne samo pri nekaterih izmed njih.

Izdelava gradbenih materialov / proizvodov- Dobava surovin- Transport- Proizvodnja

Gradnja stavbe- Transport- Izvedba del na gradbiu

Obratovanje stavbe- Redno vzdrevanje- Popravila- Investicijsko vzdrevanje s tehninimi izboljavami- Obratovanje raba energije- Obratovanje poraba voda

Razgradnja, recikliranje in deponiranje odpadkov (faza ob koncu ivljenjskega kroga)- Razgradnja- Transport- Reciklaa, ponovna uporaba- Odstranitev na deponijo

Energijska potratnost razlinih tipov gradnje v celotni ivljenski dobi objekta

Spodnja tabela prikazuje priblino oceno, ki je bila narejena po postavkah, navedenih na desni strani lista

. Natanneji izrauni e ne obstajajo. Ocenjeno je, da naravna gradnja potrebuje nekje 10% vloene energije, v primerjavi s klasino gradnjo. V ekoloki skupnosti Sieben Linden v Nemiji, so objekt naravne gradnje izvedli v celoti z ronim delom ljudi in ivali, ter tako dosegli vloek samo 3% energije, napram klasini gradnji.

(pobarvano z odtenki vijoline)

Pot

reb

ni v

loe

k en

erg

ije

Kon

ven

cion

aln

a,n

avad

na

gra

dn

ja

Niz

koen

erg

ijsk

a g

rad

nja

Lese

na

mon

tan

ag

rad

nja

Lese

na

mon

tan

ae

ko,

b

io

gra

dn

ja

T.i.

pas

ivn

ag

rad

nja

Sod

obn

a n

arav

na

gra

dn

ja

TRAJNOSTNI RAZVOJDandanes pogosto sliimo to besedno zvezo, toda kaj pravzaprev pomeni? Popoln primer trajnostnega razvoja/bivanja je seveda narava, recimo pragozd. e tisoletja ivi v bujni polnosti ivljenja in popolni harmoniji vseh sestavnih delov. Snov neprestano kroi, vsega je dovolj in ravno prav. Z leti se razmere ne poslabujejo, niesar ne zmanjkuje, niesar ni preve, niesar ne ostaja (odpadek). Vse skupaj se lahko tako odvija v neskonnost. To je trajnostni razvoj/bivanje. Ali lahko tudi ljudje kot del narave ivimo v takni bujni polnosti ivljenja in popolni harmoniji vseh sestavnih delov? Dejstvo je, da e bomo hoteli na dolgi rok preiveti, bomo morali prav to storiti. Na kratek rok se mogoe da goljufati, na dolgi rok pa vsaka, e tako mala disharmonija, pelje k unienju.

... Prav zanimivo je, kako so brez velikih javnih razprav in opozarjanj o klimatskih spremembah nai dedje znali prisluhniti naravi in sonaravno iveti. Le kje se je izgubila ta zdrava kmeka pamet?prof. dr. Stanislav Pejovnik,Rektor Univerze v Ljubljani

OD ZIBELKE DO ZIBELKENarava ne pozna odpadka. Narava pozna le spreminjanje in kroenje. Kar nekje odmre, postane hrana ali vir energije za novo ivljenje. lovek pa pozna odpadek (nivredni motei ostanek) in kar ne uspe reciklirati, pristane na deponiji in se prekrije z zemljo. "Koncept Od zibelke do zibelke sta leta 1995 razvila arhitekt William McDonough in kemik dr. Michael Braungart, ki se zavedata pomembnosti sprememb v odnosu loveka do okolja. Avtorja pozivata k tretji industrijski revoluciji s popolnoma novim pristopom k oblikovanju in inovacijam izdelkov. Koncept C2C predstavlja novo paradigmo oblikovanja in izvajanja nael sonaravno uinkovitega oblikovanja, ki temelji na delovanju naravnih sistemov, posnemanju kroenja snovi v naravi. Zelo ambiciozen cilj koncepta C2C je spodbujanje sonaravne uinkovitosti materialov, da postanejo hrana v naravnih ekosistemih ali v industrijskih sistemih, kjer lahko v zaprtih krogih kroijo neskonno dolgo, ustvarjajo vrednost in so v osnovi zdravi in varni. Osnovno naelo koncepta C2C je odpadek je hrana. Uporabljeni materiali morajo biti popolnoma varni za ljudi, rastline in ivali. Po zakljuku ivljenjskega kroga pa mora biti mogoe izdelke preprosto razstaviti in sestavine izdelka ponovno uporabiti, ne da bi se pri tem zmanjala njihova kakovost. Drugo naelo, ki ga je treba upotevati, je uporaba energije iz obnovljivih virov. Tretje naelo pa je spodbujanje raznovrstnosti po vzoru kompleksnih povezav, ki izvirajo iz raznovrstnosti naravnih sistemov ter spodbujajo njihovo delovanje in razvoj. Koncept C2C lahko poimenujemo tudi inovativni poslovni koncept, s posledicami na vseh ravneh, od prodaje izdelkov do stratekih odloitev podjetja. Na ravni prodaje predvideva spremembo v smeri najemanja izdelkov namesto njihovi prodaji, da bi tako zagotovili vrailo izdelkov na koncu te faze njihovega ivljenjskega cikla."(Kutnar, Andreja, Koncept Od zibelke do zibelke, revija Leswood 63(2011) t.4, str. 108).

Skratka:- etika - naredimo/vzamemo samo tisto kar res rabimo, ostalo pustimo ostalim/naravi- vse kar naredimo, naj bo dobro/zdravo za vsa iva bitja v vseh asih- 100% reciklaa/vkljuitev v naslednji krog predelave snovi brez zmanjevanja kvalitete- izdelava im bolj kvalitetnih/trajnih stvari s im manj vloka energije/asa...- vzpodbujati im vejo raznovrstnost, pestrost...

RECIKLAAZakaj bi varevali z materiali in proizvodnjo, saj se na koncu vse reciklira. " Danes je resnino obnovljiv le kak odstotek materialov. Praktino noben ni narejen z namenom, da bi se kasneje v polnosti obnovil in postal surovina za nov izdelek, po monosti e vije kakovosti. V sodobni proizvodnji je vsem izdelkom namenjeno, da postanejo odpadki. To, emur pravimo recikliranje, je samo zmanjevanje zla, ko smeti z energetsko potratnimi procesi predelujemo v surovine, ki so skoraj vedno nije kakovosti in izdelane z veliko ve onesnaevanja in porabe energije, kot e iste surovine vzamemo iz narave." (Gabrijeli, Peter, http://www.lesena-gradnja.si/html/pages/366_si-clanki-arhitektura-cas-prihaja.htm, 21.01.2013).

Vidimo torej, da je prava reciklaa v dananjem svetu precej redek pojav, vse ostalo je zavajanje. Pri veini recikliranja gre le za t.i. "downcycling", saj surovine z recikliranjem izgubljajo na vrednosti. Lep primer je papir, pri katerem na splono velja, da se ga pa reciklira. Vendar se ga v najboljem primeru reciklira tam nekje do trikrat in vsaki ima manjo vrednost. Izjema so verjetno kovine in pa steklo.Poleg tega se moramo vpraati od kje naj dobimo energijo, ki jo potrebujemo za recikliranje? Nekdo bo dejal, iz obnovljivih virov vendar. Zakaj ne bi uporabili naprimer iste sonne energije? Zgradimo fotovoltaine elektrarne, et voila! Sonna energija je res zastonj in ista, problem je samo v tem, ker je ne znamo isto loviti. Propaganda pri fotovoltainih panelih, ki proizvajajo elektrino energijo, je podobna kot drugod. Vsi govorijo samo o tem koliko elektrine energije bo panel v svoji ivljenski dobi ustvaril, nikjer pa ne zasledimo, koliko energije je bilo vloene v njegovo izdelavo, koliko energije bo lo za njegovo vzdrevanje, koliko jo bomo potrebovali za njegovo razgradnjo/reciklao in ali je reciklaa sploh mona. Koliko strupenih snovi se je v tem procesu sprostilo v okolje?

Pa poglejmo primer fotovoltainega panela. Sicer za sodobne panele ne dri (kot kroijo govorice), da naj bi v svoji ivljenski dobi proizvedli manj energije kot jo je bilo vanje vloeno za izgradnjo, vendar vseeno traja okrog 1 do 4 leta, da panel v uporabi proizvede to energijo. ele po tem asu zane res proizvajati viek energije. Ko govorimo koliko energije bo panel proizvedel, se moramo vpraati za katero podroje je bil izraun narejen, za Kalifornijo, za Slovenijo? Kaj pa e ne bo vedno ist, ampak praen, koliko energije bo v tem primeru proizvedel? ivljenjska doba panelov je 25-30 let. Ali v tem asu paneli potrebujejo vzdrevanje, popravila? Kako uinkovitost z leti pada? Kaj po konani ivljenski dobi panela? Trenutno se odpadni panel tretira kot nevarni odpadek. Del panela kot steklo in okvir se reciklira, celice pa ne. Kaj s strupenimi snovmi v panelu? Trenutno je ceneje kupiti nove, kot zbirati uporabljene. (http://varcevanje-energije.si/fotovoltaicne-elektrarne/kam-s-staro-fotovoltaiko.html). Koliko CO2 in drugih plinov se pri tem sproa? Vse to in e ve vpraanj in dejavnikov moramo upotevati, e hoemo videti celo sliko. eprav se fotovoltaini paneli ekoloko gledano (vsaj tako pravijo) mnogo bolje izkaejo kot naprimer, premog ali nafta, e zdale niso ista energija, kot to pogosto propagirajo. Potrebno je gledati ire, celostno, holistino.

Kako je z drugimi obnovljivimi viri? Komu naj verjamemo, itd.? Teav kar ni konca, e posebej e pomislimo, da (kot nas prepriujejo) potrebujemo vijo gospodarsko rast, da bi prili iz krize. To pomeni e ve proizvodov, ki jih e hitreje menjujemo. ivljenska doba proizvodov se e desetletja zmanjuje z namenom im vejega kroenja kapitala. e zdavnaj ve ne proizvajamo imbolj kvalitetnih, trajnih produktov. Verjetno je sedaj e tudi otrokom jasno, da tako naprej ne bo lo.

Naredimo tej farsi konec in zanimo iveti trajnostno, oziroma se vsaj zaeti pomikati v to smer. Bogato bomo poplaani e z vsakim malim korakom.

Internetni viri:- http://naravnagradnja.pismenost.net/- http://www.ekovas.si/index.php- http://www.greenhomebuilding.com/index.htm- http://naturalhomes.org/- http://www.naravnagradnja.com/- https://www.facebook.com/pages/Naravna-hi%C5%A1a/178004998981430?ref=ts&fref=ts- http://sl.wikipedia.org/wiki/Naravna_gradnja- http://en.wikipedia.org/wiki/Natural_building- http://lesena-gradnja.si- http://www.snopje.si/en/index.html

Lektoriranje in vzpodbuda: Mateja Petan

KONTAKTV primeru, da Vas e karkoli zanima, nas prosimo kontaktirajte na spodnji naslov:

ARHI-TURA d.o.o.Traka cesta 2,1000 Ljubljana, Slovenija

Kontaktna oseba: Peter Rijavec univ.dipl.in.arh.tel/phone: 031 546 424e-mail: peter@arhi-tura.siwww.arhi-tura.si

Vabimo vas, da nas obiete tudi na prvem slovenskem portalu o naravni gradnji, kjer je na enem mestu zbrano vse aktualno o tej temi.

http://naravnagradnja.pismenost.net/

Avtor broure: Peter Rijavec Sodobna naravna gradnja Uporaba in irjenje zaeljeno. Uporaba v komercialne namene samo s soglasjem avtorja.Ljubljana 2013

OBNOVA IN PRENOVA STAVB S POMOJO NARAVNE GRADNJEZ naravnimi materiali niso mone le novogradnje, ampak tudi prenove in obnove obstojeih objektov. Je va objekt potreben obnove, energijsko potraten, neprijeten ali nezdrav za bivanje? Sodobna naravna gradnja lahko pri tem pomaga.

NOVOGRADNJAKonkretna gradnja je odvisna od vrste dejavnikov:1. Vaih elja in potreb2. Klime3. Lokacije4. Dostopnih materialov5. Geologije6. Finanne konstrukcije7. Namena gradnje

LITERATURA, VIRI IN NADALJNJE BRANJE TER RAZISKOVANJE NA TO TEMOStrokovno svetovanje pri brouri:- Adami Andrej (naravni graditelj), nasveti- in Toma, univ. dipl. ekon. (naravni graditelj), nasveti- mag. Ipa Darko (projektant naravne gradnje, naravni graditelj), nasveti- doc. dr. Koir Mitja, univ. dipl. in. arh. (docent na Fakulteti za gradbenitvo in geodezijo za podroje: stavbarstvo, zgradbe, okolje, energija), recenzija in nasveti- Zorko Ira, univ. dipl. in. arh. (projektant naravne gradnje, permakulturni nartovalec), recenzija in nasveti- Zver Kristjan (naravni graditelj), nasveti

Najbolji vir za nadaljnje raziskovanje so zagotovo praktine delavnice, ki potekajo na najrazlinejih koncih Slovenije in ire.

Literatura in napotila za nadaljnje branje o tej temi in ire:- Bee, Becky, 1997: The cob builders handbook. Zaloba Murphy, USA.- Fukuoka, Masanobu, 1978: The One-Straw Revolution. Zaloba Rodale press, Emmaus.- Gregoranec, Sebastjan in Slak, Slobodana, 2012: ivljenje z naravo. Izdano v samozalobi, Krko. - Juvanec, Borut, 2004: Vernakularna arhitektura ali kompleksnost preprostosti. Izvirni znanstveni lanek v zborniku - Krainer, Ale, Koir Mitja, Kristl iva in Dovjak Mateja, 2008: Pasivna hia proti bioklimatski hii. Znanstveni lanek. Gradbeni vestnik, letnik 57.- MacDonald and Matts, Myhrman, 1994: Build it with Bales. Rizzoli, New York.- Mollison, Bill in Slay Reny, Mia, 1994: Uvod v permakulturo. Kortina, Ljubljana.- Petrovi, Nara, 2012: Ekoloka naselja in trajnostna kultura bivanja. arek, Grosuplje.- Snel, Heidi: Stroh im kopf. Dokumentarni film, Oko film, www.ecofilm.de.- itko, Miro, 2009: Gradnja z naravnimi materiali. Izdano v samozalobi, Idrija.

AR2004/1, Letnik V.