IZ VSEBINE:

SLOVENSKI [on OSČASNIKIzdajajo: LIONS KLUBI REPUBLIKE SLOVENIJE - DISTRIKT 129Guverner: Slavko Stošicki, dipl. inž. str. Št. 3/1-2000

PomagamoWe Serve

1. Predstavi se Lions klub Trbovlje - Brin2. Več sonca slepim3. Odprta šola življenja skupnosti Srečanje na Razborju4. Čistili smo reko Krko5. Mednarodni tabor mladih 20006. Razmišljanje7.Svet guvernerja v delavnem letu 2000/20018. Beseda urednika

Lions l<1ubTrbovlje - Brin

Zasavsko lionsko gibanje je postalobogatejše za nov klub. Ustanovljen jebil v Trbovljah, in to v letu, ko jenjegov starejši brat LK Trbovljepraznoval peto obletnico.Pobuda za nastanek še enega kluba seje porodila že lani, ko je sedanjaklubska predsednica predstavilalionsko gibanje nekaj prijateljem inznancem, za katere je menila, da sojim humanitarne ideje blizu.Šestčlanski iniciativni odbor se jeprvič sestal 30. septembra 1999. Nasrečanju smo se seznanili z lionskimgibanjem v svetu, s pomenom in zaktivnostmi Lions klubov ter zorganizacijo združenja, takomednarodno kot v distriktu. O vsemtem nam je izčrpno govoril naš guid-ing lion Slavko Stošicki. Slavko je članLK Trbovlje, ki je postal tudi našbotrski klub. Na začetku nam je bilSlavko v izjemno pomoč ter je ssvojimi izkušnjami in napotkipripomogel, da je nekaj članskiiniciativni odbor kmalu prerasel vklub.Tretjega marca 2000 smo v knežjisobi gostišča Brin pripraviliustanovno skupščino. Nanjo so prišlipoleg članov kluba takratni guvernerVOjkoLah, past guverner StojanPlesničar, viceguverner in naš guidinglion Slavko Stošicki, conskipredsednik Radko Komadina inpredsednik LK Trbovlje Miro Pirnar.Na skupščini smo člani poleg sklepao ustanovitvi sprejeli statut in vanjmed drugim zapisali glavnousmeritev LK Trbovlje - Brin:preprečevanje odvisnosti vseh vrst,pomoč invalidnim, slepim inslabovidnim, obolelim na dihalihzaradi poslabšanega okolja in socialnošibkim posameznikom.Devetega marca se je klub registriralpri mednarodnem združenju LCI -Lions Clubs International. Številka

Charter Night - pozdravne besede je ldubu namenil tudiErnest A. Musil - Past International Director

kluba je 62.902, njegovaidentifikacijska številka 4310. Klubšteje 22 ustanovnih članov.Petnajstega aprila je klub priredilustanovno noč, charter night.Udeležili so se je tudi P. 1.D. (PastInternational Director) Ernst A. Musils soprogo, guverner Vojko Lah, pastguvernerja Janez Bohorič in StojanPlesničar ter klubski guiding lionSlavko Stošicki. Izkupiček od plesasmo namenili za pomoč družinamaTrnoljšek in Trošt, ki imata hudobolna otroka. Del sredstev pa smodali za obnovo nekdanje šole naRazborju nad Sevnico, kjer se gradiskupnost za zdravljenje odvisnikov oddrog. Vendar naš prispevek ne bo le vdenarju, postopno bomo tudidobavljali gradbeni inelektroinstalacijski material.

Poleg tega smo deklici iz socialnošibke družine plačali enotedenskobivanje na počitnicah in ji kupilišolske potrebščine.Smo zelo mlad klub in polni načrtov.Naj omenim samo tri: Z RK OE

Trbovlje bomo izdelali informativnozloženko o drogah med mladimi in jorazdelili med peto- in šestošolce.Priredili bomo dobrodelni koncertMladi talenti v boju proti drogam. Naklubska srečanja bomo povabilipredavatelje iz različnih društev, kisodelujejo v boju proti odvisnosti.V klubu skrbimo za pestro družabnoživljenje. Poleg klubskih srečanjnačrtujemo srečanje z družinskimičlani v okviru iger na snegu. Rednodelo pa povezujemo tudi s športom.Nekateri člani so pravi golfskizanesenjaki. Tako so se kar štirjeudeležili tretjega mednarodnegaturnirja v golfu na Bledu 28. maja.Naj sklenem z mislijo, ki se mi je obpisanju utrnila. Ljudje smo čutečabitja. Ohranjajmo čut za sočloveka inga poglabljajmo. Skratka -POMAGAJMO!

"Več sonca slepim"Ob BO-letniciZavoda za slepo inslabovidno mladino Slovenije

"Največja slepota je nevednost."

W. Shakespeare

Zavodov jubilej ponuja v pregled inrazmislek bogat historiat, čas, polndela, truda, ozaveščanja javnosti opomenu pravočasnega odlaivanja ljudis prizadetim vidom, in njihovegazdravljenja ter šolanja in poklicnegausposabljanja. Opominja nas nazavzetost slovenske družbe, ki je v temčasu izšolala nad 700 slepih inslabovidnih otrok in jih pripravila zasamostojno življenje. Organizirala jemobilno tiflopedagoško službo za slepein slabovidne otroke, ki so vključeni vredne vrtce, osnovne in srednje šole terživijo doma. V zadnjem času namrečvse več otrok ostaja v domačem laaju,tam se šolajO in so deležni podporedružine in najbližjih, kar je najvišji ciljstrokovnjakov in družbe pri pomočislepim in slabovidnim. To kaže tudi nadetabuizacijo slepote in velikoozaveščenost in humanost družbe.

Zakaj slepi otroci?

V svetu živi okoli 40 milijonov slepih insestavljajo približno 10 odstotkovinvalidov. V slovenski Zvezi slepih inslabovidnih je registriranih okoli 4000slepih, med njimi kakih 8 odstotkovotrok, starih manj kot 16 let. Ni pa toabsolutno število, okulisti domnevajo,da je dejansko število nekajkrat višje.Odlaivanje slepih in slabovidnih je prinas dobro razvito: v jem tesnosodelujeta pediatrična in okulističnaslužba. Pri otrocih so vzroki za slepotov predporodni dobi (genetski vzroki),medporodni (hipoksija med porodom)in poporodni dobi (tumorji centralnegaživčnega sistema, vnetja in poškodbe).Velik delež slepote je genetskega izvora.Pri poškodbah je na srečo večinomaprizadeto le eno oko. Majhnostslovenske države je njena prednost prihitri zdravstveni, socialni in

tiflopedagoški obravnavi teh otrok. Nazavodu se trenutno šola okoli 50 otrok,približno še enlaat toliko pa jih jevlJjučenih v šole s prilagojenimprogramom v domačem okolju.

In odrasli?

Slepota in slabovidnost pa neprizadevata le otrok, pojavljata se tudipri odraslih. Na očesni lJiniki imajo odleta 1996 ambulanto za odrasleslabovidne. Vzroki za slepoto inslabovidnost pri njih izvirajo v glavnemiz mrežničnih obolenj, degeneracijemakule in visoke laatkovidnosti ter senajpogosteje pojavljajo po 50. letustarosti. Največ zbolevajo sladkornibolniki in bolniki z zvišanim lavnimpritiskom. Očesna milaokirurgija jesicer prinesla v zdravljene očesnihbolezni velik napredek, vendar staranjeprebivalstva napoveduje porastslabovidnosti. Okulisti pričakujejo, danaj bi se število bolnikov v naslednjih30 letih podvojilo. Zdravljenje inrehabilitacija odraslih potekata vsodelovanju med očesno lJiniko vLjubljani in Centrom za rehabilitacijoodraslih slepih in slabovidnih v ŠkofjiLoki, kjer delujejo tiflopedagogi,psihologi, socialni delavci in drugi terslabijO za nadaljnjO rehabilitacijo inpolJicno preusmerjanje teh bolnikov. Vbodočnosti pričakujemo boljšo pomočsocialne službe, zdravstvenihzavarovalnic in zakonske regulative priodraslih slepih in slabovidnih ljudeh.

Roka pomoči

Zgodovinsko gledano so prvič začeliozaveščeno pomagati slepim v časufrancoskega prosvetljenstva, ko jefilozof Denis Diderot napisal Pismo oslepih za tiste, ki vidijo (1749).Ustanovljeno je bilo Društvočlovekoljubov, ki so podpirali njihovovzgojo in izobraževanje. Leta 1795 soustanovili samostojni Zavod za slepe

otroke. Vanj je bil sprejet nadarjenidesetletnik Louis Braille (1810-53). Izreliefne pisave si je zamislil preprosttočkopis v celici s šestimi pikami(1825). Z njihovo kombinacijo v celicije mogoče zapisati vse: črke, številke,ločila, note, kemijske in fizikalneznake idr. Pri 19 letih je Braille postalšolski učitelj in hlaati priznan organistv pariških cerkvah. Njegova pisava seje uveljavila v šolah za slepe šele ponjegovi smrti, šteje pa za eneganajgenialnejših izumov v zgodoviničloveštva. Z njo je prezgodaj umrlituberkulozni Braille odprl čudovitisvet knjig in znanja s preprostobrajico milijonom po vsem svetu.

Tudi avstrijska država ni bilaravnodušna do slepih. Leta 1827 je bilv Ljubljani ustanovljen prvi SIJad zapodporo slepim, a ni zaživel. Podavstro-ogrsko oblastjO ni bilo velikoboljše; so pa v tistem času delovalepodobne ustanove v Gradcu, Celovcuin na Dunaju. Šele pred prvosvetovno vojno bi skoraj dobilislovenski zavod, pa je vojna vihra tudito ustanovitev odmaknila v leto 1919.Šestdeset med vojno oslepelihvojakov je sprva našlo pomoč vOdilijinem zavodu v Gradcu, všolskem letu 1919/20 pa so jihpreselili v Ljubljano, v poslopje stareginekološke lJinike. NovoustanovljeniKuratorij za slepe pod vodstvomvišjega mestnega zdravnika dr.Mavricija Rusa si je zadal nalogoizobraziti svoje gojence in jihusposobiti za samostojno življenje.Žal so se morali že leta 1922 preselitiv Kočevje in jim je nekaj let zatemgrozila celo ukinitev v Sloveniji inselitev v Zemun; »južne brate« soslovenski gojenci prepričali o potrebipo nacionalni ustanovi za slepe sprisrčnim zborovskim petjem. Leta1944 jim je v Kočevju dodeljenostavbo porušila bomba; novonamestitev so dobili šele leta 1946 v

vili sester De Notre Dame na Mirju vLjubljani in tam bivajo še danes. Burnečase so prehodili, čase bOja za obstoj terstrumne in nesebične pripadnostinekaterih učiteljev, predvsem FraniceVrhunec. V vsem tem času je raslo tudiznanje v svetu šolanih učiteljev in slepeso vzgajali predvsem za življenje insamostojnost.

Odločilni trenutek v zgodovini zavodapomeni zgraditev osnovne šole 1965,ko je ustanova dobila današnji nazivZavod za slepo in slabovidno mladino.Veliko je imen ljudi, ki so tem otrokomdarovali svoje znanje, srce in nesebičnopredanost. Ne mogli bi jih vseh navestina tem omejenem prostoru. Omenimole, da jih zadnjega četrt stoletja varnovodi njihov ravnatelj Stane Florjančič.Eno pa je: v slovenski prostor soprenesli vse v svetu znane metode delatiflopedagogike in razvili tudi lastne.Otroke so naučili ne le pisanja, branjain računanja. Izurili so jih v orientaciji

in mobilnosti, jih naučili različnihšportov in družabnih iger, jih vpeljali vsvet glasbe in kulture ter jih poklicnousposobili za telefoniste, fizioterapevte,pravnike, učitelje in druge poklice. Mednjimi so posamezniki, ki so se zelouveljavili in so kolegi nanje še zlastiponosni. Uporabljajo številnepripomočke za vsakdanje življenje,Brailleve pisalne stroje, zemljevide zatip no zaznavo, računalnike s prirejenoBraillevo vrstico. S temi računalnikilahko prebirajo besedila, jih urejajo alivpisuje odgovore, s posebnimprogramom pa lahko delajO tudi vWindowsih. Delo sproti preverjajo zotipom črk ali s sluhom (sintetičnigovor).

Lioni za slepe

Med dobrotnike slepih in slabovidnih seje nesmrtno vpisalo humanitarnozdruženje Lions, ki je po dramatičnemgovoru 12-letne slepe deklice Hellen

Keller - postala je svetovno slavna -začelo podpirati slepe po vsem svetu.Član združenja Lions je izumil belopalico za slepe, od istega članstva izvirazamisel o dresuri psov za slepe. Tudislovenski lioni nadaljujemo plemenitotradicijo; podpiramo slepe inslabovidne s humanitarnimi akcijami.Tako je v aprilu LK Emona nasvečanem sprejemu v zavodu poganljivem nastopu njihovih otrok inmladih glasbenikov iz Glasbenegaateljeja Tartini dvema osmošolcemanamenil sredstva za nakup računalniškeopreme za nadaljevanje šolanja nasrednji šoli.

Ob 80-letnici zaželimo zavodu in vsem,ki so se in se še bodo v njemizobraževali, poguma in uspešnosti,predvsem pa več posluha vsegaslovenskega občestva za njihovovključevanje v poklice in družbenoživljenje.

Odprta šola življenja sl<upnosti Srečanje naRazborju

Vnedeljo, 23. julija, popoldne se jena Razborju, obsijanem s soncem,zbralo na stotine ljudi različnihprepričanj, izobrazbe, poklicev instarosti iz vseh krajev Slovenije. Tudipredstavniki Lions kluba Krško smoprišli pozdravit fante, ki so se odločiliuiti omami, zaslepljenosti inblodnjam zaradi zaužite droge, prišlismo pozdravit soljudi, življenje inljubezen. Vaška cerkev je bila nabitopolna in ljudje so burno pozdravilipatra Karla Gržana, slovitega donPierina, očeta in ustanoviteljaskupnosti Srečanje, cerkvenepredstavnike, gospo Štefko Kučan indruge goste, še posebno pa množicomladih fantov, članov skupnosti, ki seučijo zaživeti polno in odgovornoživljenje v zdaj že štirih skupnostihpri nas. (Dogovori o ureditvi peteblizu Domžal, ki bo namenjenadekletom, so že obrodili prve sadove.)

Don Pierino in fantje} člani skupnosti Srečanje} vsopajo v cerkev na Razborjunad Sevnico} kjer je bila otvoritvena slovesnost nove skupnosti Srečanje.

Don Pierino simbolično poimenujevse svoje skupnosti in razborski je dalime Vrata k soncu, ljubezni inživljenju. Ob koncu maše se jezahvalil vsem, ki so in še bodopomagali fantom, predstavnikomdržave in Cerkve, ki so pripravljenitudi denarno podpreti program teskupnosti, zahvalil pa se je zlasti fan-tom, ki so pogumno stopili vskupnost Srečanje. A izrekel je tudinekaj ostrih besed: da se zasvojenostiz mamili ni mogoče rešiti s programi,kakršen je metadonski, ko telo iz eneomame zapade v drugo. Poleg telesaje treba rešiti človeka kot osebnost,njegovo bit. Tega pa ni mogoče dosečidrugače kot z nesebično ljubeznijo,treba je prisluhniti vsakemuposamezniku, treba ga je naučitiživeti brez droge, treba mu jepomagati, da dojame vrednote inlepote življenja. Povedal je, da je posvetu več kot 250 takih skupnosti, dav njih povsod veljajo ista pravila, vvseh enkrat na teden pojejo večerniobrok v popolni tišini, enkrat nateden se ob poslušanju pesmi AveMarija vsak član skupnosti zazre vasein v svoje življenje, razišče svojedvome in svojemu telesu in duhuprivošči počitek. Spodbudno je, danastajajo vedno nove skupnosti - vkratkem se bo odpravil v New Yorkin tam odprl spet eno. Združenedržave, je dejal, so res lepa, bogata inmoderna dežela, ki premore tisoče intisoče psihiatričnih klinik, vendar žaltako malo ljubezni in razumevanja. Vdobrem mesecu dni bo odprlskupnost v Kazahstanu, revni in zmamili prepojeni državi.

Povsod lahko storimo kaj dobrega,pravi don Pierino, povsod je vsemogoče, če ljudje ostanemo ljudje insmo pripravljeni, voljni kaj storiti.Nič, prav nič ni nemogoče, je nakoncu pribil. Za sklep so mu fantjezapeli pesem Imam te rad, ki sta jonapisala dva člana skupnosti, govoripa o njihovi neizmerni ljubezni doočeta Pierina v zahvalo za vse, kar jezanje storil.

Preden smo si šli ogledat obnovljenostaro šolo, je don Pierino predstavil

šest mladeničev, ki bodo prvi članiskupnosti Srečanje na RazborjU, injim izročil drobno knjižico s pravili.Razborčanom in vsem drugim, ki sokakorkoli pomagali pri ureditvi doma,so se zahvalili še predstavniki Cerkve,zbrane pa sta nagovorila tudi gospaŠtefka Kučan in lion Boris Rostohar,predsednik Lions kluba Krško.Povedal je, da so v akCiji polegkrškega sodelovali še Lions klubNovo mesto in Lions klub Trbovlje -Brin ter Rotary klub Čatež, številnapodjetja iz Posavja in ostale Slovenijeter mnogi posamezniki.

Nisem mogla verjeti svojim očem,kako lepa in topla je naenkrat postalata postarna stavba. Še maja, ko smobili prvič na razgovoru z donPierinom, je bilo vse razrito, golo,surovo, brez stropov in talnih oblog,vodovodne ali električne napeljave,samo staro zidovje. Izkazalo se je,kakor je rekel don Pierino, da ni ničnemogoče, čeprav so tako krajani kotnekateri člani našega kluba res krepkopljunili v roke, da je šola dobiladanašnjo skoraj pravljično podobo:dve sicer skromno opremljeni, vendarlepi majhni spalnici, lično urejenakuhinja, brezhibno čista, izjemno lepakopalnica in stranišče ter čudovitaskupna soba, polna rož in slik, celo zmajhnim starim pianinom,preplavljena s svetlobo, ki je prihajalaskozi velika okna, vse do limonastooblikovanih velikih belih svetilk innasmejanega obraza don Pierina, ki ježe malce utrujen sedel za mizo.

Kljub množici ljudi, ki je kot naraslareka drla po hiši, se razlezla v vseprostore, smo krški lioni lahko sstiskom rok zaželeli fantom prijetnobivanje v novem domu in pogumnonadaljevanje začete poti. Objeli inpoljubili so nas, vsakega posebej,njihovi pogledi pa so bili topli innežni, kakor njihovi še čisto otroškiobrazi. Spomnila sem se donPierinove obljube, da bo na otvoritevprinesel tri galebe, ki so znamenjeskupnosti Srečanje. Čeravno pravihgalebov ni prinesel, sem jih pred sebOjvidela šest, ki bodo prej ali slejsvobodni kot ptice poleteli z roba

tega čudovitega hriba nad Savo.

Ko sem prihajala na otvoritvenoslovesnost, sem v množici zagledaladva mladeniča, kako hitita drug protidrugemu, širita roke in si padata vobjem kot brata, ki se že leta nistavidela. Nič ju ni zmotilo, nemimoidoči zvedavih oči, kakršne sobile moje in so se spraševale, kaj sedogaja, ne trobljenje avtomobila, ki jena vsak način hotel zapeljati mimo.Pristnost njunih čustev je bilapresenetljiva in upam, da se bomo sfanti med njihovim življenjem vdomu dodobra spoznali in se obslovesu prav tako srčno objeli kot tamladeniča.

Med mašo sem opazovala te rosnomlade fante, ki so stali desno in levood mene in si z rahlimi mežiki tertrepljaji po ramenih dajali poguma, kiso navdušeno in od srca zaploskalisvojemu očetu. Tedaj so popustile šezadnje spone v meni, zadnji dvom, alibo moja, naša pomoč prišla v praveroke. Še dolgo v noč sem razmišljalao njih, in kadarkoli sem zaprla oči,sem jih videla pred sabo v cvetunjihove mladosti. To noč zaradirazburjenja nisem dosti spala invedno znova sem se spraševala, kakoje prvo noč na RazborjU prespalo šest»galebov«. Toda upanje, ki je velo iznjih, mi je vlil o novih moči - inverjamem, da vsem članom našegakluba.

Prvi del glavne letne akcije smouspešno končali. Prepričana pa sem,da jo bomo z veseljem in uspehomnadaljevali v novem lionskem letu.Pred zimo je treba dokončati vsaj šesistem ogrevanja in žlebove sstrelovodom, saj je stavba na vrhuhriba vremensko zelo izpostavljena.Vem tudi, da se nam bodo v bojuproti drogi vsak po svojih močehpridružili vsi klubi v našem distriktu.

Čistili SInO [(["1(0

Člani Lions kluba Krško smo 3.junija delovno leto končali z dvemamanjšima, a zato nič manjpomembnima akcijama. Kot že lanismo imeli v letnem programu ekološko

žganjekuho Alfa so potapljači privezaliz vrvmi in ga na koncu akcije potegnilina rečni breg.

Žal zaradi slabe vidljivosti in obilicedvignjenega mulja niso mogli izvleči

usmerjeno akcijo. V prejšnji smo siogledali naravni park Jovsi pri Doboviin zvedeli vse o njem, letos pa smo spotapljaškim društvom Vidra iz Krškegain ribiško družino Brežice sodelovali včiščenju reke Krke pri Račji vasi priCerkljah.

V vročem dopoldnevu se je šestpotapljaških dvojic ob spremstvuribiških čolnov spustilo v rečni rokav,kjer voda doseže do 9 metrov globine.Krški lioni smo na obreŽju čakali na»uloV«. Po dobri uri »ribarjenja« vkalnem - reka je namreč zaradi visokihzunanjih temperatur pričela cveteti prejkot običajno - smo bili priča sicer netako velikemu, zato pa zeloraznolikemu »ulovu«. Potapljači so napovršje privlekli veliko straniščnihškoljk, akumulator, staro posodo,umivalnike, kozice, žice, vzmetnice,obroče, našli pa so tudi odvrženovojaško čelado. Star kotel za

tudi celega štedilnika, zato bo ostal šenekaj časa v vodi. Po pričanjupotapljačev Krka v tem delu ni zeloonesnažena, bistveno manj kot vokolici Kostanjevice na Krki, turističnozelo znanega kraja Slovenije, kjer jepoleg kovinske, plastične in drugenavlake v reki še precej eksplozivnihteles, kot min in granat. Dela tako nenjim ne ribičem in ne članom LK Krškoše ne bo zmanjkalo. Gotovo pa takečistilne akcije niso edino, kar lahkočlani Lions klubov storimo, vsak klubzase v svojem okolju in distrikt kot našezdruženje za vso Slovenijo.

V drugi zelo uspešni akciji tik predpočitnicami pa smo obiskali in s paketiobleke, igrač in plenic obdarili petmalih nadobudnežev v starosti od dvehmesecev do štirih let iz revnejših družinv Posavju. Akcijo smo izpeljali vodličnem sodelovanju s patronažnoslužbo zdravstvenih domov Krško,Brežice in Sevnica ter specializiranimtrgovinskim centrom za otroke, Babycentrom iz Krškega.

Zadovoljni s potekom in sadovi zadnjihdveh akCij smo se člani Lions klubaKrško odločili, da ju v tem delovnemletu ponovimo.

{{Ulov" na čistilni akciji Krke pri Račji vasi pri Cerl<ljah

litV6

Mednarodni tabor DJ1adih2000

Mednarodni tabor mladih smoslovenski Lions klubi letos pripravili žetretjič, in sicer od 14. do 23. julija. Prvidel je bil v Termah Zreče, drugi pa vdomu Burja v Seči. Udeležilo se ga je 20mladih, 15 iz tujine in pet iz Slovenije.Po dva udeleženca sta bila iz Turčije inItalije, po štirje iz Finske in Danske tertrije iz Japonske. Aktivno sta pri izvedbitabora sodelovala Leo kluba Ljubljana -Rožnik in Celjski vitezi.

Zastavili smo si te cilje:

- razvijanje prijateljstva in razumevanjamed narodi sveta,

- spoznavanje kulturno zgodovinskihznamenitosti Slovenije,

- spoznavanje kulture narodov, ki jimpripadajo udeleženci,

- razvijanje tolerantnosti in sprejemanjedrugačnosti.

Program je tekel po načrtu, bogatili smole njegove vsebine. Za turistični del jeskrbela vodnica Kompasa Celje.

Prvi dan, v petek, 14. julija, smo taboruradno odprli. Dan je bil namenjennamestitvi udeležencev, zvečer pa smoimeli srečanje s socialnointerakcijskimiigrami za medsebojno spoznavanje invzpostavljanje ugodnih skupinskihinterakcij.

V soboto so se mladi kopali v zreškembazenu, zvečer pa so slovenskiudeleženci v besedi in sliki predstaviliSlovenijo - predvsem njene zgodovinskein zemljepisne posebnosti; posvetili so setudi kulinaričnim dobrotam na turističnikmetiji Urška. Gost večera je billionRadko Komadina.

V nedeljo so udeleženci že zjutraj odšlina Ptuj, si ogledali muzej na ptujskemgradu in mestno jedro ter spoznalinjegovo zgodovino. Obiskali so tudivinsko klet. Največ pozornosti mladihsta pritegnila ogled korantij s prisrčnorazlago domačina in pomerjanjekostur!J.ov. Zvečer so svojo deželopredstavili Danci.

V ponedeljek so se udeleženci odpravili vRadovljico. Po mestu jih je popeljallionJanez Fajfar in jim duhovito opisalnjegove zgodovinske in kulturnezanimivosti. Kosilo je bilo spet tipično

slovensko. Popoldne so udeleženci odšlina Bled, si najprej ogledali grad in njegovmuzej, potem pa se po jezeru spletnami prepeljali na otok. Po vrnitvi zotoka so se posladkali z znanimiblejskimi rezinami in se nato odpeljalinazaj v Zreče.V torek smo imeli športni dan na Rogli.Slabo vreme je onemogočilopohodništvo, kolesarjenje in jezdenje,zato pa so se udeleženci sprostili obigrah v športni dvorani. Po kmečkemkosilu v koči na Pesku smo se vrnili vZreče in dan končali s kopanjem vzreškem bazenu. Zvečer sta udeleženceobiskala novi guverner Slavko Stošicki inlion Milan Kapetan. Kratko sta jimorisala lionizem v Sloveniji inpripovedovala o dogajanju na svetovnikonvenCiji na Havajih. Sledila je šepredstavitev Finske.

V sredo smo mlade odpeljali v Celje.Ogledali so si stari del mesta, župan pajih je počastil s sprejemom. Po tem

srečanju so nadaljevali pot v Ljubljano,si ogledali stari del mesta, spoznalinjegovo zgodovino, grad in imeli nekajčasa za nakupovanje. Pozno popoldneso nadaljevali pot v Slovensko primorjein se namestili v domu Burja v Seči.

V četrtek so mladi kolesarili in čolnariliter si ob vodstvu in razlagi strokovnihdelavcev doma Burja ogledali soline.Popoldan so lepo vreme izkoristili zakopanje, prva skupina pa je odšla jadratz Viharnikom. Sledil je japonski večer,na katerem so nam Japonci nanizalimnoge zanimivosti iz svoje dežele innas učili origarni. Pripravili so nam tudiposebno japonsko slaščico. Sledil jevečerni ogled Pirana.

V petek smo se odpeljali do Postojne, siogledali Predjamski grad ter ob temspoznali zgodovino tega podroČja inznamenito PostOjnsko jamo. Naše gosteiz tujine je prevzela s svojoveličastnostjo in lepoto.

Pri poznem kosilu na turistični kmetiji

*******Želim Vam veselebožične praznil<eJ

srečnoJ predvsem pa zdravja inosebnega zadovoljstva polno novo

leto 2001

*** Vaš guvernerHan Slavko Stošicki

sta se nam pridružila predstavnika LKPostojna, liona Marjan Kustič inEdmond Mahnič. Na kratko sta nampredstavila dejavnost svojega kluba inmladim podarila spominske majice sklubskim znakom. Po kosilu smo sevrnili v Sečo in dan zaokrožili s turškimvečerom.

V soboto smo z barko odpluli na izletpo slovenskem morju in na njem uživaline le v prelepem razgledu, temveč tudiob dobrotah morske kuhinje. Noviprijatelji so si izmenjevali posebnebeležnice za pisanje osebnih sporočil, kise bodo ohranila skupaj s spomini inštevilnimi fotografijami, posnetimi nataboru. Popoldan je odšla jadrat zViharnikom druga skupina. Zvečer stasvojo deželo predstavila Italijana inseveda tudi spekla pico. Nato je bilposlovilni večer na obali. Nedelja, 23.julija, je bila vsa v znamenju slovesa.Ker so se spletla številna prijateljstva,tudi brez solz ni šlo. Mladi so siizmenjavali naslove, telefonske številkein si obljubljali, da se še vidijo.Srečanje je potekalo, kot smo načrtovali,mladi iz tujine so spoznali mnoge lepoteSlovenije. Za prihodnje leto bi bilo dobroupošte-vati nekaj novih spoznanj, če biželeli doseči še višjo kvaliteto. Skrbnejeje treba načrtovati sestavo udeležencev.Za večjo skupinsko dinamiko bi biloboljše povabiti le po dva udeleženca iziste dežele. Nujno pa je tudi doslednejeločiti »turistični« del od »lionskega«, kersicer prihaja do nejasnosti pri vodenjutabora.

Kot lani ponovno opozarjam napromocijo. Pri udeležencih iz tujine smotudi letos lahko opazili, da posvečajoveč pozornosti promoviranju Lionsklubov, saj so prinesli s sebOj ne lemajice, priponke in zastavice, temvečtudi puloverje, kapice, nahrbtnike,torbice za pas, kazala za knjige, vizitkein podobno. Nekatere izdelke so imelitudi kot darila za izmenjavo z vrstniki,na njih pa je bil vtisnjen znakmednarodne izmenjave in imesponzorskega Lions kluba. Če bipravočasno izvedli akcijO in pridobilisredstva sponzorjev, bi zagotovo lahkopodobne izdelke pripravili tudi pri nas.Zal je pridobivanje sponzorjev še vednostihijsko.Od Distrikta 129 so letos vsi udeležencidobili spominsko zastavico. Majice, ki so jihnosili na izletih, in sredstva za tisk soprispevali Elmont, Krško, in ZavarovalnicaTriglav Krško ob pomoči LKKrško, za karjim gre posebna zahvala.

Posebej bi se želela zahvaliti za sprejemLions klubu Postojna, članu LK BledJanezu Fajfarju za vodenje v Radovljici inna Bledu ter lionu Zdenetu Podlesniku,da nam je uredil sprejem pri županumesta Celja in omogočil jadranje naViharniku. Za uspešno izvedbo tabora sozelo zaslužni tudi Celjski vitezi, za kar jihguvernerju predlagam za posebnopohvalo. Nazadnje, pa ne najmanj, bi serada zahvalila tudi svojima »sodelavce-ma« pri projektu, lionu Milanu Kapetanuin Radku Komadini, ter lionu NušiKerševan za njihovo pomoč in podporo

Gordana Rostohar;dip1.psih.] spec. ldin. psih. svet.]

direktorica tabora mladih 2000

oS TABORA MLADIH 1

Dear Mr. Rok VIDEC

1 attended Lions camp from 14th to 23th

of July.

It was the greatest camp ever and 1wasvery sad to leave. We were on trips allover Slovenia with the best guide agroup like us could ever hope for. Urskaunderstood to teli us about theSlovenian history in a way that it wasinteresting and fascinating to learn. Dueto the fact that 20 teenagers aren't ableto hear lection after lection, and it is myopinion that Urska caught the mentalityof the group very quickly and thereforewas able to give us information wewanted.

She did a terrific job guiding our campand 1 can't find a Single thing to com-plain about. All 1want is to rejoin thecamp.

Kratek prevod:Sodelovala sem na taboru leovod 14.do 23. julija. To je bil moj največji innajboljši tabor in bila sem zelo žalostnaJko sem morala oditi.Potovali smo po vsej Sloveniji in velikoizvedeli o slovenski zgodoviru. Urška seje zelo hitro vživela v mišljenje inčustvovanje skupine 20 najstnikov in nasje tako seznanila z vsemJ kar smo hotelivedeti. Opravila je čudovito deloJJ.

oS TABORA MLADIH 2

Dear Mr. Videc

My name is ElIen Holmen Mouritsenand 1 am from Denmark. This summer1 participated in the Lions Camp inSlovenia where one of your employ-ees, Urska Ernecl, was the camp guide.My first impression of Urska was thatshe is a very open and nice person andshe did a very good job in the begin-ning of the camp where none of theparticipants knew each other. Shemade it very easy for us to get toknow each other. She made the atmo-sphere very comfortable for every-body.

In the daily camp program Urska alsodid a very good job. Her task was toteli us, foreigners, about the Sloveniageography and history. Before going toSlovenia 1 found that camp theme a bitboring but Urska has the ability tomake everything interesting. We vis-ited castles, museums, restaurants andother interesting place s of Slovenia.On account of Urska's fluent Englishit was very easy for us to understandher and thus learn about Slovenia. 1have never had a guide as good asUrska. She talked slowly so that every-body could understand her and fol-low her guided tours.

Urska knows a lot about the Sloveniangeography and history. Everywhere wewent she could always teli us some-thing interesting about this particularplace. As a leader, too, Urska showedmore of her qualities. She had the rightpOint of view when it was needed butshe also knew how to relax with theparticipants and that is one of the rea-sons why she became good friendswith us. She knew how to handie agroup of 25 young people and how tomake this vacation unforgettable forus.

On account of Urska my days in thecamp in Slovenia were something 1will not forget. 1 saw all Slovenia in 10days and 1 did not miss a Single placeof your country. 1 saw the big cities,the mountains, the coast and all thetourist attractions you have. This couldnot have been done without Urska andher astounding organisation. And thatis why 1 greatly recommend Urskaboth as a tour guide and as a campleader.

Kratek prevod:filme mi je E. H. M. in letos sem bilana taboru v Sloveniji! ki ga je vodilaUrška Ernecl. Takoj je ustvarila prijetnoozračje! da smo se zelo lahko spoznalimed seboj.

Tudi pri delu se je Urška izkazala.Naloženo ji je bilo! da nam tujcemzemljepisno in zgodovinsko predstaviSlovenijo. Sprva sem mislila! da bo tatabor dolgočasen! vendar je Urška!govoreč v tekoči angleščini! poskrbela!da nam je bilo vse zanimivo.

Urška je bila zelo dobra voditeljica.Znala je ravnati s skupino 25 ljudi innam pripraviti nepozabne počitnice.

Po Urškini zaslugi sem preživela vSloveniji dneve! ki jih ne bompozabila.

oS TABORA MLADIH 3

Kompas Celje

Turistično podjetje d.d.

G. Rok Vidic

Spoštovani!

Od 14. do 23. 7. 2000 sem seudeležila mednarodnega taboramladih pod vodstvom Lions klubovSlovenije v hotelu Dobrava v Zrečahin v stavbi Olimpijskega komitejaSlovenije v Seči pri Portorožu.

Mladim, ki so prišli iz Finske, Danske,Italije, Turčije in Japonske, smoslovenski udeleženci tabora hotelipokazati kar največ biserov našedežele. Tako smo obiskali Bled,Radovljico, Postojno, Ljubljano, Ptuj,Roglo, Sečoveljske soline, Piran in siogledali znamenitosti teh krajev. Pritem je glavno vlogo igrala našavodnica Urška Ernec! in njeno delo birada pohvalila. Gospodična Ernec!ovaje bila zelo obremenjena, saj stanačrtovanje izletov, obiskov muzejev,raznih srečanj in organizacija kosilzahtevala veliko truda inpožrtvovalnosti. Bila je skrbna, vednoodprta za udeležence tabora innjihove predloge ter nasmejana.Zaradi težav z vremenam je bilo treba

nekaj obiskov tudi odpovedati, in toje opravila strokovno in prijazno, takoda smo se z nosilci storitev brez težavdogovorili za drug termin. Napisatimoram še, da je pot podrobnonačrtovala, tako da po njeni krivdinismo nikoli zamudili na dogovorjenasrečanja. Posrečeno je izbralarestavracije, v katerih smo se ustaviliin kosili, tako da so tujci med namilahko pokusili zares pravo domačoslovensko hrano.

Njena strokovnost se je pokazala tudiv tem, da ob težavah ni izgubilaživcev in da njeno delo zaradi tega nitrpelo. Pred svojim odhodom vpetek, 21. julija, je uredila vsepotrebno tudi za naslednji dan, takoda smo kljub njeni odsotnosti še preduradnim koncem tabora lahko brez

zapletov in nevšečnosti nadaljevaliprogram.

Prosim vas, da se v imenu vseh naszahvalite gospodični Urški Ernec! zazelo dobro delo. Bila je strokovna, ahkrati prijazna in dostopna, tako dasmo jo doživeli ne kot zunanjoorganizatorica, temveč kot članiconašega tabora.

Lep pozdrav

Mateja BohmLeo ldub Ljubljana - Rožnik

110 N '.s .bf.\\'I CL

3.10.2-000 ,;;;v]

SLOVENSKI LION OBČASNIK

Izdaja Distrikt 129Glavni urednik: dr. Peter Pavel KlasincUredniški odbor: Franček ]aul<,Marjan Samec, lektor, Kristjan Sande in Zmago TurkRačunalniški prelom: Andrej Muravec; Tisk: tiskarna Sava! v 1200 izvodih

Za prispevke odgovarjajo avtorji.

RAZMIŠLJANJE

Po pogovoru z nekaterimi člani sem seodločil za pismo, ker sem bil v zadnjemčasu zaskrbljen nad stanjem našezdružbe in bodočim obstojem kluba.Doslej nisem našel priložnosti, da bi taprispevek v klubu lahko mirno indostojno povedal, zato svojerazmišljanje pošiljam vsem članom popošti. Ne ker bi bil sam najboljpameten ali bi želel koga poučevati,temveč da morda že pred jesenjospodbudim resen pogovor o našihmedsebojnih odnosih in delu.

Morda nisem samo jaz zadnje časeodhajal z naših srečanj nesrečen innezadovoljen, ker smo se pogovarjali nanačin gluhih in neobčutljivih. Mordatudi zato pogrešamo na sestankihnekatere člane, ki smo jih s svojimnačinom dela odbili. Izvedel sem, da jevelika skupina v LK Varaždin izstopila,ker je nezadovoljna z delom in odnosiv klubu.

Naš klub je prostovoljna družba ljudi,ki se zbirajo zaradi humanitarnegaposlanstva. Seveda je vsak lahkozasebno human in altruističen. Ker pasem vstopil v skupino, sem domneval,da bom to lahko počel bolje, če bomimel več somišljenikov in sodelavcev.To pa seveda pomeni, da bom moral

sodelovati, upoštevati ostale člane,prenašati tudi tiste, ki so po naravidrugačni od mene. V vsaki skupini paje tako, da se najde nekaj ljudi, ki lahkohitro postanejo prijatelji, nekaj pa jeseveda dr~ačnih in nanje se je trebaprivaditi. Ce so nasprotja med njimiprevelika, je treba najti kompromiS medželjo opravljati tako dejavnost v skupiniin javno ali delati to sam, zasebno. Tunihče nikogar ne ovira. Zmotno jepričakovati, da bo lahko kdo kogaspremenil, prikrojil po svoji meri.Povedati hočem tole: da bi uspešnosodelovali in zastopali lionizem tudijavno, je treba med nami najtiminimalni skupni emocionalnikonsenz, pravo mero družabnosti inzaupanja. Premalo bi bilo, če bi hodilizgolj na formalne sestanke, med namipa ne bi bilo vezi _sprejetosti, prijetnosti,dobrega počutja. Sele v takem ozračjulahko kaj skupaj naredimo.

Kljub temu da ni mogoče biti z vsakimv prijateljski navezi, moram slehernemučlanu podariti tovariški pogovor inpokazati zanimanje zanj. To nidolžnost samo botrov, tj. tistih, ki so gapripeljali v klub. Tako se zgodi, da znekaterimi celo leto - ali leta - splohne spregovorim besede. Nekateri sesploh ne poznamo. Kdo nas boseznanil! Ali ne bi bilo dobro, če bi setega vsi zavedali in skrbeli, da se nihčene bi počutil na obrobju, nezanimiv innepotreben? Morda bi se v prihodnjemmandatu dogovorili, da se vsak vdvajsetih minutah predstavi s tistim,kar dela ali ga zanima.

Prvo, kar pri našem delu pogrešam, jerazumen in discipliniran pogovor. Nebi se smelo nikoli zgoditi, da medbesedo kogarkoli v klubu, ki mu jo jedal predsedujoči, kdo drug govori, dajepripombe sosedu ali pobira članarino.Kdor je bil na obisku pri drugih alipodobnih klubih, je doživel akademskoin strpno disciplino pogovora, kiomogoča resnost in zavzetost za stvar,o kateri je beseda. Pogrešam poslušanje!Govorjenje med poslušanjem je najboljneodgovorna in nespoštljiva reč dočlana in pomeni pomanjkanje bontonain takta. Neresno je, če mora

predsednik miriti omizje ali neuspešnoudarja po zvonu za tišino.

Če kdo med besedo izreka stvari skaterimi se ne strinjam, ga bom 'poslušal do konca in jih bomkomentiral, ko dobim besedo odmoderatorja. Če je predsednik ali kdood govorečih v nastopu neroden, mupomagam, da izpelje namen nastopado konca - ne pa da ga prekinjam. Zavsakega v klubu mora biti čas, da gaposlušamo. Vemo, nima vsakdo daru,da bi znal suvereno voditi sestanke. Takpotrebuje našo strpnost inpotrpežljivost. Če doživim, da sem vnastopu zavrnjen, se ne počutim dobro.

Formalne stvari naj bi predsedstvokluba obravnavalo pred plenarnimzborom, ko smo zbrani vsi, pa naj sesporočijo informacije iz predsedstva inpo potrebi razpravlja ali glaSUje ovprašanjih, v katerih je potrebenkonsenz vseh. Tako ostane več časa zadružabnost. To je seveda naporno začlane predsedstva (in predsednikekomisij), vendar mandat hitro mine inta žrtev sodi k našemu delu, prikaterem pridemo vsi na vrsto.Avtoriteto predsednika moramosprejeti, sicer se nam disciplina delapovsem poruši.

Obveznosti, ld smo jih sprejeli,izpeljimo odgovorno. Če kdo pokažepobudo, jo sprejmimo znaklonjenostjo, sicer si je drugiprihodnjič ne bomo upali pokazati.Kadar je po mojem prepričanjUneizvedljiva, bom svoje pomislekeskušal strpno utemeljiti. Če bi samlahko kaj bolje opravil kot kolega, tegane bom z zaničevanjem sosedukomentiral, ampak bom drugič, kobom sam dobil nalogo, to opravil tako,kot znam.

Ko na primer povabimo izvajalce kakihprogramov med nas, je prav, da jih -naše goste - poslušamo do konca(predsednik jim mora seveda prejdoločiti čas, kolikor smo jim gapripravljeni posvetiti) Mislim, da bimorali biti toliko gospodje, da bi znjimi ne polemizirali na oseben način -pa čeprav se morda z njihovo metodoali politiko ne strinjamo. Saj jih mendanismo povabili na zatožno klopiDostOjanstva našega dela nam ne bopodarila značka, ampak naše ravnanje.

Takt v javnem pogovoru je tudi to, daže zaradi kolegov, ki jih gotovo kakšno

vprašanje tudi žuli - gostom postavimonajveč eno ali dve vprašanji. Ob takipriložnosti se izogibamo javnemurazglašanju svojih stališč in temu, da bi»morili« gosta. Z vprašanjem mudajemo priznanje in možnost, daupraviči naše povabilo. Saj ni prišel onnas poslušat!

V začetku mandatnega leta pogrešampogovor in predloge za delo vprihodnjem obdobju. Ne vem, aliizkoristimo vse možnosti za konkretneakcije. Poleg razvite družabnostimoramo tudi uravnotežiti našeosnovno poslanstvo, zaradi katerega sedružimo. Slišal sem že pripombo, da seznamo bolje zabavati kot delati. Sam

mislim, da prave družabnosti, ki jopotrebujemo, ni nikoli preveč, leporočilo o - tudi - opravljenem delupo mandatu ne bi smelo biti kratko, lev nekaj stavkih!

Opravičevanje ob izostankih za tiste, kise sestanka ne morejo udeležiti, imapomen oz. sporočilo, da bi želeli biti nasestanku, vendar so zadržani. Tisti, kina sestanke ne prihaja in se neopravičuje, samostojno izstopa iz našedružbe in to je treba po iztekumandatnega leta formalno urediti. Tuditako ravnanje neaktivnih članovsprejmimo spoštljivo in zares in se nesprenevedajmo, kaj da je z njimi.

Teh misli o našem delu ne izrekam

vzvišeno, ogorčeno ali da bi hotel koga znjimi žaliti, če se kdo v kakšnemravnanju, ki ga označujem, prepozna.Toliko sem kritičen, da vem, da sam vteh stvareh nisem boljši od drugih vklubu in da se moram tudi sam truditi.Pišem jih zato, ker sem spoznal, dalahko z njimi spodbudim naše skupnodelo in počutje v našem - in svojem -klubu. Brez užaljenosti sprejmem tudizavrnitev teh svojih opažanj, če jih kdovidi bistveno drugače. Vsekakor pamislim, da moramo začeti delati drugačein bolje, ker to zmoremo in znamo.

Svet guvernerja Distril<ta 129 SlovenijaZap.Št.1234567891011

Slavko Stošicki, univ. dipl. inž. str.Vojko Lah, dipl. inž. arh.Marjan Starc, prav.Matjaž Štrakl, univ. dipl. prav.Nuša Kerševan, ekon.Zdravko Turk, univ. dipl. inž.Apollonio Zvest, akad. Slikardr. Radko Komadina, dr. med. spec.dr. Krešo PuharičDanja Rus, univ. dipl. prav.Milan Kapetan, str. inž.

Vinko Jureša, univ. dipl. prav.dr. Vasja Klavora, spec. KirurgBožo Marinac, novinardr. Peter Pavel Klasinc

guvernerprejšnji guvernerviceguvernertajnik distriktaSight First, zakladničarkapredsednik regije 1predsednik regije 2predsednik regije 3predsednik cone 1 (reg. 1)predsednik cone 2 (reg. 1)predsednik cone 3 (reg. 1)in član sveta za izmenjavo mladihpredsednik cone 4 (reg. 1)predsednik cone 1 (reg. 2)predsednik cone 2 (reg. 2)predsednik cone l(reg. 3) inčlan sveta, urednik Slovenskega Lion občasnikapredsednik cone 2 (reg. 3) inčlan sveta za razvoj članstva in klubovčlan sveta za mednarodno sodelovanječlanica sveta za odnose z javnostmi in informiranječlanica sveta za okolje in ekologijOčlan sveta za usposabljanje članstvačlan sveta za kongresno dejavnostčlanica sveta za plakat mirupredstavnik posvetovalnega svetaLeIFpredsednik statutarne komisiječlanica sveta za delo z Leo klubi, tabor mladih

Janez Bohorič, univ. dipl. inž. kem.Alenka Marter, komunikologinjaKsenija Žužič - Čavrk, univ. dipl. inž. kem.prof. dr. Andrej Škarabot, univ. dipl. ekon.Borut Šrajdr. Darja Mirt, univ. dipl. ver.prof. dr. Stojan PlesničarZdravko Rus, univ. dipl. prav.Andrej Orel, univ. dipl. prav.Gordana Rostohar, univ. dipl. psiho

o

Beseda urednil<a

Prizadevanja prejšnjega guvernerjaliona Laha in sedanjega guvernerjaliona Stošickega so me kot urednikapripeljala v boljši položaj.Problematiko Slovenskega Lionobčasnika smo namreč obravnavaliskoraj na vseh sejah sveta guvernerjaDistrikta 129 Slovenija, in to jeizboljšalo izhodišča za izdajanje inpripravo našega glasila. Taprizadevanja sta podprla tudi lionBohorič in podjetje Sava Kranj. Takoimam kot urednik nekoliko lažjOnalogo, ker na mojo mizo tekočeprihajajo prispevki za objavo.

To mi je z ene strani res v pomoč, zdruge pa sta se dejansko povečaladelo in odgovornost tako urednikasamega kakor uredniškega odbora, sajmoramo odločiti glede objaveprispevkov, ki so skoraj vsi tehtni.Uredniški odbor ne bo posegal vnjihovo vsebino, tako da bo ta vednoodvisna od pisca. Zato prosim, daprispevke podpišete in priloženeposnetke opišete na njihovi zadnjistrani.

Prva številka v delovnem letu 2000/01 je pred nami. V njej boste zasledilizanimiva poročila o novih klubih, ozamenjavi starega in novegaguvernerja, o sestavi novega svetaguvernerja, predvsem pa oaktivnostih, ki so jih Lions klubiopravili po vsej Sloveniji.

V tej številki Občasnika smo objavilidve besedili v angleščini, dodali smojima le kratka slovenska povzetka. Toje bila pobuda posameznih članov.Naš Občasnik bomo tudi knjižničar-

sko obdelali, tako da bo pridobil svojouradno knjižničarsko oznako. Za to bošla vsa zahvala našim prijateljem vNarodni in Univerzitetni knjižnici vLjubljani.

Sporočam vam še, da smo vuredniškem odboru pripravljenisprejeti vsako zamisel in pobudo, dabi bil naš Slovenski Lion občasnik še

lepŠi in odmevnejši. Vendar vasprosim, naj bodo pobude take, danam ne bodo preveč povečevaleobveznosti, ker smo s svojim rednimdelom tako ali tako vsi zeloobremenjeni.

Želim vam prijetno branje.

SAVA, gumarska in kemijskana industrija, d.d.Škofjeloška 6,4502 Kranj, Slovenija