2Vot>o mesto, 20. novembra 195$ Cena 12 ffls

Stev. 46 Leto IV

l & s t i i f i t : u , i zda j a t e l j i : O l c r a j n ' o d b o r i h Z I ) L Č r n o m e l j K o čevjt> m N o v o m e s t o , — lah a ja v s a k petek. — U r e j a uredn išk i o d b o r . — • u r e d n i š t v o ta u p r a v a . N o v o m e s t o , C e s t a k o m a n d a m a s t a n e t a 2J. - poštni p reda t 33. — T e l e f o n u r e d a i S t v a l a u p r a v e 127. - Tekoč i r a č u n p r i N a r o d u ) b a n k i v N o v e m m r ,tu 61« .T - i8 i - Jetrna n a r o č n i n a 500 d i n . S M l e c n a 259 d i n , če t r t l e tna !2> d'm - T i s k a t i s k a r n a » S l o .

vensk » r . i n o r o č e v a l c a « v L J u b l j a n i

Dolenjski l i s i T e d n i k o k r a j e v C r n o m e i j , K o č e v j e n N o v o m e s t o

Volite 22. novembra najboljše ljudi, ki bodo labko največ doprinesli k uspešnemu delu nove ljudske skupščine!

Maršal Tito

U S I M l U O L k T U E ! V o l i t v e so v demokratične:

V i l j e m državi n u j e n pojav. Demokratične, svobodi , e i n Vi jne v o l i t v e so n a j p r i m e r ­nejša o b l i k a neposrednega so­d e l o van j a državljat.ov p r i u p r a v l j a n j u države. N a n j i h s vobodno i z b i r a j o svoje z a -# t o p n i k e za najvišje državne o rgane z a določeno dobo. V s a ­k e v o l i t v e i m a j o tore j v e l i k p o m e n za bodoče no t r an j e p o ­s l ovan j e , i n gospodar jen je države, p r a v t o l i k o pa p o m e ­n i j o za n j eno zunanjepolitično ude j s t vovan j e . I n če ima j o svobodne v o l i t v e t a k no t ra r . j i l n z u n . državniki p o m e n za vse države, i m a j o še t e m večji p o ­m e n v naši državi, k i n a v z l i c v s e m težavam i n za ceno h u ­d i h n a p o r o v d e l o v n i h l j u d i k r e p k o k o r a k a k t r d o začrta­n e m u c i l j u : v resnični s o c i a ­l i z e m , to je v t a k o družbeno u r e d i t e v , k j e r d e l o vno l j u d ­s tvo ko t ce lo ta u p r a v l j a svojo državo, u p r a v l j a tabo, da je v n je j v s a k e m u d e l a v o l j n e m u človeku zajamčen pošten kos k r u h a i n dara-možnost p o p o l ­nega r a z v i j a n j a u s t v a r j a l n i h Sposobnost i p o s a m e z n i k a v t ' j egovo l a s tno i n s k u p n o k o ­r i s t .

K o g r emo sedaj spet n a v o ­l i t v e l j u d s k i h p r e d s t a v n i k o v t a Z v e z n o i n Republiško l j u d ­sko skupščino, l a h k o z zado­v o l j s t v o m i n por.tisom ugo to ­v i m o , da smo n a tej po t i že doseg l i v e l i k a n s k e uspehe. Nič več n i s m o i z o l i r a n i i n nepo ­m e m b n a b a l k a r . s k a državica, a m p a k smo t r d n a , n a p ros t o ­v o l j n o s t i sloneča zve za j u g o -Sj : i v ; y i : l 11 i ; ,,. . . . , U;i LilVA čedalje več p r i j a t e l j e v ir.' z a ­v e z n i k o v po v s e m sve tu . Nič več n i s m o t i s t i n e v a r n i b a l ­k a n s k i sod s m o d n i k a j k i so ga

v p r e t e k l o s t i izkoriščali i m -p e r i a l i s t i r a z n i h branž za s v o ­je c i l j e , pač pa smo danes po ­m e m b e n činitelj i n p r vobo r e c za e n a k o p r a v n e odi.ose m e d n a r o d i i n t r d e n m i r v s v e t u ; naša beseda se danes že ze lo daleč sliši. N o v a socialističr a J u g o s l a v i j a se v s a k d a n bol j k r e p k o u v e l j a v l j a v m e d -n a r o d i a r e n i . T u d i gospodar ­sko J u g o s l a v i j a n i več i z o l i ­r ana . Z d e s e t i n a m i gospodar ­s k i h ir.' t r g o v i n s k i h pogodb ter s p o r a z u m o v se je v z a d n j i h l e t i h pove za l a s številnimi državami sko ra j po v s e m sve ­tu . J u g o s l a v i j a je d a l a pobudo za B a l k a n s k i p a k t , to j e zvezo m e d J u g o s l a v i j o , Grči jo in Turčijo, k i je danes j a m s t v o n eodv i snos t i i n m i r u n a t em d e l u sve ta .

T u d i v n o t r a n j i g r a d i t v i i n u t r j e v a n j u p r i d o b i t e v l j u d s k e r e vo luc i j e smo doseg l i uspehe , kakršnih še r. i doseg la nobena država v t a k o k r a t k e m času. N i nas z l o m i l a gospodarska b l o k a d a v z h o d n i h držav, n i so nas z l o m i l e s labe l e t i n e ir. d r u g e težave, k i j i h n i b i l o ma lo . Z največjimi n a p o r i , z a ­upajoč v svo je lastr .e s i l e ter e n o t n i k a k o r m e d N O B , pod p a m e t n i m i n p r e u d a r n i m po -l i t i č o m i n državnim v o d s t v o m smo p r e m a g a l i vse i n se po ­s t a v i l i n a t r d n e l a s tne noge. B o r b a p r o t i g o s p o d a r s k i b l o ­k a d i , b o r b a z zaosta lost jo , d ruge nevšečnosti, h k r a t i pa g rad i t e v težke i n d u s t r i j e i n k r e p i t e v naše o b r a m b n e spo -so b i os t i — vse to je zah t e va l o od naših d e l o v n i h l j u d i s k r a j ­n i h n a p o r o v w žrtev. T o d a te

.žrtve n i so b i l e zas ton j , t i i/a-por i so r o d i l i uspeh . Številni g i g an t i naše težke i n d u s t r i j e so že začeli ob ra t o va t i , d rug I bodo v najkrajšem času. Naše

Od tedna do tedna Eno izmed važnih področij,

na kater ih je socialistična zu­nanja po l i t i ka Jugoslav i je p r i ­šla posebno do izraza, je Or ­ganizac i ja Združenji) narodov. N i lahko vedno vztrajat i na načelnem stališču, vedno in v vsakem p r i m e r u podpret i p r a ­v ico, ka te r i mnogokrat naspro­tujejo vp l i vne si le, kot je to s tor i la Jugos lav i ja . Vzemimo pr imer Kore je . P remir j e , k i je b i lo podpisano letošnje poletje, je svetu pr ines lo ve l iko o la j ­šanje, h k r a t i pa razočaranje napada ln im elementom. Jugo­s lav i ja Je od prvega spopada pa do podpisa p remi r j a v z t ra ­j a l a na stališču, da je t r eba preprečiti, da ne b i osvobodi l ­nega gibanja korejskega naroda i n njegove pravične zahteve po zedinjenju izkoriščale tuje s i le za svoje namene, da se naj obe sovražni s t ranki umak­neta na izhodiščne položaje in da naj potem O Z N skuša najti pravično rešitev. Tako je bi lo jugos lovansko stališče takrat , ko so zmagova l i severni in ta­k o takrat , ko se je M c A r t h u r približeval k i t a j sk i meji . Današ­nje premir je vsebuje v b is tvu iste elemente, katere je zasto­pa l a ves čas Jugos lav i ja , če­prav s i je s tem nakopa la mar­s ikatero zamero. Seveda b i b i lo daleč pret i rano govor i t i , da je premir je rezultat jugo­s lovanske po l i t ike , mogoče p a je t rd i t i , da je prav jugoslovan­sko stališče mnogo pripomoglo, da je nazadnje v O Z N prev la ­dalo tako enodušno razpolože­nje za l ikv idac i j o kore jske voj­ne, k i je napadalce politično osamilo in j i h pr i s i l i l o k popu­ščanju.

Ugled Jugoslav i je je zaradi tega i n drug ih podobnih pr i -merov mo.no zraste l . Letos je b i l jugos lovansk i preds tavn ik izvo l jen za predsednika gospo­darskega odbora generalne skupščine Z N . Vsakega kandi ­data sicer podp i ra ta a l i oni blok, Jugoslav i jo , k i ne pr ipa­da nobenemu b loku pa vol i jo zarad i nje same, zaradi zaupa­n ja in ugleda, k i ga uživa. Na­loge aespodarskega odbora so ve l ike , zlasti letos je njegovo delo po obsegu in važnosti nad-k r i l i l o politični odbor. G r e predvsem za razvi janje revo lu­c ionarne novosti v mednarod­

nih odnosih, za organiz i ranje mednarodnega fonda za pomoč nerazv i t im deželam. V e l i k i pre­pad, med razv i t im i In nerazv i ­t im i deželami, k i je v največji mer i posledica ko lonia lnega iz­koriščanja In k i leži v osnov i političnih težav današnjega sve­ta, je mogoče premost i t i le z organizaci jo mednarodne go­spodarske pomoči tem deželam, pomoči, k i ne bo vezana z no­benimi političnimi pegoii i n z nobenim imper ia l i zmom. K a j takega je mogoče doseči le pre­ko svetovne organizacije kot je O Z N . Med najvnetejšiml za­stopn ik i te zamisl i je prav J u ­goslavi ja, k i je s svojo prakso doma in v mednarodnih odno­sih postala p rav i posrednik m e d razvitim in nerazvi t im sve­tom. Jugos lovanska po l i t ika je v v e l i k i mer i pr ipomogla k f p m u , da napredne sile v b i v ­ših ko l on i a ln ih deželah še ve­rujejo, da so tud i v E v r o p i i n sploh v zahodnem svetu si le, pr iprav l j ene nesebično pomaga­ti p r i n j ihov ih težavah. Per­spekt iva, k i jo tem narodom odpi ra jugos lovanska praksa je eden najboljših Jezov, k i pre­prečujejo prod i ran je kom in f o r -mlzma v te dežele, k jer so za­rad i težkih soc ia ln ih razmer ugodna t la za komin to rmovsko demagogijo. Izvol i tev Jugoslo-vanskega predstavn ika za pred­sednika gospodarskega komite­ja Je odraz prav tega zaupanja, k i ea uživa Jugos lav i ja .

So še drug i p r imer i . Ind i jsk i predsednik republ ike Neh ru je govorec o težavah nove Indije govor i l 0 Jugos lav i j i kot p r a k ­tičnem vzgledu prav i lne nac i ­onalne in k u l t u r n e pol i t ike i n pr i tem prenesel na Indijo k a -rakter izac i jo položaja Jugosla­vije, k i Jo Je dal Jože V i l f a n : Jugos lav i ja je dežela z dvema abecedama, t r emi ve rami , šti­r i m i j ez ik i , pet imi narod i in še­stimi r epub l i kam i . T a k položaj let, če i zvzamemo repub l ike , de-di-jčina preteklost i . Toda zaslu­ga nove Jugoslavi je je, da je k l jub temu zrast la v t rdno ce-loto na višji, socialistični rav­ni . In prav to, obenem z njeno neodvisnostjo, daje mnoge vzpodbude in ideje tud i d rug im deželam, k i stoje pred podobni­m i problem].

me j e b u d n o čuva močna J L A . Teiške m i l i j a r d e , k i smo j i h vsa teta p o v o j n i d a j a l i i z s k u p n i h s reds tev za težko i n ­dus t r i j o , b omo posle j l a h k o u p o r a b i l i p r e d v s e m za nepo ­s r e d n i d v i g živl jenjske r a v n i naših l jud i . Seda j , ko je z a ­ključena g r a d n j a na j o snovne j ­še težke i n d u s t r i j e , ko t osno ­ve nap r ednega gospodars t va i n n e o d v i s n o s t i države, že p r i ­p r a v l j a m o dese t l e tn i načrt za d v i g k m e t i j s t v a S t o t i n e m i ­l i j a r d b o m o vložil i v m e h a n i ­zac i jo k m e t i j s t v a , v p r i d o b i ­van je n o v i h p l o d n i h površin i f za višji h e k t a r s k i donos, v n o v o p r e d e l o v a l n o živi lsko i n p r e h r a m b e n o i n d u s t r i j o , s k r a ­t k a : u p o r a b i l i b omo tako , da b o m o s čim manjšimi n a p o r i p r i d o b i l i čim več dobri ! . ' , k i so po t r ebne d e l o v n e m u člove­k u za v s a k d a n j e življenje.

V času p r e d v o l i t v a m i so se naši v o d i l n i l jud je , k a r d i d a t i i n a k t i v i s t i o v s e m t e m i n še o marsičem d r u g e m p o g o v o r i l i z v o l i v c i . P r i nas nihče r.e s k r i v a težav, k i j i h bo t r eba še p r emaga t i , ne s k r i v a pa t u ­d i n a p a k , k i so se doga ja le . P r a v v t em, d a se o v s e m p o ­g o v o r i m o o d k r i t o ir.i j asno , j e naša v e l i k a moč, je d o k a z r e s ­nične d e m o k r a c i j e i n j a m s t v o , da bomo p r e m a g a l i v s a k o o v i ­ro. V o l i v c i , k i so se ude lež i l i ' p r e d v o l i l n i h sestai . 'kov, so i z ust naših v o d i l n i h l j u d i slišali vse, k a r j i h j e z a n i m a l o , a t u d i p o v e d a l i so vse k a r j i h teži, s čim se s t r i n j a j o ir.' s čim se ne s t r i n j a j o t e r k a k o s i zamišljajo rešitev tega a l i onega p r o b l e m a . T a k i n e p o ­s r e d n i s t i k i m e d v o l i l n i m i l j u d -m i i n v o l i v c i , na j bj o b v e l j a l i t u d i po v o l i t v a h , i n t u d i bodo, k a r n a m jamči z a k o n o v o l i t ­vah , dolžr.ostih i n p r a v i c a h l j u d s k i h pos lancev .

N a v o l i t v e 22. n o v e m b r a g r e ­mo brez v s a k i h o b l j u b , pač p a z j a s n i m i de j s t v i i n c i l j i . L j u d ­s t v u r i t r eba o b l j u b l j a t i . V s e , k a r j e v d a n i h možnostih m o ­goče doseči i n u s t v a r i t i , so bo u s t v a r i l o p od v o d s t v o m l j u d i , k i j i m b o to na l o go z aupa l o n a v o l i t v a h , s s v o j i m s o d e l o v a ­n j e m i n požrtvovalnostjo, ko t s i j e u s t v a r j a l o dos le j . Za t o , k o bomo šli 22. r . o vembra n a v o ­l i t v e , n e b o m o šli t o l i k o , da i z v o l i m o z a l j u d s k e g a pos l anca tega a l i onega k a n d i d a t a , k e r s m a t r a m o , d a smo že n a zbo ­r i h v o l i v c e v i z b r a l i najboljše m e d najboljšimi. S l o bo za to, d a p o t r d i m o našo dosedanjo Pot i n m a n i f e s t i r a m o svojo odločnost, d a to po t n a d a l j u j e ­mo t a k o v n o t r a n j i g r a d i t v i , ko t v z u n a n j i p o l i t i k i . M a n i ­f e s t i r a l i b o m o našo odločno vo l jo , d a še napre j r a z v i j a m o svoje u s t v a r j a l n e s i le , v so­d e l o v a n j u z v s e m i svobodo­l j u b n i m i n a r o d i sve ta , n a os­n o v i p o p o l n e e n a k o p r a v n o s t i za b l a g in j o v s e h d e l o v n i h l j u ­d i . Z udeležbo n a t e h v o l i t v a h bomo m a n i f e s t i r a l i d ragoceno enotnost v s eh j u g o s l o v a n s k i h narodov ter n j i h o v o p r i p r a v ­l jenost , da b r a n i m o k o r i s t i n a ­še s k u p n o s t i i n v s a k e g a p o ­sameznega n a r o d a p r e d v s a ­k o m u r , ko t se j e to ponovno , pokaza l o ob n e d a v n e m b a ­r a n t a n j u s T r s t o m , p r i p r a v l j e ­nost, n a k a t e r o m o r a v s a k d o računati.

Fantje in dekleta! P r i vo l i t vah v zbore pro izva­

jalcev 8, novembra se je poka­zalo, da si glede svoj ih prav ic in dolžnosti še niste povsem na jasnem. V posameznih družinah menijo, da zadostuje, če oprav i ­ta svojo vo l i lno dolžnost gospo' dar in gospodinja. To n i ros! Vs i , k i ste Izpo ln i l i 18. leto s ta . rosti imate prav ico in dolžnost, da greste na volišče in tako so­odločate p r i i zgradnj i naše do­movine. Saj drži, da zastopata gospodar in gospodinja našo pred jav ostjo, oz i roma pred oblastjo, vendar ste tud i v i po­k l i c a n i da se v ned i l j o odzo ve le k l i c u domov ine !

Razdobje nove ljudske skup­ščine, ki jo bomo izvolili letos, bo važen mejnik v razvoju so­cializma in socialistične demo­kracije v naši deželi. Rezultati, ki smo jih dosegli v dosedanjih naporih, nam odpirajo pozitiv­ne perspektive za nadaljni raz­voj in omogočajo dosleden in stalen napredek tako v graditvi materialne podlage našega si­stema, kakor v razvoju njego­vih demokratičnih oblik.

Ljudski poslanec se mora ču­titi odgovornega samo pozitiv­nim socialističnim stremlje­njem našega delovnega ljudstva svojemu socialističnemu pre­pričanju in svoji pošteni vesti.

Socializem je skoval nekaj novega, klico take višje vrste združevanja ljudi, ki bo končno zbrisala vse vrste nacionalizma s sveta.

Naša revolucija je zasejala seme, čigar plod ni pomemben le za nas, temveč za vse ljudi, ki stremijo k boljšemu življenju, k miru iji svobodi.

Do skrajnosti smo odločeni braniti svojo neodvisnost in ne bomo dovolili, da bi drugi raz­polagali z našimi pravicami.

Glede Trsta smo dali odgo-vorf dostojen naše tradicije«

E D V A R D K A R D E L J na zboro­van ju v L j u b l j a n i .

• ' • • •• ~ i. .i -

Kandidati med svojimi volivci V tednih pred vo l i t v am i so

naši kandidat i ob iska l i skoraj vse vas i v svoji v o l i l n i enoti in se pogovor i l i z l judmi o skupn ih in l oka ln ih problemih p r i nas. Udeležba je bi la skoraj povsod zelo dobra, razgovor i p a resni in s t varn i .

Tovariš ing. Jože Levs t i k — kandidat novomeškega okra ja za Zvezno L judsko stoupš'ćino, je imel v vsak i občini vsaj po eno zborovanje. Ko t pr iznanega kmeti jskega strokovnjaka so ga z last i radi poslušali kmetje i n se z . n j im pogovori l i o načrtnem dv iganju kmeti jstva. Za njega so z zadovoljstvom ugotov i l i , da je najbolj pr imeren kandidat za novomeSki okraj , k i je pretež­no kmet i j sk i , ing. Levs t ik pa tudi dobro pozna njegove pro­bleme.

T u d i tovariš Tone Faj far , — kandidat kočevskega in črno­maljskega okraja za Zvezno L judsko skupščino je b i l ves čas med svo j imi vo l i vc i . Das i pozna vse probleme obeh okrajev, saj je b i l ves čas N O B p rav na tem prede lu , je bilo še ve l iko s t va r i , o ka t e r i h se je pogovor i l z vo­l i v c i v teh nekaj tednih in še bolj spoznal Uudi i n nj ihove težnje.

E n a k o kot kandidat i za Zvez­no L judsko skupščino so b i l i med svo j imi vo l i vc i tud i kand i ­dat i za Republiško L judsko skupščino. Tovarišica A d a K r i ­v ic , kandidat za Suho kra j ino , je obiskala prav vse večje vas i v svo j i vo l i ln i enoti. Pogovor i l a se je 2 l judmi ,o p rob l em ih šol­stva, e lektr i f ikac i j i , kmet i j s t vu i n živinoreji, pa tudi o naši zu­nanj i po l i t i k i , k i jo v o l i v c i še prav posebno odobravajo. T u d i tovarišici Krivičevi p rob l em i njene vo l i lne enote niso nezna­n i , saj je b i l a p ravzaprav tam ro'jena. Je namreč hči C i r i l a Dekva la , k i je kot učitelj služ­boval na D v o r u in v A m b r u s u . Ada se je rod i la na D v o r u . M C K : vojno je delala i legalno v Ljub-Ijanl do leta 1944, nato p « j r prišla na osvo) o ;o ozemlja kjer jc biUi s i v U •„ " is sekretar

novomeškega okrožja. Sedaj je predsednica Društva pr i jate l jev mladine i n članica Centra lnega Komi t e j a Z K S . N a številnih zborovan j ih i n na razgovor ih z njo, so v o l i v c i Suhe kra j ine spo­zna l i , da bo tovarišica Kriviče-va res najboljši kandidat za nj ihovo vo l ino enoto.

V i k t o r Zupančič, kandidat za sektor Prečna, Straža, Dolenj ­ske Topl ice in D v o r je pa i tak kot predsednik O L O vedno med n j im i i n so m u prob lemi po­znani najmanj tako a l i še bol j kot vo l i vcem. Vendar se je tudi on ve l iko razgovar ja l z vo l i v c i . Podobno je s kand ida­tom za Brusnice , Šentjernej, Skoc jan in Smarjeto tovarišem Francem Pirkovičem. Je doma­čin iz Šentjerneja, kot sekretar okrajnega komite ja pa je vsak čas med vo l i v c i . D a imajo vo­l i v c i zaupanje v njega, so po­kaza l i že s tem, da so ga so­glasno predlagal i za kand idata . F r anc Krese-Coban* kand idat za sektor Mokronog , Trebe lno, T r ­ška gora in Mirj-.'a peč je poznan po vseh vaseh. Das i i n va l i d , je vseeno še sedaj pred vo l i t v am i ob iskova l posamezne vas i v svo­j i v o l i l n i enot i . G l a v n a želja preb iva lcev njegove vo l i lne enote je e l ek t r i f ikac i j a jn to so tud ! poveda l i svo jemu kand ida ­tu. T a prede l je res najmanj e l ek t r i f i c i ran . Tovariša N i k a S i l i h a , kandidata za sektor M i r ­na , R a k o v n i k , Trebnje , V e l i k a L o k a i n V e l . Gaber , resda vo­l i v c i niso dosedaj tako , dobro poznal i . A sedaj je drugače. Vedo, da je domačin iz Novega mesta, da je borec od leta 1941, vedo na k a k o odgovornem me­stu je b i l ves čas vojn« i n po vo jn i ter tudi dan*s, na števil­nih zborovanj ih pred v o l i t v am i pa so lahko spoznal i tud i , kako odločen in preudaren borec je M. napredek našega gospodar­i v a , za m i r in enakopravnost v svetu. Takemu kand ida tu l ah -;o zaupajo i n zanj glasujejo

I .v v s i .

(Nadaljevanje na 2. strani. )

I ii r

2 i

»Pojmo, bratje, pesem o svobodi« — Svo jo svobodo in zre lo politično zavest bomo izpričali tud i n a nede l j sk ih vo l i t vah .

Spiski volilnih upravičencev so bili zrcalo poslovanja kmetijske zadruge

N a s k u p n i se j i o k r a j n e g a k o m i t e j a Z K S i n o k r a j n e g a o d b o r a S Z D L N o v o mes to 12. n o v e m b r a so proučili p r e d ­v s e m p r i p r a v e i n i z v e d b o v o ­l i t ev v o k r a j n e zbore p r o i z v a ­j a l c ev , k i so b i l e zaključene v nede l j o 8. n o v e m b r a .

V o l i t v e v i n d u s t r i j s k i s k u ­p i n i so p o t e k a l e b r e z v s a k i h večjih težkoč i n so b i l e uspeš­no zaključene z n a d v s e lepo udeležbo. T u d i udeležba n a v o l i t v a h v k m e t i j s k i s k u p i n i je b i l a za ves o k r a j več ko t z a d o v o l j i v a , v v e l i k o k r a j i h s 100% udeležbo. B i l o p a j e p r i teh v o l i t v a h več s k r a j n o g r o ­b i h i n n e o d p u s t l j i v i h napak , k i zaslužijo v so gra jo . M i s l i m o t u p r e d v s e m v o l i l n e i m e n i k e v o l i l n i h upravičencev k m e t i j ­s k e s k u p i n e , k i so b i l i od ra z p r a v e a n a r h i j e i n popo lne , r e k l i b i , sabo t e r ske brezbriž­n o s t i s es tav l j a l cev . C i s t o j a s ­n o se j e poka za l o , da v p o s a ­m e z n i h k m e t i j k i h z a d r u g a h n i so posvečali i z v e d b i v o l i t e v nobene važnosti, d a n i m a j o ce lo nobenega p r e g l eda n a d s v o j i m članstvom, v k o l i k o r n i b i l o t a k o n e p r a v i l n o ses tav ­l j an j e v o l i l n i h s p i s k o v n a m e r ­no . N i b i l o v v s e h z a d r u g a h t ako i n zato je b i l a t a m t u d i udeležba n a v o l i t v a h več k o t l epa , če n e 100%. P r i t eh v o ­l i t v a h se je p o k a z a l o , d a so člani k m e t i j s k e z ad ruge g l e ­d a l i te v o l i t v e s k o z i p o s l o v a ­n je svo je z a d r u g e i n se t a k o t u d i s a m i izražali. Z a t o l a h k o t r d i m o , d a so b i l i v o l i l n i Ime­n i k i i n udeležba p r i v o l i t v a h k m e t i j s k e panoge , od raz a l i z r c a l o po s l o van j a dotične k m e t i j s k e z ad ruge !

N a območju mes tne občine N o v o mes to je b i l a udeležba v i n d u s t r i j s k i s k u p i n i p o l n o -številna, v k m e t i j s k i p a ne, p r a v z a r a d i s k r a j n o površno s e s t a v l j en ih v o l i l n i h i m e n i ­k o v . Bršljinčani so b i l i n a s p i s k u n a volišču v N o v e m mes tu , čeprav so i m e l i svo je volišče, člani i z K a m e n e p a v bršljinskem s p i s k u , d a s i B O i m e l i v o l i t v e d o m a v v a s i . V M i r n i peči so i z s e z n a m a v o ­l i l n i h upravičencev i z p u s t i l i s ta re člane, p i s a l i p a t ake , k i p r a v i l o m a n i s o i m e l i v o l i l n e p r a v i c e z a te v o l i t v e . Člani k m e t i j s k e z a d r u g e i z P r e k o p e n i so v o l i l i n i k j e r , k e r so j i h v Šentjerneju p o z a b i l i v p i s a t i , o z i r o m a p o v a b i t i n a vo l i t v e . T a k o j e b i l o 8 0 - t i m v o l i l n i m upravičencem i z tega »spor­nega« p r ede l a čisto n e z a k o n i t o onemogočeno g lasovan je . Z e l o so ga »pihni l i « z v o l i l n i m i i m e n i k i i n t u d i p r i i z v a j a n j u v o l i t e v v Šmarjeti. T u d i t u so p o z a b i l i v p i s a t i Člane i z Z a -lovč, to j e 40 vo l i v c e v , i m e l i p a so v p i s a n e take , k i so n a p r i m e r že p o d v e l e t i odsotn i -Z a t o m n o g i n i so v e d e l i , če l a h k o v o l i j o a l i ne . V e l i k o je b i l o t u d i t a k i h , k i so i z j a v i l i , d a n a v o l i t v e ne gredo, k e r n i m a j o od zadruge nobene k o ­r i s t i , k a r za S m a r j e t o v p r e ­cejšnji m e r i t u d i drži. P o s a ­m e z n i uslužbenci k m e t i j s k e

z a d r u g e so šli p o p o l d n e n a i z -p r e h o d , names to , d a b i šli n a t e r e n i n l j u d e m p o j a s n j e v a l i , z aka j gre p r i t eh v o l i t v a h , ko t j e b i l a n j i h o v a o s n o v n a dolžnost.

V Žužemberku j e b i l a p o ­d o b n a z m e d a z v o l i l n i m i i m e ­n i k i . S t a r i člani, k i so ko t p o n a v a d i t o k r a t p r v i prišli n a volišče, n i s o b i l i v p i s a n i i n so se m o r a l i v r n i t i , n e d a b i g l a ­sova l i . T o j e n e g a t i v n o v p l i ­v a l o t u d i n a os ta l e upravičen­ce, saj n i s o v e d e l i , če so v p i ­s a n i a l i ne. Uslužbenec k m e ­t i j ske z ad ruge j e baje i z j a v i l , d a so nalašč v p i s a l i č im m a n j v o l i l n i h upravičencev, d a bodo t a k o doseg l i višj i ods to tek udeležbe!!! P r a v b i b i l o , d a b i t a k uslužbenec d o b i l z a r a d i tega čimvečjo »nagrado« .

N e p r a v i l n e , t o je površno sestav l j ene v o l i l n e i m e n i k e so i m e l i t u d i v B r u s n i c a h , S k o c -j a n u , T r e b n j e m i n d r u g o d . U p r a v n i o d b o r i i n uslužbenci k m e t i j s k i h z a d r u g p r i t eh z a ­d r u g a h n i s o s t o r i l i svo je dolž­nos t i , a l i p a so o p r a v i l i t o m a l o m a r n o i n b r e z čuta odgo ­vo rnos t i , v k o l i k o r n i b i l o še ka j hujšega vmes . N e bo o d ­več p o i z v e d e t i z a v z r o k e t e h n e p r a v i l n o s t i t e r u k r e n i t i p o ­t r ebno , d a se v bodočo n e b i več ponov i l e . D e l k r i v d e z a t o p a n o s i p r a v t a k o občinski a k t i v , z l a s t i člani občinskih k o m i t e j e v i n občinskih o d b o ­r o v S Z D L , k i so p o n e k o d t u d i p o d c e n j e v a l i i z v e d b o vol itev" v k m e t i j s k i s k u p i n i .

S e v e d a se t u d i p r i t e h v o ­l i t v a h n i m a n j k a l o sk ra jn i ) p r o z o r n i h sovražnih p a r o l , k i so t o k r a t prišle m e d l j u d i šele z a d n j i d a n p r e d v o l i t v a m i . Res se m o r a m o čuditi n a i v n o * s t i l n politični zaos ta l os t i t a ­k i h p o s a m e z n i k o v , k i še n a s e ­de jo t a k i m p a r o l a m . T a k o so n a p r i m e r v občini Trška go ra p a t u d i v v a s e h p o d G o r j a n c i g o v o r i l i , d a k d o r bo šel n a t e vo l i t v e , b o g l a s o v a l z a s k u p n i k o t e l . N a Trški g o r i j e c e l o n e k a »uradna« oseba g o v o r i l a , d a j e le tos ome j ena sečnja lesa v l a s t n i h g o zdov ih , d r u g o l e to p a d a n e bodo s m e l i v eč n i t i g r a b i t i l i s t j a , k e r b o v s a z e m l j a podržavljena.

D r u g o d so spe t t r d i l i , d a k d o r gre v o l i t , b o g l a s o ­v a l z a v s t o p v z a d r u g o . T a ­k i h i n p o d o b n i h s k r a j n o smeš­n i h b u d a l n o s t i j e b i l o t u d i d r u g o d , v e n d a r j i m j e l e m a l o ­k d o nasede l ,

V R E M E za čas od 20, do 26. novembra

V d r u g i po l o v i c i tekočega ted« na posilaibšanje i n topleje, po­zneje padavtime z ohladitvijto. Sneg skoraj do nižine. K a n c e m tekočega tednia a l i v začetku pr ihodnjega tedtna niaigio i zbo l j ­šanje, k i bo traja lo 1—2 đml, nato nestalno v r eme s kra jev­n i m i padaviinoimi. S r e d i p r i h o d , njega tedtna zopet izboljšanje. V drug i p o l o v i c i pribodinjega tedna močne padav ine .

M L A D I N S K I A K T I V K L E N O V I K N A P O V E D U J E T E K M O V A N J E

N a s e s t a n k u 13. t. m . so člani m l a d i n s k e g a a k t i v a K l e n o v i k p r i S m a r j e t i s k l e n i l i , d a bodo v s i , k i ima jo v o l i l n o p r a v i c o v o l i l i že do 8. a r e z j u t r a j , na to p a s k r b e l i , d a bodo šli t u d i v s i domači čimprej n a v o ­lišče. V udeležbi i n p r i z a d e v n o s t i za čimprejšnji z a ­ključek v o l i t e v napovedu j e j o t e k m o v a n j e v s em osta­l i m m l a d i n s k i m a k t i v o m v o k r a j u N o v o mesto .

*

St ran 2 D O L E N J S K I L I S T Stev. 48

}-MAJ~ m& tet £ M* « *

D o 1. o k t o M a bi mora la b i t i s t a vba črnomaljske postaj še Uka.

i treho. 1. novembra je b i l a pa

Komu koristi tako neodgovorno zabavljanje in potvarjanje resnice?

D e l a v s k i svet U p r a v e za ce­ste L R S — Tehnična sekc i j a N o v o mes to n a m je pos l a l v ob javo prep i s z a p i s n i k a zadnje r edne seje i n daljši članek, kot o d g o v o r p o s a m e z n i m članom k o l e k t i v a , k i n a v s a k e m k o r a ­k u zabav l j a j o čez tehnično v o d s t v o i n čisto z l o n a m e r n o p r i k a z u j e j o s tanje v pod je t ju

Iz z a p i s n i k a i n dop i sa po-i n e m a m o to l e : p r e d k r a t k i m j e u i l v L j u d s k i p r a v i c i - B o r b i Ob j av l j en članek pod n a s l o ­v o m : »Ukrepi n a svo jo roko« , k i čisto napačno p r i k a z u j e r a z ­m e r e v Tehnični s e k c i j i N o v o mesto . N a v e d b e v članku p o d ­cen ju j e j o v l ogo d e l a v s k e g a s v e t a i n u p r a v n e g a odbo ra V t e m pod je t ju , ob e n e m žalijo i e f a sekc i j e i n ce lo ten k o l e k ­t i v . T a članek n i nič drugega , k o t nada l j e van j e ogabne gonje p o s a m e z n i k o v i z pod je t ja , k i j o ugan ja jo že d l j e časa. T a k o so l a n i n e k a t e r i s k o v a l i cćlo zaro to p r o t i šefu sekc i je F l o r j a n u U h l u , k i se je po tem i z k a z a l a za neosnovano i n z l o ­n a m e r n o , sedaj p a je spet n a ­vedeno v o m e n j e n e m članku p o l n o netočnosti i n očitnih prevračanj dejstev. D e l a v s k i svet j e o v s e m t em r a z p r a v l j a l n a se j i 9. n o v e m b r a letos i n spre je j sk l ep , da t a k i gon j i n a ­p r a v i konec .

»Naš d e l a v s k i sve t obsto ja Iz članov šestih s i n d i k a l n i h

KANDIDATI MED VOLIVCI

K o t v novomeškem, tako so kand idat i za Republiško L judsko skupščino pred vo l i t vami obiska­l i vse kraje tudi v Črnomalj­skem in kočevskem okra ju . M i ­sl imo, da be lokran jska kandida­ta M a r t i n Zugel j in Tfene Su-star$ič, s par t i zansk im imenom T ine Železnik, kot stara ak t i v i ­sta bolj ne moreta spoznati problemov Be le kra j ine , kot jo Že poznata. P r a v zato tudi bolj­ših kandidatov Belotoranjci ne bi mogl i Iabrsti. Sedaj pred vol it­vami so se z n j ima in osta l imi pk' . iv ist i še p:«ebej pogovor i l i o splošnih državnih problemih in boda: ih nalogah.

K o - e v f k i kandidat i so navz l ic težavnemu terenu ob iska l i vse k r - j e i n večje vas i , za<to tudi vo l i vcem kočevskega okraja ne bo te*tko stopit i 22, novembra na volišče in oddati glasove za kandidate, k i so j ih s?mi i z b ra l ' Imena kot so Ivam Ms^ek -Ma t l -

M o t i l a M ^ l r ^ - O i r M , Ivam F - ' d i g a , Janez P i rna t in Metod Mikuž govore, da so Kočevcl iz­b ra l i najboljše k?ndidate , za k°ti»re bodo i l i tudi vs i na vo­l i t ve ,

podružnic In ko t ce lo ta p r e d ­s tav l j a k o l e k t i v sekc i j e ter tud i kot ce lo ta odloča o gospo­da r j en ju v pod je t ju . Večini članov so r a z m e r e v pod je t ju dobro znane , p r a v t a k o dobro pozna jo šefa sekc i j e , k i je n a tem položaju že vse od osvo ­bod i t ve dal je . R a z u m l j i v o je, da on ko t odgovo rna osebu noče i n seveda t u d i ne sme dopuščati, da b i p o s a m e z n i k i g o spoda r i l i i n d e l a l i po svoje, k e r b i b i l o to v škodo podje t ju . N a sedežu sekc i j e je neka j l j u d i , k i n i k a k o r nočejo r a z u ­m e t i , da so d i s c i p l i n a , r ed , t r . z oos t , po ' t most i n čut o d ­govo rnos t i do de la o s n o v n i p o ­goj i za uspehe pod je t ja a l i us tanove . G r o b e odnose, laži in i n t r i g e p o s a m e z n i k o v obso­j a d e l a v s k i svet kot c e l o t i , pa naj j i h povzroča k d o r k o l i . V s a ta gonja je de le t a k i h .

P o p o l n o m a je z l a g a n a t r d i ­tev, d a šef s a m >>dloča o vseh s t v a r e h mimo d e l a v skega sve­tla i n u p r a v n e m odbora , k e r je r e s n i c a r a v n o o b r a t n a . T i ­s t i h pa r l j ud i , k i k a l takega t rd i j o , pač ne moro p r e d s t a v ­l j a t i ce lo tnega k o l e k t i v a . G l e ­de očitanega znižanja plače p r e d s e d n i k u s i n d i k a l n e p o ­družnice v N o v e m mes tu je nadeva p r a v t ako p r e v r n j e n a na g lavo . Se f sekc i j e je to res n a p r a v i l , toda po n a l o g u , o z i ­r oma s k l e p u d e l a v s k e g a sve ­ta. T u d i takojšen odpus t m i ­za rskega d e l a v c a , k i je b i l slučajno t u d i d e l o v n i inšpek­tor, d e l a v s k i sve t popo lnoma odobrava . L j u d i , k i hočejo r u ­šiti r e d i n d i s c i p l i n o , k i se up i ra j o i z p o l n j e v a n j u na l o g ter še d ruge nagova r j a j o n a neposlušnost, bo t u d i v bodo­če vods t vo sekc i j e v sog lasno­st i z d e l a v s k i m sve t om tako j ods t r an i l o iz de l ovnega mes ta . T a k i h s ekc i j a ne pot rebu je . Z l o n a m e r n a i n i z k r i v l j e n a je tud i t r d i t e v , d a je Sef razreši) bivšega s ek r e t a r j a iz položaja sekre ta r j a podjet ja . T o me^to je b i l o o d p r a v l j e n o po s i s t e ­mat i zac i j i d e l o v n i h mest.«

T a k o nava ja ta z a p i s n i k i n l o p i s d e l a v skega sve ta T e h ­nične sekc i j e N o v o mesto . V i.opisu še nava ja jo , d a šefu n i m a j o ka j očitati, ko t to, da je še p r e m a l o s t rog , k a d a r je t reba u d a r i t i po k r i v c i h . P r i t akem d e l u , k o gre za d o b r o ­bit us tanove i n za p r a v i l n e odnose do l j u d s k e i m o v i n e ter do de l a , da bo v r e s n i c i i m e l vedno »zaščito« o d zgora j , to je d e l a v skega sve ta i n n a d r e ­jenega o rgana , i n ne t a k o z a ­ščito, ko t m u j o čiankar z l o ­n a m e r n o p o d t i k a , Češ, d a se na to s k l i c u j e .

H g o r n j e m u še naše p r i ­p ombe : 2 e načelno sma t ramo , da je t ako z ap l o t a r sko m i n i r a ­nje tega a l i onega človeka ter p r i k a z o v a n j e n a p a k i z da l j ave zgrešeno. So p o s a m e z n i k i i z tega podje t ja , k i n a v s a k e m ses tanku r a z p r a v l j a j o i n čisto neodgovorno k l e ve ta j o l as tno podjetje, da to že v s a k o m u r , k i sliši, preseda. V k o l i k o r res obsto ja jo k a k e n e p r a v i l n o s t i , je to dolžnost ce lo tnega k o ­l e k t i v a , d a te o b r a v n a v a na svo j em s e s t a n k u i n j i h tud i s am o d p r a v i . V k o l i k o r pa de ­lajo zgago p o p o l n o m a n a m e r ­no i n z določenim n a m e n o m p o s a m e z n i k i — mis l i j o , da v t e m p r i m e r u je res t a k o — naj d e l o v n i k o l e k t i v t u d i ob ­računa z n j i m i , ko t zaslužijo.

ti a j poskari&ijo V znanjem času čitamo zelo

pogosto razUtj darilce m poruči­la iz Kočevja, v ka te r ih dopis­n i k i nakazujejo neštete gospo­darske probleme i n potrebe. Toda iz vseh poročil je raz­vidno ve l iko nepoznavanje go­spodarskih možnosti m finanč­n i h zmogl j ivost i mesia. N i več važno p isar i t i kaj potrebuje­mo, ker je t 0 že vsem predo­bro znano, bolje in koristneje bo pisat i in i skat i v i rov in po­ta kako b o m 0 do tega, ka r že­l imo, prišli.

V tem letu je mestni občin­sk i odbor pokren i l ve l iko . — Uspe l je s podpor 0 republiških ln okra jn ih dotacij mesto po­prav i t i tako, da gre res ve l iko pr iznanje vsem, k i so količkaj pvipomogl i k temu uspehu in napredku.

Nek i priložnostni dopisnik je pred k ra tk im pisal med drug im tudi to, da ne bi zaspal i na doseženih l avo r ikah in da bi bilo treba zgradit i še tržnico, jez na Rlnži itd. Predobro ve­mo, kakor sem že omeni l , in se v tej s m e r i tudi že dela. T a k i dopisi naredijo vt is, da se za to nihče ne briga in da j e spra­v i l celo zadev 0 v tek šele do­pisnik, a l i pa da nekatera pod­jetja ne izvršujejo svoj ih obvez in nalog. Res ne velja počivati na l ovor ikah , ka r vel ja tudi z a dopisn ika , pa nam naj b i na­pisal tudi kako p r i t i d 0 sred­stev za ta dela, k i j i h tako »strokovnjaško« predlaga. Stav­k i »Merodajni naj p o s k r b i j o . . . ali »Odgovorni n a j pokrenejo« itd., so samo za okras dopisov brez konstrukt ivne vrednost i . Meroda jn i i n odgovorni so zbo­r i vo l l l cev , kater ih član je tudi dopisnik s a m , pa naj bi t i bolj resno popr i j e l ! In Izdatneje p r i ­pomogl i občinskemu odboru za uresničitev teh nalog. Nt skrb samo predsednika občine, da resi te naloge, temveč mora b i t i to sk rb In dolžnost nas vseh, sicer pa naj vel ja »več dela T manj tinte!« -ko.

Cttnhmu Živinorejski odsek Kmetijske

zadruge v Ambrusu je 27. IX . 1953 priredil dobro uspelo raz­stavo rodovniške živine. S to razstavo je živinorejski odsek po­kazal uspehe svojega dela, živino­rejci Suhe krajine so na razstavi dokazal i , da zaupajo v delo živinorejskih odsekov in dobra povezava kmetijske zadruge po svojih odsekih z člani zadruge je tudi obrodila lep uspeh.

T a dan je bil praznik za živi­norejce iz področja kmetijskih za­drug Ambrus, Hinje in Zagradec. N a lepo okrašenem in urejenem prostoru pred zadružnim domom so razstavil i živinorejci 112 glav rodovniške živine. Ljudska teh­nika iz Novega mesta je ves pro­stor ozvočila, da so lahko vsi prisotni spremljali potek ocenje­vanja. Razstavljeno je bilo 7 telet, 20 telic, 81 krav ter 4 biki in bikci . Discipl ina živino­rejcev je bila glede prigona vzor­na, ker samo 3 živinorejci niso pripeljali za razstavo prijavljene živine. Komisi ja predstavnikov živinorejskih odsekov, kmetijskih strokovnjakov in veterinarjev je vso živino ocenila v odgovarja­joče razrede. O d razstavljenih bikov sta bila 2 ocenjena v II. razred; bika je v letošnjem Jetu nabavil živinorejski odsek Ambrus in plačal za njiju 175.000 <J:-n. Glede preskrbe z b ik i je v merilu okraja nedvomno živinorejski odsek Ambrus prv i , ker se člani tega odseka zavedajo, da bodo z dobrimi b ik i najhitreje dosegli napredek v živinoreji. Primerja­joč prispevke živinorejskega od­seka Ambrus za povzdigo živino­reje vidimo, da dobro vodena kmetijska zadruga lahko izdatno podpre posamezne odseke.

P r i kravah in telicah je bilo opaziti težje napake zaradi slabe vzreje. Prezgodnje pripušcanje ne-

K d a j b o d o Umeiie pMčevali p o haiasiVBkem

doraslih telic, previsoke jasli v hlevih, premalo paše, držanje živine čez zimo v zaprtih hlevih — vse to pušča neugodne posle­dice na živini. Preprečitev teh napak bo tudi zelo važna naloga živinorejskih odsekov. Razstavlje­ne krave in telice so bile pasem-siko prav dobre do odlične kakovosti .

Skupna ocena 112 glav je bi la sledeča: v II. razred je bilo ocenjeno 46 glav, v III. razred 57 glav in v IV . razred 2 glavi Iz navedenih številčnih podatkov je razvidno, da je kakovost živine prav dobra in da lahko postane to področje izhodišče za dobavo dobre mlade plemenske živine sivorjave pasme za pod­ročja, k i nimajo sivorjave pasme.

Po končanem ocenjevanju je bila izvršena ocena najboljšega biika, krave in telice. Za naibolj-šega bika je dobil 1. nagrado in venec tov. MuhiČ Franc iz Visenj, k i je redil b'.ka, last živinorejskega odseka. Drugo nagrado je prejel H r i ba r Franc iz Ka la , k i tudi redi bika last živinorejskega odseka.

Za najboPšo kravo je dobil prvo nagrado in venec Blatnik Anton iz H i n j št. 48. Drugo na­grado je prejel Jerše Tomaž iz Ambrusa in tretjo nagrado Gre­gorje" Anton iz Visenj št. 15. Za ­nimivo je, da je od razstavljenih krav prejela najboljšo oceno k ra ­va stara 18 let z 11 teleti, last Hrova t Antona iz Ambrusa šte­v i lka 22. Čeprav ni bila krava pri končni oceni uvrščena med tri najboljše krave je z ozirom na visoko starost in dobro stanje preje] rejec tudi denarno nagrado.

Za najboljšo relico je prejel prvo nagrado in venec Hočevar Jože iz Ambrusa 49. Drugo na­grado je prejela Perko Jožefa iz Ka l a 5, tretjo nagrado Hrova t Anton iz Ambrusa 22.

Po končani ocenitvi so bile raz­

deljene denarne in materialne na­grade ter diplome. Skupno je bi lo razdeljeno v denarju in v umetnih gnojilih za 169.000 din nagrad. Za nagrade so prispevali : Okra jn i ljudski odbor Novo mesto 80.000, Okrajna zadružna zveza Novo mesro 32.000, Kmetijska zadruga Ambrus 40.000, Kmetijska zadru­ga Hinje 12.000 in kmetijska z a ­druga Zagradec 5.000 din.

Ob razdelitvi nagrad je pred­sednik okrajnega ljudskega odbora Zupančič V ik to r v kratkem na­govoru pohvali l živinorejce in odbor kmetijske zadruge ter na­kazal smernice za pospeševanje živinoreje in celotnega kmetijstva na tem področju z željo, da se z večio proizvodnjo dvigne tudi materialno stanje tega najbolj pasivnega predela. Obenem so bile tudi razdeljene v znak priznanja *a uspešno delo pri napredku živinoreje diplome sledečim: kme­tijska zadruga — živinorejski odsek Ambrus, Hrova t Anton , Ambrus 22. k i je razstavil 3 k r a ­ve in telico, Šinkovec Ivan, Ambrus, Hočevar Jože, Ambrus 49, Muhič Franc iz Visenj in Blatnik Anron iz H i n j 48.

Zastopnik D O Z je izročil Kme­tijski zadrugi Hinje omarico z potrebnimi zdrav i l i in orodjem za prvo pomoč pri živini.

Okrajna zadružna zveza je p r i ­redila v prostorih novega zadruž­nega doma razstavo semenskih žit, krompirja in krmnih ra«!in. Z a ­nimanje za razstavo je bilo zado­volj ivo in molimo, da bodo k~!f-tovalci iz teh predelov v bodoče oosverili ve«* pažnje zamenjavi krompirja. Uspela živinorejska razstava v Ambrusu je brezdvom-no napravi la na vse živinorejce dober vri« |n jih bo v bodočem delu podkrepila v c i l 'U čim već­ega napredka v živinoreji In

kmetijstvu.

O. V.

V s e od 1. j a n u a r j a nap r e j . Za t o p a ima jo na k a t a s t r s k e m u r a d u v N o v e m m e s t u te d n i t o l i k o de l a ko t še n i k o l i dosle j . O s r e d n j i k a t a s t r s k i u r a d i v L j u b l j a n i zahteva jo , na j n o ­vomeški k a t a s t r s k i u r a d č im-pre je izračuna k a t a s t r s k i d o ­hodek v s a k e g a p o s a m e z n i k a , n a p o d l a g i t ega d o h o d k a pa če dohodek vseh gospodars tev . P o l e g tega j e t u d i t r eba vsa gospodars t va r a z v r s t i t i po k a ­tegor i jah , d a bodo v bodoče p r a v i l n o ob r emen j ena z d a v ­k i .

K a t a s t r s k i u r a d v N o v e m m e s t u je do 4. n o v e m b r a n a ­j e l že 75 h o n o r a r n i h moči, k i izračunavajo k a t a s t r s k i d o ­hodek v d i n a r j i h . T a k o je t r e ­ba s p r e m e n i t i v se go ld ina r j e i n k ra j ca r j e , k i so v 1. 1896 izražali k a t a s t r s k i dohodek za posamezna poses tva v d ina r j e . D a bo l a h k o v s a k d o s posest­nega l i s t a s am r a z b r a l , k o l i k o k a t a s t r s k e g a d o h o d k a i m a p o ­sestvo v d i n a r j i h , n a v a j a m o neka j številk, s k a t e r i m i i z ­računavajo n a k a t a s t r s k e m u r a d r u dohodke . Novomeški ok ra j i m a n a p r i m e r r a zde ­l j en v d v e c e n i l n i področji. P r v o z a j e m a r a v n i n s k e p r e ­de le v o k r a j u , a d r u g o višje ležeče k ra j e . V s a z e m l j a je ra zde l j ena po k a k o v o s t i z e m ­ljišča na 8 razredćv. T a k o je t reba računati za v s a k r a z r ed posebej t o l i k o i m a d o h o d k a v d i n a r j i h . P o g l e j m o k a k o se izračunava k a t a s t r s k i doho ­dek v novomeškem o k r a j u za

niže r a v n i n s k e p r ede l e ! V s a k g o l d i n a r dohodka , k i so ga da le v s t a r i A v s t r i j i n j i v e p o m n o ­žimo s 3060 d i n a r j i i n v i d i m o , k o l i k o d o h o d k a n a m daje n j i ­v a v današnji v a l u t i . Z a v i ­nograde je k a t a s t r s k i količ­n i k z n a t n o višji. G o l d i n a r j e je t r eba pomnožiti s 6200 d i n , k a r n a m da k a t a s t r s k i doho ­dek izražen v d i n a r j i h . E n k r a j c e r d o h o d k a v v i n o g r a d i h je tore j zdaj 62 d i n . P r i go­z d u n a l e t i m o spet n a d ruge številke; g o l d ina r j e pomnoži­mo s 1200 d in . a dohodek , k i so ga d a l i nekoč t r a v n i k i i n p a ­šniki, izraženi v g o l d i n a r j i h , s 1560 d i n a r j i . G o l d i n a r j e , k i j i h je d a l a sad je re ja pa spet z 2560 d i n a r j i .

Z e v po l e t ju je K a t a s t r s k i u r a d v N o v e m m e s t u s h o n o ­r a r n i m i močmi očistil vse k a t a s t r s k e l i s t i n e m spise n a ­pak . V n o v e m b r u p a naj b i novomeški, šoštanjski i n l j u ­t o m e r s k i ok ra j p r v i izračunaj i k a t a s t r s k e dohodke v d i n a r -i ' h .

N o v a davčn i o d m e r a , o d ­m e r a po k a t a s t r s k e m d o h o d ­k u bo mnogo pravičnejša, k a ­k o r je b i l a o d m e r a po dohod ­k i h . V s i kme t j j j c že težko pričakujejo, saj j i h bo p r a ­v i l n o o b r e m e n i l a , t oda le če so v p r e d v o j n i h i n povo jn ih l e t i h sp ro t i j a v l j a l i n a k a t a ­s t r s k e m u r a d u vse s p r e m e m ­be n a zemljiščih. P r i z a d e t i bodo p o s e s t n i k i , k i so v t r e -m a r i l i v i n o g r a d e i n tega nis.o j a v i l i , saj j e za v inog rade

p r e d v i d e n ze lo v i s ok k a t a s t r ­s k i cohodek . Z a t o p r i p r a v l j a K a t a s t r s k i u r a d v N o v e m m e ­stu za d r u g o le to r e v i z i j o k a ­tas t ra p r e d v s e m v v i n o g r a d ­niških l e gah . O k r a j bo p r e -s k r b e l dovo l j g eomet rov i n dovo l j a d m i n i s t r a t i v n i h m o ­či, k i bodo d r u g o letta ivsaj de lno o p r a v i l e to r ev i z i j o . D a ne bo k d o i z m e d poses tn ikov m o r a l po nepo t r ebnem na so­dišče, bomo n a v e d l i neka j odločb, o b j a v l j e n i h v u r a d ­n e m l i s t u , k i i m a j o n a m e n doseči, da bo davek po k a t a ­s t r s k e m donosu res p r a v i l n o odmer j en . D a b i b i l e i z m e r i t -ve točne, m o r a j o l a s t n i k i i n posestn i o r g a n i , k i u p r a v l j a j o državno zeml jo , p r e d v sako i z m e r i t v i j o omejičiti i n z v i d ­n i m i m e j n i k i iz n a r a v n e g a a l i ume tnega k a m n a označiti m e ­je. V s a k , k d o r bo uničil m e j ­na z n a m e n j a i n m e j n i k e , bo k a z n o v a n z dena r j o k a z n i j o do 100.000 d i n a l i z apo rno do 30 d n i . C e poses tn ik na zahtevo ka tas t r ske u p r a v e ne omejiči zemljišča l in povznoči s t em napačno mer j en j e , m o r a po ­v r n i t i vso škodo i n stroške, k i z a r a d i tega nastane jo . V s a k e ­m u l a s t n i k u zemljišča m o r a b i t i j asno , k a k o v e l i k pomen i m a o d m e r a d a v k a po k a t a ­s t r s k i h d o h o d k i h , zato se naj brezpogo jno v vseh vpraša­n j i h , Id zadeva jo r a z m e j i t v e i n ka t e go r i z a c i j o zemljišča brez u p i r a n j a r a v n a po n a ­v o d i l i h k a t a s t r s k i h u r a d o v i n k a t a s t r s k i h o rganov .

Novoizvoljeni odborniki okrajnih zborov proizvajalcev

O k r a j Novo mesto: Industr i jska skup ina : Ing.

Dušan Sodnik , N o v 0 mesto; Ivan Kočevar, Novo mesto; M i r k o Barkovič, N o v 0 mesto; Janko Kaste l i c , Novo mesto; M a k s Ganter , Prečna; Jože Mo-horič, Novo mesto - Bršljin; V i n k o Bele , Novo mesto; Ivan M u r n , Novo mesto; Janez K o -var ik , N o v Q mesto: Dušan M u -lej . N o v o m e s t o ; H e n r i k C I R O J , Novo mppto: A n t o n TCnaflil*. N O V Q mesto; Stane H l a d i n ( Šent­jerne j ; Rudol f Papež, Skoc jan ; L u d v i k Per ic , Novo mesto; D a ­ni je l Adamič, Straža; Frane Sobar, Do l . Topl ice ; A lo j z M u r n , Podturen ; Lojze Smrke . Žužemberk; Avgust S lnv lnc , Trebnje ; C i r i l Ravn ika r , Sent-rupert .

Kme t i j ska skup ina : M a r t i n P a v l i n , Šentjernej; Jože Hudo* k l i n , B rusn i ce ; A lo j z Jare , V r ­bovec - Dobrnič; Jože Du la r , J u r k a vas; Janko Brece ln ik , D v o r ; F ranc G r m , H in je ; F ranc Berkopec In Janez Lukšič, Podgrad; M a r t i n Gačntk, B r o d p r i Novem mestu: Ivan D o l i n -šek\ V r h p r i Mokronogu ; Janez Spendal . M i r n a peč; I van D u ­lar, Prečna: V i k t o r K u m e l j , Sentrupert : F r anc C inko l e , Do­brava ;Jože Grahut , Smsr je ta : Jože Senor, Trebe lno; F ranc J e v n i k a r in Jože Zupančič, Trebnje ; A lo j z Antončič in Jo­že Sever, Ma l e Dole ; Ivan H r o ­vat, Zagradec: Jože Strmec, Se­la - Sumberk .

O k r a j Črnomelj: Industr i jska skup ina : Anton

Stajdohar, O b r h ; Janez H o r ­

vat. B l a tn i k ; MI lan Simec, Čr­nomel j : F ranc Hočevar, Črno­mel j ; J a n k o Skub lc , Črnomelj: Jože P lu t , Črnomelj; M i r k o Kramarlč, Črnomelj; F ranc M a -lerič, Črnomelj; A l o j z K u m p , Črnomelj: Jože Do l tar , Črno­mel j : Jože Fo r tun , Dame l j ; A n ­ton L o v k o . Vrtača: F ranc K o -be, M e t l i k a ; A n t o n Baje, G r a ­dac.

K m e t i j s k a s k u p i n a : M a t i j a

Potek, Mat i ja P lan 'nc , Jože Zvab , Dolenja vas; Jože 2vab , Gol jek; J a n k o Matkovič, F ranc Segina, Mat i ja Brodarič, Nande Buta la , J a n k a Pečarlč, Janez Ba juk , Ivan Štefane, I van B u ­kovec, Jože K o n d a . F ranc K a l -čevič. N iko la j Ma l i c , Ma t i j a Hundak ,

O k r a j Kočevje: Industr i j ska skup ina : F r a n c

Bolte , Kočevje - R u d n i k ; K ? r o l G r m , Kočevje - R u d n i k : M i l a n Ka j tna , Kočevje - Rudn ik : A n ­ton Cuk , Kočevje: Ivan A r k o , Kočevje; Stane Pahu l ja . Kočev­je: V i n k o Hude, Kočevje; V i k ­tor Ožura, Kočevje: Janez P a ­hul je . Kočevje; Anton Sobar R i b n ' c a : Jože K u M j a n . Goren ja vas: M i ros l av Jereb. Sodražlca; Dušan Kavčič, Predstrugp; V l a ­d im i r Preželj, Or tnek ; E d v a r d Poje. T r a v a ; A l o i z l i J akcvac , S l r .vsk l laz; I van Smid , Grčarl-ce.

Imen Izvol jenih odborn ikov okrajnega zbora pro izva ja lcev kmeti jske skupine za okraj K o ­čevje nismo pre je l i .

Naročaj'te »Do len jsk i l is t «

Zadnjih 100 ur življenja diktatorja (5, n a d a l j e v a n j e )

Pedro je hotel odpel jat i svo­je ujetnike naprej v Como, to­da ko so pr ispe l i v Moltvasi jo (15 k m severno od Coma ) , so v ide l i , da je vse mesto razsvet­l jeno. ' Zvede l i so, da praznuje­jo pr ihod Američanov. Pedro , B i l i in stotnik Ne r i so sk l en i l i , da ne bodo Musso l in i ja za no­beno c e n 0 izročili Američanom Ne r l je predlagal , naj spravi jo u je tn ika v neko hišo, k i jo po­zna v vas ic i Mazzegra pvi Az-Zfmi-j (k- ik ih 20 k m severno) .

O b r n i l i so oba avtomobi la i n se pel jal i do Azznna . C lare t ta je imela Se vedno p r i sebi svo­jo torbico iz krokodi l jega usnja z denarjem in naki tom. G l s n a je sedela s pr iprav l j eno pištolo poleg Mussol ln l ja . Dob i l a je na-] P C da ga mora us t re l i t i , če b i poskus i l zbežati.

N e r i je zr .k l ical : »L ia ! « Cez nekaj Časa se je odprlo

okno in gospodinja L i a D i Ma­r in je pomol i l a skozenj glavo. N e r l je povedal kdo budi , in sporočil, da mis l i prenočiti pr i n j ih dva nemška ujetnika, nek nemški zakonski par. KnK>lu so •e pokazal i tudi mož in o b a s i ­nova L i e .

Mussolinija Gospa L i a je v r g l a nekaj po­

len v štedilnik l n segrela k a v i n nadomestek. K o ga je pokus i l , je Musso l in i grdo skremžil obraz. Pedro je še p ros i l gospo­dinjo, naj p r i p r a v i za ujetnike spalmico s svežo postel jnino. To je bi lo k m a l u naprav l jeno in Musso l in i ter C l a r a sta odšla v sobo. Dva par t i zana sta se po­stav i la pred sobo, d v a druga pa sta stražila pred hišo, Pedro jn njegovo spremstvo pa so se od­pel ja l i v svoj g lavn i stan v Dongo.

Luč v sobi obeh ujetn ikov je kma lu ugasni la . Stražarji, k i so stali zumaj, so slišali, kako sta Musso l in i i<n Petaccj še nekaj časa med seboj šepetala. Včasih so lahko razumel i brezupno: »Tutto e inutile« (vse je zaman) .

Se 30 ur življenja je bi lo do konca.

U j e tn ika sta spala do 11. do­poldne. Da bi se lahko u m i l , ie snel Musso l in i svojo obvezo z g l tve , ,pri tem pa ga je Giacomo di Ma r i a spoznal, Takoj je spo­ročil svoje odkr i t je ženi. Mus­sol ini je prosi l za Zajtrk, P r i ­nesli so polento z mlekom, klo­baso, k r u h in vodo ,

Cas je mineva l počasi. O d Pedra še n i prišlo nobeno spo­ročilo.

K o so začeli pa r t i zan i govo­r i t i o pr ihodu Američanov v Como, se je Musso l i n i opogumil . »Na podlagi H i t l e r j e v ih pisem bom dokazal , da sem b i l vedno pri jatel j Amer ike . P r ek l e t i Nem­c i , t i so vsega krivi ! «

P O L K O V N I K V A L E R I O Pred poldnevom je pr ispe l v

Dongo po lkovn ik Va l e r i o , pred­stavnik nacionalnega osvobodil­nega komite ja iz M i l a n a . Nje­govo pravo ime je bi lo Val ter Aus id io , po pok l i cu knj igovod­ja. K e r je b i l star komunist , je presedel od svo j ih 35 let, 5 let v ječi kot politični kaznjenec. B i l je med pribočniki Luig i je Ga l losa , vrhovnega komandanta i ta l i j ansk ih part izanov, k i je b i l že med Špansko državljan­sko vojno komisar slavne Inter­nacionalne brigade.

Va l e r i o se je izkazal za ofi­c i r ja part izanske komande v M i l a n u in pokazal dokument, k* je tiiknzoval vsem part izanom. da nni morajo nudi t i vso pod­poro. U m i ' s t r i O ' je i z jav i l , da je n.iesjova naloaa uničiti Mussoli-n i i a , C ! " r o Petacci in ostale fa­šistične velikaše.

imm <rw9 mww »»» » ' »* i K o so m u izročili l isto ujet­

n ikov , je i zb ra l poleg Marce l l a Petacc i ja , k i ga je sam ident i f i ­c i r a l , še 15 drug ih : A lessandra Pavo l in i a , nodianjega min is t ra

•Sli "• •''"""" T r u p l i d iktator ja MjissoIVntJa m n;? ;>.;t l jubice so besre mi lan­ske m >?ice na P iazza Loreto

obesile za noge

Pao la Zerb ino , Francesca Bar -raco, mestnega komisar ja Coma, Pao la Por ta , s t rankinega sekre­tarja Fernanda Mezasoma, pol­k o v n i k a Cassa l inuova ter m i n i ­stre in sekretarje Bombacc ia , Ca l l i s t r a , Copipola, Daquanna, Gat t ia , L i v e r a n i a , Roggera, Ro­mana, Nud ia in Utt inperger ja . To je bi lo ob 14.26, s labi dve u r i pred koncem.

Ok rog treh popoldne je p r i ­spel po lkovn ik Va l e r i o z Mez-zegro; stotnik Ne r l ga je pel jal v Mar i e vo hišo.

Va l e r i o je stopi l v sobo obeh ujetnikov in j ima sporočil, da ju bo odpeljal . C laret ta je ležala na postel j i , oblečena v siv ko­stum. Tud i Musso l in i je b i l oble­čen, ogrn i l si je še plaSč, zav i ­hal ov ra tn ik in pot isni l čepico na čelo. Nato so s top i l i v Vale-r i jev avtomobi l .

Na trgu Mezzegre stoji neke vrste slavolok, p r i katerem se začenja V i a 24. Maggio (ul ica 24. maje) . Ta u l i ca , k i je pol­na ov inkov , pelje skozi m-i.ihno naselje G iu l i no v A z zano .m imo mnogih v i l , k i j ih obdaiajo s

I kamenjem ograjeni v r t o v i .

K O N E C V i U n Belmonte le oštevilčena

s Številko 14. Va l e r i o se je u s t i v l l pred z idom, k i to v i lo obdsja in ukaza l , naj oba ujet­n ika Izstopita.

Sta Is sta pr.tv o b zidu. k o jc stopi l Va ler io t n korake nazsj

in j ima sporočil smrtno obsodbo l judskega t r ibuna la Ital i je.

Nato je kratko dejal : »Nalogo imam, da izvršim obsodbo.« P ros lu l i d iktator je, ko je to za­slišal, neverjetno vztrepeta l po vsem telesu.

Va l e r i o je m i rno i zs t re l i l pet stre lov iz svoje avtomatične p i ­štole Uusso l in i ju pošev v prsa. D ik ta to r je zlezel skupaj i n se z v r n i l .

C lare t ta , k i je stala poleg Mu&sol ini ja, je vrg la roke k v i ­šku in štiri nove krogle iz V a -ler i jeve avtomatično pištole «o zapečatile tud i njeno umazano življenje.

K o je po lkovn ik v ide l , da ka­že Musso l in i še znake življenja, je stopi l k njemu in pognal vanj še dva strela.

To se je zgodilo 28. apr i l a 1945 ob 16.22.

»Nimam občutka, da sem ub i l človeka«, je i z jav i l kasneje V a ­lerio. »Ce gleda mož smrt i v oči, j i mora stopit i z dostojan­stvom nasprot i . Musso l in i je trepetal.«

Medtem so pr ipe l ja l i fašistič­ne velik?iše, k i so b i l i določeni za usmrti tev iz Germas ina . kjer so b i l i zaprt i , zopet v Dongo.

Va l e r i o je pust i l dva par t i ­zana, da sta čuvala 0 b e t rup l i , s^nvpa se ie odpeljal v Dongo, da bi i z v r ' i l smrtno obsodbo «e nr<d o s t r i m i .

Fadre A -urs i o , rl'i'> v , i k v sosadnem samostanu, je prosi l

p o l k o v n i k a , da b i sme l pode­l i t i vsem, k i to žele, zadnje cerkveno oprav i lo . Oba m i n i ­s t ra , Romano in L i v e r a n i «t.a že prej sama pros i la za duhov­n ika .

P o l ko vn ik Va l e r i o je dovo l i l pa t ru za to oprav i lo t r i m i n u ­te. K o je imel pater pomisleke, je po lkovn ik odgovor i l , da vo-j:5ika nujnost ne dovoljuje no­ben ih zavlačevanj. Zato naj po­h i t i .

U S T R E L J E N I V H R B E T

D u h o v n i k u n i preostalo kaj več, ko da Je podel i l splošno •odvezo, nakar je bi lo u je tn ikom ukazano, da naj se obrnejo pro­ti jezeru. B i l o je očitno, da bo­do ustrel jeni v hrbet.

T u d i v I ta l i j i vel ja tako kot v vseh deželah, kjer izrekajo smrtne obsodbe z ustre l i tv i jo , ustre l i tev v prsa za častno ob­sodbo. Ustre l i tev v hrbet pa j i m je tsko kot obešanje, v sramo­to. Takšna smrt je b i l a določe­na preosta l im Mussol int jevi im trabantom.

K o je Barraco , nekdan j i Musso l in i j ev zaupnik, v ide l , kakšna smrt ga čaka, se je za­čel sk l i cevat i na obe z lat i me­dal j i , k i ju je dobi l v vo jn i kot najvišje i ta l i jansko odl ikovanje za hrabrost. P ros i l je, da b i smel gledati, knko ga bodo stre-IJalJ, Po lkovn ik Va l e r i o mu t « *elje ni Izpolni l .

(Nadal jevanje in konec p r hodnjij.).

Stev. 46 D O L E N J S K I L I S T S t r t a 8

IZ nAŠIH K H A J f i V

Na Gor. Šuškah so ustanovili mladinsko kulturno umetniško društvo

Konec oktobra ie bi l v zadruž­nem domu n a Gorn i ih Sulicah ustanovni občni zbor M K U D »Janko Jože«. M lad inc i so dali svoicmu društvu ime po prvem partizanu na Gor. Sulicah. V no­voustanovljeno društvo je vk l ju­čenih 20 akt ivnih članov in trije podporni. Društvo ima svojo ljudsko knjižnico, dramatski, lite-rarni in šahovski odsek ter do­pisnički krožek. Za predsednika Je bila soglasno izvoljena Jožica Kral jeva, za blagajničarko Lo j zka V idmar icva , za gospodarja pa Mi l an T5?g. Osnovati hočeio tudi strelsko družino, z a katero je med mladino vel iko zanimanja.

Dramatski odsok bo naštudiral trodcianko »Rok s i« in gostoval z n ; o m vseh okoliških odrih. Z riSnodki bodo izboljšali kulise in popravi l i radijski nnarar. V kniiž-p ' r i 'e ?e i'ez 400 kni ig . V na­č r t u Imaio tudi štirinajstdnevna predavani*, n a k a t c ; h ko tov. R'^ar nredaval o tehniki, n r i -r o ^ n ' n a n s t v i i . po l i t ik i , etnografiiL zdravstvu itd. Prvo predavan ie. t. n o v p " i h - - a . je imelo na«1oV,j »TTmetni«1(t " n vzcolna vrednost f : ,ma.« Ve l iko ve^die ima mla­dinu s šahom, za krfef'eRfl izrabi vsak prosti Čas. V okv i ru društva

Kaj je s semiškim živinskim sejmom?

I n i ž a n J « c e n t t * k s t i l i r w ? * m i b l o s u l * b i l o t u d i v K 0 C 9 V . J U s p n - J - t o z o a o b r a i v a n j e « ! i i j 1? apagbti p o t r ­g o v . n a h ž i vahne l .S i p r e m e t . V s e ­kakor bi p a t n c i a l a p o s v e t i t i v r . a o v n n . A a :n^ i>r ' ' r i ! i .a V«t<tC0 VfČ-peinj«. da n e bi b l i p o t r o š n i k i izkoi - i š čao i . ltot |f> b i l t o p r i m e r 2 n a i k u i K v n t o r p e d a Z a k o l o . »2c-l « z n : a i a « sa le z a n ač-unala « n o -»tavno S« e n k r a t t o l i k o k o t s l o n e v L j u b l j a n i . C l o v « k n e h o t e t o . t n i s l i a l . i e t o d a n e s še s o l o h m o ­g o č e . S k o r a j p o d o b n o je s s a l a -pMUMdl . k i j i h d o b i v a j o i z L i u b . l.;a..io. t u k a j š n j e m e s a u - t l e . V e r j e t n o Je i s t o l e z d r u g i m p o t r o š n i š k i m i p o t r e b š č i n a m i , o a se za to vsi a k u p a l p n c m a i l o z a n i m a m o , d a

b i naiciiiMl, t o j p r a k s i za v s e l e j k o n e c . N a j t i b o l i f c b a n a o i n kon ­trolo e n . kajti v za < I n J e m času t e n o z l e s d i zooet m e d na i d r a ž j a p o t r o šn i&ka m e s t a

Vsi občani so z zadovoljstvom » p r e j e l i v e s t d e <> r ,!<na name. s t i l a M u d i , k i bodo s t o r b e l i za j a v n i r e d n o m s t u . 2e čuies. da j f i t * a l i o n . D l a č a l na mestu k a . z e n z a m a n Is« o r e t a r f t k e ln J « uoati. d a b o d o p r i š l i kmalu v red. N u j n o P a 1e u k r o t t i b r e z o b z i r n e a v t o m o b i l i K t e . k . s i d o m i š l j a l o d * j<= c e s t a t l a k o v a n * s k o z i m e s t o z a r a d i t e g a . da o n i l a h k o n e m o ­t e n o p r e i z k u š a j o z m o g l i i-vosit

i h i n r a -J a f e v lokalih in no cestah. rx> s e b n o ponoči, bo t r e b a b o l i trdo p r i j e t i - S e mno.< !n 1e t e n a i n b o d o m o r a l i t i čuvarli r e d a s e d a l v zaeeWtu k r e o k o n o s e č i v s e d a n j i n e r e d n u d i t i Ji«n bo pa t r e b a p o m o č , k e r U tako bo n a m « n do-sež>n .

Ze v e č k r a t s e l e Eovorllo m p i ­s a l o o M i m a l i h ž i v a l i v centru • m u l a . V s e b i se nekako o o t r D r t o . a.ko b i š l o s s m o z a koristne živa­l i . T u e r e o r e i l v s p m za pse n o -f o e n c e brez l a s t n i k o v , k i 6« ore-/ l a n i n j o n o m e s t u d a n ! pred ni ! . , m i č l o v e k v n r » n D o s P b n o o t r o c i n e i n n i m i n i t u d o r n o č i . ko se razlega n> u l i c a h l e t a n j e , kot da F ' v i o n e k j e v z a k o t n i v e s t . T e h š č e t i e t r a z n i h p a s ' r n 1P č l r n d a l l ' 1

v e č i n l e s J c r a m i č as . d a s e j i h o d s t r a n i .

Neutemeljena podražitev mleka M o d t e m k o se eprie Industrij­

s k i ) i z de l k r » T > z n i ?u jp j 0 . z l a s t i v zadnilem e a « u c^n« t e k s t i l n e m u blnau m d r u s i m ootrofcnlm o r o d ­n i e t e m p a 1« s>tn'Ske m l e k a m a r.viAftM c e n e cnkku o d 20 ne 25 din«>rjev za l i ter . T o le t o H k o tna.nij <M>raviftlHvo ke r letna n i pernanjkan'« k i m e . p a č n «

I c i n n ' 1 ve* k o t d o v o l j . P o vz .e l f * iu mlekarn« so seda>1 zv iSa l i enno m > k u t u i l i p r i v a t n i k m c t l e . ees če en zaračuna toliko m l e k a i r n a . pa lohko rfčuinsmo t u d i m i . K a 1 pravi na tako podražitev m l e k a t r g o v i n s k a iaiApekcLI«?

bo precej izboljšano tudi delo mladinske organizacije. Z zanimi­vim, pestrim in uspešnim delom jtm bo uspelo, da bodo pritegnili Še ostalo mladino, k i je sposobna za kulturno in prosvetno delo na vasi. M .

Zdravstveni dom brez zaščitne sestre

Zdravstveni dom v Semiču je že del j časa brez zaščitne sestre ali bolničarke. Z a to mesto se sicer potegujeta dve tovarišici, vendar se Svet za socialno skrb­stvo in ljudsko zdravje pri OT.O Črnomelj dosedai ?e ni odloči! za nobeno. Vsekakor bi bila bolj upravičena za to mesto domačin­ka tovarišica Heda Doltar , k i je bila dosedai na podobnem polo­žaju v Mar iboru ter ima strokov­ne in politične pogoje za tako mesto. Zanjo se je zavrela tudi ohčinikn or^anizaciia ZR, ker je rov. Doltar ieva aktivno sodelo­val v N O V kot bolničarka v civ i ln i bolnišnici v Kaniž.arici, bila pa je tudi v inrernaciii. Ime­novana ima v Semirn onemogle starše. k i potrebujejo njene pomoči.

Nerazumlj ivo nam je, zakai ie orihod rov. Dobar ieve v Semič mko ne1 ;ub posameznikom, da so oroti n i i celo zbiral i neke nod-oise, sr»i ima polee političnih in mon»l"»n tudi potrehr," «troko"ne kval i f ikaci je ; n najboljša pripo­ročila zdravnikov.

G r a d b e n « d e j a v n o s t se Je v t u n l e t u v R i b n i c i k a r l o p o r a z s i b a l a , žal pa se ne r a z v i l a s t a k m z a ­m a h o m , k e t b i b i l o želeti. G r a d . b e n o podjet je R i b n i k 1 * E r a d i s e ­daj v e l l k o i z a d r u ž n o t n a o v s k o p o ­s l o p j e , s t a n o v a n j s k o h i š o L I P in 2ele «n .5ko rx>stajo. Urejen« j e b i l a s t r u « a B i s t r i c « t»>r p o p r a v i l en i h voč p roče l i j hiš T r * je d o b i l žo p r i 1«7iiejSe l i c e .

G l a v n a n a l o g « v p r i h o d n j e m l e ­tu bo u r e d i t e v ka in i a l i z ac j e ln t l a -k o \ a n i e ceste s k o z i t r g t e r D O -p r a v i l o p l o č n i k o v . O t<m 1e b i l o že v e l i j o t o v o r a n a ra.znlh s e ­s t a n k i h in tUdI ve l <ko z d r o h a r -s t va tn r e d n i h n a t n i s a v a n j . O b č i ­na i m a A - i ta d e l a denann#i sre>d-3 t v « za .ROtovMena. sw| Je s a m o k o l e k t i v L u s n o l n d u s t r i j s k e g * p o d ­j e t j a p r i s p e v a l n a d 20 m i l i j o n o v d i n a r j e v . O b č i n s k i o d b o r Je že s k l e n i l p o g o d b o s S p l o š n i m e r a d -b ' n i m p o d i l ^ t j ' r r i » Z i d a r « Kočev j e . P r i p r a v l j a j . ™ d e l a so .še v t e k u T e h n i č n i e l a b o r a t i s e Ž P p r i p r a v . ! I j n j o i n j e n a č r t z , a k a n a l i z a c ^ i o že so t o v . N a r o č e n i h fo i milUon g r a n i t n i h k o o k . . . n r o b n i k o v . V

l beton«.m.i » Z i d a r i « « v Ko*ev .1u so že pričeJj Izde^lovati b e t o n s k e c e v i z a k a n a l e , t r e b i J i h b o n a d 1500 nazrTti n r o f l l o v . P r i p r a v H a l n a dea l p o t e k a l o t o r e l o r a v - z a d o v o -11 i v o t a k o d a bo s ino »nlad1 v s e n n -r»*d. P r e b r o d i t i bo t r e b a Se n e k a l t e h n i č n i h t e žav , p r e i l v s i t n z a r a d i s e d a n j e g a v o d o v o d a , k e r ni n o b i . v nepa naĆrtS l n s « bo l a h k o l e g o fflavn'h v o d o v u g o t o v i l o še le p r i i s t k o n u k a n a l o v in cestišča. V e r ­j e t n o , da b o pr i š lo d o n e k a t e r i h

iZ.nrernetnb. T a k o R » b o R i b n l č a n o m I z o o ' n i -

'*> že d a v i a že l ja , d a b o d o m e l i t rK » f l a jS t ran « i n d « se b o d o r e ­šili b l a t a t e r p r a h u pa t u d i p r e _ eej z d r a h o k o l i t e ca v p r a š a n l a .

Stanovanjska kriza tudi v Semiču?

J « pa do.kaj ei .td. ia! S a m c i s « šop f r r io v tireh s o b a h , t r i č l a n s k a d ruž ina Pa ima s a m o e n o In šo to v z d a n i e i . V enon-adst r o č n e m župniišču s t a n i H e poleig ŽUDnika in k a p l a n a s n m o še na j e imn jk v eni s o b i . m o ž In žena-, k i i m a t a t r i leta f a rnega o t r o k a in s t a o b a v s lužb i , n a s t anu j e t a v m a j h ­n i s o b i v z i d a n i c i n a d S m u č e m . M o ž se VSt fC d a n vo?, 1 v sh i žbo v Č r n o m e l j ž ena oa de l « v b l i ž in i Serniča. N a d e l o g r « že o b net h z j u t r a j , p o t do p a 1e

skiv»1no s l a b a , še »!afb.8a b o s e d a l p o z i m i . T a d r u ž i n a se že d l l « č a s « iz u p r a v i č e n i h r a z l o g o v p o t e g u l e za p r i m e m o s o b o v župnISču . v e n d a r b r e zuso » * *no R t s n o v n n islka k o m i s i j a n r i o b č . L O b; m o r a l a t a k o z a d e v o v z e U bol j r o sno v r o k e .

Ze vee kot leto 1e preteklo, od­kar le občinski l judski odbor sprejpil sklep o uvedbi živlnsk h seimov v Sen)icu vendar vse d o danes ta p a m e t n a in koristna za­misel ni ure?"" : n ' n n . O t* m so zlasti razoravHali na zbor h vo­livcev, bilo le tudi ž « veliko din-

Loški potok T u d i pr i nas smo imeli 8. no­

vembra veliko predvoli lno zbo­rovanje. Obiskala sta nas kand i ­data naše volilne enote za repub­liško skupščino tov. Malež.ič Mat i j a -C i r i l in Fajdiga Ivan. Za ­vedni Potočani so do zadnjega kotička napolni l i kino dvorano, da vidijo in slišijo svoje nekdanje boine tovariše.

Tov . Malež.ič ie po domače raz­ložil stanje doma in v svetu. S štivilnimi podatki je prikazal sta­nje kmetijstva v razviteiših d e k l a h in primerjal z našim.

Tov . Fajdisa se je zanimal za krajevno dejavnost in nakazal smernice za gospodarski razvoj naše doline, zlasti v zvezi z za­poslitvijo delovne sile. Zaradi precejšniena izkor'ščanin naših go­zdov m o r i j o les predelovati v končne izdelke, da bo tako več de'a in denarja ostalo doma.

V živahni razpravi so vol 'vr " ?6hićva.l\ ureditev zadeve i. T,TP Ribnica in pravično razdelitev ' "mj i e agrarnim interesentom. ŠfclefiiJi so, • rla bo to uredila p o ^ m a komlsna.

Vo l i v c i so bi l i z zborovanjem ze'o zadovoljnji in si takih šc žc' ; ; o.

novembra na bomo tudi v Ldlkem notnVti i a s n o odgovnriH ysem sovražnikom, da smo eno*ni in ne bomo nikomur dovol'1! s.regovati rrvke po na^i zemlji. C.

O b č i n s k i o d b o r S Z D L Je Imel 10- n o v e m b r a se lo ka te r e so se ui le le * i l| t u d i v s i p o d o d b o r i o b č i ­n e D o l . T o p l i c e . R a z p r a v H a l i so o v o l t v a h ?n določi l ; v o l i l n e k o ­m i s i j e . Do loč i l i s o t u d i ak t i v i s t « n « t e t n n u . d a b o d o v o l i t v e v r e d u poteka le . K o n č n o s o t u d 1

s k l e n i l i , d a n a l bi n a p r a v i l i n « S iH-est i rovo k u l t n m o p r i r e d ' -t e V s S O d e l o r a n j e m K U D l n P a r ­t i z a n a k i n^1 b i - - M o p l l s t e l o -vnd.n.imi v a i a m i . K T J D n « b o da l p r m e r n o i # r© . P o k o n č a n e m s p o ­r e d u bo p r o s t a z a b a v a .

P r e d d n e v i 1e b i l v D o l . T o n l t -c n h v i l v o r a n l z a d m ž , n e E a d o m a p r e d v o l i l n i septian^k. T o po t so V O l i v c i n f l n o ' n i l i d v o r a n o , k a r se v T o p l i c a h d o g a j a k a j red 'ko. M a z b o r u 1* g o v o r i l k a n d i d a t za Z V e . z n o s k u p š č i n o t o v . I n g . L e v s t i k k i U v 9vo ' i?m o b 5 ; : m ' T n p o v o n i p o u d a r i l p o m e n vol ' i tpv p r i k a z a l uap^+ie. k i so b i l i doseženi . In n a ­k a z a l p e r s p e k t i v o za b o d o č n o s t . Omen -1 Je t u d i t r ž a š k o vp rnšamU l n stal išče do n J e g a k l s a z a s t o r a n o s a ob l a s t . Z a Ing. L » v s t ; k e m 1e p o v z e l b e s e d o kand i - I a t za r e p u ­b l i š k o skupf"<čino n r p d s e r ' n i k O L O tov . V i k t o r Z u o a n č e . k i ] P p r a v l o p o po d o m a Č e iz srr*a g o v o r i l p o s l u š a l c em . K o n č n o s<" 1e o ^ a s i l k besedi še p i s a t e l j t ov . E d b l n K r i s t a n k i se seda i m u d i v D o l . Top l i c aV i n a z d r a \ i i e n 1 u . N1*» . «ov g o v o r S o noshiša lo i n r e k l n ' a l i z n l a f n ; m n r i t r l e . v a n ' e m i n p l o s k a ­n j e m , Nr ipgov p o v o r je vse navzo -če r f loboko ffnn'1.

Tf l .k lh s e s t a n k o v b i b i l o ž e l e f v T o p l i c a h 5e več. — « .

OBVESTILO v s e m g -os ipodarsk lm o r g a n i z a c i j a m

V »Gospoda r s fkem k o l e d a r h i 1954« b o o b ' o v l j e n splseik i n d u -s t r i l s k i h . t r g o v s k i h , o b r t n i h i n gos t i.n s;k i h podlet iM d r ž a v n e g a , z a ­d r u ž n e g a n p r i v a t n e g a s e k t o r l a z nas l edn j i im i p o d a t k i za v s a k o p o d -jetjo in obrait : n a s l o v pod j e t j e , oošta . poštn i p r e d a l , t e l e fon , b r z o ­j a v n i n a s l o v , š tev i lka paničnesa r a č u n a , že lezn iška in n a k l a d a ' . n a p o s t a j a .

V s « pod j e t j a n a l t a k o j o o š l I H o t « p o d a t k e n a n a s l o v r e d o k c : 1 e » N o v a p r o i z v o d n l a « L1ub|1ano . PoStn i p r e d a l i C l n na>1 n a k a ž e l o na tekoč i r a č u n o r i N B I . h i b U a -<na B01 -T -1B0 p o 5000 d i n k o l i k o r s t ane t a k ' n ^ u v r s t i t e v n a s l o v a v s e z n a m pod l e t i i l .

N a r o Č i t « p o t r e b n o Število I z v o ­d o v »Gosr - - • - v p i j a ko l eda i r ta 1954« p o prednaročn i i šk i cen,i 300 d i n .

zanja na o V " ' - ' - " ljudskem o d ­boru v Crnoml lu za rešitev p r e d ­l o g a , pa vse zastonj. Rešitv* še ni noben«. B a j e se je vloaa ob-cđnjuce ga l j u d s k e « ^ odboia n e k l e n a o k . a j u iz. f^ub I« in 1e bilo p o -urebno poslati novo. L i u d j e u p r a ­v i č e n o s p r a š u j e j o , kaj M s t o za­devo i n kje 1e ovira, da S<mič. ki i m a vse pogoje, še n ma sej­mov. Z r a / J a s L i t v i j o z a sejm šče p o t r e b n e zemlje, k i 1e sedal n e i z -koiiščna prav gotovo n i t e ž a v v s a ) upamo, da 1ih m. Zivinotvj-c i o r . č a k u j e i o . da bo ta zadeva čimprej rešena, sal bo v korist celu o b č i n e .

Pokopali smo Karla Suhija

Petega novembra je v Sploš­ni bolnišnici v Novem mestu u m r l Novomt^čanom dobro znani in spoštovani Kave l S u ­hi, upokojeni uslužbenec Mest­nega l judskega odbora. S svo­jo vedros t '0 , pri jaznostjo ln skrajno službeno vestnostjo si je b i l pr idobi l obči ugled, tako svoj ih predsto jn ikov, kako r p r i vseh Novomešćanih. L a n i je Po tridesetih le t ih napornega služ­bovanja stopi l v zasluženi po­koj .

Ka r e l Suh i je p a s lovel tudi kot v r l i . vestni , požrtvovalni ln neustrašeni gasilec. Ko t 18 let­ni fant. je 1901 pr is topi l k no­vomeškemu gas i lskemu društvu in se naravnost zagrizel v ga­

silsko delo l n gasilsko idejo. Skcvaj nI bi lo požara, da ni gasil tudi r a jn i S u h i . In t 0 dol­gih 50 let. Zadnje čase zaradi bolezni n i moge l več akt ivno sodelovat i , je p a z največjim zanimanjem spreml ja l vse delo gasilskega društva. Gasi ls tvo je bi lo takorekoč n j egov 0 d ru ­go življenje. S s v o j 0 spretnost­jo, vestnostjo l n požrtvovalno­stjo je b i l svetal vzg led mla­demu gasi lskemu naraščaju, h k r a t i pa tudi učitelj, saj je Imel skušenj kot malokdo .

Ra jn i Suh i je b i l večkrat od l ikovan . Na njegov! gasi lski b luz i se je bleščalo od l ikova­nje za zasluge (še i z bivše J u ­goslavije), dve od l ikovan j i za požrtvovalnost ter zadnje odli­kovanje za 50-letno zvesto službovanje p r i društvu.

T a ra jn i gasi lski ve teran je bi l pa tudi odličen narodnjak in zaveden Slovenec vseskozi . Msvs ikako br idko je prestal med okupacijo, saj so ga Imeli h u d 0

n a p i k I zaradi njegovega naprednega prepričanja i n so­delovanja z O F In sinov, ki so se bor lU p r i par t i zan ih .

Naj bo ohranjen lep spomin p lemenitemu človeku, požrtvo­va lnemu tovarišu In poštenjaku!

C l C T B A N r

O t r n e l a l i ste že v i d e l i »Janka hh M e t k o « ? To 1 t > ' ' ' , bratec 1n se s t r i ca , k i nista imela m a m i c e ime la oa sta hudobno m a č e h o . N o . sa.1 Vam ne bomo p r i p o v e d o v a l i . P r i d i t e v nedeHo 22. n o v e m b r a . Pa 1u boste v i d e l i .

Pres tava ho o b ur i v omovmi Soli v Novem mestu. — Vsitopnina ob'čalna. — Vabi vas Lutkovni oder.

MAH OGLASI P R O D A M d v o c e v n o l o v s k o p u l k o .

V i d i r i h A l o l z . Se la 19 p r i S m e r . Jet l .

P R V O V R S T N O S A D N O D R E V J E . J a b l a n e vse l i vrst. PO z m e r n i h c e n a h d o b a v l j a K m e t i j s k a J o l * p o d f f r a d j e pri L l u t o m e r u . K m « -tijske. zadruge — n a r o č a j t e skup­no ln k o r i s t i t e p o p u s t i

O B V E S T I L A P o d o d b o r U R O J N o v o mes to

P r e č n a n T r A f e a e o r a v a b i vse re ­z e r v n e o f i c r j e . T L A na r e d n i se­s t anek , k i b o d n e 2fi. n o v e m b r a 1953 o h 18. u r i v S ' n d i k a l n e m do­m u v N o v e m m ' s t u . —Udedežba o b v e z n a . — O d b o r .

P R E K L I C Senožetn lk I v a n . cesrtar iz M e -

nižke v a s i št. 27 p r e k l i c u I r m v s e govo r i c e , k i s e m 1 h i z r e k e l g l ede P i r e — Sara ioa A n i c e . r a v n a t " l 1 i . ce g i m n a z i j e v D o l . T o p i c a h p r a v t a k o pa t u d i vse g o v o r i c e , k i so n a s t a l e z a r a d i m o l e g a go ­v o r j e n j a k * r so v s e p o D o ' n o m a l z m A l j e n o in n e r e s n i č n e . Z a h v a . l j u l e m s " r a v n a t e l j i c i P i r e — S a -r a p a A n i c i , d a 'e u m a k n i l « ka­z e n s k o t o ž b o z o p e r m e n e . — Se-nožetn k I v a n .

O B J A V E V d n e h o d 24. d o 29. n o \ e m b r a

b o naS d o p i s n i k o b i s k a l n a r o č n i . ke v območHu: K r m e l j . T r ž i š če in M o k r o n o g .

V d n e h o d 2. do 10. d e c e m b r a pa pošte y e l i k e L o k e n T r e b n l e .

C m ' e n e n a r o č n i k e k i Se n i * o p o r a v n a l ! n a r o č n i n e za l e t o 19S2 i n 1953 p r e s n o , d a jo n l e č a l o n a ­š e m u z a s t o p n i k u . — U p r a v e D o lenjs ikega l i s t a .

O B J A V A C e c i l i j a K n a f e l c iz Amer i f ce fnJen

nes i lov Je: M a r M a K n a f ' d c S R . 715 Decat iu r S T D e n v e r C o l o. U S A . ) k i se je pre-1 p i l i l a K r e m m i š . p r o s i , če m a še k a k e g a s o r o d n i ­k a v o k o l i c i C e l l a a H n a S p o d ­n j e m Š t a j e r s k e m n a j se Ji lav i .

O B J A V A K u h a r s k a r a z s t a v a v N o v e m m e s l i i

G o s t i n s k e zbce -n 'ca o k r a j a N o ­v o n v s t o b o za d r ? a \ n ; o r a z n : k 29. in 30. n o v m b r a p r i r e d i l a k u ­h a r s k o r a z s t a v o z d r u ž e n o s P O ' Z -kuftn jo do l en^sk h v i n . T o b o P O os i vobod l t v i p r v n t o v r s t n « r a z s t a ­v a v N o v e m m r a t u In b o n e d v o m ­n o p r i v a b i l a š f e v i l n » o b i s k o v a l c p . k a k o i r tud? p r i j a t e l j " d o h r e ! n p r i s t n e dO'h-nlsike kat>l1ice. P r i p r a ­ve za to i w R t a i " n p r i č e t o , d « b o re s k v a l i t e t n a rx> »vwb ' r> i « i _ ; n 0 ' b s e r u . Z n t o b o d n naS i B o s t i . n c l p o k a z a l i , k a l z m o r c l o : n z n a l o .

R a s t a v a b o v k a v a m i » M e t r o ­p o l « .

P O J A S N I L O V 45 . števi lki neSega Jtarta 1e b i l o

v r u b r k i »iz.pred sodfSča« t u d i o b j a v « p o d n a s l o v o m : » N e p o v a b ­l jena n o č n a gosta v t u l i h z i d a n i ­c a h « , k j e r te n a v e d e n o ime M i ­l e n A v s e c iz Coti-<» v a s i . Z v e z a b o r c e v : Z G o t n e v a s i n a m siporo . ča. ita J& v G o t n j v«'Si 6 a m o en A v s e c . i n 1o V ; n k n Avsvc k i n a n i m a s e v e d a n ič s k u p n e g a z v l o ­m i v z i d a n i c e , k o t m u n e k a t e r i z l o r ^ m e i r n o pod t ika - ' o . M I l a n Av­sec n i dom.n iz G o t n e v a s i .

O B J A V A S p r e m e b a a v t o h t o n e g a vo^eiesr«

r e d a n a p r o g i N o v o m e s t o — L J u b ­l j a n a .

8.r>5 p r i h o d v Novo m e s t o , o d h o d 15.00; 8.25 p r i h o d v D o l e n j s k e Top­l i c e , o d h o d 15.30: 7.4-5 p r i h o d v Z-užernberk . o d h o d 16 .15: 5.3a od­hod iz L l u b l l a n e . p r i h o d 18.25.

A v t o b u s o b r a t u j e v s a k d e n . t u ­d i ob n e d e l i a h in nrazn k 1 h . V o z -n.i r ed s top i v v e H a v o 15, n o v e m ­b r a 1953. — » A v t o p r o m e t « N o v o m e s t o .

Koncert v Novem mestu

Lepo In prvovrstno umetniško doživ&tje so v soboto 14. no. veimbra p r i p r a v i l : Novomešča-nom tr i je umetn ik i Iz L jub ­ljane: operna pevka V i l m a B u Jcovčova, v i o l in i s t K a r l 0 R u ­pel in Pianist Mar jan Lipovšek. Bukovce v a je novomeškemu ob. činsfcvu že dobro anana in je tu­di t 0 pot Izpričala vsp svojo ve­l iko pevsko zmoglj ivost in k u l . turo (za drugič b i želeli vec spremembe njenega repertoarja, ker v N . mestu pač težko, oziro­m a malokda j lahko slišimo ta­ko kva l i t e ten pevsk i nastop). Virtuoz. Rupe l je z Izbranem programom ter v tehnično diovr-šene m in doživetem podajanju s svojo v i o l i m o poslušalce narav­nost očaral. Pianisit Lipovšek žail nI da l samostojne točke, to. da njegova vloRa spremljevalca na k l a v i r j u je b i la v s e več kot sam« spreml java . Njegova pol ­n o živa k l a v i r s k a umetnost je dobi la s v o j botpait izraz, čeprav v »podrejeni v log : « .

Poslušalci, k i s o polno zasedli dvorano Doma ljudiske prosve-te, so s prisrčnim in sponta­n i m apilavzom nagrad i l i vse t r i umetn ike .

Mladinke Novega mesta prvakinje FLRJ v odbojki

14. in 15. novembra Je bi lo v L jub l j an i tekmovanje m la ­dincev in mlad ink v odbojki za naslov državnega p r v a k a za leto 1953. N a tem tekmovanju so sodelovale kot republiške prvak in j e tud i mlad inke T V D »Partizana Novo mesto, katere so z osvoj i tv i jo prvega mesta presenetile ne samo Dolenjsko al i S loveni jo, temveč vso J u ­goslavijo. Z a t 0 tekmovanje so se pr i jav i le m lad inke Mladost i iz Zagreba, P ^ r t i z a n a iz Beo­grada in mlad ce iz Novega mesta.

Ob 14. u r i Je pričelo tekmo­vanje na Taboru, kjer so se prve poprrjele naše tekmova lke z m lad inkami iz Zagreba. Ze ta ­koj v začetku Je bi lo v idet i , da bo borba težka oh takojšnji močni o fenz iv i novomeških mla­d ink na mreži |n dobri obram­b i v zadnj i l i n i j i . Ver jetno n i ­hče n i pričakoval zmage nad večkratnim p rvakom i z Z a ­greba, toda po dveh urah zelo napete borbe so zmagale naše

ti

mladinke. D a J« b i l a borba res težka, priča rezultat : 15:10, 12:15, 15:13, 12:15 in 17:15 za Novo mesto.

P o si lno napeti i g r i , k i Je vzbuja la že pravcato živčno vojno, s 0 Novom-ščanke osvo­j i l e zadnj i set, 17:15 ln tako zmagale.

Ps r t i z an iz Beograda se nI udeležil tekmovanja , predal i so borbo in tako so na*e mlad inke postale za to leto prvak in je v F L R J .

V splošnem so M l e našeforal-ke od prve do zadnje « rav fo« bre. lahko rečemo ofTčn*, in nadvse požrtvovalne. Dol»niska Je res lahko upravičeno ponos­na naf je fn so tudi zaslužke lep sprejem uprave dru?tva »Partizan« »n Novomešianov na novomeški postaji .

T ako imamo v S loven i j i k * r t r i ek<'nne državne n rvake : M l a ­d inc i A O K L jub l jana , članke B r a n ' k - i iz M n r i ^ o r a in naše mlad inke Iz ^'ovejea mesta.

R. R,

za sečna dovoljenja Prejšnji teden je Gospodarski

svet O L O Novo mesto sklical se­stanek okrajnih logarjev zaradi razgovora o odkazovanju lesa in reševanju proženj za sečna dovo­ljenja.

N a predvol i lnih sestankih po vaseh je bilo med drugim zelo ve­liko razpravljanja o izvajanju za­kona o varstvu, negi in izkorišča­nju gozdov, po katerem je po­trebno za vsako sečnjo lesa imeti dovoljenje pristojnega ljudskega odbora in plačati gozdno takso. T o velja tudi za sečnjo lesa za lastno porabo, vključno za kurja­vo. Razumlj ivo je, da je ta za­kon poleg špekulantov prizadejal tudi poštene gozdne posestnike, prizadejal mislim v tem, ker nc morejo več nekontrolirano sekati v svojem gozdu po mi l i volj i , če­prav zakon nc zabranjuje sečnje lesa za lastno potrebo in v upra­vičenih primerih tudi za prodajo. Tak zakon je bi l nujno potreben spričo zelo slabega stanja naših gozdov. Pred vojno so sekali raz­ni trgovci in uničevali gozdove na veliko brez vsakega nadzorstva, mnogo so trpeli naši gozdovi tudi med vojno, prav tako pa smo tu­di po vojni iz razumlj ivih razlo­gov v borbi za gospodarsko osa­mosvojitev, obnovo in neodvisnost močno posegli v zaloge našega ra­stočega zelenega zlata. Go zd pa ni samo naša osnovna rastoča su­rovina, gozd ima prav tako vel i ­ko vlogo pr i reguliranju podnebja in velik vp l i v na kvaliteto tal in donosnost zemlje. Da se zavaruje­jo obstoječe zaloge lesa pred ne­pravi lnim izkoriščanjem (tudi ta­kega je bilo precej), prične z na­črtno nego, varstvom in izkor i ­ščanjem, skratka, da se dvigne donosnost gozda, je bi l izdan zgo­raj omenjeni zakon. T u d i predpi­sana gozdna taksa, k i se plačuje za vsako sečnio, gre prav v fond za varstvo, obnovo in dvig do­nosnosti gozda.

N a terenu so nastale sedaj naj­večje težave prav z vlaganjem in reševanjem prošenj za sečnjo lesa. Mnogi gozdni posestniki niso vlo­žili pravočasno prošnje, ker niso bi l i dovolj poučeni o predpisih tozadevnega zakona. Pozneje pa se ie v največ občinah nabralo tol iko prošenj, da jih enostavno ni mogoče rešiti takoj, zlasti pa okrajni logarji ne morejo odkaza-ti in izmeriti toliko lesa v krat­kem Času. Kmetje se razburjajo zaradi plačevanja takse za drva za lastno porabo, ker pač ne ve­do, da gre ta denar nazaj v gozd, rudi v njihov privatni gozd. Tega pa ne vedo, ker jim ni nihče po­jasnil. T a m kjer vse to vedo, z izvajanjem zakona ni večjih te­žav.

V zveza z izdajanjem sečnih dovoljenj in izvajanjem zakona sploh, pa se je ponekod vr ini la trdoživa birokracija z vsemi svo­j imi posledicami in težavami, pa tudi nepravilnostmi. Tako so vo­l i vc i v novomeškem okraju na raznih sestankih kr i t i z i ra l i , da so posamezni logarji hodi l i od tnala do tnala in pregledovali, če ima kdo doma sveže posekan kos lesa za kurjavo aH drugo nujno potre­bo. V vsakem ugotovljenem p r i ­meru, pa tudi če se je Šlo za m i ­nimalne količine, so grozi l i lastni­ku z občutnimi kaznimi . Ponekod tudi občinski ljudski odbori zelo počasi rešujejo prošnje za sečnjo, al i pa jih rešujejo kar povprek brez vsake utemeljitve. Ljudje tu­di ne morejo razumeti, da se na primer od lastnika gozda, k i seka izključno za svojo porabo, zahte­va takojšnje plačilo gozdne takse, med tem ko posamezne kmetijske zadruge dolgujejo na takih taksah težke stotisoČake al i celo mil i jo­ne. Samo lesni odseki K Z v novo­meškem okraju dolgujejo na gozd­ni taksi več milijonov dinarjev. Medtem, ko posamezni logarji kontrolirajo gozdne posestnike pr i poseku vsakega drevesa a l i veje, jim posamezni Jrpekulanti pred no­som odvažajo les brez predpisane takse. Tako je lesni manipulant K Z Ve l i k i Gaber kupi l nekje v okol ic i Straže cca 40 m 3 desk, za katerega baje ni imel sečnega do­voljenja. Take stvari, ko si za­druga s prekupčevanjem lesa ustvarja nesorazmerno visoke do­bičke in pri tem še dokaj mastno zaslužijo še posamezni manipulan­ti , takse pa ne odvaja, povzročajo upravičeno nevoljo pr i kmeto­valcih.

N a terenu so tudi še nerazčišče­na vprašanja, kaj se razume pod čiščenjem gozdnih površin in kaj pod redčenjem. Odprto je tudi vprašanje, kako se bodo v bodoče preskrbovali z drvmi ljudje, k i nimaio svojega gozda, a so dobi­val i les neposredno od gozdnega posestnika. Vse to je treba reše­vati življenjsko z ljudmi in v okv i ru zakonitih predpisov, o vsem tem bi se morali logarji raz-govarjati s prizadetimi. N a novo­meški konferenci logarjev so b i l i mnenja, da je drevesa za kurjavo lastnika gozda dovolj z-ažigosoti na stoječem, pr i lesu za prodajo pa strožje izvajati določila za­kona.

POPRAVEK V z a d n j i številki D o l . l i s t a

;e t i s k a r s k i škrat zagrešil h u ­do n a p a k o , k o je o b r n i l s m i s e l nas l o va članka: S o m a r d o m a ­činke lepše ko t tu jke? N a s l o v >e g l as i p r a v i l n o : A l i n i so d o ­mačinke lepše ko t tu j k e?

Drobtine Iz Dolenjske popotne malhe

Menda n i na svetu fcolj ža­lostnega špasa, kot se je z n j im pošpasala občina Trška gora: to jesen je namreč razglas i la , da je treba pod grožnjo stroge kazn i takoj p r i j av i t i ves letošnji v i n ­sk i p : rde lek . Občina je namreč dolžna ves pr ide lek pr i posamez­n i k i h točno izmer i t i In za vsa­kega i zpo ln i t i r.ekaj desetin ruo r i k . Tak je uradn i zahtevek U p r a v i za dohodke. No, na obči­n i so prepričani, da bodo na vso resnično žalost to nčilogo letos kaj h i t ro oprav i l i . K a k i h 95 od­stotkov v inogradn ikov Trške go-i e in okolic« je namreč odloče­no, da r.e pr i j av i letošnjega v in ­skega pr ide lka . N i t i kazn i se ne bojijo, ker menijo, da ne bo huj­ša, kot tista spomladi n d poz.f.oe l n zaradi katere Je vsako boje­vanje s papir jem odveč.

V Mokronogu sem si zap isa l Tončko ln Mar i co , k i sta v žlahti z blagajno Dolenjskega l i s ta . P a je M a r i c a vseeno boljša kot Tončka, kaj t i je vsaj ob l jubi la prenehanje sorodstva, Tončka pa je menda glede te zadeve na eno uho g luha, na druga pa nič ne sliši. J o j , pa še tako mlada je. U p a m , da se bo do pr ihod­njega ob iska pozdrav i la , ka r jI Iskreno želim. V podjetju »Kre­men ica« v K r m e l j u sem tudi k ra tko o p r a v i l , k e r so izgubi l i vse naslove l i s t ov ih »Mick K o ­vačevih«.

N i t i opoldne z lučjo ne bi našel mladinskega akt iva v Hrmtovici od kar je šel predsednik na vaje. N a Malem Cirniku sem pa odkr i l najmlajšega naročnika našega lista 13-letnega sinčka upokojenca, na č'igar ime jc naročili list njegov oče. Menda je smatrat, da je to naj­ceneje, kali? V Šcntrupertu pa se nisem mogel načuditi, kakšne pasme živino kupuje tamom ji mesar, ko nima nikdar v mesnici pljuč in drobovine, po kateri sprašujejo potrošniki. Res je meso še boljše kot pljuča in vampi, pa

takole za spremembo in lažjo pre­bavo v denarnici in želodcu bi bilo dobro tudi kaj takega za široko potrošnjo.

N a škrljevem sem si mimogre­de dal popravit i Škarpete p r i rejenem upokojenem udarniku. Sem misl i l , da bo kaj ceneje, ker dela brez obrti in davka, pa sem se vračunal. Sedaj razumem, za­kaj je šlo občinsko čevljarsko podjetje na M i r n i v franže, ko pa se takim v košarah in nahrbtnikih prinaša delo na dom. N a Bre­zovici sem občudoval iznajdljivost občinskih plakatarjcv, k i lepijo in nabijajo razne razglase in objave kar na drogove, podpornike in celo na strehe na vodnjakih. R a ­dovednost me je ponovno poteg­nila nazaj na Skrljevo, ker sem sj kani l ogledati Dom kuilture. Komaj sem pokazal nos izza vo­gala, me je stanovalec obsipal s »kulturnimi« pr i imk i , kot : prašič, bik in drugimi imeni štirinožnih prebivalcev našega planeta, pri tem pa še tako kričal, kakor da sem gluh. »O , nisem ne, dragi vljudnež,« take stvari še posebno dobro slišim in si jih tudi za­

pomnim. N a Mirni sem bi l mne­nja, da bi tisti italijanski napis pri Francki po dobrih desetih letih le že zaslužil pokoj, na nje­govo me9to pa naj bi prišel naš slovenski. Kaj pravite, a l i b i se spodobilo?

P r i najboljši volji ne morem pomagati možakarju, k i prav i , da je krompir prepoceni in ga zato ne more prodati, kot bi želel. Z a rake vrste pritožb sem pa res po­polnoma gluh in temu možakarju v vasi Jezero lepo priporočam, da s krompirjem počaka nekaj let, samo naročnino za Dolenjski list naj čimprej poravna, pa bova bot. Mlado snaho v Do l . Dobrav i sem pa menda hudo razžalil, ker sem Šel baje po prepovedani poti , zato me je prav tako hudo na-hrul i la , kot tudi malega otroka za enak pregrćšek. V bodoče se bom izognil prepovedane poti in po možnosti tudi hude ženske, s ka ­tero se nerad prepiram.

» T o je čisto navadni vo l i ln i golaž,« so v svoji nadpovprečni bistroumnosti ugotovile tercialke ob znižanju cen tekstilnega blaga. Vsem takim toplo priporočam, naj kar puste lepo pr i miru ta golaž, delovni ljudje, k i vedo, da je to velik uspeh njihovega dela in prizadevanja ter pride lahko takrat, kadar so za to ustvarjeni pogoji, nc glede kako bodo tak ukrep krsti l i patentirani nergači, pa razumejo to kot velik uspeh našega gospodarjenja. N e vo l i ln i

golaž, pač pa krepka buška de­lovnih ljudi vsem nergačem in krit ikastrom našega sistema in go­spodarjenja, je ta ukrep ljudske oblasti. Ed ina škoda, da se z njim okoriščajo tudi taki , k i tega res ne b i zaslužili.

Zelo dvoumen popravek je po­slala Dolenjskemu listu Kr i s ' i na Mačete, k i je bila omeniena med sodbami grabežev in črnomaljske­ga okraja ob potrošniški mrzl ic i . Takole je zapisala: (Izvirno.) »Upravo Dolenjskega lisra N o v o mesto naproša Kr ist ina Maccle, da se to popravi, ker nisem resnično kupi la 240 kg moke samo 110 kg in 50 kg sladkorja za svojo po­trebo. N e pa kakor je bilo ob­javljeno, da je Anton Peča var 7. oktobra zatajil 93 kg sladkorja za Macele Krist ino. T o je ne­resnično. N e pa kakor objavlja Dolenjski list. Z najlepšim spošto­vanjem Macele Kristina.«

Jaz se popolnoma strinjam s tem popravkom, enako kot z ob­sodbo okrajnega sodišča v Met l i k i . Le tista lastna potreba po 50julah sladkorja mi navzlic temu ne gre v račun, ker bi lahko zaradi takih, revnejši delovni ljudje v Mcli kraj ini takrat nekaj dni ostali brez kile sladkorja.

V Sernifn so bi l i mnen'a, da bi bila udeležba pri itavnopti /večer pred občinskim praznikom pred občinsko hišo lahko večja. T u d i jaz mislim tako, toda preprosti

ljudje, k i so bral i vabilo na vel i ­kih plakatih so se prav gotovo ustrašili točke sporeda s ko l i , kot je bilo navedeno. Vsakdo ve, da je kolov tam v okol ic i veliko in pred njimi imam, po pravici po­vedano, tudi jaz rešpekt in se podobnih prireditev s ko l i najraje izognem,

»Ljubezen je gvišna bolezen,« pravi ljudski pregovor in res so pota ljubezni dokaj čudna in za ­pletena. Pa kakšno moč daje l ju­bezen. Učeni ljudje pravi lo, da >e liubezen izv ir vsega, moči, živ­ljenja, ponižanja, povišanja, pre­tepov, objemov, porok, razvez., ckokov. padcev, ?eie, pijače, za­dovoljstva, sovraštva, nenreČutih noči. dolgih nočnih maršev, iz­najdljivosti, malo resnice, vel iko laži, vel ikih izumov in podvigov, mnogo razočarani, itd., i td., i td. Postavim samo en primer, kako ljubezen dvigne slabšo polovico recimo v Mihevcu, da preskoči kar dva plota, recimo vse do Podmihevca Tn kako se porem vsa pota take preskočene 1 iubezni srečujejo naravnost čudovito, pa nai se gre na pnšo, v cerkev in drugam. Pa soglasje slabše polo­vice za preskočenim plotom spo-ilai. k i se s tem lepo strinja, ker baie pri preskokih pade tudi kaj cvenka v hi',). Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi boljša polovica za odskočnim plotom mesto cven­ka dobivala ciganskega ovsa. Saj

pravim, ljubezen je bi la , ljubezen Še b o . . .

V nekem kraju na Dolenjskem so prodajalke v trgovini dobile nove halje, na halje pa je po ne­rodnosti .prišel napis ravno na najbolj izbočenem kraju, »PRE­H R A N A « . Pa so pobje takoj rekl i , da je taka reklama čisto nepotrebna, ker pr i nas že vsak otrok ve brez napisa za njo. In so jo kot nepotrebno takoj o d ­stranile, namreč reklamo. N e po­sebno primerno reklamo so na­pravi l i tudi enemu kandidatu v veži stavbe Okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu, ko so potrdi lo o njegovi kandidatur i obesili z glavo navzdol . D a sem lahko prebral, sem se moral tudi jaz postaviti na glavo poleg razglasne deske.

V Kočevju sem s! hotel T na­glici kupit i pečenega kostanja pr i prodajalki ob mostu, pa se je kupčija na žalost takole razdr la : l a z : »Koliko stane merica poče­nega kostanja?« Prodajalka: »22 din.« faz : »Je predrag in ga ne bom kupil.« Prodajalka: '»Pa n ! treba!«

Dalje prihodnjič.

I.ct>n v.ts pozdravlja Janez Popotni

Stran D O L E N J S K I L I S T ) s t e r . M

V hiši, kjer vračajo ljubo zdravje

K d o r mora iskati izgubljeno zdravje v bolnišnici, tak dobro ve, kaj pomeni ta človekoljubna ustanova, k i človeku vrača naj­dragocenejše kar ima — ljubo zdravje!

Nekoč, saj še n i dolgo, so bile bolniŽnice last raiznih redov; kaj­pak so imeli v njih prvovrstno oskrbo in razne privilegije le tako imenovani »boljši ljudje«, petič-n ik i in podobni. Danes so pa bolnišnice last ljudstva. Sleherni človek, pa bodi kdor ko l i , je v njih deležen istega zdravljenja in iste nege.

T u d i N o v o mesto ima »hišo, kjer ljudem vračajo izgubljeno zdravje«

Pred vojno sta b i l i v Novem mestu dve bolnišnici: moška, k a ­tero je vodi l in oskrboval red usmi! icnih bratov v Kand i j i , in ženska v oskrbi usmiljcnk. Po osvoboditvi je obe bolnišnici pre­vzela naša ljudska oblast. Bolniš­nici , k i sta dolga desetletja po­slovali po starih metodah uprav­l j a n j , sta pod novimi gospodarji zaživeli popolnoma drugačno živ­ljenje. Splošna bolnišnica v N o ­vem mestu ima sedaj interni, pljučni, otroški, porodniški in kirurgični oddelek. V s i t i oddelki v nastanjeni v dveh objektih (bivša moška in ženska bolniš­nica). Kma lu , verjetno že do konca leta, pa bo popolnoma do­grajen še tretji objekt — pljučni oddelek, k i se sedaj stiska v dru­gem nadstropju internega oddelka, kjer se dobesedno duši zaradi premajhnega prostora.

O d leta 1945 so v teku v obeh poslopjih razna adaptacijska dela, k i pa Še zdaleč niso zaključena, čemur je bilo v prv ih povojnih letih kr i vo občutno pomanjkanje delovne sile, danes pa pomanjka-nic kreditov. Že 1946 je bi la ob­novljena fasada bivše ženske bo l -Husnice, k i je bila 14. septembra in 3. oktobra 1943 zbombardira-na x l nemških lcta.1. Prav tako je bi la kasneje urejena tudi no­tranjščina te stavbe, sedaj pa ure­jajo okol i nje lep park, k i bo segal daleč proti L o k i , v ob l ik i terasnih vrtov. Odde lk i v tej stavbi JO mnogo premajhni, zlasti porodniški oddelek bo nujno treba prci a l i slej povečati. Poleg po­rodnišnice je v Malovičevi hiši urejen tudi Mater inski dom z 16 posteljami, kjer morejo zlasti po­rodnice iz oddaljenejših krajev, udobno čakati poroda. Vendar je tudi tuka i precej tesno. V bivši mrtvašnici pa imajo svoj prostor pisarne.

Postopoma preurejajo tn prezi­dava 'n tudi interni oddelek. T a m bo predvsem urejen nov, moderen laboratorij. V prvem nadstropju

so deloma že preurejene vse prejš­nje velikanske bolniške sobe v manjiše, prijaznejše 6 4 do 11 po­steljami. V teh sobah je danes ne­primerno yeč domačnosti, kot v prejšnjih. Preurejena so tudi že stranišča in umivalnice, urejena je tako imenovana »čajna k u h i ­nja«, oziroma razdeli lnica za hrano, kjer je nameščen tudi hišni telefon, odkoder je tudi bolnikom mogoče telefonirati preko hišne centrale p r i vratarju, tudi krajev­no in medkrajevno. Preurejena je vratarjeva loža, sprejemna pisar­na, Čakalnica, dalje upravne pisar­ne in otroški oddelek v pritličju. V vsakem nadstropju je pisarna za dotični oddelek, ter posebej pisarna šefa oddelka.

Poglavje zase pa bo novo po­slopje pljučnega oddelka. T o bo nekakšen novi Go ln ik . O b K a r ­deljevi cesti je zraslo novo, mo­derno poslopje. Po širokem, po l -krožnem hodniku je to poslopje zvezano z nekdanjim šukljetovim gradičem Kamnom. V tem, po vseh najmodernejših gradbenih in sanitarnih predpisih zgrajenem poslopju, bo prostora za 92 bol-n : kov. Veliike, svetle sobe so veči­noma obrnjene proti vzhodu s prelepim razgledom na de! N o ­vega mesta, in dalje preko potoka Težka voda, proti Šmihelu in Goriancem. Vzporedno s temi so­bami na vzhodu, teče v visokem pritličju in v prvem nadstropju pokrita ležalna veranda, k i bo opremljena z ležalniki, kjer bodo bolnik i udobno počivali ob pred­pisanih ležalnih urah. Vse bolni­ške sobe bodo na.judobneje oorem-Ijene, tako da bo na bolnika že celotna ureditev in prijetno vzdušje vp l iva lo ugodno in po-miriujoče. Prav tako udobno bodo opremljeni tudi vsi drugi prostori: kopalnice, dnevne sobe, stranišča, hodnik i itd. V stavbi so seveda tudi najmodernejše ure-iena operacijska dvorana, labora­torij in pisarne. Tz bivše moške bolnišnice je speljan v novo po-slopie podzemski hodnik, k i bo služil v prv i vrsti za prevoz hrane iz. internega oddelka, ker v poslopiu pliučnega oddelka ni kuhinje, kakor tudi za prevoz bolnikov in šf marsikaj drugega. Hodn ik je t lakovan z mozaikom, ter bo imel neonsko razsvetljavo. Grad Kamen je na zunaj ohranil staro obliko, znotraj pa je popol­noma predelan. N a staro graščino soominiain v notranlosti še vedno razni obnki in stebrišča, k i so bi la prej z a z i dan i , zdaj pa so iih po­novno odprl i , kar se zelo lepo z l iva z ostalo arhitekturo, k i le polagoma prehaia v moderno. Po­slopje novega pljučnega oddelka bo ogrevano s centralno kurjavo,

Janez Trdina: Kurent K u i f m t se je porodi l pod ja-

voTovim drevesom i n v insko tr­to na pr i jazni Trški gor i . — Uboga, tamošnjim Dolenjcem neznana mati je i ska la zaman botrov svojemu o t roku . Obup­no je zaječala: T i l judje so tr j i od kamena. P r e l j ub i priči mojega po ioda, zeleni javor in cvetoča trta} Usmi l i t a se vsaj v idvu nedolžne sirote, bodita moiernu K u r e n t u botra in dobra pr i jate l ja , ako m i je namenje­na smrt, preden si bo mogel služiti s svo j imi r o k a m i ! Javo r in trta sta uslišala mi lo prošnjo jokajoče matere in jo potolažila. Javor j i ve l i : »Naj si naredi tvoj sin gosli Iz mojega lesa. Pe le m u bodo tako čudovito zve­neče, lepo in g inl j lvo , da ga bodo vab i l i v bližnje i n dal j ­ne kraje, v kmetiške koče in gosposke gradove i n h r a n i l i bolje nego brata in prijatelja.« V i n s k a tr ta je dejala: »Jaz botra pa bom skrbe la , da bo prišel povsod, kjevkolt bo go­de! na mizo boka l za boka­

l om, za v e s e l 0 u/.;vanje v s i druščini l n tud i njemu. Z a -k l i n j am se t i , draga mat i , da žeja n i ko l i ne bo mor i l a tvo­jega Kurenta.« K a r sta botra ob l jub i la , sta tud i pošteno iz­po ln i la . Preden je še dorastel , s lu l je K u r e n t za prvega god­ca v deželi i n b i l deležnik vsake gostije in veselice. N i m u trebalo past i k r a v In ovac nltt po t i t i se po po l ju . Živel je brez žalosti i n sk rb i , brez t ruda in žuljev. Nihče nI po­jedel to l iko mas tn ih založkov, nihče pop i l to l iko kup i c slad­kega v i na , kako r s lavn i umet­nik Kuren t . P r v a k vseh god­cev je b i l obenem tud i p r v a k vseh v i n s k i h bratcev. Sitaro, jako v e r j e t n 0 poročilo p r a v i , da so podedoval i neugasno njegovo ž e j 0 godci vseh vekov in narodov In tudi s lovensk i , i n to brez razločka, naj sta­nujejo in kratkočasijo svet na pisani deželi a l i p a - v be l i L jub l j an i .

(Iz »Vinske modrosti«)

urejena bo tudi posebna električ­na centrala. Ok rog celotne stavbe urejajo velik park, ob cesti bo na novo postavljena škarpa, cesto v vrt pa bodo zapirala vel ika vrtna vrata.

T a pljučni oddelek, oziroma bolnišnico, gradi novomeški P i o ­nir. T a dela pa zahtevajo ogrom­ne vsote denarja, in prav to je danes največje vprašanje. Kedaj bi bi la že vsa dela gotova, če bi bilo na razpolago dovolj denar­nih sredstev. Naša bolnišnica z vsemi svojimi oddelki je pravza­prav last delovnega ljudstva. Ne ­šteto delavcev iz raznih podjetij se zdravi v naši bolnišnici. Zato bi bilo prav, da b i jo podprla zlasti podjetja. Prav tako b i bi lo lepo, ko b i se bolnišnice spom­nile tudi razne zadruge. Tako bi bilo omogočeno hitrejše in uspeš­nejše zdravljenje in ozdravljenje delovnih l judi , kar bi bi lo pod­jetjem' le v korist.

Bolnišnici zelo primanjkuje do­brega strokovnega kadra. Treba je zdravnikov, treba je izšolanih bolničarjev in medicinskih sester, saj mora danes vsak od teh delati za dva, kar ie vsekakor premuč-no. Vendar delajo vsi radi, brez godrnjanja, veselo, z resnično po­žrtvovalnostjo in ljubeznijo do trpečih bolnikov. V celotnem bo l ­niškem kolekt ivu vlada red, disci­plina, enakopravnost in resnično tovarištvo, kar prehaja tudi na stre/no osebie in od teh na bol ­nike. N a videz ločeno, vendar pa za is!to skupno stvar, ogromno dela tudi uprava. Le na ta način je mogoč tolik napredek naše bolnišnice, oziroma njenih od­delkov.

V ko l ikor so ta dejstva razve­seljiva, pa ie manj razveseljivo, da vsi bo ln ik i vendarle niso do­volj discipl inirani. In kar je naj­huje, marsikateri ne poznajo nikake čistoče ter nalašč a l i iz nevednosti ali pa iz grde razvade onesnažujejo zlasti stranišča in umivalnice. Povsod polno čikov, pap i r ja jn druge nesnage. Pa ven­dar stoji na hodniku dovolj velik k o ! Za smeri in odpadke Morda bi bilo prav, če bi se za bolnike, k i se lahko kretajo, uredila dnevna soba.

Ne da bi hotel kr i t i z i ra t i , b i omenil še, da so ravno v moški bolnišnici velike težkoče z dostav­ljanjem hrane bolnikom. Zlast i prikuha pride v holniške sobe naj­večkrat zelo hladna, ka r teka n i ­kakor ne poveča. Kuhinja ie zelo oddaljena, to Je res, vendar pa

' bi se morda le dalo kako urediti, da bi bolniki prejemali hrano toplV Morda bi ne bilo napačno omislit i v oddelku večjo obednlco za tisre bolnike, k i so laže bolni i n ' niso vezani izključno le na posteljo. V taki obednici b i se dalo čisto drugače servirati hrano, kot pa se servira sedaj. Serviranje hrane v skupni, svetli in čisti obednici bi na bolnika vpl iva lo popolnoma drugače.

H koncu še nekaj glede ceste, kt teče med obema bolniškima poslopjema v Kandi j i . Kardeljeva cesta, k i _ je postala zadnje čase kar precej prometna, se prav pred bolnišnico odcepi proti kandijski postaji in Šmihelu. Polet i je polna pra.hu, v jesenskih in z imskih me­secih _ pa blata in snežne brozge. Z ozirom na to, da je postavlje­no poslopje pljučnega oddelka, kjer bi morali imeti bo ln ik i abso­lutno čist zrak, tik nad cesto, je treba kar priznati , da bo pljučni oddelek vse leto zavit v goste oblake prahu. Ker pa je prah naj­bolj škodljiv bolnikom s pljučno boleznijo, b i morala bi t i skrb mesta, da bi se ta cesta t lakovala, morda s surovim asfaltom, a l i čim podobnim. Kocka t i je ni vredno, ker s tem bi se prahu ne iznebil i , pač pa bi se povečal ropot. P rav tako naj bi mesto skrbelo, da bi imele bolnišnice tudi ponoči vodo, ne pa le do 18. ure. Zelo slabo funkcionira tudi razsvetljava. K a r na lepem ugasne vsa luč, kar je za bolniš­nico vendar zelo nerodno.

Upamo, da bo mestni ljudski odbor v tem pogledu naredil potrebne korake.

Planinski dom na Mirni gori (1048 m) je pod streho

P l a n i n s k i dom na M i r n i go­r i nad Semičem je letošnje po­letje začelo grad i t i mlado, pa zelo požrtvovalno p lan insko društvo. S pomočjo P l an inske zveze v L jub l j an i , z mater ia l ­n i m i p r i spevk i nekater ih pod­jetij in s svo j imi las tn imi sred­stv i je društvo v s lab ih štirih mesecih dom p o s t a v i l 0 pod streho.

S t a r i p lan insk i dom je b i l t r i k r a t manjši od sedanjega in je b i l med N O B požgan. Bivše p lan insko društvo je bi lo raz­kropl jeno tn do lanskega leta nihče nI poskrbe l , da bt tudf be lokran jsko gorato področje dobilo svojo p laninsko posto-

tudl okra j , toda do danes d ru­štvu še nI uspelo dobi t i tega denarja. Vse je kazalo, da bo dom popolnoma dograjen do 10-obletnice S N O S , k i bo febru­arja 1954 v Črnomlju. Sedaj pa so sredstva pošla in delo se je mora lo ustav i t i . P l a n i n ­sko društvo je zaprosi lo za po­moč Gospodarsk i svet p r i pred­sedstvu vlade, IO S Z D L , T u ­ristično zvezo, razne ustanove i n podjetja, vendar je. razen nekaj iz jem, naletelo na g luha ušesa. Vemo, kako težko je se­daj dobit i finančna sredstva, vendar pa b i se kje morda le kaj našlo. Dom bo ime l več kot 40 prenočišč in bo lahko služIl

jamko. N a pobudo pred lan­s k i m ustanovl jenega be lokran j ­skega p laninskega društva pa so l an i začeli zb i ra t i denar ln mater ia l . Letos so popr i j e l ! z v s 0 resnostjo l n vesel jem. N i b i lo lahko postav i t i dom na M i r n i gor i , saj so m o r a l i naj­prej za dovoz mater ia la napra­v i t i n o v 0 vozno pot, dolgo štiri k i lometre . 2e samo ta pot je stala 200.000 dinarjev. S p r a v i t i je b i l 0 t reba po n j i vsak l i ter vode za malto, cement, opeko, pesek, deske in podobno. P l a ­n insko društvo je imelo denar­ja ln mater ia la za okrog 300 tisoč dinar jev , P l a n i n s k a zveza je priskočila na pomoč s 600 tisoč. E n a k o vsoto je na letoš­njem občnem zboru ob l jub i l

ne le t is t im, k i l jubijo lepote naše Bele kra j ine in naravo, temveč b 0 tud i zatočišče sta­r i m par t i zansk im borcem, k i bodo hod i l i obiskovat stare par t i zanske kraje in obujat spomine na nekdanje borbe.

Prejšnji dom je požgal oku­pator, zato je p lan insko d ru ­štvo nekako upravičeno, da b i prejelo pomoč iz obnovitvene­ga fonda: prav zato se je tudi obrni lo na IO S Z D L v L jub ­l j an i , prejelo pa nI nobenega odgovora.

Nemara b i se le kako ured i ­lo , da b i b i l dom za 10-letnico S N O S , ve l ikega p razn ika Be le k r a j i n e^ popolnoma dograjen In ure jen.

Član P D

Kraške in druge zanimivosti na Gor. Sušicah

P o t o k Sušica j e kraška po ­n i k a l n i c a , k i i m a n a dolžini 1 k m od i z v i r a pod L u b a n c e m pa vse dn o v i n k a p r i »Janko-t o v e m mlinu« o k o l i 100 i z v i ­rov , j a m i n t o l m u n o v , i z k a ­t e r i h v r e v oda ob p o m l a d a n ­s k e m i n j e s e n s k e m deževju. Po l e t i , p a t u d i večji d e l o s t a ­loga le ta , je s t ruga s u h a , r a ­zen pa r t o l m u n o v ; t ako d a po­tok po p r a v i c i nos i i m e S u ­šica.

Večj im i z v i r o m p r a v i j o do ­mačini: K o t e l , Ze l ene , F a j f a r , O k n o , T r n i v c i n R u p a , t i k pod vas jo . V teh j a m a h je d o m a z n a m e n i t a človeška r i b i c a . Šo­l a r j i večkrat na jde jo ž ive pa t u d i m r t v e , k i j i h v o d a vrže n a d a n . K e r človeška r i b i c a ž iv i l e še v P o s t o j n s k i j a m i , je logično, d a s ta N o t r a n j s k i i n D o l e n j s k i K r a s m e d seboj pove zana po p o d z e m e l j s k i h v odah . S t a r i l j ud j e vedo pove ­d a t i , d a so večkrat slišali iz »Faj far ja« doce l a praviln«? z v o k e g lasbe , k i j i h j e ver je t -no v o d a ko t dober p r e v o d n i h prenašala i z P o s t o j n s k e j ame , k j e r so b i l i k o n c e r t i . P r o f e so r KoštPtial j e s s v o j i m i d i j a k i često o b i s k a l te k r a j e i n se z a n i m a l za r edke v r s t e r i b , k i žive v Sušici ( r ibe s p r o g a m i roženih i z r a s t k o v i n gobc i p o ­d o b n i m i nekakšnim račjim k l j u n o m ) .

Vaška c e r k e v sv. R o k a je b i l a od nekda j znana božja pot

Oborožena b o r b a zoper s t r a h

V m e s t u D a l l a s ( Z D A ) je n e ­znanec u m o r i l 29- l e tno gospo P a r k e r , po t em, k o jo je p o s i l i l . D a b i ga čimprej i z s l e d i l i , j e b i l a r a z p i s a n a n a g r a d a v znes ­k u 8.000 do l a r j e v . P r e b i v a l c i so n a v a l i l i n a t r g o v i n e s s t r e l ­n i m orožjem i n pričel se je d i v ­j i l o v za zločincem, o b e n e m pa je v s a k računal t u d i n a s a m o -o b r a m b o . J n r e zu l t a t ? N e k a go­spod in ja j e t r i k r a t s t r e l j a l a n a ne znanca , ko ga je zasačila v k u h i n j i . E n moški je s t r e l j a l n a mlajšega moškega, d r u g i pa k a r v g rmov j e , k e r se m u je zde lo neka j s u m l j i v e g a . E d e n pa je o b s t r e l i l s a m sebe, zločin­ca p a seveda n i so u j e l i .

Jeseni v okolici Mokronoga Tako lep dan je. Sonce boža s

svojo prijetno toploto nizke grič­ke, dolinice med nj imi in daje sicer mirno zelenim travnikom, neko razgibano, veselo barvo. H o d i m , ne, zdi se mi , da plavam čez t a lepi svet. Široko o d p i r a m oči, da bi naenkrat objela vso lepoto in diham globoko, da bi se za dolgo naužila svežega zraka. Naužila! Še mušico, k i mi je go­tovo nalašč zašla Čez rahlo pr i ­prta usta, pogoltnem od samega veselja, ker se prepozno spomnim, da revica ni nič kaj vesela mojega gostoljubja. Še stare vrbe, k i več­no čepe ob teh iskrih dolenjskih potočkih, se m i zd i , da se mi do­brodušno smejejo v pozdrav.

Ka j pa je to? Slišim rahel padec vode in otožen zn, zn-tak, k i ne­hote reže v srce in vzbuja usmi­ljenje do vel ikana, k i so ga prav­kar prežagali na Kramarjcv i žagi. D a , od bolečine mu je zastala k r i in še solze so čisto majhne in vodene.

Odhajam. Res tudi moja glava se tiho sklone, čeprav sije sonce in njegova toplota boža, boža. Zategnjeno, otožno petje prihaja iz daljave vedno bliže. Tako mi ugaja to petje ravno sedaj! Fanrjc so, k i pojejo »ajnrikajo«. »Tri leta od doma«, pravijo »ch, to ni nič.« Pa vendar njihovo petje go­vori , da se težko poslavljajo od te čudovite dežele hribčkov, zo­ranih dolin in bistrih potočkov, k i nad njihovim nemirnim žubo-renjem navidez brezbrižno čuje jo vrbe.

Fantje, k i odhajajo k vojakom pa le vedno pojo. Prisluhnimo jim, saj sonce sije in mehka trava je tako prijetno ležišče. Sanje, te večne zlate sanje, so tako čiste

kot nebo nad menoj, tako so b l i zu, da kar čutim, kako mi zemlja odgovarja, in vprašanje pojočih fantov:

»Kdo bo listje grabu, kdo bo praprat žel, P a kdo b o d e k l e l u b u j ko bom jaz k vojakom že l?«

se mi zdi tako skrbno, tako razumljivo. Ej , zemlja, zemljica, kako si prikleni la nase tega kme­tica, k i meša svoj znoj s krvjo, da ti prerahlja vsako leto trdo ležišče in t i rani nežne grudi na­pete od plodnih sokov. Morda si zato včasih neusmiljena in mu slabo rodiš; no, ker si večno dobra, mu drugič stotero povrneš. Zato je ta, dan in noč garajoči kmet priklenjen z nevidno silo nate in te ima rad, kot orrok dobro mater. In moje misli spet plavajo za pesmijo:

»Odrajžam vam v tuje dežele, kjer tički prepevajo, kratek čas delajo, tamkaj je moje veselje«

Sedajle vam pa ne verjamem fantje, da je res kar pojete. Res je, da pojejo tiČki tudi drugod, toda pozabil i ne boste na to do­mačo grudo. Saj sami veste, kdo bo tisti, k i vas bo vabi l in misl i l na vas. Tako le mi odkri to odgo­varjate:

»Predraga ljubica, al si kaj žalostna, si mogla go>r stajat in pismo pisati.«

Da , poleg zemlje je še močnejša vez, k i človeka priklene nase in naredi kraj prijeten in lep — to je ljubezen.

Korenine zemlje in korenine družine se tesno združijo in rode vas, lepo kmečko vasico zdravih, dobrih in poštenih ljudi. Iz otrok postanejo preudarni možje in skrbne žene, končno, zadovoljni starčki in dobrohotne starke, k i bodo mirno legli k svojemu počit­k u ^ zavedajoč se, da so spolnili svojo življenjsko nalogo.

Marija Jagodic

General Hindenburg, Hitler in sv. Peter Genera l H indenburg je ved­

no jezdi l konja , k 0 pa je u m r l je prišel v ložo Sv . Pe t ra peš. Peter ga je pogledal od čelade do škorenj i n se zadr i nad n j im : »Da b i te zlomek, kak­šen vo jak pa s i , da prideš brez kon ja . B r e z njega te ne pust im v nebešk 0 kral jestvo. A l o , levo k r u g i n zgini!«

H indenburg je po dolgem ko lovra ten ju spet prišel na zemljo, k jer se je k m a l u srečal s Hi t ler jem, k i je b i l tudi na­menjen v nebeško kra l jes tvo ,

ker m u je zemeljsko propadlo. K o m u pove H indenburg ka ­pr ice Sv . Pe t ra , se H i t l e r n a ­mrdne in p r a v i : »T i k a r pust i starega brbljača, k i ne ve kaj govor i . Z menoj pojdi , bom že jaz u red i l , da bo prav.« Takoj sta sedla na metlo, »na m la zn i pogon« in kot vešči odfrčala protj ra ju . K o ju Peter zagle­da, se še bolj razjezi kot prej ln zavpije nad R indenburgom: »Presneti tepec! Reke l sem t i , da pr ipe l j i kon ja , t i s i pa p r i ­pel ja l osla.« In je oba napodi l

I nazaj.

p r i s e l j e n i h Kočevar jev. K o j o razsa ja la po D o l e n j s k e m k o ­lera , so se tu z g r i n j a l e p r o c e ­sije Kočevar jev i z L a z , Pleša, T r a v e n d o l a , P o l j a n , Črmošnjic i n Kočevja. O n e m o g l e okužen-ce so m e t a l i v j a m o pod vas jo , k j e r so našli v e l i k o človeških kos t i .

V Času, k o j e n a D v o r u c v e ­te lo železarstvo, so tudii taa G o r . Sušicah k o p a l i p r v o v r s t ­no železno r u d o v »Krop incu« , s eve rno o d v a s i . T o r u d o so d v o r s k i plavžarji po l eg one i z St . R u p e r t a na jbo l j c e n i l i .

K o naši d e d i še n i s o p o z n a l i m i l a i n k v a s a , so n a Sušicah k u h a l i n a poseben način i z p e ­pe l a — putošen — r a h l o be l o snov , k i j e b i l a ze lo i s k a n a , k e r j e b i l a v s e s t r a n s k o u p o ­r a b l j i v a , t a k o za u m i v a n j e , p ran j e i n peko . N e k a t e r i v a -ščani so k u p o v a l i p e p e l v v e ­l i k i h množinah — putošen p a v » lodricah« ( m a l i h sodčkih) v o z i l i v L j u b l j a n o nap rod a j .

S r e d i v a s i »pri Stončevih« še h r a n i j o »kumple « i n » rog « . S t em r o g o m so L a n g e r j e v l v a l p t i i z Ruperčvrha k l i c a l i l j u d i v gor i co L u b a n c , da na j odpro svo je h r a m e i n o d r a j -tajo dese t ino v i n s k e g a p r i d e l ­k a . Če se podložnik n i o d z v a l k l i c u , so dese t ina r j i s a m i v d r l i v n j egovo z i d a n i c o i n m u vse p o b r a l i , n j ega p a je m o r a l v a ­ški z a u p n i k — r i h t a r — v k l e -n i t i v »kumple « , d a n i ušel k a z n i . »Kumple « so b i l i o k o v i za r o k e i n noge, s k a t e r i m i j « z n a l r a v n a t i samo r i h t a r .

K o t vaška posebnost s t o j i p r e d Srnalčevim h r a m o m »Francoski grenadir« v n a r a v ­n i v e l i k o s t i še i z N a p o l e o n o v i h časov. V t r e b u h u i m a m a j h e n panjič. J e o r i g i n a l n o ročno d e ­lo ( l ipov les) D u l a r j a i z S k r -janč; l a s t n i k o v oče ga je k u p i l za pe t go ld ina r j e v . P r i hiši j e že o k r o g 50 l e t i n ga gospodar s k r b n o čuva k o t hišno d r a g o ­cenost. R .

SLUŽBENO POROČILO Ravnatelju živalskega vrta

so morali med njegovim poto­vanjem dnevno poročati o živalih. Neki dan je prejel naslednje poročilo:

»Vse v najlepšem redu, le gorila se čuti osamljeno. Kaj naj storimo?«

* »Končno te vendarle spet

vidim. Povej mi, zakaj si se pravzaprav oženil?«

»Veš, dragi prijatelj, že davno sem se naveličal živ­ljenja.«

IZ OTROŠKIH VST Jurček je bil prvič v kinu:

Glavni junak je umrl in predstave je konec.

Jurček: »Mama, kaj ne bo ­mo šli tudi za pogrebom?«

BODOČNOST »Rad bi šel k vedeževalki,

samo ne vem, če naj grem k oni, ki čita z roke ali k oni, ki čita misl i «

»Pojdi raje k prvi — roko imaš še zdravo.«

SAMOGOVOR Vdova med pogrebom svo­

jega moža: »Koliko rož! Kako bi bil

Makselj vesel, če bi to doži­vel!«

ON ZE VE »Dajte mi p a r čevljev za

mojo ženo, toda kar zadnji par, drugi tako ne bodo za­njo!«

NEODVISNOST

»Moja mama se je dala sli­kati od slavnega umetnika.«

»Tega moji mami ni treba. P o s l i k a se kar sama.«

*

»Moj oče je za glavo večji od tvojega!«

»Zato pa je moj za dva tre­buha debelejši od tvojega!«

LOJZE ZUPANC: 15

VELIKI DNEVI M n a n n t ' i i i i M

P o t j i h je v o d i l a ob železniški p r og i . Z u n a j v a s i se je k o l o n a za k r a t e k čas u s t a v i l a . N a g e l posve t i n fašisti so zgol j n a pog l ed i n b r e z zaslišanja p o k l i ­c a l i i z s k u p i n e nesrečnikov: s ta rega dobraviškega kovača, m l i n a r j a Zuniča i n v s e t r i giršičke gospo­dar je . P o s t a v i l i so j i h v v r s t o ob p r o g i , p r e d j a r e k , k i se j e v l e k e l vzdolž železniškega n a s i p a . P r e d n j e so se u s t o p i l i v o j a k i z n a b i t i m i puškami.

Možje so za t r epe t a l i . Z d a j so s p o z n a l i , k a j j i h čaka. V e s čas j e v n j i h o v i h skrušenih s r c i h l e še t l e l d r o b e n žarek u p a n j a , d a j i h m o r d a l e ne bodo p o b i l i , d a j i h bodo n a p o v e l j s t v u vsa j zaslišali i n v najslabšem p r i m e r u o d g n a l i n a R a b , k j e r j e že tistoče i n tisoče p r e g n a n c e v g l adova l o i n u m i r a l o o d l ako t e .

nan vse upan je . Z d a j so z r l i s m r t i v ob raz . Škodoželjno i n s s a t a n s k i m n a s m e h o m n a m r k i h o b r a z i h so se fašisti n a s l a j a l i n a d n j i h o v o nesrečo.

S t a r i kovač p a n i ho t e l p o g i n i t i k a k o r pes. Z z a -ničl j iv im p o g l e d o m je p r e m e r i l k r u t e r a b l j e p r e d seboj i « z a k l i c a l z g r o m k i m g l a s o m :

»Vseh S l o v e n c e v ne boste p o b i l i ! P reveč nas Je, k i l j u b i m o svobodo bo l j o d l a s tnega živl jenja! P r i ­šel bo d a n , k o bo naša k r i maščevana! Žive l i p a r ­t izani!«

O s t r o , m r z l o pove l j e — i n v obsežnih go zdov ih V e l i k e loze se je opotekajoč i n v d a l i a v o izgubljajoč l o v i l odmev s t re l ov .

P o b i l i so j i h n a m e s t u , k j e r so p r e d d n e v i p a r ­t i z a n i p o d m i n i r a l i železniško progo. Obležali so n a k u p u k a k o r požeto snopje . S srčno k r v j o so n a ­močili l j u b l j e n o domačo žemljico.

S t e k l i v o l k o v i , r a b l j i dva jse tega s to le t ja , p a so o d k o r a k a l i da l j e .

. A k m a l u so se uresničile preroške besede d o b r a ­viškega kovača! P r e d e n je pozno p o p o l d n e faši­stična k o l o n a p r i s p e l a v G r a d a c , so j o n a r o b u V e ­l i k e l oze v zased i pričakali p a r t i z a n i , k i so se po večdnevnih b o r b a h n a S u h o r j u i n J u g o r j u vračali n a svoj položaj v zave t j e V e l i k e loze . N a p a d l i so j i h . V n e l se j e s r d i t bo j . Puške so z ap raske t a l e , s t r o jn i c e za la ja l e , b o m b e so o r a l e z eml j o i n n a b o ­jišču j e obležalo več k o p o l o v i c o fašistične ko l one . L e maloštevilni s k u p i n i se j e posrečilo p r e b i t i do G r a d a c a . M e d p o b e g l i m i fašisti so b i l i t u d i t r i j e d o -braviški gospodar j i . N e k a j d n i so j i h p r e t e p a l i i n mučili v gradaškem g r a d u , p o t e m p a so j i h odpe ­l j a l i v p r e g n a n s t v o , o d k o d e r se n i nihče več v r n i l d o m o v v D o b r a v i c e . N a R a b u so p o m r l i od g l a d u .

T i s t i večer so s i pobeg l i fašisti v G r a d a cu l i z a l i r a n e . Z a sedaj so še ušli p a r t i z a n s k e m u maščeva­n j u . A k a k o bo v p r i h o d n j i b o r b i ? T o vprašanje je se ja lo s t r a h v v s a s r ca .

P o z n o zvečer so z a b r n e l i v gradaškem g r a d u t e ­l e f o n i . . .

I n t i s t o noč so Dobravčanl doživel i Se eno tež­k o preizkušnjo. Metliška fašistična p o s a d k a , o b v e ­ščena po t e l e f onu o p o r a z u s v o j i h Črnih b r a t o v v V e l i k i l o z i , je s r e d i t i h e noči, k o so vaščani 5e v e d n o j o k a l i n a ožigih v p e p e l j e n i h d o m o v , pričela o b s t r e ­l j e v a t i vas i n vse področje V e l i k e l o z e s t opov i . V mesečni noči so s k o z i z r a k zažvižgale t o p o v s k e k r og l e . G r a n a t e — rušilke so se p r e h i t e v a l e d r u g a

z a d r u g o i n z g r o m o v i t i m t r e s k o m padđle n a vas . Izmučena z e m l j a j e z a v a l o v a l a k a k o r ob po t r e su . V e n a k o m e r n i h časovnih p r e s l e d k i h so l e te l e r u ­šilne g r ana t e n a d g l a v a m i preplašenih ma te r , k i so p o g r a b i l e svo je o t r oke i n bežale, bežale. Ne , zdaj n i s o mog le več j o k a t i . V očeh brez solz , k i so j i h že p r e k o dne i z j oka l e , j e ležala groza . V d i v j e m p r e p l a h u so z o t r o c i v naročjih bežale p r o t i K r i v o -g l a v i c a m , k j e r so se k a k o r p r e gan j ane z v e r i p o ­s k r i l e v p o d z e m s k o j a m o ob krivoglaviškem m l i n u . Z e m l j a p a j e b o b n e l a , b o b n e l a i n ozračje je d rh t e l o . B i l a j e strašna noč.

O b z o r i j e topniški ogenj p o n e h a l . V v a s i so t o ­p o v s k e k r o g l e zažgale Še R u s o v skeden j , k i je p r e j ­šnji d a n ušel grabežl j iv im p l a m e n o m požara.

T a k o je več k o p o l o v i c a Dobravčanov osta lo b r e z k r o v a n a d g lavo . N a s e l i l i so se p r i sosed ih , n a G i r -šičih i n n a K r i v o g l a v i c a h , k j e r so u b o g i l j ud j e d e ­l i l i z n j i m i vse , k a r j i m j e še p reos ta l o za r e v n o živl jenje.

N a s l e d n j i d a n so p a r t i z a n i odšli po us t r e l j ene žrtve, k i so še v e d n o ležale p o d železniškim n a s i ­p o m . P r e n e s l i so j i h v vas i n z a k o p a l i .

O b pog l edu n a r a z m e s a r j e n a t r u p l a d r a g i h mož so ženske spet za j oka l e . N i ga b i l o človeka, k i b i ne j o k a l , k i b i se m u ne t r g a l a duša ob pog l edu n a vso to grozo, k i so j o v e n e m s a m e m d n e v u preži­v e l i DobrovČani. P a r t i z a n i , k i so j i m v številnih b o r b a h o j e k l e n e l i živci, so i h t e l i k a k o r o t roc i . P r i ­seg l i so, d a ne bodo odložili orožja, d o k l e r ne bodo maščevane vse žrtve, d o k l e r ne bodo p r e g n a l i s l e d ­n jega fašista i z l j u b j e n e d o m o v i n e .

P o p o k o p u žrtev so odšli. D a l j e ! N a p r e j v b o r b o za svobodoI

S t a r i h o v T i jče je o t r p n i l od žalosti n a d Izgubo dragega , l j ub l j e ne ga dedeka . T r i d n i se je s k r i v a l

p r e d domačimi. T a v a l je k a k o r mesečnik m e d ožga­n i m i s t e n a m i pogore le kovačnice i n i h t e l , t i h o i h t e l . K a k o r i z gub l j enec je pos ta j a l m e d r a z v a l i n a m i oče­tove d e l a v n i c e , k j e r s ta z d e d o m še p r e d d n e v i d e ­l a l a i n pe l a .

Z d a j je os ta l s a m . V s a m o t i j e n e m i r n o r a z ­mišljal. I z j o k a l se je i n četrti d a n se je bolečina u m a k n i l a t r d i odločitvi.

»Grem, « je m r m r a l s a m p r i seb i . »Dedova s m r t m i je pos ta la poz i v . G r e m , da b o m maščeval d e d o v o s m r t . . . «

» A če padeš v b o r b i s fašisti t u d i t i ? S i p o m i -s l a l n a mater?« se je v n j e m oglašala v e s t

»Zdaj n i čas m i s l i t i n a smrt,« j e z a m a h n i l z r o k o i n g lasno o d g o v o r i l d v o m u , k i je ho t e l zadušiti g las s r ca . »Smrt n i težka. Ž ivet i t ako , k a k o r ž iv imo sedaj , to je težko!«

P o l n odločnosti i n h l a d n e g a pog l eda je d r u g o j u ­t ro s t o p i l p r e d ma t e r .

»Zdaj g r e m t u d i j a z , mama,« je z m r z l i m , o d ­ločnim g l a som z m o t i l tišino vzhajajočega dne .

»Kam, « j e p l a n i l o i z n je preplašeno vprašanje. »Deda maščevat!« So l z e so j i n a v r e l e v oči. V r g l a se je n a poste l j o

k a k o r t a k r a t , k o j e z v ede l a za moževo s m r t i n o b u p n o z a j o k a l a .

»T iho , m a m a , tiho,« jo j e božal po l a s e h . »Nikar, T i jče ! « je h l i p a l a i n se m e d dušečim j o ­

k o m z a g r i z l a v b l a z i n o n a poste l j i . » N e p u s t i m e same z D a n i c o i n R e z i k o . . . «

»Odločil s em se, m a m a ! P r e b i j e m se do naših. Našel j i h b o m . V r n e m se živ, ko b o m o p r e g n a l i f a ­šistično svo ja t i z domov ine . S r c e m i govo r i , da se b o m v r n i l . S r a m m e je, da b i p l e sne l d o m a , k o se) bo r e v s i , k i so sposobn i no s i t i puško.«