Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in · PDF fileapril 2013 Načrt upravljanja morskega okolja Začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije Socio-ekonomska

april 2013

Načrt upravljanja morskega okolja Začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja

REPUBLIKA SLOVENIJAMTNTSTRSWO ZA KMETTTSWO rN OKOLf E

Nairt upravljanja morskega okolja

Zadetna presoja morskih voda v pristojnosti RepublikeSlovenije

Socio-ekonomska a na lizauporabe morskih voda in stroSkovposlab5anja morskega okolja

Naročnik: Ime: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Naslov: Dunajska 22

SI-1000 Ljubljana Slovenija

Koda države članice: SI Spletna stran: http://www.mko.gov.si/ Kontaktni naslov: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Dunajska 22 SI-1000 Ljubljana Slovenija e-pošta: [email protected]

Kontaktna oseba na MKO:

dr. Darja Stanič Racman

IZDELOVALCI STROKOVNIH PODLAG KOORDINACIJA: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE Hajdrihova 28c 1000 Ljubljana NOSILEC NALOGE: dr. Monika Peterlin, univ. dipl. inž. grad AVTORJI Inštitut za vode Republike Slovenije

dr. Monika Peterlin, univ. dipl. inž. grad Špela Petelin, univ. dipl. inž. grad. mag. Bojana Drev, univ. dipl. soc. Gregor Krajnc, univ. dipl. ekon. Katarina Zore, univ. dipl. ekon. dr. Leon Gosar, univ. dipl. inž. grad. mag. Elizabeta Gabrijelčič, dipl. biol. Marko Kramar, dipl. inž. grad. Andreja Palatinus, univ. dipl. ekol.

Zavod za ribištvo Republike Slovenije

mag. Edvard Avdič Mravlje

Lektoriranje

Urška Jurman

VD DIREKTORJA IZVRS:

Jernej Prevc, univ.dipl.inž.grad.

KRAJ IN DATUM: LJUBLJANA, april 2013

I

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE ............................................................................................. I

KAZALO PREGLEDNIC .................................................................................... III

KAZALO SLIK ................................................................................................. IV

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ................................................................................. VI

KLJUČNA SPOROČILA ...................................................................................... 1

IZHODIŠČA .................................................................................................... 6

1 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z MORSKIM OKOLJEM ......................................... 8

2 GOSPODARSKI POMEN, PROSTORSKA PORAZDELITEV, POVZETEK OBREMENITEV IN PRIČAKOVAN RAZVOJ DEJAVNOSTI, POVEZANIH Z MORSKIM OKOLJEM V PRIHODNOSTI ............................................................................ 10

2.1 Morsko ribištvo in marikultura ........................................................... 14 2.1.1 MORSKO RIBIŠTVO ................................................................................. 15 2.1.2 GOJENJE MORSKIH ORGANIZMOV ........................................................... 17 2.1.3 PREDELAVA MORSKIH RIB IN MEHKUŽCEV............................................... 18 2.1.4 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI MORSKEGA RIBIŠTVA IN MARIKULTURE .. 19

2.2 Pomorski promet ............................................................................. 21 2.2.1 POMORSKI POTNIŠKI IN TOVORNI PROMET ............................................ 22 2.2.2 SPREMLJAJOČE STORITVENE DEJAVNOSTI V VODNEM PROMETU, PRETOVARJANJE IN ŠPEDICIJA .......................................................................... 24 2.2.3 GRADNJA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE LADIJ IN ČOLNOV ...................... 27 2.2.4 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI POMORSKEGA PROMETA ......................... 29

2.3 Turizem .......................................................................................... 30 2.3.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI TURIZMA ............................................... 33

2.4 Pridobivanje soli ............................................................................... 35 2.4.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI PRIDOBIVANJA SOLI ............................... 36

2.5 Poselitev ......................................................................................... 37 2.5.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI POSELITVE ............................................. 38

2.6 Kmetijstvo v obalnih občinah ............................................................ 40 2.6.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI KMETIJSTVA V OBALNEM OBMOČJU ........ 41

2.7 Industrija in skladiščenje v obalnih občinah ........................................ 42 2.7.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI INDUSTRIJE IN SKLADIŠČENJA V OBALNIH OBČINAH ........................................................................................................... 43

2.8 Obramba ......................................................................................... 44 2.8.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI OBRAMBE ............................................... 44

2.9 Varstvo pred škodljivim delovanjem morja ......................................... 45 2.9.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI VARSTVA PRED ŠKODLJIVIM DELOVANJEM MORJA 46

2.10 Druge negospodarske dejavnosti ....................................................... 47 2.10.1 ŠPORT, REKREACIJA IN PROSTOČASNE AKTIVNOSTI NA MORJU ........... 47 2.10.2 OPAZOVANJE MORSKEGA OKOLJA ........................................................ 47 2.10.3 IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKOVANJE ..................................................... 49

II

2.10.4 OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE .................................................... 49 2.10.5 OHRANJANJE NARAVNIH ZNAČILNOSTI ................................................ 50 2.10.6 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI DRUGIH NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 52

2.11 Druge dejavnosti .............................................................................. 53 2.11.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI DRUGIH DEJAVNOSTI .......................... 54

3 STROŠKI POSLABŠANJA MORSKEGA OKOLJA ............................................ 55

4 VIRI ...................................................................................................... 59

III

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1-1-1: Pomembne dejavnosti, povezane z morskim okoljem (obremenjujejo ali imajo korist od morja) ................................................................................................. 9

Preglednica 2-2-1: Število gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov, dodana vrednost in število zaposlenih (FTE) po sektorjih, povezanih z morskim okoljem v letu 2009 (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) .................................................... 11

Preglednica 2-2-2: Število gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov, dodana vrednost in število zaposlenih po dejavnostih v sektorju Morsko ribištvo in marikultura v letu 2009 ( AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) ............................................ 14

Preglednica 2-2-3: Število gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, dodana vrednost in število zaposlenih (FTE) po dejavnostih v sektorju Pomorski promet v letu 2009 (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) .................................................... 22

Preglednica 2-2-4: Število gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov, dodana vrednost in število zaposlenih (FTE) po dejavnostih v sektorju Industrija in skladiščenje v obalnih občinah v letu 2009 (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) .................. 42

Preglednica 3-1: Predlog seznama končnih ekosistemskih storitev morskega okolja v Republiki Sloveniji...................................................................................................... 56

IV

KAZALO SLIK

Slika 0-0-1: Gospodarski pomen dejavnosti, povezanih z morskim okoljem (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) ..................................................................................... 6

Slika 0-0-2: Mladi jadralci (foto Špela Petelin, IzVRS) ..................................................... 7

Slika 2-1: Dodana vrednost sektorjev, povezanih z morskim okoljem v letu 2009 (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) ......................................................................... 11

Slika 2-2: Zaposlenost (FTE) v sektorjih, povezanih z morskim okoljem v letu 2009 ( AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) .............................................................. 12

Slika 2-2-3: Iztovor slovenskih ribiških plovil in količine vzrejenih morskih rib in školjk v tonah v obdobju 1982- 2010 (MKGP, 2011 po: SURS, InfoRib; ZZRS, 2012; SURS, 2011h) ................................................................................................................................. 17

Slika 2-2-4: Koprsko tovorno pristanišče (foto Špela Petelin, IzVRS) .............................. 21

Slika 2-2-5: Ločitvena območja po shemi ločene plovbe in plovne poti po shemi ločene plovbe (Gosar in sod., 2012) ....................................................................................... 23

Slika 2-2-6: Koprsko tovorno pristanišče (foto Špela Petelin, IzVRS) .............................. 24

Slika 2-2-7: Trendi pretovora po osnovnih skupinah tovora od 1996 do 2010 (Peterlin, David, Kramar, 2011b) ............................................................................................... 26

Slika 2-2-8: Trend števila zaposlenih (FTE) v dejavnosti Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) ....................................... 28

Slika 2-2-9: Hoteli v Portorožu (foto Špela Petelin, IzVRS)............................................. 30

Slika 2-2-10: Turistična plovila (Foto: Janez Dodič, IzVRS) ............................................ 32

Slika 2-2-11: Krajinski park Sečoveljske soline (foto Špela Petelin, IzVRS) ...................... 35

Slika 2-12: Število stalnih prebivalcev (na dan 1.1.2010) in število prihodov turistov v obalnih občinah po mesecih v letu 2010 (SURS, 2011l; SURS 2012a) ............................ 37

Slika 2-13: Spreminjanje števila prebivalcev v obalnih občinah (SURS, 2010a; SURS 2012a; Peterlin, 2005) ................................................................................................ 38

Slika 2-2-14: Trend števila zaposlenih (FTE) v gospodarskih družbah, zadrugah in pri samostojnih podjetnikih v Kmetijstvu v obalnih občinah (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) ........................................................................................................... 40

Slika 2-2-15: Vojaška ladja (foto Špela Petelin, IzVRS) .................................................. 44

Slika 2-2-16: Skalomet (Foto: Janez Dodič, IzVRS) ....................................................... 45

Slika 2-2-17: Jadranski jeseter (Acipenser naccarii ) (Foto: Bojan Marčeta) in jadranski bračič (Fucus virsoides) (Spletne strani Med morjem in kopnim, 2012) .......................... 48

Slika 2-2-18: Ptice v Škocjanskem zatoku (Foto: Bojana Drev, IzVRS) ........................... 48

Slika 2-2-19: Kulturna dediščina - varstveni režimi kulturne dediščine (Zbirka prostorskih podatkov Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov, 2011; Gosar in sod., 2012) ......................................................................................... 50

V

Slika 2-2-20: Ohranjanje narave – naravne vrednote, zavarovana območja, ekološko pomembna območja (EPO) in območja Natura 2000 (Zbirka prostorskih podatkov Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov, 2011; Gosar in sod., 2012) ....................................................................................................................... 51

Slika 2-2-21: Sončni zahod na slovenskem morju (foto: Bojana Drev, IzVRS) ................ 52

Slika 3-1: Pomen končnih ekosistemskih storitev morskega okolja v Republiki Sloveniji (Peterlin in sod., 2012) .............................................................................................. 58

VI

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI Legenda:

ARSO DPN

Agencija Republike Slovenije za okolje Državni prostorski načrt

DV Dodana vrednost EPO Ekološko pomembna območja EU Evropska unija FTE »Full time equivalent;« povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur

v obračunskem obdobju, izračuna se kot kvocient med številom opravljenih delovnih ur v posameznem letu in letnim številom delovnih ur, ki velja za Republiko Slovenijo pri 8-urnem delovnem času, z namenom, da se zajame vse oblike delavnikov (8-urni, 4-urni, nadurno delo, ...)

IzVRS Inštitut za vode Republike Slovenije KČN komunalna čistilna naprava KPSS Krajinski park Sečoveljske soline MEA »Millenium Ecosystem Assessment« (glej poglavje Viri) MG Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije (Sedaj Ministrstvo za

gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije - MGRT) MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije RS Republika Slovenija SKD Standardna klasifikacija dejavnosti ZZRS Zavod za ribištvo Republike Slovenije

Povzetek Socio-ekonomske analize uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja

1

KLJUČNA SPOROČILA Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja predstavlja podporo pri sprejemanju odločitev o upravljanju z morskim okoljem v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju so navedena ključna sporočila Socio-ekonomske analize uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja: 1. Morsko okolje v Republiki Sloveniji omogoča ljudem opravljanje različnih dejavnosti

in prinaša slovenskemu gospodarstvu in družbi mnoge koristi. Izraba morskega prostora je intenzivna in izredno raznolika. Kljub temu, da Republika Slovenija nima veliko morja in njena obala meri le 46 km, je povezanost Slovencev z morjem velika.

2. Dejavnosti, povezane z morskim okoljem, so leta 2009 ustvarile 350,9 mio EUR dodane vrednosti (DV) in omogočile zaposlitev 9.770 ljudem (FTE).

3. Dejavnosti, povezane z morskim okoljem, prispevajo 2 % k celotni dodani vrednosti v državi in omogočajo delo 2 % zaposlenim v Republiki Sloveniji. Hkrati vplivajo te dejavnosti tudi na stopnjo registrirane brezposelnosti, ki je v obalnih občinah precej nižja od stopnje registrirane brezposelnosti v državi.

4. Globalno naj bi vse svetovne dejavnosti, povezane z morskim okoljem, prispevale 2% svetovnega bruto domačega proizvoda. Dejavnosti, povezane z morskim okoljem v Evropski uniji pa prispevajo 3 do 5 % evropskega bruto domačega proizvoda.

5. Sektorji Pomorski promet, Industrija in skladiščenje v obalnih občinah ter Turizem so glede na dodano vrednost in zaposlenost trije najpomembnejši sektorji, povezani z morskim okoljem v Sloveniji pri čemer ustvari sektor Pomorski promet skoraj polovico vse dodane vrednosti dejavnosti, povezanih z morskim okoljem v Republiki Sloveniji. Sektorji Pomorski promet, Industrija in skladiščenje v obalnih občinah ter Turizem so pomembni tudi s socialnega vidika, saj omogočajo delo skoraj 95 % zaposlenim v gospodarskih dejavnostih, povezanih z morskim okoljem. Manjši, a vseeno nezanemarljiv, je prispevek sektorjev Morsko ribištvo in marikultura, Pridobivanje soli in Kmetijstvo v obalnih občinah k dodani vrednosti in zaposlenosti v dejavnostih, povezanih z morskim okoljem.

6. Poleg neposrednih koristi dejavnosti, povezanih z morskim okoljem, ki se kažejo v dodani vrednosti in zaposlenosti, ustvarjajo te dejavnosti tudi posredne učinke, ki so posledica inducirane aktivnosti drugih dejavnosti. Tako na primer turizem ladij za križarjenje ustvarja koristi tudi za druge turistične kraje po Sloveniji in pripomore k večanju prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije. Posredni učinki maritimnega sektorja, ki je vezan na koprsko tovorno pristanišče, so na dodano vrednost skoraj enako veliki kot so neposredni učinki sektorja na dodano


2

vrednost. Učinki aktivnosti maritimnega sektorja na zaposlenost so skoraj dvakrat višji od neposrednih. V tovornem prometu so pomembni posredni učinki slovenskega pomorskega prevoznika.

7. Dejavnosti, povezane z morskim okoljem, ustvarjajo še druge koristi. Podjetja iz sektorja Pomorski promet prispevajo k uveljavitvi Slovenije kot pomorske države, finančno podpirajo projekte s področij kulture, športa, okolja in humanitarnih dejavnosti in štipendirajo dijake in študente za pomorske poklice, nudijo možnost prakse in mentorstva ter sodelujejo pri vsebinskih prenovah študijskih programov. Dejavnosti obmorskega turizma posredno vplivajo na ustvarjanje delovnih mest v drugih dejavnostih, saj s športnimi in kulturnimi dogodki popestrijo dogajanje v obalnih občinah. Zdravilišča in otroška letovišča omogočajo uživanje morskega okolja tudi ranljivejšim skupinam prebivalstva. Morsko ribištvo, marikultura in kmetijstvo v obalnih občinah prispevajo k prehranski samooskrbi Slovencev. Dejavnosti kmetijstva prispevajo tudi k ohranjanju kulturne krajine. Dejavnosti morskega ribištva in pridobivanja soli omogočajo ohranjanje kulturne dediščine in tradicije in hkrati vplivajo na popestritev slovenske obmorske turistične ponudbe. Ne gre zanemariti še drugih koristi morskega okolja, kot so možnost izvajanja športnih, rekreacijskih in prostočasnih aktivnosti na morju in opazovanje morskega okolja, ki tudi vplivajo na atraktivnost slovenske obale kot turistične destinacije.

8. Mnoge dejavnosti, povezane z morskim okoljem, so odvisne od okoljskega stanja morja. Take so na primer dejavnosti morskega ribištva, gojenje morskih organizmov, dejavnosti turizma, pridobivanje soli, šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju ter opazovanje morskega okolja. Poslabšanje okoljskega stanja morja bi lahko ogrozilo določene vire prihodkov in delovna mesta v teh dejavnostih ter povzročilo izgubo drugih družbenih koristi.

9. Štirje sektorji so identificirani kot ključni glede na obremenjevanje morskega okolja: - urbanizacija, turizem, pomorski promet in ribištvo. Sektor urbanizacije se je ocenjeval v povezavi z varstvom pred škodljivimi vplivi zaradi delovanja morja, turizem pa vključuje tudi navtični turizem in druge turistične aktivnosti. Vplive zaradi urbanizacije in turizma v celoti je težko razdeliti, saj so aktivnosti in pritiski, ki jih povzročata, med seboj zelo povezani. Naslednji pomemben sektor je pomorski promet, ki se v nekaterih segmentih tudi povezuje z urbanizacijo in turizmom. Četrti sektor, ki povzroča pomembne vplive na okolje, pa je ribištvo, predvsem zaradi izlova in poškodb morskega dna. Za oceno vplivov zaradi ribištva je pomemben predvsem regionalni vidik upravljanja z ribištvom, saj so dejavnosti slovenskih ribičev tesno povezane z dejavnostmi ribičev iz sosednjih držav.

10. V letu 2009 so plačila za rabo morskega dobra znašala približno 663.000 EUR. Vodne pravice za rabo morskega dobra v določenih primerih še niso podeljene, kljub temu, da se raba že izvaja.


3

11. Pomen dejavnosti, povezanih z morskim okoljem in njihovi trendi

Sektor Pomembna

dejavnost, povezana z morskim okoljem

Trend Koristi

Do sedaj Pričakovano v prihodnosti DV (EUR)

Zaposlenost (FTE)

Druge koristi

Morsko ribištvo in marikultura

Morsko ribištvo PADAJOČ PADAJOČ

5.903.710 198 Prehranska samooskrba.

Kulturna dediščina in tradicija. Popestritev obmorske turistične ponudbe.

Gojenje morskih organizmov NARAŠČAJOČ NARAŠČAJOČ

Predelava in konzerviranje rib, rakov

in mehkužcev

OD 2000 DO 2008 STABILEN, PO 2008

PADAJOČ NARAŠČAJOČ

Pomorski promet

Pomorski potniški in tovorni promet

POTNIŠKI NARAŠČAJOČ

TOVORNI OD 2002 DO 2007

NARAŠČAJOČ, PO 2007 PADAJOČ

NARAŠČAJOČ

151.611.380 3.492

Prispevek k uveljavitvi Slovenije kot pomorske države. Posredni učinki pristanišča na dodano vrednost so skoraj enako

veliki kot so neposredni učinki na DV. Posredni učinki na zaposlenost so skoraj dvakrat višji od

neposrednih. Posredni učinki slovenskega pomorskega prevoznika.

Turistične ladje za križarjenje: ustvarjanje koristi za druge turistične kraje po Sloveniji in večanje prepoznavnosti Slovenije kot turistične

destinacije. Podjetja iz sektorja nudijo finančno spodbudo projektom s področja kulture, športa, okolja in humanitarnih dejavnosti in štipendije za

pomorske poklice in nudijo možnost prakse ter mentorstva. Podjetja sodelujejo tudi pri vsebinskih prenovah študijskih programov.

Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem

prometu, pretovarjanje in špedicija

NARAŠČAJOČ NARAŠČAJOČ

Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in

čolnov PADAJOČ STABILEN


4

Sektor Pomembna


Trend Koristi


Zaposlenost (FTE)

Druge koristi

Turizem

Dejavnost marin

STABILEN STABILEN 81.356.400 2.780 Posreden vpliv na druga delovna mesta.

Športni, kulturni dogodki. Zdravilišča, letovišča tudi za ranljivejše skupine prebivalstva.

Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

(tudi Dejavnosti kopališč, plaž, termalnih

rivier) Druge športne dejavnosti (tudi

rekreacijski, športni ribolov)

Dajanje športne opreme v najem in zakup

Dajanje vodnih plovil v najem in zakup

Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti

Gostinstvo

Pridobivanje soli Pridobivanje soli NARAŠČAJOČ STABILEN 3.497.950 256 Ohranjanje naravne ter kulturne dediščine in tradicije, popestritev slovenske obmorske turistične ponudbe.

Poselitev

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki,

saniranje okolja NARAŠČAJOČ NARAŠČAJOČ (rahlo) Zdravstvo in socialno

varstvo Druge dejavnosti, ki so

posledica poselitve

Kmetijstvo v obalnih občinah

Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane

storitve PADAJOČ PADAJOČ 1.965.270 102 Prehranska samooskrba,

ohranjanje kulturne krajine.

Industrija in skladiščenje v

obalnih občinah

Predelovalne dejavnosti PADAJOČ PADAJOČ/STABILEN 106.578.450 2.939

Skladiščenje

Obramba Obramba NI ZNAN NI ZNAN Zaščita.


5

Sektor Pomembna


Trend Koristi


Zaposlenost (FTE)

Druge koristi

Varstvo pred škodljivim

delovanjem morja

Varstvo pred škodljivim delovanjem morja NI ZNAN NI ZNAN Zaščita.

Druge negospodarske

dejavnosti

Šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju, ki niso zajete

v SKD

NI ZNAN NI ZNAN

Delovna mesta. Ohranjanje vrednot.

Duhovni in kulturni pomen. Izobraževalne in raziskovalne organizacije izobražujejo kadre za

dejavnosti, povezane z morskim okoljem, in prispevajo k pomorski usmeritvi slovenske države.

Opazovanje morskega okolja

Izobraževanje in raziskovanje

Ohranjanje naravnih značilnosti

Ohranjanje kulturnih značilnosti

Druge dejavnosti

Železniški promet

NI ZNAN NI ZNAN

Cestni promet Gradbeništvo (gradnja cest, gradnja vodnih

objektov, ...)

Trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi

Trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in s

sanitarno opremo


6

IZHODIŠČA Morsko okolje v Republiki Sloveniji omogoča ljudem opravljanje različnih dejavnosti in prinaša slovenskemu gospodarstvu in družbi mnoge koristi. Izraba morskega prostora je intenzivna in izredno raznolika. Tako je, kljub temu, da Republika Slovenija nima veliko morja in meri njena obala le 46 km, povezanost Slovencev z morjem velika. Dejavnosti, povezane z morskim okoljem v Republiki Sloveniji, kljub kratki obalni liniji in majhni površini morja, prispevajo 2 % k celotni dodani vrednosti v državi in omogočajo delo 2 % zaposlenim v Republiki Sloveniji (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b, izračuni IzVRS). Te dejavnosti vplivajo tudi na stopnjo registrirane brezposelnosti, ki je v obalnih občinah še vedno precej nižja od stopnje registrirane brezposelnosti v državi. Poleg tega ustvarjajo dejavnosti, povezane z morskim okoljem tudi posredne učinke, od katerih imajo koristi še druge gospodarske dejavnosti. Morje pa prebivalcem Republike Slovenije zagotavlja tudi negospodarske koristi, katerih se premalo zavedamo in jih pogosto smatramo za samoumevne.

Slika 0-0-1: Gospodarski pomen dejavnosti, povezanih z morskim okoljem (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) Da bi predstavili koristi, ki jih imamo od morskega okolja, in obremenitve, ki jih pri koriščenju povzročamo, je bila izdelana Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. V nadaljevanju je predstavljen povzetek te analize. Vsi uporabljeni viri, ki so tu zaradi lažje berljivosti izpuščeni, so navedeni v poročilu Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja (Peterlin in sod., 2012). V poročilu so zajeti tudi vsi podatki za poročanje skladno z DIREKTIVO 2008/56/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, z dne 17. Junija 2008, o določitvi okvira za ukrepe (v nadaljevanju Morska direktiva), podrobno pa je opisan tudi uporabljeni metodološki pristop. V Socio-ekonomski analizi uporabe morskih voda je prikazan pomen dejavnosti, povezanih z morskim okoljem in obremenitve, ki jih te dejavnosti povzročajo. Poglavje vsebuje informacije o prostorski porazdelitvi dejavnosti, časovne značilnosti izvajanja dejavnosti in trende, ki so lahko osnova za ocenjevanje možnega razvoja obremenitev v prihodnosti.

46 km obale 403 km2 teritorialnega morja 406 km2 zaščitne ekološke

cone

350,9 mio EUR dodane vrednosti

9.770 zaposlenih (FTE)


7

Vsebine predstavljajo podlago za trajnostni razvoj dejavnosti v slovenskem morskem okolju. Poleg tega so povzete tudi ugotovitve primerjave dejanske rabe morskega dobra z dovoljeno rabo. Socio-ekonomska analiza stroškov poslabšanja morskega okolja opredeljuje pomembne koristi, ki bi v prihodnosti lahko bile izgubljene zaradi neprimernega upravljanja z morskim okoljem. V bodoče bo treba vsebine še razvijati, saj za oceno sprememb opredeljenih ekosistemskih storitev in za ovrednotenje stroškov poslabšanja morskega okolja trenutno še primanjkuje podatkov. Ugotovitve Socio-ekonomske analize uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja prispevajo k ustreznemu upravljanju z morskim okoljem in k doseganju cilja Morske direktive: doseči dobro stanje morskih voda do leta 2020 in zaščititi vir, na katerem temeljijo gospodarske in druge dejavnosti, povezane z morjem (COWI, 2010). Samo na tak način bodo koristi morja za državljane Slovenije dolgoročne in jih bodo deležne tudi prihodnje generacije.

Slika 0-0-2: Mladi jadralci (foto Špela Petelin, IzVRS)


8

1 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z MORSKIM OKOLJEM Socio-ekonomska analiza obravnava človekove dejavnosti, ki uporabljajo oziroma koristijo morsko okolje ali vplivajo na morsko okolje in na koristi, ki jih morje zagotavlja. Te dejavnosti se izvajajo na morju ali na kopnem. Izpostavljene so glavne dejavnosti, ki bi lahko imele pomembnejši vpliv na stanje morskih voda oziroma tiste, na katere spremembe stanja morskih voda močno vplivajo. Dejavnosti, povezane z morskim okoljem, so opredeljene skladno s Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) 2008. Pri pripravi seznama dejavnosti, povezanih z morskim okoljem, so bile upoštevane gospodarske in negospodarske dejavnosti. Morsko okolje prinaša koristi tudi nekaterim drugim dejavnostim, ki jih Standardna klasifikacija dejavnosti neposredno ne zajema. Take so na primer Varstvo pred škodljivim delovanjem morja, in Druge negospodarske dejavnosti, ki zajemajo šport, rekreacijo in prostočasne aktivnosti na morju, opazovanje morskega okolja, izobraževanje in raziskovanje. Tudi te dejavnosti lahko vplivajo na okoljsko stanje morja ali pa jim morsko okolje prinaša koristi. Zaradi lažje obravnave so dejavnosti združene v sektorje. Seznam dejavnosti, povezanih z morskim okoljem, je podan v spodnji preglednici (Preglednica 1-1-1).


9

Preglednica 1-1-1: Pomembne dejavnosti, povezane z morskim okoljem (obremenjujejo ali imajo korist od morja)

Sektor Pomembna dejavnost, povezana z morskim okoljem

Morsko ribištvo in marikultura Morsko ribištvo

Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev Gojenje morskih organizmov

Pomorski promet

Pomorski potniški in tovorni promet Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu,

pretovarjanje in špedicija Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov

Turizem

Dejavnost marin Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas (tudi

Dejavnosti kopališč, plaž, termalnih rivier) Druge športne dejavnosti (tudi rekreacijski, športni ribolov)

Dajanje športne opreme v najem in zakup Dajanje vodnih plovil v najem in zakup

Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti

Gostinstvo Pridobivanje soli Pridobivanje soli

Poselitev

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

Zdravstvo in socialno varstvo Druge dejavnosti, ki so posledica poselitve

Kmetijstvo v obalnih občinah Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve

Industrija in skladiščenje v obalnih občinah

Predelovalne dejavnosti Skladiščenje

Obramba Obramba Varstvo pred škodljivim delovanjem

morja Varstvo pred škodljivim delovanjem morja

Druge negospodarske dejavnosti

Šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju, ki niso zajete v SKD

Opazovanje morskega okolja Izobraževanje in raziskovanje

Ohranjanje naravnih značilnosti Ohranjanje kulturnih značilnosti

Druge dejavnosti

Železniški promet Cestni promet

Gradbeništvo (gradnja cest, gradnja vodnih objektov, ...) Trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi

Trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in s sanitarno opremo

Na izvajanje dejavnosti, povezanih z morskim okoljem, in s tem posledično na spremembe stanja morskega okolja lahko vplivajo sektorske politike ter evropska in slovenska zakonodaja. Pomembno je tudi subvencioniranje posameznih dejavnosti oziroma zagotavljanje minimalnih cen. Zato so tudi sektorske politike pomembna gonilna sila.


10

2 GOSPODARSKI POMEN, PROSTORSKA PORAZDELITEV, POVZETEK OBREMENITEV IN PRIČAKOVAN RAZVOJ DEJAVNOSTI, POVEZANIH Z MORSKIM OKOLJEM V PRIHODNOSTI

Gospodarski pomen posamezne dejavnosti je, kjer je možno, opisan v obliki dodane vrednosti in zaposlenosti. Kazalec zaposlenost (FTE) se uporablja za prikaz socialnega pomena posamezne dejavnosti. Na podlagi opisanih kazalcev je možno sklepati, kako delujejo posamezne gospodarske dejavnosti. Podatki društev, pravnih oseb javnega prava in nepridobitnih organizacij niso bili zajeti v analizo dodane vrednosti in zaposlenosti. Poleg koristi gospodarskih dejavnosti so prikazane tudi koristi negospodarskih dejavnosti. Vrednost negospodarskih dejavnosti je težje oceniti, saj ne gre za tržno blago ali plačljive storitve. Kljub temu, da negospodarskih dejavnosti ni vedno možno ovrednotiti v denarju, pa že njihova opredelitev prispeva k bolj celostnemu pogledu na uporabo morskega okolja. Zato so koristi negospodarskih dejavnosti, kjer je možno, prikazane z drugimi kazalci. Dejavnosti, povezane z morskim okoljem, so v Republiki Sloveniji leta 2009 ustvarile 350,9 mio EUR dodane vrednosti in prispevale 2 % celotne dodane vrednosti v državi. V letu 2009 je bilo število zaposlenih (FTE) v gospodarskih dejavnostih, povezanih z morskim okoljem, 9.770. Ti zaposleni predstavljajo 2 % vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. Na državni ravni je na primer prispevek teh dejavnosti k dodani vrednosti, skoraj petkrat večji od prispevka dejavnosti Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezanih storitev, število zaposlenih (FTE) pa trikrat večje. (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) Globalno naj bi vse svetovne dejavnosti, povezane z morskim okoljem, prispevale 2 % svetovnega bruto domačega proizvoda. Dejavnosti, povezane z morskim okoljem v Evropski uniji, pa naj bi prispevale 3 do 5 % evropskega bruto domačega proizvoda. V Veliki Britaniji ustvarijo dejavnosti, povezane z morskim okoljem, 4 % bruto domačega proizvoda in 2 % zaposlitev, na Irskem pa te dejavnosti ustvarijo 1 % bruto domačega proizvoda in 1 % zaposlitev. Na Nizozemskem je v dejavnostih, povezanih z morskim okoljem, zaposlenih 2 % prebivalstva, podobno je tudi na Portugalskem, kjer je v teh dejavnostih zaposlenih 3 % prebivalstva. (Our ocean wealth, 2011) Čeprav so metodologije opredeljevanja dejavnosti, povezanih z morskim okoljem, in njihovih učinkov med državami članicami različne, lahko kljub temu iz zgornjih podatkov sklepamo, da je uporaba slovenskega morskega okolja primerljiva z drugimi evropskimi državami. Skoraj polovico vse dodane vrednosti, ki jo ustvarijo dejavnosti, povezane z morskim okoljem v Republiki Sloveniji, ustvari sektor Pomorski promet. Sledita mu sektor Industrija in skladiščenje v obalnih občinah ter sektor Turizem (Slika 2-1). Sektorji Morsko ribištvo in marikultura, Pridobivanje soli in Kmetijstvo v obalnih občinah skupaj prispevajo manj kot 5 % dodane vrednosti gospodarskih dejavnosti, povezanih z morskim okoljem (Preglednica 2-2-1).


11

Preglednica 2-2-1: Število gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov, dodana vrednost in število zaposlenih (FTE) po sektorjih, povezanih z morskim okoljem v letu 2009 (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS)

Sektor

Št. gospodarskih družb, zadrug, samostojnih podjetnikov

Dodana vrednost

(EUR)

Delež dodane vrednosti (%)

Število zaposlenih

(FTE)

Delež zaposlenih

(%)

Morsko ribištvo in marikultura 88 5.903.710 2 198 2

Pomorski promet 411 151.611.380 43 3.492 36 Turizem 612 81.356.400 23 2.780 28

Pridobivanje soli 4 3.497.950 1 256 3 Kmetijstvo v obalnih

občinah 21 1.965.270 1 102 1

Industrija in skladiščenje v

obalnih občinah 574 106.578.450 30 2.939 30

Skupaj 1.710 350.913.200 100 9.770 100

Slika 2-1: Dodana vrednost sektorjev, povezanih z morskim okoljem v letu 2009 (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) Sektorji Pomorski promet, Industrija in Turizem so najpomembnejši tudi z vidika ustvarjenih delovnih mest, saj omogočajo delo skoraj 95 % zaposlenim (FTE) v gospodarskih dejavnostih, ki so povezane z morskim okoljem (Slika 2-2).


12

Slika 2-2: Zaposlenost (FTE) v sektorjih, povezanih z morskim okoljem v letu 2009 ( AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) Poleg neposrednih učinkov dejavnosti, ki se kažejo v dodani vrednosti in zaposlenosti, ustvarjajo nekatere dejavnosti, povezane z morskim okoljem, tudi posredne učinke, ki so posledica inducirane aktivnosti drugih dejavnosti. Take so na primer dejavnosti sektorjev Turizem in Pomorski promet. Turizem ladij za križarjenje ustvarja koristi tudi za druge turistične kraje po Sloveniji in pripomore k večanju prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije. V študiji »Pomen pristaniške dejavnosti za nacionalno in regionalno gospodarstvo Slovenije« (Bole in sod., 2007) so bili posredni učinki maritimnega sektorja, vezanega na koprsko tovorno pristanišče na dodano vrednost, ocenjeni za skoraj enako velike kot so neposredni učinki na dodano vrednost. Učinki aktivnosti maritimnega sektorja na zaposlenost se multiplicirajo še precej bolj kot učinki na dodano vrednost. V študiji je bilo ugotovljeno, da so posredni učinki na zaposlenost skoraj dvakrat višji od neposrednih. V maritimni sektor, ki je vezan na koprsko tovorno pristanišče, spadajo podjetja, katerih dejavnost je neposredno vezana na delovanje Luke Koper oziroma koprskega tovornega pristanišča, kot so špediterji, pomorski agenti, oskrbovalci ladij, kontrolne hiše in multimodalni operaterji. V tovornem prometu so pomembni predvsem posredni učinki slovenskega pomorskega prevoznika, ki sodi med najuspešnejša podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji. Podjetja v sektorju Pomorski promet štipendirajo dijake in študente za pomorske poklice na Pomorskem in tehničnem izobraževalnem centru Portorož in Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani ter nudijo možnost prakse ter mentorstva pri seminarskih, diplomskih in magistrskih nalogah. Podjetja sodelujejo tudi pri vsebinskih prenovah študijskih programov srednjih šol in fakultet. Po teh študijskih programih se izobražujejo kadri, ki skrbijo za pomorsko usmeritev slovenske države.


13

Z morjem so poleg Fakultete za pomorstvo in promet in Pomorskega in tehničnega izobraževalnega centra Portorož povezane še druge izobraževalne in raziskovalne organizacije, kot so na primer, Morska biološka postaja, Pomorski muzej »Sergej Mašera«, Muzej ladijskega modelarstva, Muzej solinarstva, Akvarij Piran in druge. Med druge koristi sodijo tudi koristi sektorja Morsko ribištvo in marikultura, ki prispeva k prehranski samooskrbi Slovencev. Ugotovljeno je bilo, da sta morsko ribištvo in marikultura v letu 2009 pokrila približno 9 % porabe vseh rib in ribjih izdelkov v Republiki Sloveniji. Sektor Morsko ribištvo in marikultura, podobno kot sektor Pridobivanje soli, omogoča ohranjanje kulturne dediščine in tradicije ter hkrati vpliva tudi na popestritev slovenske obmorske turistične ponudbe. Medtem ko sektor Kmetijstvo v obalnih občinah prispeva k ohranjanju kulturne krajine in k samooskrbi. Poudariti je potrebno še druge koristi, ki nam jih nudi morsko okolje, kot na primer možnost izvajanja športnih, rekreacijskih in prostočasnih aktivnosti na morju in opazovanje morskega okolja. Morsko okolje predstavlja tudi družbeno vrednoto in je povezano z ohranjanjem naravnih vrednot, običajev in kulturne tradicije. V nadaljevanju so prikazani ključni podatki o gospodarskem pomenu, prostorski porazdelitvi, časovnih značilnostih, trendih, možnem razvoju dejavnosti v prihodnosti in obremenjevanju, ki ga povzročajo posamezne dejavnosti, povezane z morskim okoljem.


14

2.1 Morsko ribištvo in marikultura V sektor Morsko ribištvo in marikultura se uvrščajo naslednje dejavnosti: Morsko ribištvo, Gojenje morskih organizmov ter Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev. Slovensko morsko ribištvo je zadnja leta, med drugim tudi zaradi izčrpanosti ribolovnih virov, v krizi. Dejavnost gojenja morskih rib in školjk je sicer v porastu, vendar je gojenje školjk močno odvisno od prepovedi nabiranja in prodaje školjk zaradi naravnih toksinov v morski vodi. V dejavnosti predelava morskih rib in mehkužcev deluje poleg nekaj manjših le eno večje podjetje. V sektorju Morsko ribištvo in marikultura je bilo v letu 2009 ustvarjenih 5.903.710 EUR dodane vrednosti in 198 delovnih mest za polni delovni čas (FTE). Kazalca dodana vrednost in število zaposlenih sta v sektorju Morsko ribištvo in marikultura v primerjavi z ostalimi obravnavanimi sektorji zelo nizka in se lahko primerjata s kazalci sektorjev Pridobivanje soli in Kmetijstvo v obalnih občinah. (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) Sektor Morsko ribištvo in marikultura ima na raven slovenskega gospodarstva zelo majhen vpliv. Neposredno vpliva le na 0,03 % celotne dodane vrednosti v Republiki Sloveniji in zaposluje 0,04 % vseh zaposlenih v državi. Dodatno prinašajo dejavnosti sektorja Morsko ribištvo in marikultura prebivalstvu Republike Slovenije še druge družbene koristi, npr. prispevek k prehranski samooskrbi, ohranjanje kulturne dediščine in tradicije ter popestritev slovenske obmorske turistične ponudbe. (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; MKGP, 2011) K dodani vrednosti sektorja Morsko ribištvo in marikultura največ prispeva dejavnost Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev (Preglednica 2-2-2). Dejavnosti Morsko ribištvo in gojenje morskih organizmov pa prispevata manjši del dodane vrednosti. Tudi število zaposlenih (FTE) je največje v dejavnosti Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev. A prispevek dejavnosti Morsko ribištvo k številu zaposlenih (FTE) ni zanemarljiv, saj zaposluje skoraj 30 % zaposlenih v sektorju. Preglednica 2-2-2: Število gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov, dodana vrednost in število zaposlenih po dejavnostih v sektorju Morsko ribištvo in marikultura v letu 2009 ( AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS)

Dejavnost

Št. gospodarskih družb, zadrug, samostojnih podjetnikov

Dodana vrednost

(EUR)

Delež dodane

vrednosti (%)

Število zaposlenih

Delež zaposlenih

(%)

Morsko ribištvo 74 818.170 14 56 28 Gojenje morskih

organizmov 8 694.040 12 26 13

Predelava in konzerviranje rib, rakov

in mehkužcev 6 4.391.500 74 116 59

SKUPAJ 88 5.903.710 100 198 100


15

Slovenec porabi v povprečju okoli 9 kg rib na leto. To je precej manj od evropskega povprečja, ki znaša 22,3 kg. Vendar pa poraba rib na prebivalca v Sloveniji narašča. (ZZRS, 2012) Slovenski ribiški sektor je z ulovljenimi in vzrejenimi morskimi ribami in školjkami ter z vzrejenimi sladkovodnimi ribami v letu 2009 pokrival le približno 16 % porabe rib in ribjih izdelkov v Republiki Sloveniji. Ulovljeni in gojeni morski organizmi so zadoščali za približno 9 % porabe vseh rib in ribjih izdelkov v Republiki Sloveniji. To pomeni, da smo v veliki meri odvisni od uvoza rib in ribjih izdelkov iz tujine. Dejavnost morskega ribištva v Evropski Uniji ureja Skupna ribiška politika, ki med drugim uvaja ukrepe za področje ohranjanje in okolje (MKGP, 2010a). Trenutno se pripravlja reforma Skupne ribiške politike, saj je ocena ribiške politike od leta 2002 pokazala, da cilji okoljske, ekonomske in socialne trajnosti niso bili doseženi. Od leta 1994 se v večini držav članic, kapaciteta ribiških flot ni zmanjšala. Prevelike kapacitete so glavni povzročitelj prekomernega ribolova in nizke ekonomske donosnosti. (Evropska Komisija, 2011) Finančno podporo za izvajanje Skupne ribiške politike zagotavljajo: - Evropski sklad za ribištvo (European Fisheries Fund – EFF), ki je glavni finančni

steber Skupne ribiške politike (4.304 mio EUR), - »Second Financial Instrument« (Nadzor: 345 mio EUR, Zbiranje podatkov in

strokovna podpora: 360 mio EUR, Vodstvo: 45 mio EUR, Regional Fisheries Management Organisation: 9,8 mio EUR v letu 2010),

- Sklad »European Agriculture Guarantee Fund«, ki financira organizacijo »Common Market Organisation for fisheries and aquaculture products« in

- Financiranje IMP (20,4 mio EUR v obdobju 2008-2010). (Evropska Komisija, 2011) Skupna ribiška politika in Evropski sklad za ribištvo sta odgovorna za varstvo in za trajnostno rabo morskih virov (Piotrowski in sod., 2011). Za novo finančno perspektivo 2014 – 2020 je predvidena uvedba Evropskega pomorskega in ribiškega sklada. V predlogu Uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo je zajeto, da je v Skupno ribiško politiko treba bolje vključiti okoljska vprašanja, tako da bo Skupna ribiška politika prispevala k doseganju splošnih in posameznih ciljev okoljske politike Unije. Cilj Skupne ribiške politike glede na predlog Uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo je glede na predlog uredbe, najpozneje do leta 2015 doseči tako izkoriščanje živih morskih bioloških virov, da se bodo staleži rib obnavljali in ohranjali na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos. V okviru Skupne ribiške politike se izvajata previdnostni in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato je treba s sredstvi Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo prispevati k varstvu morskega okolja v skladu z Morsko direktivo. (Predlog Uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo; 2011)

2.1.1 MORSKO RIBIŠTVO Slovensko ribištvo ima več stoletno tradicijo. Ribolov se je v preteklosti izvajal na različnih zemljepisnih območjih (severovzhodni del Tržaškega zaliva, vzhodni Jadran). Po osamosvojitvi Republike Slovenije leta 1991 se je območje ribolova slovenskih ribičev zmanjšalo, prav tako se je zmanjšalo tudi tržišče za ribiške proizvode. Zastarela oprema


16

malih ribičev in neprilagodljivost večjih ribičev ter neskladja med ribolovnimi, proizvodnimi in trgovskimi zmožnostmi so privedle do krize slovenskega morskega ribištva. (MKGP, 2011) Zaradi navedenega ni presenetljivo, da so socio-ekonomski kazalniki, kot npr. povprečna plača na zaposlenega in dodana vrednost na zaposlenega v dejavnosti Morsko ribištvo pod slovenskim povprečjem. (MKGP, 2011) Območje ribolovnega morja Republike Slovenije obsega sedaj ribolovne cone A, B in C. Ribolovno območje je zmanjšano zaradi portoroškega in strunjanskega ribolovnega rezervata, kjer je lovljenje rib, razen izjemoma cipljev, prepovedano. Dodatno omejitev ribolovu v slovenskem morju predstavlja shema ločene plovbe. Iztovor slovenskih ribičev je v obdobju 2005-2010 v povprečju znašal 850,2 ton na leto. V letu 2009 se je iztovor nekoliko povečal v primerjavi s prejšnjim letom in je znašal 866 t, v letu 2010 pa je padel na 763 ton (Slika 2-2-3). (MKGP, 2011; ZZRS, 2012) Najpomembnejši vrsti za slovensko ribištvo sta sardela in sardon. Iztovor sardele in sardona je v obdobju od leta 2005 do leta 2009 v povprečju predstavljal 73 % celotnega iztovora slovenskih ribičev. (MKGP, 2011) Sardela in sardon sta poleg mola najpomembnejši vrsti tudi glede na vrednost iztovora. Skupna vrednost iztovora slovenske ribiške flote se je v obdobju od leta 2007 do leta 2010 gibala med 1,8 in 2,2 mio EUR/leto. Približno 9 % prihodkov v dejavnosti so prinesle turistične aktivnosti, kot so oddajanje plovil za športni ribolov ali prevoz turistov v poletni sezoni. (MKGP, 2011; ZZRS, 2012) Za dejavnost Morsko ribištvo je značilen padajoč trend. Iztovor ulovljenih rib se je pričel v začetku 90-ih hitro zmanjševati in je s skoraj 6.000 ton leta 1990 v letu 1993 padel pod 2.000 ton. Od leta 2004 je letni iztovor slovenskih ribičev nižji od 1.000 ton. Do padca iztovora v zadnjih letih je prišlo tudi zato, ker se je zaradi starosti in slabe opremljenosti ribiških plovil in opreme zmanjšalo območje, kjer lovijo večji ribiški subjekti. (MKGP, 2011; Poročilo o okolju v Sloveniji 2009; MKGP, 2007)


17

Slika 2-2-3: Iztovor slovenskih ribiških plovil in količine vzrejenih morskih rib in školjk v tonah v obdobju 1982- 2010 (MKGP, 2011 po: SURS, InfoRib; ZZRS, 2012; SURS, 2011h) Dodana vrednost dejavnosti Morsko ribištvo se je od leta 2006 do leta 2009 zmanjšala za 13 %. Zaposlenost (FTE) v morskem ribištvu je do leta 2004 padala, potem pa se je ustalila med 50 in 60 zaposlenimi. (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b) Ena izmed težav slovenskega morskega ribištva je, da se staleži ribolovnih virov z leti zmanjšujejo. Po podatkih o staležu rib v Sredozemskem morju je več kot polovica staleža zunaj varnih bioloških meja zaradi prekomernega ulova. V okviru projekta Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo Adriamed je bilo ugotovljeno, da je stalež sardele na območju severnega Jadrana v celoti izkoriščen, stalež sardona pa zmerno izkoriščen. (MKGP, 2011; Poročilo o okolju v Sloveniji 2009; MKGP, 2007) Ker so staleži rib, ki predstavljajo največji delež iztovora slovenskih ribičev, v celoti ali zmerno izkoriščeni in glede na to, da so ribiška plovila stara in neustrezno opremljena, ulov in s tem dohodek pa se iz leta v leto zmanjšujeta, ribiči nimajo sredstev za nove investicije za posodobitev, zato v prihodnosti ni pričakovati povečanja intenzivnosti dejavnosti Morsko ribištvo. (MKGP, 2011)

2.1.2 GOJENJE MORSKIH ORGANIZMOV Dejavnost gojenje morskih organizmov se je v Republiki Sloveniji pričela izvajati proti koncu dvajsetega stoletja. Gojenje školjk se je začelo razvijati po letu 1980, gojenje brancina in orade pa po letu 1992. (FAO, 2011) Leta 2007 so bila za gojenje morskih organizmov določena 3 velika območja v Sečovljah, Strunjanu in na Debelem Rtiču. Območja so razdeljena na 23 parcel, namenjenih školjčiščem, in na 2 parceli za gojenje rib. Na teh parcelah so bile med letoma 2004 in 2011 s koncesijami podeljene vodne pravice. (ARSO, 2011)


18

Neizkoriščena površina za školjčišča, za katero bi lahko vodne pravice še podelili, znaša 20.000 m2, kar predstavlja 4 % celotne površine, namenjene gojenju školjk. Za ribogojnice bi lahko podelili vodne pravice še za 40.000 m2 oziroma za polovico površin, namenjenih gojenju rib. Še dodatna širitev območja namenjenega gojenju morskih organizmov v prihodnje ni načrtovana. Poleg območij, namenjenih gojenju morskih organizmov, je v slovenskem morju ob Debelem Rtiču, Piranu in v Strunjanu tudi 11,7 km2 površin, namenjenih prostemu nabiranju. (ARSO, 2011) V Republiki Sloveniji se z dejavnostjo Gojenje vodnih organizmov ukvarjajo manjša družinska podjetja z malim številom zaposlenih. Velja tudi, da je gojenje vodnih organizmov za mnoge zaposlene le dodatna dejavnost in v povprečju delajo manj kot 8 ur dnevno. (FAO, 2011) Dodana vrednost na zaposlenega v dejavnosti Gojenje morskih organizmov je bila leta 2008 dvakrat višja od slovenskega povprečja, letna plača v dejavnosti pa skoraj trikrat višja od minimalne bruto plače v Republiki Sloveniji. (MKGP, 2011; ZZRS, 2012) Trend v dejavnosti Gojenje morskih organizmov je, z izjemo posameznih nihanj, naraščajoč (Slika 2-2-3). V obdobju od leta 1990 je proizvodnja morskih rib in školjk narasla s 77 ton na 377 ton v letu 2009. Od leta 2005 do leta 2010 je bilo v povprečju letno pridelanih 251 ton morskih rib in školjk. Od tega je bilo 213 ton klapavic in 38 ton brancina. V letih 2010 in 2011 je dejavnost zaznamovala daljša prepoved nabiranja in prodaje školjk. Tako je bilo leta 2010 v primerjavi s prejšnjim letom, ko je bilo pridelanih 312 ton klapavic, pridelanih le 78 ton klapavic. V letu 2010 se je zmanjšala tudi količina gojenih brancinov na 42 t. (SURS, 2011h) Dodana vrednost dejavnosti Gojenje morskih organizmov je bila leta 2009 trikrat višja od dodane vrednosti dejavnosti v letu 2008. Zaposlenost se je v tem obdobju več kot podvojila. (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) Vse slovenske morske ribogojnice in školjčišča trenutno delujejo s polovično zmogljivostjo. V prihodnje torej lahko pričakujemo povečanje proizvodnje do največje možne zmogljivosti danih kapacitet in nato stagnacijo slovenskega morskega ribogojstva. (ZZRS, 2012)

2.1.3 PREDELAVA MORSKIH RIB IN MEHKUŽCEV V dejavnosti Predelava morskih rib in mehkužcev deluje nekaj manjših in eno večje podjetje z več kot 50 zaposlenimi (FTE). Glavni proizvodi slovenske ribiško-predelovalne industrije so ribje konzerve, tunina pašteta, sveži ali zamrznjeni lignji, bakalar namaz, aljaški saj in file osliča. Prihodki od prodaje ribjih konzerv in tunine paštete predstavljajo približno 65% vsega prometa ribiško-predelovalne industrije. Slovenska ribiško- predelovalna industrija je odvisna predvsem od uvoza surovin. V letu 2007 je bilo v slovenski ribiško-predelovalni industriji porabljenih 2.540 ton surovin. (ZZRS, 2012)


19

Dodana vrednost na zaposlenega v dejavnosti Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev je bila leta 2008 malo višja od slovenskega povprečja, povprečna bruto plača v tej dejavnosti pa je bila v letu 2008 skoraj trikrat višja od minimalne bruto plače v Republiki Sloveniji. (MKGP, 2011; ZZRS, 2012) V obdobju od leta 2000 do leta 2009 se je dodana vrednost dejavnosti Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev gibala med 3.700.000 in 5.500.000 EUR in je po letu 2008, tudi zaradi vplivov splošne gospodarske krize, padla. Tudi število zaposlenih (FTE) se je po letu 2008 močno znižalo. Podobno so se med letoma 2007 in 2009 prihodki od prodaje slovenske ribiško predelovalne industrije zmanjšali, in sicer za 10 %. (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS; ZZRS, 2012) Zaradi naraščanja porabe rib na prebivalca v Sloveniji, lahko pričakujemo nadaljnji razvoj ribiško-predelovalne industrije in s tem tudi višje prihodke. Zaradi povečanega števila podjetij v prihodnosti in posledično večje konkurence lahko pričakujemo padec cen ribjih proizvodov in posledično tudi nižje dobičke. Zaradi slabega stanja slovenske ribiške flote, majhnosti slovenskega ribolovnega območja, zniževanja staležev ribolovnih virov v Jadranu in, na drugi strani, zaradi pričakovanega povečanja trga, bo slovenska ribiško-predelovalna industrija v prihodnje še bolj odvisna od uvoza rib in drugih morskih organizmov. (ZZRS, 2012)

2.1.4 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI MORSKEGA RIBIŠTVA IN MARIKULTURE Obremenitve morskega okolja, ki jih povzročajo morsko ribištvo ter dejavnost konzerviranje rib, rakov in mehkužcev: Fizične poškodbe morskega dna zaradi aktivnih ribolovnih orodij (pridnene vlečne

mreže), kar vpliva na neoporečnost morskega dna tako na dno v cirkalitoralu, kot tudi infralitoralu in se meri s kazalnikom, ki opisuje obseg morskega dna, na katerega znatno vplivajo človekove dejavnosti;

Izlov komercialnih vrst in izlov naključno ulovljenih vrst vpliva na prehranjevalni splet, v primeru prelova in s tem izpraznitve habitatov v vodnem stolpcu pospešuje tudi naselitev invazivnih tujerodnih vrst;

Obremenjevanje morja s hranili in nesintetičnimi snovmi iz industrijskih iztokov predelovalne dejavnosti, ki so speljane na komunalno čistilno napravo;

Odpadki v morskem okolju. Značilni odpadki za ta sektor so predvsem vse vrste oprema, ki se ob ribolovu uporablja: stiroporne škatle in koščki stiropora, izgubljena ali zavržena ribolovna oprema (mreže, vabe, pasti), monofilamentne vrvi, plovci. Ribolovna oprema je danes narejena iz plastičnih materialov, kar jih naredi še posebej obstojne v morskem okolju in zato bolj nevarne morskim in ostalim organizmom. (Peterlin s sod., 2012c)

Obremenitve morskega okolja, ki jih povzroča gojenje morskih organizmov: Obremenjevanje morskega okolja z organskimi snovmi in hranili iz iztrebkov gojenih

vrst ali nepojedene hrane; Potencial za vnos tujerodnih vrst v primeru, da se gojijo neavtohtone vrste; Izgubljene ali zavržene mrežice za gojenje školjk ali koščki mrežic predstavljajo

pomemben delež onesnaževanja morskega okolja z odpadki iz plastičnih materialov. Pri dejavnosti marikulture ti odpadki nastajajo predvsem zaradi malomarnosti, saj


20

gojitelji školjk odrezane koščke mrežic najverjetneje zaradi praktičnih razlogov zavržejo na mestu gojišča.


21

2.2 Pomorski promet V sektorju Pomorski promet so zajeti pomorski potniški in tovorni promet, spremljajoče dejavnosti v morskem prometu, pretovarjanje in špedicija ter gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov. Po slovenskem morju plujejo tovorne ladje v slovensko pristanišče v Kopru in v italijanski pristanišči v Trstu in Tržiču. Tovorne ladje slovenskega pomorskega prevoznika plujejo po vseh svetovnih morjih. Koprsko pristanišče je glavno stičišče morskih in kopenskih prometnih poti v Sloveniji. Poleg tovornih terminalov deluje v koprskem pristanišču tudi potniški terminal, kjer se število potnikov s turističnih ladij za križarjenje iz leta v leto povečuje.

Slika 2-2-4: Koprsko tovorno pristanišče (foto Špela Petelin, IzVRS) Sektor Pomorski promet je eden izmed najpomembnejših sektorjev, povezanih z morskim okoljem, saj ima največji prispevek k dodani vrednosti in je glede na najvišje število ustvarjenih delovnih mest tudi zelo pomemben s socialnega vidika. V sektorju je bilo leta 2009 ustvarjenih 151.611.380 EUR dodane vrednosti, število zaposlenih pa je znašalo 3.492 FTE. (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) K dodani vrednosti sektorja Pomorski promet največ prispevajo Spremljajoče dejavnosti v vodnem prometu, pretovarjanje in špedicija, med katere spadajo tudi dejavnosti koncesionarja koprskega tovornega pristanišča (Preglednica 2-2-3). Pomorski potniški in tovorni promet ter gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov prispevajo manjši, a še vseeno pomemben del dodane vrednosti. Število zaposlenih je največje v Spremljajočih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji. Več kot 500 ljudi dela v podjetjih, katerih glavne dejavnosti so gradnja, popravila in vzdrževanje čolnov, več kot 200 pa v dejavnostih pomorskega potniškega in tovornega prometa. (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS)


22

Preglednica 2-2-3: Število gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, dodana vrednost in število zaposlenih (FTE) po dejavnostih v sektorju Pomorski promet v letu 2009 (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS)

Dejavnost

Št. gospodarskih

družb in samostojnih podjetnikov

skupaj

Dodana vrednost

(EUR)

Delež dodane

vrednosti (%)

Število zaposle

nih (FTE)

Delež zaposlenih (%)

Pomorski potniški in tovorni promet 45 11.148.550 7,4 216 6,2

Spremljajoče dejavnosti v vodnem prometu,

pretovarjanje in špedicija 214 126.552.060 83,5 2.757 78,9

Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov 152 13.910.770 9,2 519 14,9

SKUPAJ 411 151.611.380 100 3.492 100 Sektor Pomorski promet neposredno vpliva na 0,9 % celotne dodane vrednosti v Republiki Sloveniji in zaposluje 0,7 % vseh zaposlenih v državi. Sektor ustvarja tudi posredne socio-ekonomske učinke, ki so opisani v nadaljevanju.

2.2.1 POMORSKI POTNIŠKI IN TOVORNI PROMET V Republiki Sloveniji poteka pomorski potniški promet prek treh potniških pristanišč: pristanišča v Izoli, Piranu in v Kopru. Leta 2010 je z ladjami potovalo 71.000 potnikov. Več kot polovica potnikov se je vkrcala ali izkrcala v Kopru, 28 % v Piranu in 18 % v Izoli. (SURS, 2010d) Približno 54 % vseh potnikov, ki potujejo prek slovenskih potniških pristanišč, potuje na turističnih ladjah za križarjenje. V letu 2009 je slovenski pristanišči v Kopru in Piranu obiskalo približno 29.000 turistov s križark, v letu 2010 jih je bilo že približno 38.000. (SURS, 2011c) Približno 40 % turistov z ladij za križarjenje se udeleži ogledov drugih turističnih znamenitosti, kot so Piran, Škocjanske jame, Lipica, Postojna, Ljubljana, Bled in Bohinj. Na tak način turizem ladij za križarjenje ustvarja koristi tudi za druge turistične kraje in pripomore k večanju prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije. (Luka Koper, 2011; Šuligoj, B., 2010b) V koprskem pristanišču so leta 2010 zabeležili 54 prihodov potniških ladij. V letu 2011 je bila zaključena obnova potniškega terminala Luke Koper, s čimer je bilo omogočeno pristajanje večjih turističnih ladij za križarjenje. V preteklosti je bilo možno pristajanje ladij za 3.000 potnikov, po obnovi pomola pa so se kapacitete povečale na 5.000 potnikov (Luka Koper, 2011). Število potnikov v pomorskem prometu že od leta 2006 strmo narašča. Glede na povečanje kapacitet in napovedi prihodov ladij je pričakovati, da se bo število potnikov tudi v prihodnosti še povečevalo.


23

V glavno slovensko tovorno pristanišče v Kopru v zadnjih letih pripluje približno 2.000 ladij na leto (Peterlin, David, Kramar, 2011b). Poleg ladij, ki plujejo v koprsko pristanišče, prečkajo slovensko morje tudi tovorne ladje, ki plujejo v pristanišči v Trstu in Tržiču. V tržaško tovorno pristanišče pride letno v povprečju okrog 3.500 ladij s skupnim prometom približno 47 milijonov ton (Peterlin, David, Kramar, 2011b). Letna količina pretovora v pristanišču v Tržiču znaša približno 4 milijone ton (Peterlin, David, Kramar, 2011b). Število ladij, ki so priplule v koprsko tovorno pristanišče, je od leta 2002 do leta 2008 strmo naraščalo. V letu 2008 je promet z ladjami zaradi globalnih gospodarskih razmer upadel. (Luka Koper d.d.; Peterlin, David, Kramar, 2011b) Slovenija, Hrvaška in Italija so zaradi visoke gostote pomorskega prometa na severnem Jadranu in zaradi velikega števila ladij, ki prevažajo nafto, nevarni ali škodljivi tovor, uvedle skupni plovbni sistem in shemo ločene plovbe v severnem delu severnega Jadrana (Slika 2-2-5). (Gosar in sod., 2012)

Slika 2-2-5: Ločitvena območja po shemi ločene plovbe in plovne poti po shemi ločene plovbe (Gosar in sod., 2012) Tovorne ladje slovenskega pomorskega prevoznika nimajo bistvenega vpliva na okoljsko stanje slovenskega morja, saj plujejo po svetovnih morjih. Je pa dejavnost slovenskega pomorskega prevoznika pomembna za slovensko gospodarstvo in uveljavitev Republike Slovenije kot pomorske države. Slovenski pomorski prevoznik je v letu 2009 opravil 6.600.000 ton oz. 7 % skupnega blagovnega prevoza, ki so ga po cestah, železnicah ali zraku opravili slovenski prevozniki v Sloveniji in v tujini (SURS, 2011f). V tovornem prometu so predvsem pomembni posredni, socialno-ekonomski učinki slovenskega pomorskega prevoznika, ki sodi med najuspešnejša podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji. Pomorski prevoznik štipendira dijake in študente za pomorske poklice na Pomorskem in tehnično izobraževalnem centru Portorož in Fakulteti za pomorstvo in


24

promet, ter nudi možnost prakse za študente pomorstva na svojih ladjah in zaposlitev po zaključku študija.

2.2.2 SPREMLJAJOČE STORITVENE DEJAVNOSTI V VODNEM PROMETU, PRETOVARJANJE IN ŠPEDICIJA

Glavno slovensko pristanišče je koprsko tovorno pristanišče, ki leži na V. vseevropskem koridorju in predstavlja stičišče pomorskih in kopenskih prometnih poti. Ugodna lega pristanišča omogoča državam srednje in jugovzhodne Evrope in Balkana skrajšanje poti dotoka blaga iz dežel Daljnega vzhoda in Sredozemlja v primerjavi s severnoevropskimi transportnimi potmi za 6 do 10 dni oziroma pomeni do 1.000 km krajšo kopensko pot. (Kontić in sod., 2008). Koprsko pristanišče je bilo ob ustanovitvi leta 1957 najmanjše pristanišče v severnem Jadranu. V petdesetih letih delovanja je postalo pomembno mednarodno pristanišče v srednji Evropi in danes zaseda velik del območja Koprskega zaliva. (Luka Koper, 2007) V koprskem pristanišču se letno pretovori približno 15 mio ton tovora s približno 2.000 ladij. Količinsko največji delež pretovora v koprskem tovornem pristanišču predstavljajo sipki in razsuti tovori. V koprskem pristanišču je poleg 11 pristaniških terminalov za pretovor blaga tudi potniški terminal. (Peterlin, David, Kramar, 2011; Luka Koper, 2007) V tovornem pristanišču se poleg osnovnih dejavnosti pretovora in skladiščenja blaga izvaja še druge storitve, kot so sprememba transportne oblike blaga, priprava blaga za neposredno prodajo in druge dodatne storitve, s katerimi se poveča vrednost blaga. Prekladalna funkcija tovornega pristanišča se je v zadnjem času razširila tudi na logistične storitve. V logistični sistem sodijo, poleg tovornega pristanišča, tudi kopenski terminali v Sloveniji in tujini. (Kontić in sod., 2008; Luka Koper, 2011)

Slika 2-2-6: Koprsko tovorno pristanišče (foto Špela Petelin, IzVRS)


25

Tovorno pristanišče v Kopru kot edino slovensko pristanišče in eno izmed vodilnih pristanišč za države srednje in jugovzhodne Evrope vpliva na družbo in gospodarstvo na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni. (Kontić in sod., 2008; Skupina Luka Koper, 2009) V spremljajočih storitvenih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji je bilo leta 2009 ustvarjenih 126.552.060 EUR dodane vrednosti in zaposlenih 2.757 ljudi (FTE) (AJPES, 2011a; izračuni IzVRS). Dodana vrednost in zaposlenost v Spremljajočih storitvenih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji sta izredno visoka, ne samo v primerjavi z dejavnostmi iz sektorja Pomorski promet, ampak tudi v primerjavi z ostalimi sektorji, povezanimi z morskim okoljem. Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu, pretovarjanje in špedicija ustvarijo višjo dodano vrednost kot sektorja Industrija v obalnih občinah in Turizem. Zaposlenost v Spremljajočih storitvenih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji pa je le malo nižja od zaposlenosti v obeh sektorjih. Poleg neposrednih učinkov povzročajo dejavnosti v koprskem pristanišču tudi posredne narodnogospodarske učinke. Do posrednih učinkov podjetij v spremljajočih storitvenih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji prihaja zaradi poslovnega sodelovanja drugih podjetij z njimi, to so npr. kupci ali dobavitelji. Podjetja, ki čutijo posredne učinke pristanišča, so predvsem dobavitelji koncesionarja, transportna, gradbena in trgovinska podjetja, poslovne storitve in druga podjetja. Delovanje pristanišča pomembno vpliva na Slovenske železnice, ki prepeljejo približno 70 % vsega tranzitnega blaga. Uporaba finančnih in poslovnih storitev pozitivno vpliva na razvoj občine. Pristaniške dejavnosti v koprskem pristanišču omogočajo delo več kot 100 podjetjem. (Bole in sod., 2007; Kontić in sod., 2008, Skupina Luka Koper, 2009) V študiji »Pomen pristaniške dejavnosti za nacionalno in regionalno gospodarstvo Slovenije« (Bole in sod., 2007) so bili posredni učinki na dodano vrednost maritimnega sektorja, ki je vezan na koprsko tovorno pristanišče, ocenjeni za skoraj enako velike kot so neposredni učinki na dodano vrednost. Učinki aktivnosti maritimnega sektorja na zaposlenost se multiplicirajo še precej bolj kot učinki na dodano vrednost. V študiji je bilo ugotovljeno, da so posredni učinki na zaposlenost skoraj dvakrat višji od neposrednih. V maritimni sektor, ki je vezan na koprsko tovorno pristanišče, spadajo tista podjetja, katerih dejavnost je neposredno vezana na delovanje Luke Koper oziroma koprskega tovornega pristanišča: špediterji, pomorski agenti, oskrbovalci ladij, kontrolne hiše in multimodalni operaterji. (Bole in sod., 2007) Poleg tega v tovornem pristanišču delajo tudi delavci, ki niso neposredno zaposleni pri koncesionarju za opravljanje pristaniških dejavnosti. To so prek posrednikov zaposleni študenti in manjše skupine priučenih delavcev. Skupaj dela v koprskem tovornem pristanišču približno 4.000 ljudi (špediterji, prekladalna dejavnost, študentje, podizvajalci). Številni zaposleni prihajajo iz ostalih občin v regiji. Tako podjetja v koprskem pristanišču in z njimi povezana podjetja prispevajo k večji zaposljivosti in socialni varnosti v regiji. Po nekaterih ocenah je ob upoštevanju dejavnosti storitvenega sektorja od 15-20 % prebivalcev regije Južne Primorske neposredno ali posredno vezanih na koprsko pristanišče. (Kontić in sod., 2008; Luka Koper, 2007)


26

Poleg delovnih mest, ki jih ustvarjajo podjetja, vezana na koprsko pristanišče, se v teh podjetjih zaposlujejo tudi študentje, ki zaključijo šolanje na Univerzi na Primorskem in drugih slovenskih univerzah. Koncesionar koprskega pristanišča štipendira študente, omogoča opravljanje obveznih delovnih praks ter mentorstvo pri seminarskih, diplomskih in magistrskih nalogah. Prav tako koncesionar in ostala podjetja, vezana na koprsko pristanišče, sodelujejo tudi pri vsebinskih prenovah študijskih programov srednjih šol in fakultet. Poleg tega koncesionar finančno spodbuja projekte s področja kulture, športa, okolja, humanitarnih dejavnosti. (Skupina Luka Koper, 2011; Skupina Luka Koper, 2009; Kontić in sod., 2008) Koprsko tovorno pristanišče ni pomembno le z nacionalnega vidika, ampak je kot vstopna točka v V. panevropski koridor tudi evropskega pomena. Koprsko pristanišče ima velik pomen predvsem za države Srednje Evrope, ki nimajo dostopa do morja, so pa odvisne od prekomorske menjave, ki stalno narašča. Približno tretjina skupnega ladijskega pretovora v koprskem pristanišču se pretovori za slovenski trg. Poleg slovenskega trga so pomembni tudi trgi sosednjih držav, predvsem Avstrija, za katero se pretovori 31 % vsega tovora v koprskem pristanišču, Madžarska (10 %) Italija (9 %) in Slovaška (6 %). Koprsko tovorno pristanišče je ena izmed pomembnejših točk pri pretovarjanju blaga ne samo za Slovenijo, ampak tudi za sosednje države. V letu 2010 je bilo v Kopru pretovorjenega 4,9 mio ton blaga za Avstrijo, kar je 33 % v vseh pristaniščih pretovorjenega blaga, namenjenega Avstrijcem. Tako je bilo koprsko pristanišče glede na količino avstrijskega tovora najpomembnejše pristanišče tudi za Avstrijo. Za Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu, Pretovarjanje in špedicija je bil do leta 2008 značilen naraščajoč trend. Po letu 2008 je zaradi gospodarske krize prišlo do upada, a podatki o pretovoru za leto 2010 že kažejo na ponovno naraščanje (Slika 2-2-7). (Peterlin, David, Kramar, 2011b)

Slika 2-2-7: Trendi pretovora po osnovnih skupinah tovora od 1996 do 2010 (Peterlin, David, Kramar, 2011b)


27

V letu 2011 je bila sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Z državnim prostorskim načrtom (v nadaljevanju DPN) se načrtuje območje pristanišča, ki vključuje kopenski in morski del ter ureditve robnih območij ob pristanišču. V območje urejanja je vključeno celotno območje obstoječega pristanišča, kontaktne površine severovzhodnega dela mestnega jedra Kopra, kontaktne površine na območju bertoške in ankaranske bonifike ter del obalnega pasu od razbremenilnika reke Rižane do območja sv. Katarine. Območje DNP obsega površine v velikosti okvirno 760 ha, od tega 555 ha na kopnem. (Priloge državnega prostorskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, Prikaz stanja prostora za obravnavano območje s prikazano mejo državnega prostorskega načrta) Zaradi možnih negativnih vplivov na okoljsko stanje morja je treba izpostaviti prostorske ureditve v maritimnem delu pristanišča ter prostorske ureditve v območju vodnih športov in komunalnih privezov sv. Katarina. Najobsežnejši poseg v morsko okolje predstavljajo med naštetimi prav gotovo prostorske ureditve v maritimnem delu pristanišča. DPN v tem območju predvideva podaljšanje obeh obstoječih pomolov (prvi in drugi pomol) in izgradnjo tretjega pomola. S temi ureditvami se pristanišče lahko širi v morsko okolje za približno 65 ha. Podaljšanje obstoječih pomolov in gradnja tretjega pomola se skladno z DPN lahko izvede z zasipavanjem morja ali pa kot armiranobetonska konstrukcija, globoko temeljena na pilotih. Možnost izvedbe pomolov z zasipavanjem morja je pogojena z nosilnostjo podlage (morskega dna) in globino morja. DPN predvideva poleg gradenj v morskem okolju tudi poglobitve morskega dna v maritimnem delu pristanišča. Poglobilo naj bi se vse tri bazene, plovno pot v prvi bazen in obračališča za ladje. Izkopani material, pridobljen s poglabljanjem morskega dna, se bo lahko odlagal v kasete na razširjenem vzhodnem območju pristanišča Koper. Izkopan material se lahko vgrajuje tudi v podaljšek prvega in drugega pomola, če se njuna konstrukcija izvede z nasipavanjem. V koprskem pristanišču se v prihodnosti pričakuje povečevanje obsega pretovora in zmanjšanje ekološko manj primernega tovora. Koncesionar za opravljanje pristaniških dejavnosti predvideva, da se bodo, v primeru izkoriščanja vseh kapacitet, ki jih omogoča DPN, pretovorne zmogljivosti pristanišča povečale s sedanjih 15 na približno 35 milijonov ton pretovora letno, to je za približno 130 % (Luka Koper, 2011)

2.2.3 GRADNJA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE LADIJ IN ČOLNOV Ladjedelnica v Izoli je bila nekdaj pomembna ladjedelnica na slovenski obali. Zgrajena je bila leta 1974, ko so ladjedelniško dejavnost preselili iz Bernardina. Po osamosvojitvi Slovenije so ekonomske razmere v devetdesetih letih vplivale tudi na ladjedelništvo. Število zaposlenih se je zmanjšalo in od takrat ima dejavnost le manjšo vlogo v slovenskem gospodarstvu. (ECOTEC Research & Consulting, 2006b; (GZS-Območna zbornica za severno Primorsko, Navtika in ladjedelništvo v Sloveniji)


28

Leta 2011 je bil dok ladjedelnice v Izoli prodan turški ladjedelnici, kar seveda vpliva na obseg in način dela v izolski ladjedelnici. Še vedno je možna izdelava ladij dolžine do 70 m in nekatera popravila večjih trgovskih ladij. Dejavnosti, ki bi lahko predstavljale največjo škodo za morsko okolje (peskanje, barvanje, varjenje podvodnega dela trupa), s prodajo doka ni več možno izvajati. (GZS-Območna zbornica za severno Primorsko, Navtika in ladjedelništvo v Sloveniji) Sedaj je za dejavnost značilnih več manjših podjetij, ki delujejo predvsem na področju načrtovanja, projektiranja ter gradnje in popravil rekreacijskih plovil. Na območju bivše Ladjedelnice Izola in v marinah Portorož, Izola in Koper se izvaja dejavnost vzdrževanja in popravljanja rekreacijskih in navtičnih plovil. Slovenskih proizvajalcev rekreacijskih plovil je v primerjavi z dolžino obale veliko in so tudi zelo uspešni. Nekateri med njimi sodijo celo v svetovni vrh navtične industrije (npr. proizvajalci hibridnih plovil). Vrednost izvoza rekreacijskih plovil in opreme iz Republike Slovenije je leta 2004 znašala 59.493.000 EUR, vrednost uvoza pa 36.261.000 EUR. Tako je bil za področje proizvodnje rekreacijskih plovil in njihove opreme v tem letu značilen presežek zunanje-trgovinske bilance v vrednosti 23.232.000 EUR. V letu 2009 so gospodarske družbe in samostojni podjetniki z glavno dejavnostjo Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov ustvarili 151.611.380 EUR dodane vrednosti in nudili zaposlitev za 520 ljudi (FTE). (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS; ECOTEC Research & Consulting, 2006a; GZS-Območna zbornica za severno Primorsko, Navtika in ladjedelništvo v Sloveniji; AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS; Šuligoj, 2011c)

Število gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v dejavnosti je od leta 2002 naraščalo. Do leta 2007 je naraščala tudi njihova dodana vrednost, po tem letu pa je dodana vrednost strmo padla. Število zaposlenih se je pričelo zniževati šele po letu 2008. Število zaposlenih (FTE) se je v letu 2009 zmanjšalo za 27 % glede na leto 2008 (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS)

Slika 2-2-8: Trend števila zaposlenih (FTE) v dejavnosti Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS)

0

100

200

300

400

500

600

700

800

2002 2004 2006 2008

Št. z

apo

slen

ih

Leto


29

2.2.4 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI POMORSKEGA PROMETA Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzroča sektor Pomorski promet, so: Tveganje za nastanek večjega incidenta onesnaženja z nevarnimi snovmi v primeru

večje nesreče v ladijskem prometu. Fizične poškodbe morskega dna in resuspenzija sedimenta zaradi plovbe in sidranja

ladij. Na območju plovnih poti in Koprskega pristanišča ima ta obremenitev vpliv na habitatne tipe v cirkalitoralu, za katere stanje zaenkrat še ni ovrednoteno (Orlando Bonaca s sod, 2011).

Vnos tujerodnih vrst ob izpustu balastnih voda ter pritrjenih organizmov na ladijskem trupu.

Vnos strupenih sintetičnih snovi (tributilkositrove spojine), ki se nahajajo v premazih proti obraščanju.

Podvodni hrup zaradi delovanja ladijskih motorjev ter zaradi uporabe sonarjev. Odpadki na obali med katerimi se pomorskemu prometu lahko pripiše 0.84 % vseh

najdenih odpadkov na obali (Peterlin s sod., 2012c). Posebej so bile obravnavane obremenitve morskega okolja, ki jih povzročajo Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu, pretovarjanje in špedicija in so naslednje: Tveganje za nastanek večjega incidenta onesnaženja z nevarnimi snovmi v primeru

nenamernega onesnaženja morja z naftnimi derivati iz plovil v pristaniščih, ali z naftnimi derivati in nevarnimi snovmi shranjenimi na terminalih v pristaniščih.

Fizične poškodbe morskega dna zaradi izkopavanja in vzdrževanja plovnih poti. Vnos tujerodnih vrst ob izpustu balastnih voda. Fizična izguba naravnih območij zaradi pozidave obale in izsuševanja obalnega

območja zaradi gradnje pristaniške infrastrukture. Pozidava, ki sega v morsko okolje posledično povzroča tudi hidrološke spremembe. Gradnja umetnih podvodnih struktur v pristaniščih vpliva med drugim na pogostejše pojavljanje klobučnjaških meduz, ki se v zadnjem desetletju vse pogosteje pojavlja v slovenskem morju, ker jim nudi podlago za pritrditev klobučastih polipov.

Podvodni hrup nastaja v pristaniščih v fazi izgradnje pomolov in drugih konstrukcij (predvsem zabijanje pilotov), ki segajo v ali nad obrežno dno. Podvodni hrup nastaja tudi kasneje zaradi samih dejavnosti v pristanišču (nakladanje in razkladanje kontejnerjev in drugih tovorov, delovanje vlačilcev....). Hrup lahko vpliva na medsebojno komunikacijo organizmov, kar ima posledično vpliv na motenost pri zagotavljanju hrane, motenost opozorilnih signalov za življenjsko ogroženost kot tudi na njihovo razmnoževanje (Deželak s sod, 2011).

Vnos onesnaževal zaradi manjših izlitij ali spiranja snovi iz operativnih površin.


30

2.3 Turizem Turizem v obalnih občinah ima pomembno vlogo v slovenskem turizmu. V občinah Izola, Koper in Piran je v zadnjih letih prenočilo približno 20 % vseh turistov v Republiki Sloveniji (SURS, 2011l). Obalne občine so del območja slovenske Istre, ki je tržno najbolj razpoznavno in aktivno turistično območje v regiji in tudi na nacionalnem nivoju. Predvsem občina Piran se po vrednostih in intenzivnosti turističnega prometa uvršča med vodilne destinacije regije in države nasploh. (CAMP, 2006) V letu 2011 je v obalnih občinah prenočilo 596.493 turistov, turističnih prenočitev je bilo 2.086.268 (SURS, 2011l). Podatka o številu prihodov turistov in o številu turističnih prenočitev sta najverjetneje še višja, saj vsi turisti niso prijavljeni. Na podlagi predvidevanj poznavalcev naj bi bila neregistrirana oddaja sob vsaj še enkrat tolikšna kot registrirana, kar potrjujejo tudi podatki o porabi vode (CAMP, 2006). Med obalnimi občinami je daleč najbolj obiskana občina Piran, kjer prenoči skoraj 70 % turistov (SURS, 2011l). Občina Izola ima predvsem zaradi specializirane ponudbe za starejše in za poletne počitnice najvišjo povprečno dobo bivanja med obalnimi občinami, to je 4,04 dni. Za vse obalne občine je značilna koncentracija turistične ponudbe na majhnem prostoru vzdolž obale.

Slika 2-2-9: Hoteli v Portorožu (foto Špela Petelin, IzVRS) Turizem je glede na kazalca dodana vrednost in zaposlenost eden izmed treh najpomembnejših sektorjev, povezanih z morskim okoljem, saj prispeva več kot 20 % dodane vrednosti in skoraj 30 % zaposlitev v dejavnostih, povezanih z morskim okoljem. Poleg tega sektor ustvarja še posredne koristi za mnoge druge dejavnosti in za lokalno prebivalstvo.


31

V sektorju Turizem so leta 2009 ustvarili 81.356.400 EUR dodane vrednosti. K dodani vrednosti sektorja največ prispeva dejavnost Gostinstvo, kjer se ustvari kar 89 % dodane vrednosti v sektorju. Na drugem mestu je Dejavnost marin, ki prispeva 9 % dodane vrednosti sektorja Turizem. (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) Obalni turizem omogoča različne priložnosti za zaposlitev in znižuje stopnjo brezposelnosti. Stopnja registrirane brezposelnosti je v obalnih občinah znatno nižja v primerjavi s stopnjo registrirane brezposelnosti v Republiki Sloveniji. Turizem neposredno ustvari skoraj 2.800 delovnih mest za polni delovni čas (FTE). Število zaposlenih je daleč najvišje v dejavnosti Gostinstvo (93 %). Podjetja v Dejavnosti marin ustvarijo približno 4 % delovnih mest (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b). Poleg svojih delovnih mest turistične dejavnosti posredno, zaradi potrošnje gostov, vplivajo tudi na delovna mesta v drugih dejavnostih. V turizmu je veliko delovnih mest sezonskih, kar pomeni velik delež zaposlitev za določen čas. Podatke o sezonskih zaposlitvah je težko pridobiti, je pa za obalne občine značilno, da se stopnja registrirane brezposelnosti v poletnih mesecih zmanjša za 3-7 % povprečne letne stopnje registrirane brezposelnosti (SURS; 2010b; izračuni IzVRS). Z dejavnostmi obmorskega turizma so povezane različne organizacije in ljudje. Poleg večjih hotelskih podjetij je za obmorski turizem značilno tudi večje število manjših turističnih ponudnikov, predvsem s področja gostinstva ter ponudniki manjših nastanitvenih objektov. Pomembna so kopališča, mladinski, zdraviliški turizem ter društva, organizatorji športnih in kulturnih prireditev in dogodkov. (CAMP, 2006) Poleg tega sektor ustvarja še posredne koristi za prebivalstvo. Zaradi turizma ima tudi lokalno prebivalstvo več možnosti za družabno in kulturno življenje, saj je ponudba na višjem nivoju kot bi bila običajno v kraju s tolikšnim številom prebivalcev. Prisotnost turistov vpliva na kakovost in raznovrstnost gostinske in trgovske ponudbe, ki je sicer v kraju ne bi bilo, podobno velja tudi za opremljenost kraja z objekti za rekreacijo. (CAMP, 2006) Pomemben del turistične ponudbe na obalnem področju so zdraviliške storitve. Njihov pomen iz leta v leto narašča. Zdravstvene terapije so neposredno povezane z možnostmi, ki jih nudi morsko okolje (uporaba morske vode, solinskega blata, slanice, sonca in klimatske terapije v celoti). Na slovenski obali sta dve naravni zdravilišči, to sta zdravilišči v Strunjanu in Portorožu. Velja, da med 12 in 14 % vseh nočitev v slovenskih naravnih zdraviliščih predstavljajo nočitve gostov z napotnico zdravstvenega zavarovanja (Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, 2012). Poleg zdravstvenega vidika so s socialnega vidika zelo pomembna tudi mladinska letovišča in zdravilišča ter letovišča društev, kot so Društvo multiple skleroze, Zveza društev za cerebralno paralizo, Društvo slepih in slabovidnih, ki omogočajo najbolj ranljivim skupinam dostop do storitev morskega okolja. (CAMP, 2006) Turistične dejavnosti na morju so med drugim tudi športno in rekreacijsko jadranje, surfanje, veslanje, potapljanje ter športni in rekreacijski ribolov. Poleg klubov znotraj


32

države so na obali 4 jadralni klubi, 3 obalni veslaški klubi in 2 potapljaška centra. Na morju potekajo večje športne prireditve, kot so npr. tekmovanja motornih čolnov in jadralne regate. V slovenskem morju je v povprečju na leto več kot sto veslaških in jadralnih regat. Ena izmed večjih regat v Sredozemlju, ki delno poteka tudi po slovenskem morju, je Barcolana. Na tem dogodku vsako leto sodeluje skoraj 2.000 jadrnic in približno 20.000 jadralcev. Prireditev si ogleda približno 250.000 ljudi. Pomemben je tudi vsakoletni mednarodni sejem navtike v Portorožu. (Peterlin, David, Kramar, 2011b; Spletne strani Slovensko morje, 2011; Šuligoj, 2011h) Navtični turizem se pospešeno razvija v zadnjih tridesetih letih in postaja že množičen pojav. V Republiki Sloveniji so trenutno 4 marine s 1.400 privezi, zanje je značilna ugodna geografska lega in bližina srednje Evrope. Število plovil s stalnim ali prehodnim privezom v slovenskem morju je od leta 2000 s 3.643 naraslo na 5.721 v letu 2008. Po letu 2008 pa je število plovil s privezom v slovenskem morju začelo padati. Zmanjšalo se je predvsem število plovil s prehodnim privezom. Leta 2010 je v slovenskem morju stalni ali prehodni privez koristilo 4.920 plovil, od tega je bilo 2.810 jadrnic in 1.660 motornih jaht (SURS, 2011d). Navtična plovila imajo priveze tudi v pristaniščih s komunalnimi privezi. Na obali je bilo v letu 2011 1.760 komunalnih privezov, namenjenih lokalnemu prebivalstvu. (Peterlin, David, Kramar, 2011b)

Slika 2-2-10: Turistična plovila (Foto: Janez Dodič, IzVRS) Z ribolovom na morju se je v letu 2011 ukvarjalo 950 športnih ribičev. Opravljenih je bilo 3.500 ribolovnih dni, kar pomeni, da je vsak športni ribič preživel v povprečju 4 dni na morju. Letno število dnevnih rekreacijskih kart za ribolov na morju je v letu 2011 znašalo 1.866. Za športni in rekreacijski ribolov je bilo skupaj letno izkoriščenih približno 5.300 ribolovnih dni za ribolov na morju. Za podvodni ribolov s puško je bilo v letu 2011 prodanih 60 kart. Letna količina ulova je znašala približno 22.210 kg. (Podatki o športnem rekreacijskem in podvodnem ribolovu, 2011)


33

Za Voditelja čolna pa je bilo v obdobju od 2000 do 2011, opravljenih v povprečju 2.936 izpitov letno (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2012). Iz česar lahko sklepamo o aktivnem in stalnem povpraševanju po vodni dejavnosti Voditelja čolnov. Ker je turistična ponudba v obalnih občinah vezana predvsem na poletno, počitniško sezono, je tudi število prihodov turistov in število turističnih prenočitev močno odvisno od letnega časa (Slika 2-12). Poleti se število turistov zviša tudi za 7-krat v primerjavi z zimskimi meseci. Eden izmed glavnih pogojev za izvajanje dejavnosti obmorskega turizma in posledično za ustvarjanje vseh zgoraj navedenih koristi je všečno morsko okolje. Turiste privabijo čisto morje, urejeno okolje ter naravne in kulturne znamenitosti. Plaže, polne odpadkov, erozija obale, okrnjeno življenje v morju, nebrzdana pozidava niso privlačni za turizem. Tako je Turizem eden izmed sektorjev, ki so močno odvisni od stanja okolja, med drugim tudi od okoljskega stanja morja. Če dejavnosti turizma ne poskrbijo za omejitev svojih vplivov na okolje, lahko povzročijo zmanjšanje naravnih potencialov za razvoj turizma v prihodnosti in s tem ogrozijo konkurenčnost slovenskega obalnega turizma.

2.3.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI TURIZMA Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzročajo turistične dejavnosti, so: Fizične poškodbe morskega dna, ki nastajajo predvsem zaradi sidranja; to povzroča

tudi spremembe v sedimentaciji oz. resuspenzijo sedimenta. Do fizičnih poškodb in obrabe morskega dna prihaja tudi sezonsko, zaradi množičnega kopanja in dejavnosti turistov v ozkem priobalnem pasu (do brodljive globine). Resuspenzija sedimenta in obraba morskega dna imata vpliv predvsem na habitate, na bentoško favno in floro in posledično tudi na ribjo populacijo. Za slovensko morje sta bili izbrani dve indikatorski skupini morskih organizmov na katere škodljivo vpliva zmanjšanje bistrosti vode. To sta morski travniki kolenčaste cimodoceje in pozejdonke in bentoške makroalge (Orlando Bonaca s sod, 2011).

Obogatitev s hranili in organskimi snovmi in uvaja nje mikrobnih patogenov, saj se v obdobju turistične sezone količina komunalne odpadne vode zelo poveča. Istočasno se zelo poveča tudi poraba vode in sicer v najbolj sušnih mesecih leta. Obogatitev morskega okolja s hranili in organskimi snovmi ima direkten vpliv na koncentracije hranil in kisika v vodnem stolpcu in posledično na primarno produkcijo, to je fitoplanktona, makroalg in kritosemenk.

Vnos strupenih sintetičnih snovi (tributilkositrove spojine), ki se nahajajo v premazih proti obraščanju plovil.

Povečano število trdnih odpadkov na obali in v morskem okolju. Glavni vir teh odpadkov so obiskovalci plaž, ki pustijo odpadke za seboj in uporabniki plovil (motorni čolni, jadrnice) (Peterlin s sod., 2012c).

Podvodni hrup zaradi plovbe rekreacijskih plovil (Deželak s sod., 2011). Fizične izgube naravnih površin zaradi pozidave obalnega območja, saj je po prvih

ocenah 31 % urbanih območij, grajenih v obalnem pasu, povezanih s turističnimi dejavnostmi.

Vnos onesnaževal v morje iz hotelske dejavnosti, počitniških domov in letovišč, ki ponujajo tudi bazenske storitve. Ti za pripravo vode proizvajajo tehnološko odpadno


34

vodo, ki je obremenjena s težkimi kovinami in težje razgradljivimi organskimi snovmi. Turistična plovila predstavljajo tudi potencialni vnos naftnih derivatov in njihovih stranskih produktov izgorevanja, poliaromatskih ogljikovodikov (PAH).


35

2.4 Pridobivanje soli

Pridobivanje soli se izvaja na območju Sečoveljskih in Strunjanskih solin. Te so najbolj severno ležeče še delujoče soline v Sredozemlju. So tudi ene redkih solin, kjer se sol prideluje po več stoletij starih postopkih in kjer se ohranjajo materialni ostanki srednjeveškega in nekoliko posodobljenega tipa solin (Sovinc, 2011). V letu 2009 so bila v Republiki Sloveniji 4 podjetja, ki so se uvrstila v sektor Pridobivanje soli (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS). Le eno od teh podjetij dejansko izvaja dejavnost pridobivanje soli, ostala se večinoma ukvarjajo z uvozom in prodajo uvožene soli. Dodana vrednost vseh štirih podjetij je leta 2009 znašala 3.497.950 EUR in se uvršča med dodane vrednosti sektorjev Kmetijstvo v obalnih občinah ter Morsko ribištvo in marikultura, medtem ko je zaposlenost v sektorju Pridobivanje soli višja od zaposlenosti v teh dveh sektorjih. Leta 2009 je sektor Pridobivanje soli omogočal delo za polni delovni čas 256 zaposlenim (FTE). (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) Letno se na Sečoveljskih solinah pridela približno 2.500 ton soli (Šuligoj, 2011j). Po letu 2003, ko je bilo na solinah le še eno solno polje, so bila solna polja obnovljena in jih je sedaj 28. Tudi trenda dodane vrednosti in števila zaposlenih (FTE) sta bila v gospodarskih subjektih z glavno dejavnostjo Pridobivanje soli od leta 2002 do leta 2009 naraščajoča.

Slika 2-2-11: Krajinski park Sečoveljske soline (foto Špela Petelin, IzVRS) Poleg gospodarskih koristi so za dejavnost pridobivanje soli pomembne predvsem druge negospodarske koristi. Pridobivanje soli na slovenski obali ni industrijska pridelava, ampak gre za način rabe, ki upošteva cilje izvajanja javne službe ohranjanja narave. Soline imajo predvsem naravovarstveno in kulturovarstveno vrednost. Sečoveljske soline so hkrati tudi krajinski park državnega pomena, Natura 2000, mokrišče mednarodnega pomena po


36

Ramsarski konvenciji ter etnološka, tehnična, zgodovinska, naselbinska in krajinska dediščina izjemnega pomena v državnem in širšem smislu. (Sovinc, 2011) Nadaljevanje tradicionalnega solinarstva je pomembno tudi z vidika ohranjanja kulturne dediščine (Sovinc, 2011). Prikazu kulturne dediščine solinarstva je namenjen Muzej solinarstva. Za seznanjanje javnosti s kulturno in naravno dediščino solin je poskrbljeno tudi trikrat letno, ko poteka Solinarski festival. Festivala se udeleži več tisoč ljudi (Maslo in sod., 2006). V prihodnosti ni pričakovati intenziviranja dejavnosti Pridobivanja soli, saj bistveno povečanje solnih polj zaradi družbenih in ekonomskih razmer današnjega časa ter predvsem zaradi določil varstvenega režima ni realno. Za širitev dejavnosti bi bila nujna zelo visoka finančna vlaganja in zelo veliko dodatnih zaposlitev, kar bi se odražalo v previsoki ceni soli. Se pa v okviru izvedbe LIFE projekta MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah do leta 2015 načrtuje obnova nasipov, ekološka obnova sladkovodnega mokrišča in izkop robnih kanalov. (Sovinc, 2011; MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah, 2011)

2.4.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI PRIDOBIVANJA SOLI Obremenitve zaradi pridobivanja soli so se dogajale predvsem v času izgradnje solin, ko je bil zaradi gradnje spremenjen rečni tok ter vnosi sedimenta v morje. Glede na to, da je to sedaj del kulturne dediščine in da so ta območja ostala v funkciji mokrišč, se ocenjuje, da nastajajo škodljivi vplivi na morsko okolje le v primeru vzdrževalnih del na nasipih. Do fizične izgube morskega okolja lahko prihaja tudi v primerih, ko je obrat za predelavo ali pakiranje soli umeščen v bibavičnem pasu.


37

2.5 Poselitev V obalnih občinah je leta 2011 živelo 86.270 prebivalcev oz. 4 % vseh prebivalcev Republike Slovenije. Za obalne občine je značilna dvakrat bolj gosta poselitev, kot na območju celotne Republike Slovenije. Prebivalstvo je zgoščeno predvsem v ozkem obalnem pasu. Poleg lokalnega prebivalstva pride v obalne občine vsako leto tudi približno 550.000 turistov, ki pomembno vplivajo na morsko okolje. (SURS, 2010a; SURS, 2011l; SURS 2012a; izračuni IzVRS) Število turistov se poveča predvsem v poletnih mesecih. Pregled števila stalnega prebivalstva in števila prihodov turistov po mesecih je razviden iz spodnje slike (Slika 2-12).

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Št. p

rebi

valc

ev in

tur

isto

v

Mesec

Število turistov instalnegaprebivalstva skupaj

Število stalnegaprebivalstva

Slika 2-12: Število stalnih prebivalcev (na dan 1.1.2010) in število prihodov turistov v obalnih občinah po mesecih v letu 2010 (SURS, 2011l; SURS 2012a) Od začetka 50-ih let prejšnjega stoletja je število prebivalcev obalnih občin hitro naraščalo. V drugi polovici devetdesetih let je za nekaj let prišlo do zmanjševanja števila prebivalcev, a je od leta 1999 trend ponovno naraščajoč. Za obalne občine je od takrat značilna visoka stopnja rasti števila prebivalcev (Slika 2-13). Napovedi za obdobje od leta 2010 do leta 2020 predvidevajo, da bo število prebivalcev v obalnih občinah postopno naraščalo in naj bi se do leta 2020 povečalo za približno 3 %. (SURS, 2010a; EUROSTAT, 2008a; izračuni IzVRS)


38

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

1948 1958 1968 1978 1988 1998 2008

Leto

Štev

ilo p

rebi

valc

ev

Slika 2-13: Spreminjanje števila prebivalcev v obalnih občinah (SURS, 2010a; SURS 2012a; Peterlin, 2005) V sektor Poselitev so poleg drugih dejavnosti, ki so posledica poselitve, zajete tudi dejavnosti Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, Zdravstvo in socialno varstvo. V gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih, katerih glavna dejavnosti sta Oskrba s pitno vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja ter Zdravstvo in socialno varstvo, je v obalnih občinah zaposlenih skupno 690 ljudi (FTE) (AJPES, 2011a; izračuni IzVRS). Poleg tega je potrebno upoštevati še zaposlene pri pravnih osebah javnega prava, ki se uvrščajo v ti dve dejavnosti.

2.5.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI POSELITVE Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzroča poselitev, so: Obogatitev s hranili in organskimi snovmi in uvajanje mikrobnih patogenov zaradi

komunalne odpadne vode, ki se zbira in čisti v komunalnih čistilnih napravah in se izteka v morje ali v reke. Obogatitev morskega okolja s hranili in organskimi snovmi ima direkten vpliv na koncentracije hranil in kisika v vodnem stolpcu in posledično na primarno produkcijo, to je fitoplanktona, makroalg in kritosemenk.

V obalnem območju ostaja še skoraj 20 % prebivalcev, ki ne bodo priključeni na sistem javne kanalizacije, ki se zaključi s KČN. Ti prebivalci potencialno, v primeru neustreznega čiščenja/praznjenja greznice, posredno odvajajo gospodinjske odpadne vode v vodotoke ali morje. Ob tej predpostavki so analize pokazale, da so na območju Koprskega in Piranskega zaliva prisotne obremenitve z hranili, ki bi lahko imele večji vpliv na stanje morskega okolja.

Fizične izgube naravnih površin zaradi pozidave obalnega območja, kjer se približno 5 % pozidanih območij pojavlja zgolj zaradi poselitve.


39

Odpadki na morski obali, k čemur prispevajo tudi prebivalci obalnih mest, ki nimajo pravilno urejenega ravnanja z odpadki. Trdi odpadki se nahajajo tudi v komunalni odpadni vodi, kadar sanitarne odpadke ljudje zavžrejo v straniščno školjko, čistilne naprave pa jih ne ustavijo in končajo kot morski odpadki. Poselitev prispeva najvišji znani delež odpadkov (5,24%), medtem ko za 86% odpadkov na morski obali povzročitelj ni znan. (Peterlin s sod., 2012c)

Vnos nesintetičnih snovi in spojin iz spremljajočih dejavnosti, ki nastanejo zaradi poselitve, kot so zdravstvena dejavnost, ravnanje z odpadki in zbiranje, prečiščevanje in distribucija pitne vode. Te industrijske odpadne vode so obremenjene predvsem s težkimi kovinami, težje razgradljivimi organskimi snovmi in hranili. Z nesintetičnimi snovmi so obremenjene tudi padavinske odpadne vode, ki nastanejo na asfaltiranih, tlakovanih in pozidanih površinah. Padavinska odpadna voda, ki se spira s parkirišč, pločnikov in streh, lahko vsebuje stranske produkte izgorevanja bencina, policiklične aromatske ogljikovodike (PAH), težke kovine, kot na primer nikelj, baker, cink, kadmij, svinec in prašne delce.


40

2.6 Kmetijstvo v obalnih občinah Kmetijska dejavnost v obalnih občinah prispeva s 1.965.270 EUR le zanemarljiv delež (1 %) k vsoti dodane vrednosti dejavnosti, povezanih z morskim okoljem. Prav tako tudi zaposlenost v sektorju Kmetijstvo v obalnih občinah predstavlja le 1 % zaposlenosti v sektorjih, povezanih z morskim okoljem. (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) Tudi na ravni vseh gospodarskih dejavnosti v obalnih občinah predstavlja kmetijstvo zgolj 0,3 % dodane vrednosti, čeprav površine, namenjene kmetijskim dejavnostim, obsegajo kar 87 % celotne površine občin. Od kmetijskih površin (336 km2) je največ (52 %) gozda in travniških površin (18 %). Trajni nasadi zavzemajo 14 %, druge kmetijske površine 10 %, njive in vrtovi 5 %. (MKGP, 2010b) Vendar pa kmetijske dejavnosti poleg osnovnih koristi prispevajo tudi k prehranski samooskrbi Slovencev in k ohranjanju kulturne krajine. Med kmetijskimi panogami v obalnih občinah prevladujejo pridelava rastlin v trajnih nasadih, medtem ko sta živinoreja in poljedelstvo manj prisotna. Najbolj razširjena panoga je vinogradništvo (vinarstvo), s katerim se ukvarja 820 ljudi. Pridelava zelenjave je razširjena v dolinah, kjer je možno namakanje. Vse bolj se uveljavljata tudi integrirana rastlinska pridelava in ekološko kmetovanje. (KSS Koper) V zadnjem desetletju upada število kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo, posledično upada tudi število goveda. V zaledju občin redijo govedo za meso pretežno za lastno uporabo, tržno pa se ukvarja s prirejo mesa in mleka le 20 kmetij. Drobnica je razširjena na kraških pašnikih v zaledju Kopra, kjer 15 kmetij redi okrog 600 ovac in 170 koz. (KSS Koper) Površina manjših kmetijskih gospodarstev (do 5 ha) se znižuje, površina večjih kmetijskih gospodarstev (od 5 -10 ha ali več) pa se zvišuje, kar kaže na koncentracijo v nameri po optimizaciji stroškov poslovanja in prilagajanju razmeram na trgu. (SURS 2010e) Število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s sadjarstvom in gojenjem oljk, je od leta 2000 do 2010 padlo iz 2717 na 1495. (SURS 2010e)

Dodana vrednost sektorja Kmetijstvo v obalnih občinah se od leta 2002 do leta 2009 giblje okrog 2 mio EUR, medtem ko število zaposlenih (FTE) v kmetijskih dejavnostih vztrajno pada že celo desetletje (Slika 2-2-14). (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS)

Slika 2-2-14: Trend števila zaposlenih (FTE) v gospodarskih družbah, zadrugah in pri samostojnih podjetnikih v Kmetijstvu v obalnih občinah (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS)

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2002 2004 2006 2008

Št. z

apo

slen

ih

Leto


41

2.6.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI KMETIJSTVA V OBALNEM OBMOČJU Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzroča kmetijstvo v obalnem območju, so: Obremenitve z dušikovimi in fosforjevimi spojinami iz kmetijstva zaradi spiranja s

kmetijskih zemljišč. Onesnaženje s sredstvi za varstvo rastlin. Gnojenje z organskimi gnojili lahko doprinese k vnosu mikrobnih patogenov v

okolje.


42

2.7 Industrija in skladiščenje v obalnih občinah Sektor Industrija in skladiščenje v obalnih občinah je poleg sektorjev Pomorski promet in Turizem eden izmed treh najpomembnejših sektorjev, povezanih z morskim okoljem. Dodana vrednost in zaposlenost v sektorju Industrija in skladiščenje v obalnih občinah predstavljata približno 30 % skupne dodane vrednosti in zaposlenosti v dejavnostih, povezanih z morskim okoljem. (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS) Pomembne so predvsem Predelovalne dejavnosti, Skladiščenje pa prispeva manjši del dodane vrednosti vseh subjektov. Tudi večina ljudi v sektorju Industrija in skladiščenje je zaposlenih v Predelovalnih dejavnostih. Te zaposlujejo 2.890 ljudi (FTE), medtem ko skladiščenje zaposluje le 50 ljudi (FTE) (Preglednica 2-2-4). (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS). Preglednica 2-2-4: Število gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov, dodana vrednost in število zaposlenih (FTE) po dejavnostih v sektorju Industrija in skladiščenje v obalnih občinah v letu 2009 (AJPES, 2011a; AJPES, 2011b; izračuni IzVRS)

Dejavnost

Št. gospodarskih

družb, zadrug,

samostojnih podjetnikov

Dodana vrednost

(EUR)

Delež dodane

vrednosti (%)

Število zaposlenih

(FTE)

Delež zaposlenih

(%)

Predelovalne dejavnosti v obalnih

občinah 563 105.777.760 99 2.892 98

Skladiščenje v obalnih občinah 11 800.690 1 47 2

SKUPAJ 574 106.578.450 100 2.939 100 Za dejavnosti sektorja Industrija in skladiščenje v obalnih občinah je bil v obdobju 2002-2009 značilen padajoč trend dodane vrednosti in števila zaposlenih (FTE). Med 574 gospodarskimi subjekti v industriji in skladiščenju se je pomembno osredotočiti na dejavnosti, ki bi lahko vplivale na okoljsko stanje morja. To so na primer dejavnosti z izpusti odpadne vode. Mednje sodi prehrambena industrija (proizvodnja mesa, razen perutnine, proizvodnja kruha, svežega peciva in pekarskih slaščic ter pridelava vina iz grozdja), proizvodnja elektronskih komponent, motornih koles, kovinarska industrija in proizvodnja koksa. (Peterlin in sod., 2011a) Na državni ravni ima živilska prehrambena industrija negativne trende zaposlovanja. Za proizvodnjo mesa ter proizvodnjo kruha, svežega peciva in pekarskih slaščic, ki so subjekti z izpusti odpadne vode v obalnih občinah, pa je trend na državni ravni rahlo pozitiven. Prav tako velja, da so dejavnosti pekarstva in proizvodnja mesa in mesnih izdelkov med redkimi panogami v živilsko-pridelovalni industriji, ki ustvarjajo dobiček. (Zagorc, 2011)


43

2.7.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI INDUSTRIJE IN SKLADIŠČENJA V OBALNIH OBČINAH

Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzroča sektor industrija in skladiščenje, so: Vnos onesnaževal iz širokega spektra proizvodnih in predelovanih dejavnosti

sektorja industrija in skladiščenje v obalnih občinah. To so proizvodnja elektronskih komponent, motorjev, turbin, motornih koles, ključavnic, prekrivanje kovin s kovino, proizvodnja okovja, koksa, nakita, plastičnih mas v primarni obliki kot tudi proizvodnja živil: kruha, svežega peciva, slaščic, mesa, olja ali maščob, vina iz grozdja, mlinarstva, predelave čaja in kave. Pri tem se 60 % industrijske odpadne vode odvaja na KČN, 40 % industrijske odpadne vode pa se odvaja posredno preko kanalizacije ali neposredno v površinske vode. Izmed prednostnih in prednostno nevarnih snovi v industrijskih odpadnih vodah obratov iz sektorja industrija in skladiščenje v obalnih občinah se v zadnjih letih odvaja le še nikelj in svinec.

Obogatitev s hranili in organskimi snovmi zaradi emisij industrijske odpadne vode proizvodne in predelovalne dejavnosti.

Potencialna ogroženost za nastanek nesreč v industrijskih obratih. Na območju se nahajajo 3-je viri večjega in 3-je viri manjšega tveganja v skladu z SEVESO direktivo.

Fizične izgube naravnih površin zaradi pozidave obalnega območja.


44

2.8 Obramba Slovenska vojska ima sedem vojaških plovil: eno večnamensko ladjo Triglav, eno hitro patruljno ladjo Ankaran in 5 gumijastih čolnov s trdim dnom. (IzVRS, 2011a)

Slika 2-2-15: Vojaška ladja (foto Špela Petelin, IzVRS) Vojašnica pomorske enote slovenske vojske se nahaja v bližini koprskega pristanišča. Trenutno so privezi za vojaške ladje ob 2. pomolu v 2. bazenu pristanišča v Kopru. Skladno z državnim prostorskim načrtom za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru je v prihodnosti predvidena tudi ureditev območja za Slovensko vojsko.

2.8.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI OBRAMBE Sektor obramba izvaja aktivnosti, ki potencialno lahko povzročajo obremenitev s podvodnim hrupom zaradi uporabe sonarjev na vojaških plovilih.


45

2.9 Varstvo pred škodljivim delovanjem morja Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega izvajanje ukrepov, s katerimi se zmanjšuje ali preprečuje ogroženost pred škodljivim delovanjem voda in odpravlja posledice njihovega škodljivega delovanja. Varstvo pred škodljivim delovanjem morja se nanaša na varstvo pred poplavami in erozijo morja. Na poplavljanje morja vplivajo predvsem visoka plima, močan južni veter in padanje zračnega pritiska. Na poplave vplivajo še valovanje, gravitacijska privlačnost Lune, vremenske fronte in reliefna izoblikovanost obale. (Kolega, 2006) Kljub ukrepom varstva pred škodljivim delovanjem morja morje še vseeno poplavlja dele obalnih mest, prometne povezave, plaže, kopališča, avtokamp, del marine, nižje dele koprskega pristanišča, soline, industrijske in stanovanjske objekte. Poplavno območje je najobsežnejše v občini Piran, predvsem zaradi Sečoveljskih solin, najmanj obsežno pa v Izoli. Najbolj ogroženo je mesto Piran s Tartinijevim trgom, ki je najbolje ohranjen mestni kulturni spomenik slovenske Istre. V Piranu je največ objektov neposredno izpostavljenih morju in je zato tudi škoda ob poplavah visoka. V Kopru so poplavljeni nižji predeli mesta, v Izoli pa so ob vsakoletnih poplavah poplavljeni obala neposredno ob morju in redki stanovanjski objekti. (Kolega, 2006)

V poročilu Razvrstitev poplavno ogroženih območij in določitev območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji (Đurović, 2012) sta se med pomembna poplavno ogrožena območja na Obali uvrstili območji Koper-jug (6.994 začasnih in stalnih prebivalcev, 1.587 stavb, 42 enot kulturne dediščine, 34 kulturnih spomenikov državnega pomena, 2.097 poslovnih subjektov in 602 družbeno pomembnih objektov in objektov infrastrukture) in Portorož-Lucija (1.767 začasnih in stalnih prebivalcev, 138 stavb, 30 enot kulturne dediščine, 7 kulturnih spomenikov državnega pomena, 595 poslovnih subjektov in 131 družbeno pomembnih objektov in objektov infrastrukture).

Slika 2-2-16: Skalomet (Foto: Janez Dodič, IzVRS) Objekti in ureditve varstva pred škodljivim delovanjem morja na slovenski obali so predvsem nasipi, zidovi in skalometi. Ti objekti obsegajo 21 % celotne dolžine obalne linije. Ureditve na slovenski obali so pretežno namenjene zmanjševanju ogroženosti zaradi erozije.


46

2.9.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI VARSTVA PRED ŠKODLJIVIM DELOVANJEM MORJA

Sektor varstvo pred škodljivim delovanjem voda povzroča predvsem fizično izgubo morskega okolja z izdelovanjem protipoplavnih nasipov oz. protierozijskim nasutjem.


47

2.10 Druge negospodarske dejavnosti Poleg neposredne uporabe morja za gospodarske dejavnosti je morsko okolje pomembno tudi za druge dejavnosti, kot so na primer šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju, ki niso zajete v Standardni klasifikaciji dejavnosti, opazovanje morskega okolja, izobraževanje in raziskovanje ter ohranjanje naravnih in kulturnih značilnosti. Te aktivnosti pomembno vplivajo na blagostanje, vendar je njihovo vrednost pogosto težko ovrednotiti. Druge negospodarske dejavnosti, povezane z morskim okoljem, so pomembne iz več razlogov. Ne samo, da zagotavljajo delovna mesta, kot na primer: vodniki v naravo, učitelji potapljanja, vaditelji, vodje delavnic in drugi, ampak vključujejo tudi lokalno prebivalstvo in pomagajo pri ohranjanju narave. Ljudem so omogočeni izobraževanje, raziskovanje, opazovanje, estetske in kulturne možnosti, kar vse lahko vpliva na dobro počutje in blaginjo ljudi.

2.10.1 ŠPORT, REKREACIJA IN PROSTOČASNE AKTIVNOSTI NA MORJU Športno-rekreacijske dejavnosti so pomemben del načina življenja ljudi po svetu in pri nas. Poleg tega omogočajo športno-rekreacijske aktivnosti tudi možnost zaposlitve in delovanja manjših podjetij in samostojnih podjetnikov, društev ter organizatorjev športnih, rekreacijskih prireditev in dogodkov. Športne in rekreacijske dejavnosti na morju so številne: športni in rekreacijski ribolov ter podvodni športni ribolov, plavanje, deskanje, kajtanje, veslanje (kajak), športno in rekreacijsko jadranje, potapljanje, smučanje na vodi, paddling-veslanje na deski, vožnja z vodnimi skuterji ter pedalini, vleka napihljivih rekvizitov (tub, banan, ...). Zaradi dobrega in hitrega dostopa do obale je postalo morsko okolje zelo pomembna vikend-destinacija za mnoge Slovence. Tako se med petkom in nedeljo poveča prihod slovenskih turistov na obalo. Med poletno sezono so na voljo tudi dodatni kopalni vlaki. Morje v povezavi z ugodno klimo ter možnostmi dodatnih športno-rekreacijskih dejavnosti omogoča podaljšanje in širjenje ponudbe v celotni sezoni. Večina teh dejavnosti je popolnoma odvisnih od morja in jih ni mogoče nadomestiti z izvajanjem na drugih lokacijah. Seveda pa je za kakovostno in privlačno izvajanje teh dejavnosti še posebej pomembno dobro okoljsko stanje morja. Predpogoj je čisto morje, kajti samo čista morska voda je primerna in privlačna za kopanje, veslanje, jadranje, potapljanje ter vse ostale dejavnosti.

2.10.2 OPAZOVANJE MORSKEGA OKOLJA Morsko okolje je izredno pestro in raznovrstno. Omogoča nam srečanje in opazovanje značilnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so posredno ali neposredno vezane na morje. Med njimi so tudi redke vrste, ki živijo le na določenem območju. To so endemiti, kot na primer jadranski bračič (Fucus virsoides) ali jadranski jeseter (Acipenser naccarii) in drugi.


48

Ohranjeni ekosistemi nudijo ljudem možnost opazovanja in učenja iz narave, kar pripomore k širjenju znanja in zavedanja, mnogim pa predstavlja obliko prostočasne dejavnosti.

Slika 2-2-17: Jadranski jeseter (Acipenser naccarii ) (Foto: Bojan Marčeta) in jadranski bračič (Fucus virsoides) (Spletne strani Med morjem in kopnim, 2012) V Sloveniji obstaja več društev za opazovanje delfinov ter opazovanje in proučevanje ptic. Poleg tega, da je opazovanje ptic in delfinov v naravi velik užitek in sprostitev, so ptice in delfini tudi zelo dober pokazatelj sprememb v okolju.

Slika 2-2-18: Ptice v Škocjanskem zatoku (Foto: Bojana Drev, IzVRS)


49

2.10.3 IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKOVANJE Morsko okolje nudi tudi možnost za izobraževanje in vzgojo. Otroci in odrasli, ki se učijo o morskem okolju, si lahko v naravi, v živo, ogledajo morske organizme in procese, ki tam potekajo. Bližina morja je tako lahko pogoj za delovanje in obstoj nekaterih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij, kot so na primer Fakulteta za pomorstvo in promet, Pomorski in tehnični izobraževalni center Portorož, Morska biološka postaja, Pomorski muzej »Sergej Mašera«, Muzej ladijskega modelarstva, Muzej solinarstva, Akvarij Piran in druge. Fakulteta za pomorstvo in promet in Pomorski in tehnični izobraževalni center Portorož šola sta doslej izobrazili približno 6.000 slovenskih pomorskih kadrov, ki skrbijo za pomorsko usmeritev slovenske države. Brez njih bi bilo vodenje pristanišča v Kopru in povezanega pomorskega gospodarstva manj uspešno. (Šuligoj, 2011d)

2.10.4 OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE Kulturna dediščina je pričevalec minulega časa in zato zelo pomembna za prihodnje generacije, da se zavedajo svoje zgodovinske preteklosti. Na slovenski obali in morju je bilo opredeljenih 47 arheoloških najdišč, 28 območij arheološke dediščine, 25 spomenikov, 5 vplivnih območij spomenika in 2 dediščini priporočilno. Na teh območjih najdemo kulturno dediščino, ki izhaja že iz mlajše železne dobe, zgodnje rimske dobe, poleg tega pa iz različnih obdobij še naselbine, vile, barke, ladje, letala, mestna jedra, mestna obzidja, tovarne in drugo. Varstveni režim kulturne dediščine je prikazan na spodnji sliki (Slika 2-2-19).


50

Slika 2-2-19: Kulturna dediščina - varstveni režimi kulturne dediščine (Zbirka prostorskih podatkov Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov, 2011; Gosar in sod., 2012)

2.10.5 OHRANJANJE NARAVNIH ZNAČILNOSTI Vsaka država ima svoje posebnosti, naravne značilnosti pa jo delajo unikatno in drugačno. Zaradi njih se razlikuje od drugih držav in privlači obiskovalce, lokalnemu prebivalstvu pa je v ponos, da imajo v svojem okolju posebnosti, ki jih značilno razlikujejo od drugih. S sistemom varstva narave se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo oziroma ohranjajo, ter pogoji za njihovo ponovno vzpostavitev. Ob slovenski obali in na morju se nahaja 30 naravnih vrednot državnega in 9 naravnih vrednot lokalnega pomena. Na slovenski obali in morju so bili razglašeni 3 naravni spomeniki, 2 krajinska parka (Krajinski park Sečoveljske soline in Krajinski park Strunjan), 1 spomenik oblikovane narave in 3 naravni rezervati državnega pomena, med njimi Škocjanski zatok, ter 2 naravna spomenika lokalnega pomena. Celotno morje in obrežje sta razglašena za ekološko pomembno območje, posebej pa je na slovenski obali in morju še 18 drugih ekološko pomembnih območij. Na slovenski obali in morju je bilo opredeljenih 13 posebnih varstvenih območij (Natura 2000). (Zbirka prostorskih podatkov Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov, 2011; Gosar in sod., 2012)


51

Slika 2-2-20: Ohranjanje narave – naravne vrednote, zavarovana območja, ekološko pomembna območja (EPO) in območja Natura 2000 (Zbirka prostorskih podatkov Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov, 2011; Gosar in sod., 2012) Zavarovana območja imajo posebno vrednost zaradi ekosistemskih storitev, ki jih ponujajo človeku, njihovega ekološkega pomena, neodvisnega od koristi, ki jih zavarovana območja dajejo človeku in duhovnega ter kulturnega pomena (Sovinc, 2011).


52

Slika 2-2-21: Sončni zahod na slovenskem morju (foto: Bojana Drev, IzVRS) Zaradi svojih vizualnih posebnosti je morsko okolje že od nekdaj vir idej in navdiha za umetniška dela. Prav obmorsko okolje nudi edinstveno kombinacijo za vsa čutila, ki je ne moremo ustvariti v nobenem drugem okolju. Gre za splet dejavnikov svežega zraka, vonja slanega morja in borovcev, ki učinkujejo pomirjujoče in sproščujoče. Za slušna čutila sta blagodejna zvok pljuskanja valov in zvok škržatov.

2.10.6 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI DRUGIH NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Pri drugih negospodarskih dejavnostih ne razpolagamo s podatki, na podlagi katerih bi lahko pripisali določeno obremenitev v sklopu teh dejavnosti.


53

2.11 Druge dejavnosti

Poleg navedenih sektorjev so glede obremenjevanja morja pomembne tudi naslednje dejavnosti: - železniški promet - cestni promet - gradbeništvo (gradnja cest, gradnja vodnih objektov, ...) - trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi - trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo Cestni in železniški promet sta z vidika obremenjevanja pomembna zaradi možnosti nastanka nesreč pri prevozu nevarnih snovi, ostale dejavnosti pa predvsem, zato, ker ustvarjajo tehnološko odpadno vodo. Poleg omenjenih dejavnosti za določene obremenitve povzročiteljev še ne poznamo. Cestni in železniški promet sta odvisna tudi od pomorskega prometa. V koprskem tovornem pristanišču se stikajo poti pomorskega prometa s kopensko prometno infrastrukturo. Koprsko pristanišče je povezano s slovenskim železniškim omrežjem z enotirno železniško progo Koper–Divača. Slovenske železnice prepeljejo 70 % vsega tranzitnega blaga v ali iz Luke Koper. V pristanišče in iz pristanišča je leta 2006 peljalo 40 vlakov dnevno. S sprejetim državnim prostorskim načrtom za izboljšanje železniške povezave se predvideva posodobitev obstoječega in izgradnja drugega tira proge Divača-Koper. Po cestah je leta 2006 proti koprskemu pristanišču dnevno potovalo okoli 1.450 težkih tovornjakov in težkih tovornjakov s prikolico (Kontić in sod., 2008). Za ureditev avtocestne povezave do pristanišča je bil z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za navezavo Luke Koper na avtocestno omrežje sprejet državni lokacijski načrt. V sklopu prve gradbene faze je v skladu z uredbo načrtovana izgradnja ankaranske in bertoške vpadnice ter povezovalne ceste za Luko Koper, v sklopu druge faze pa izgradnja serminske vpadnice. Uredba predvideva tudi izgradnjo ploščadi za bencinski servis Bertoki. Bertoška vpadnica je bila dokončana leta 2008, serminska vpadnica pa naj bi bila predvidoma predana prometu v letu 2012. Poleg tega je cestni promet odvisen tudi od turizma. Več kot polovica evropskih turistov na počitnice potuje z osebnim avtomobilom. Približno četrtina jih potuje z letalom, 8 % z vlakom in enak delež z avtobusom, le približno 2 % turistov potuje z ladjo (Boteler in sod., 2011; po Eurostat, 2006). Na slovenski obali so zaradi tega značilni viški prometnih obremenitev v času poletne turistične sezone (julij, avgust) in viški ob lepih koncih tedna v drugih mesecih (Cigale, 2011).


54

2.11.1 GLAVNE OBREMENITVE ZARADI DRUGIH DEJAVNOSTI Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzročajo druge dejavnosti, so: Zaradi cestnega in železniškega prometa obstaja potencialna ogroženost za

nastanek nesreč pri transportu nevarnih snovi. Vnos onesnaževal zaradi spiranja padavinske odpadne vode s cest in železniških

prog. Padavinske odpadne vode lahko vsebujejo bencin in njegove stranske produkte izgorevanja poliaromatske ogljikovodike (PAH), motorno olje, težke kovine (nikelj, baker, cink, kadmij, svinec) ali prašne delce.


55

3 STROŠKI POSLABŠANJA MORSKEGA OKOLJA Upravljanje z morskim okoljem zajema tudi razmišljanje o tem, kaj se bo dogajalo v prihodnosti in kaj bi lahko bilo izgubljeno, če z morskim okoljem ne bomo skrbno ravnali. Spremembe v ekosistemih imajo lahko velik vpliv na gospodarstvo in družbo v sedanjosti ali v prihodnosti, saj lahko ogrozijo določene vire prihodkov in delovnih mest ter povzročijo izgubo drugih družbenih koristi. Zato jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju in odločanju in zato je potreben tudi razmislek o stroških poslabšanja morskega okolja oziroma o škodi, ki bi jo lahko utrpeli, če bi prišlo do poslabšanja okoljskega stanja morja. Stroški poslabšanja morskega okolja pomenijo izgubljene koristi in izražajo zmanjšanje vrednosti koristi, ki jih imajo ljudje od ekosistemov in so na voljo v primerjavi z nekim drugim stanjem. (Economic and social analysis for the initial assessment for the Marine Strategy Framework Directive: a guidance document, 2010) O stroških poslabšanja je težko govoriti, dokler ne poznamo ocene okoljskega stanja v prihodnosti. Lahko pa opišemo koristi, ki jih morski ekosistem trenutno zagotavlja Slovencem in s tem poudarimo koristi, ki bi v prihodnosti lahko bile izgubljene. Koristi (dobrine in storitve), ki jih imajo ljudje od ekosistemov, se imenujejo ekosistemske storitve. Koristi so lahko posredne ali neposredne, tako se tudi ekosistemske storitve delijo na končne in na posredne. Končne ekosistemske storitve so tiste, ki neposredno ustvarjajo koristi za ljudi, kot npr. ribe za ribolov. Posredne ekosistemske storitve predstavljajo podporo za končne storitve in s tem posredno vplivajo na dobrobit ljudi. Posredne ekosistemske storitve so na primer zmanjšanje evtrofikacije in habitati. Uvedba pojma ekosistemskih storitev je pomembna, saj opozori na dejstvo, da ekosistemi prispevajo k dobrobiti ljudi in imajo tudi neko vrednost za družbo. (MEA, 2005; Economic and social analysis for the initial assessment for the Marine Strategy Framework Directive: a guidance document, 2010) Spodnja preglednica (Preglednica 3-1) vsebuje predlagane končne ekosistemske storitve morskega okolja v Republiki Sloveniji. Predlog seznama ekosistemskih storitev je bil izdelan za namene vrednotenja stroškov poslabšanja morskega okolja. V seznam smo skušali vključiti ekosistemske storitve, ki se smatrajo za končne in katerih koristi se ne podvajajo.


56

Preglednica 3-1: Predlog seznama končnih ekosistemskih storitev morskega okolja v Republiki Sloveniji Zagotavljanje užitnih morskih organizmov (rib in školjk) za prehrano ljudi Pridobivanje morske soli s tradicionalnim postopkom uporabe posebne vrste biosedimentov (petola) Odvzem morske vode za industrijske namene in turizem Uporaba morskih storitev v zdravstvene namene (zdravilišča, odvzem morske vode, morskega blata in soli, klimatsko zdravljenje) Zmanjševanje erozije obale (zaradi rastlin na morskem dnu) Možnost odvajanja komunalne in industrijske odpadne vode očiščene skladno s predpisi (morje je zelo velik sprejemnik, v katerem se hranila, onesnaževala in nevarne snovi razredčijo in bolj ali manj razgradijo ter tako v določenem obsegu predstavljajo manjši problem za skupnost Uravnavanje podnebja (absorpcija CO2) Obmorski turizem (tudi navtični turizem) Šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju (športni in rekreacijski ribolov, podvodni ribolov, plavanje, surfanje, kajtanje, veslanje – kajak, jadranje, potapljanje, pedolini, smučanje na vodi, paddling-veslanje na deski, športni dogodki) Osebno počutje (šum valov, sončni zahodi, zvok škržatov, vonj morja, pogled na morje, lepa pokrajina, vonj borovcev, sprostitev (tišina, mir, počitek), svež zrak, bistrost vode, morski veter, razvedrilo, zadovoljstvo, druženje, srečevanje) Opazovanje morskega okolja (rastline, živali, endemične vrste, združbe) Estetska vrednost krajine in delov morskega okolja (vir idej/navdih za umetniška dela), okras (lupine školjk, polžev) Izobraževalne storitve (narava nudi možnost za izobraževanje in vzgojo, možnost za obstoj nekaterih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij-bližina morskega okolja je pogoj za delovanje določenih organizacij (Fakulteta za pomorstvo in promet, Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož, Morska biološka postaja, Muzeji: Pomorski muzej, Muzej ladijskega modelarstva, Akvarij Piran, Muzej solinarstva) Naravne značilnosti kot vrednota (krajinski parki, naravna dediščina, ohranjanje biodiverzitete)

Veliko ekosistemskih storitev ima značilnosti javnega dobra. To pomeni, da so te storitve prosto dostopne za vsakogar, ki jih želi uporabiti. Ker trg za ekosistemske storitve ne obstaja, tudi nič ne kaže na to, koliko so posamezniki pripravljeni plačati za koristi določene storitve. Iz tega sledi, da večina ekosistemskih storitev nima označbe s ceno, saj ne nastopajo na trgu oziroma nekatere vsaj ne v celoti. (ARCADIS, 2010) Tako je določene ekosistemske storitve kljub temu, da so ključnega pomena za dobrobit ljudi, težje ovrednotiti. Upoštevati je potrebno, da pomanjkanje podatkov še ne pomeni, da koristi ne obstajajo.


57

Slovensko morsko okolje, kljub svoji majhnosti, omogoča pestre in raznolike ekosistemske storitve. Na spodnji sliki(Slika 3-1) je trenutni prikaz končnih ekosistemskih storitev morskega okolja v Republiki Sloveniji. Vrednost nekaterih ekosistemskih storitev, ki so bile že ovrednotene, je podana na sliki. Za ekosistemske storitve, katerih vrednosti še ni bilo možno oceniti, so na sliki navedeni podatki, iz katerih lahko sklepamo o pomenu posamezne ekosistemske storitve. Pri oceni ekosistemske storitve Zagotavljanje morskih organizmov za prehrano ljudi, je na spodnji sliki (Slika 3-1) navedena povprečna vrednost letnega iztovora ulovljenih rib, izračunana za obdobje od leta 2007 do leta 2010, za Gojenje morskih organizmov, pa je bila na osnovi povprečne vrednosti gojenega brancina in klapavice narejena ocena za leto 2009. Ekosistemska storitev Zagotavljanje morskih organizmov za prehrano ljudi je bila ocenjena z izračunom »resource rent«, ki predstavlja plačilo storitev, ki jih zagotavlja naravni kapital (Mangos in sod., 2010). Storitev Pridobivanje morske soli je v veliki meri odvisna od vremenskih razmer, v povprečju pa je letno pridobljeno 2.500 t soli, katere vrednost je bila ocenjena na približno 80.000 EUR letno. Poleg tega imajo soline še naravovarstveno in kulturovarstveno vrednost, ki jo je zahtevnejše ocenjevati. Za odvzem vode za bazenska kopališča je po podatkih iz leta 2011, podeljenih 21 vodnih pravic, morje pa predstavlja vir za odvzem morske vode tako za turizem kakor tudi za industrijske namene. Bližina morja omogoča delovanje dveh naravnih zdravilišč (Talaso Strunjan in Lifeclass Portorož), ki jima prav ugodna lega omogoča nudenje dodatnih storitev. Zmanjševanje erozije obale omogočajo rastline na morskem dnu, posledica pa so nižji stroški ukrepov za varstvo pred škodljivim delovanjem morja. Ekosistemska storitev Zmanjševanje erozije obale je bila ocenjena na podlagi študije UNEP MAP z metodo izdatkov za izogibanje škodi. Njena vrednost je podana na spodnji sliki (Slika 3-1). Morje je sprejemnik komunalne in industrijske odpadne vode, očiščene skladno s predpisi, pri čemer se hranila, onesnaževala in nevarne snovi razredčijo in v določenih primerih bolj ali manj razgradijo. Pri oceni ekosistemske storitve Možnost odvajanja odpadne vode očiščene skladno s predpisi je bila upoštevana metoda iz študije UNEP MAP, njena vrednost pa je podana na spodnji sliki (Slika 3-1). Morski ekosistemi imajo zmožnost uravnavanja podnebje med drugim tudi zaradi absorpcije CO2. Vrednost te ekosistemske storitve je bila ocenjena na podlagi študije UNEP MAP. Na razvoj dejavnosti obalnega turizma, športa, rekreacije in prostočasnih aktivnosti na morju, močno vpliva okoljsko stanje morja. Vrednosti posameznih koristi morskega okolja je možno oceniti na različne načine O pomenu ekosistemske storitve Obmorski turizem lahko sklepamo iz podatkov o čistih prihodkih od prodaje v sektorju Turizem. Vrednost ekosistemske storitve pa je bila ocenjena z izračunom »resource rent« na podlagi študije UNEP MAP. O pomenu ekosistemske storitve Šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju lahko med drugim sklepamo tudi na podlagi podatkov o plačilu dovolilnic za športni, rekreacijski in podvodni ribolov.


58

Zelo pomembne in nezanemarljive koristi morskega ekosistema so tudi Osebno počutje, Opazovanje morskega okolja, Estetska vrednost krajine in delov morskega okolja, Izobraževalne storitve ter Naravne značilnosti kot vrednota. Z monetarnega vidika jih težje ocenimo, imajo pa veliko vrednost z vidika prihodnjih generacij ter etičnega vidika varovanja narave. Eden izmed pokazateljev vrednosti ekosistemske storitve Osebno počutje je podatek o doplačilu za hotelsko sobo s pogledom na morje. Pomen ekosistemske storitve Naravne značilnosti kot vrednota je možno prikazati s podatki o številu obiskovalcev in plačilu vstopnin, kot prikazuje spodnja slika

Slika 3-1: Pomen končnih ekosistemskih storitev morskega okolja v Republiki Sloveniji (Peterlin in sod., 2012) Poleg trenutnih koristi, ki nam jih nudijo ekosistemi, ne smemo pozabiti na storitve, ki se jih trenutno še ne poslužujemo, jih bomo pa morda potrebovali v prihodnosti (razsoljevanje morske vode za pripravo pitne vode, znanstvena odkritja, zdravila,…). Če ekosistemov ne varujemo, lahko s poslabšanjem okoljskega stanja pride tudi do dokončne izgube določenih koristi. To pomeni manjšo možnost izbire koriščenja ekosistemskih storitev za prihodnost. In obratno, če poskrbimo, da je okoljsko stanje morja dobro, bo tudi v prihodnosti obstajalo več različnih možnosti razvoja dejavnosti na morju. Predvsem pa je pri upravljanju z morskim okoljem treba upoštevati tudi etični vidik varovanja narave zaradi nje same in ne samo zaradi koristi, ki jih nudi ljudem.


59

4 VIRI AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). (2011a). Podatki iz letnih poročil gospodarskih družb, zadrug in malih samostojnih podjetnikov ter podatki iz letnih poročil društev za leto 2009, letnih poročila pravnih oseb javnega prava in letnih poročila pravnih oseb zasebnega prava za obdobje od 2000 do 2009 AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). (2011b). Podatki iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) in Podatki javne objave letnih poročil. Dostopno z: http://www.ajpes.si/ [23., 24. , 29. 3. 2011 in 1. 9. 2011] ARSO. (2011) Podatki o podeljenih vodnih pravicah. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. BOLE, V., MRAMOR, D., VALENTINČIČ, A., JERE, Ž., ČERTALIČ, M. (2007). Pomen pristaniške dejavnosti za nacionalno in regionalno gospodarstvo Slovenije. Ljubljana, Inštitut za denar in finance Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Ekonomski inštitut Pravne fakultete, 86 str. BOTELER, B., LAGO, M., GRÜNIG, M., IGLESIAS-CAMPOS, A. (2011). Support for EEA Coastal Assessment 2012 and Climate Change Impacts Assessment 2012, Sub-assessment on coastal tourism, Outline, EEA, Ecologic Institute, 18 str. CAMP. (2006). Regionalna strategija trajnostnega razvoja turizma južne Primorske 2006-2012, Povzetek strategije. Hosting, d.o.o., 94 str. CIGALE, D. (2011). Turizem in značilnosti cestnega prometa v Slovenski Istri, povzetek članka. Glasnik UP ZRS, 16,2011,4, 1 str. COWI. (2010). Scoping study on the requirements for economic assessment in the Marine Strategy Framework Directive, Final report. Kongens Lyngby, COWI, 79 str. dne 20. 3. 2012 Deželak, F., Jenko, J. (2011). Program spremljanja stanja morskih voda glede na nivo podvodnega hrupa v skladu z Direktivo o morski strategiji - 2.faza (Informativne meritve podvodnega hrupa). Zavod za varstvo pri delu, Ljubljana 2011. Naročnik: Inštitut za vode RS. Economic and social analysis for the initial assessment for the Marine Strategy Framework Directive: a guidance document (2010). European Commission, Directorate-General Environment, Working Group on Economic and Social Assessment, 87 str. ECOTEC Research & Consulting. (2006a). An exhaustive analysis of employment trends in all sectors related to sea or using sea resources, Final report for the European Commission,DG Fisheries and Maritime Affairs. Birmingham, European Commission,DG Fisheries and Maritime Affairs, 163 str.


60

ECOTEC Research & Consulting. (2006b). An exhaustive analysis of employment trends in all sectors related to sea or using sea resources, Country report-Slovenia. Birmingham, European Commission, DG Fisheries and Maritime Affairs, 5 str. EUROSTAT (2008a). Eurostatove projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo po spolu, starostnih skupinah in kohezijskih regijah, obdobje 2008–2030, konvergentni scenarij. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/25_projekcije/05_05705_Europop_2008/05_05705_Europop_2008.asp [21.2.2010]. Statistični urad Republike Slovenije. FAO. (2011). National Aquaculture Sector Overview, Slovenia, 5 str. GOSAR in sod. (2012). Presoja obstoječe rabe morja in dejavnosti na morju v skladu s prilogo IV, točko 3 in 4 direktive - Prostorska analiza in evidence rabe morja ter podeljenih vodnih pravic na morju GZS Območna zbornica za severno Primorsko. Navtika in ladjedelništvo v Sloveniji. Evropsko teritorialno sodelovanje Program čezmejnega sodelovanja 2007-2013, Icon, Razvojna agencija ROD, Koper RRC, RRA Severne Primorske, Posoški razvojni center, Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, GZS, Območna zbornica za Severno Primorsko, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Slovensko deželno gospodarsko združenj, Informest, CNA Veneto, Confcommercio Trieste, Confindustria Fruli Venezia Giulia, Confartigianato fvg, E.I.N.E., SIPRO, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 13 str. IzVRS. (2011a). Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2010, Izvajanje okvirne direktive o Morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES) KONTIĆ, B., GOSAR, L., GULIČ, A., KAVAŠ, D., PRAPER, S., KONTIĆ, D., OSTERC, A., ZUPANC, V., PINTAR, M., PAVLIHA, M., GOLOBIČ, M., STEINMAN, F., PLAZAR MLAKAR, M. (2008). Umestitev Luke Koper v trajnostni okvir razvoja Obalno-Kraške regije, CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006 – 2013«, Projekt V5-0307. Ljubljana, 64 str. KOLEGA, N. (2006). Slovenian coast sea floods Risk, Ogroženost slovenske obale zaradi morskih poplav. Acta geographica Slovenica, 46-2, 2006, 143-169 Kmetijsko svetovalna služba Koper (2011). O zavodu KSS Koper [online]. Izdaja KSS. Dostopno z: http://www.kmetijskizavod-ng.si/o-zavodu/oddelki/kmetijsko-svetovanje/kss-koper [6. 4. 2012] Luka Koper. (2007). Luka Koper 50 let izkušenj za nova obzorja, Predstavitvena monografija ob 50-letnici Luke Koper. Koper, Luka Koper, 103 str. Luka Koper. (2011). Spletne strani Luke Koper. Dostopno z:http://www.luka-kp.si [23. 12. 2011, 4. 1. 2012, 5. 1. 2012, 19. 01. 2012, 1. 2. 2012] MASLO, M., BONIN, F., HRIBAR, U. (2006). Solinarski festival. Občina Piran/Comune di Pirano


61

MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah. (2011). Spletne strani NATURA 2000. Dostopno z: http://www.natura2000.gov.si/ [21.4.2011] MEA Millenium Ecosystem Assessment, Ecosystems and human well-being, Volume 1. (2005). Island Press, Centre of Resource Economics, 917 str. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (2012). Podatki o številu opravljenih izpitov za voditelja čolna v obdobju od 2000 do 2011. Posredovano z dne: 6.8.2012 MKGP (2010b). Dejanska raba prostora MKGP (2011). Program upravljanja z morskim ribištvom v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo Republike Slovenije Our ocean wealth. (2011). Towards an Integrated Marine Plan for Ireland, 23 str. Orlando Bonaca, M., L. Lipej, A. Malej, J. Francé, B. Čermelj, O. Bajt, N. Kovač, B. Mavrič, V. Turk, P. Mozetič, A. Ramšak, T. Kogovšek, M. Šiško, V. Flander Putrle, M. Grego, T. Tinta, B. Petelin, M. Vodopivec, M. Jeromel, U. Martinčič & V. Malačič (2011): Opredelitev okoljskega stanja morja in analiza prevladujočih pritiskov in vplivov v skladu z Okvirno direktivo o morski strategiji (Marine Strategy Framework Directive) - 2. Faza. Zaključno poročilo za leto 2011. Poročila 130. Morska Biološka Merilno mesto, Nacionalni Inštitut za Biologijo, Piran, str. 308 PETERLIN, M. (2005). Perception of environmental data by different social groups in the EIA process, Doctoral Thesis. Nova Gorica, 72 str. PETERLIN M., GABRIJELČIČ E., URBANIČ G., SMOLAR ŽVANUT N., MOHORKO T., BREMEC U. (2011a): Strokovne podlage za načrt upravljanja z morskim okoljem. Analiza obremenitev v zaledju. Poročilo za leto 2011. Inštitut za vode Republike Slovenije. 2011 str. 59. PETERLIN, M., DAVID, M., KRAMAR, M. (2011b). Začetna presoja okoljskega stanja morja – Poročilo o pomorskem prometu. Ljubljana, IzVRS, 37 str. PETERLIN, M., PETELIN, Š., DREV, B., KRAJNC, G.,ZORE K.; GOSAR L., GABRIJELČIČ E., KRAMAR M., PALATINUS A., AVDIČ MRAVLJE E. (2012) Okvirna direktiva o morski strategiji. Začetna presoja okoljskega stanja morja – Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, str. 307 PETERLIN, M., PALATINUS, A. JEŽ E., LJUBEC B., KRŽAN A., FORTE J., KUPEC R., ŠTAJNRAJH T., AJDNIK U., RAUH T., KARAKAYA B., BIRSA T., KARAT A., DELIĆ A., (2012c). Predlog spremljanja stanja in začetna presoja morskih voda glede na lastnosti in količine morskih odpadkov na obali v skladu z Direktivo o morski strategiji (2008/56/ES). Poročilo za leto 2012. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, str. 60.


62

PETERLIN, M., GABRIJELČIČ E., ORLANDO BONACA, M., L. LIPEJ, A. MALEJ, J. FRANCÉ, B. ČERMELJ, O. BAJT, N. KOVAČ, B. MAVRIČ, V. TURK, P. MOZETIČ, A. RAMŠAK, T. KOGOVŠEk, M. ŠIŠKO, V. FLANDER PUTRLE, M. GREGO, T. TINTA, B. PETELIN, M. VODOPIVEC, M. JEROMEL, U. MARTINČIČ & V. MALAČIČ. (2012a) Okvirna direktiva o morski strategiji. Začetna presoja okoljskega stanja morja – Bistvene značilnosti in lastnosti morskih voda. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, 74 str. Priloge državnega prostorskega načrta (Ur.l.RS, št. 48/2011) za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, Prikaz stanja prostora za obravnavano območje s prikazano mejo državnega prostorskega načrta Podatki o športnem rekreacijskem in podvodnem ribolovu. (2011). Zveza za športni ribolov na morju, posredoval ZZRS, dne 20. 3. 2012 Poročilo o okolju v Sloveniji (2009) (Gradivo za javno razpravo) (9. 7. 2010). Ministrstvo za okolje in prostor RS, 364 str. Predlog Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo [razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006, Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 in Uredbe Sveta št. XXX/2011 o celostni pomorski politiki] Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. Podatki o deležu nočitev z zdravstveno napotnico. (2012). Posredovano dne: 24. 5. 2012 Skupina Luka Koper. (2009). Poročilo o trajnostnem razvoju 2009. Luka Koper, 14 str. Skupina Luka Koper. (2011). Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper d.d. v obdobju januar-september 2011. Dostopno z: www.luka-kp.si/pripone.asp?ID=2981 [10. 1. 2012], Luka Koper, 61 str. SOVINC, A. (2011). Oblikovanje modela za učinkovito upravljanje zavarovanih območij narave, doktorska disertacija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper, 300 str. Spletne strani Na meji med morjem in kopnim. (2012). Dostopno z http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/execrp/02_na_meji_med_morjem_in_kopnim/index.html [28.05.2012] Spletne strani Slovensko morje. (2011). Dostopno z: http://slovensko-morje.net/ [1. 6. 2011] SURS (2010a). Prebivalstvo po petletnih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp [18. 2. 2011]. Statistični urad Republike Slovenije SURS (2010b). Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnje registrirane brezposelnosti po občinah prebivališča, Slovenija, mesečno. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp. [16. 3. 2011]. Statistični urad Republike Slovenije


63

SURS (2010d). Statistični letopis 2010. Dostopno z: http://www.stat.si. Statistični urad Republike Slovenije. SURS (2010e). Kmetijska gospodarstva po: VELIKOSTNI RAZRED KZU, OBčINE, LETO , MERITVE; Dostopno z: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Kmetijstvo_2010/03_zemljisca_raba/03_15P22_obcine/03_15P22_obcine.asp [6. 4. 2012] SURS (2011c). Pristaniški potniški promet (število potnikov), Slovenija, mesečno. Dostopno z: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/22_transport/04_22194_pomorski_transport/04_22194_pomorski_transport.asp [31. 5. 2011]. Statistični urad Republike Slovenije. SURS (2011d). Število plovil s privezom v morju po vrsti in zastavi plovila, Slovenija, letno. Dostopno z: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/03_21079_navticni_tur/03_21079_navticni_tur.asp. [1. 6. 2010]. Statistični urad Republike Slovenije SURS (2011f). Blagovni prevoz in promet, Slovenija, letno. Dostopno z: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/22_transport/01_22211_transport_panoge/01_22211_transport_panoge.asp [9.6.2011]. Statistični urad Republike Slovenije SURS (2011h). Akvakultura - vzreja vodnih živali v kilogramih, Slovenija, letno. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/08_15191_ribistvo/08_15191_ribistvo.asp. [28. 11. 2011]. Statistični urad Republike Slovenije. SURS (2011l). Prenočitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov, občine, Slovenija, mesečno. Dostopno z: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164404S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_21644_nastanitev_mesecno/&lang=2. [2. 8. 2011, 24. 8. 2011; 17.8.2012]. Statistični urad Republike Slovenije. SURS (2012a). Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno. Dostopno z: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C4002S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/20_05C40_prebivalstvo_obcine/&lang=2 [2. 4. 2012]. Statistični urad Republike Slovenije. ŠULIGOJ, B. (2010b). Koliko so potniške križarke dvorezen meč?. Delo, 4. 10. 2010 ŠULIGOJ, B. (2011c). Seawayeva prva hibridna jahta, ki lahko prepluje Atlantik. Delo, 11. 6. 2011 ŠULIGOJ, B. (2011d). Kad in Sod bi prodala Splošno plovbo. Delo, 22. 6. 2011 ŠULIGOJ, B. (2011h). Slovenci ukrojili vrh Barcolane. Delo 9. 10. 2011


64

ŠULIGOJ, B. (2011j). Solinarji bodo pospravili vsaj 3000 ton soli. Delo 2011 ZAGORC, T. (2011). Okolje in kazalci poslovanja kmetijskih in živilskih podjetij v letu 2010. Dostopno z: http://www.tradicionalni-zajtrk.si/uploads/tiny/files/kazalci.pdf [28. 5. 2012] Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij Zbirka prostorskih podatkov Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov. (2011). Agencija Republike Slovenije za okolje, december 2011 ZZRS (2012) Podatki iz podatkovne baze InfoRib in izračuni ZZRS, posredoval g. Avdič,

Documents

Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in · PDF fileapril 2013 Načrt upravljanja morskega okolja Začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije Socio-ekonomska