št. 42 / leto: X

Domžale, december 2012Glavna urednica: Nataša Hajdinjak

Odgovorna urednica: Polona StarePoštnina plačana pri pošti 1230 Domžale

Brezplačen izvod

Stran 3Gordana Savković, Branka Premrl Sistem kombinacije vodnih in UV vodnih premazov pri obdelavi notranjega pohištva

Stran 4Miran Mihalič Gospodarstvo in šolstvo z roko v roki

Stran 5Dušan JagodičVpliv vremenskih pogojev na izvedbo toplotnih izolacijskih sistemov

Helios, zlati sponzor 14. tekmovanja slikopleskarjev Slovenije

Prebarvali 2. nadstropje v SB Novo mestoLetošnje tekmovanje slikopleskarjev Slovenije v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in s častnim pokroviteljstvom dr. Žige Turka, ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je potekalo 30. novembra v Splošni bolnišnici Novo mesto. Več kot 100 slikopleskarjev - tekmovalcev in članov humanitarnih skupin - je poskrbelo, da je 2. nadstropje bolnišnice, kjer se nahajata ginekološki in porodni oddelek, dobilo novo, prijetnejšo podobo. Akcijo je kot zlati sponzor podprl tudi Helios.

Prvo mesto na tekmovanju je pripadlo Pleskarstvu in soboslikarstvu Jože Voljkar iz Laz v Tuhinju (Jože Voljkar in Janez Jeglič).

Drugo mesto je osvojil Dekor plesk, d.o.o. - Aleš Grabušnik iz Maribora (Aleš Rožič in Janez Vollmeier).

Na tretje mesto se je uvrstilo Slikopleskarstvo Andrej, Miran Roškarič iz Celja (Miran in Tomaž Roškarič).

Vse tri ekipe so prejele vrednostne nagrade zlatih pokroviteljev, po pet ekip, tako iz tekmovalne kot iz humanitarne skupine, pa je prejelo denarne nagrade.

Slikopleskarji v akciji Zmagovalci tekmovanja

24 tekmovalnih ekip je sestavljalo 48 slikopleskarjev iz vse Slovenije. V humanitarnem delu je sodelovalo več kot 50 udeležencev – tako slikopleskarjev kot dijakov mariborske in kranjske srednje gradbene šole. Slednji so tako v praksi spoznavali pomen profesionalnosti v svoji stroki.

Skupaj so člani sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri Obrtno--podjetniški zbornici Slovenije humanitarno opravili 1.100 delovnih ur, prepleskali so 5.000 m2 zidnih površin in pri tem porabili 2.000 kg barv. Celotna vrednost del je ocenjena na 62.000 evrov.

S Heliosovimi barvami so na tekmovanju pobarvali ginekološki od-delek, ki meri cca. 2.130 m2. Za ta namen smo v Heliosu podaril izdelke HELIOS SPEKTRA Latex polmat, HELIOS SPEKTRA notranjo zidno barvo, HELIOS TESSAROL akril satin ter pomožne materiale.

P. S.

Primeri dobre prakse uporabe zaščitnih sredstev

Del varnostnega lista za ksilenStaro označevanje Novo označevanje

Xn

ZDRAVJU ŠKODLJIVO

AKUTNA (TAKOJŠNJA) STRUPENOST, DRAŽENJE kože in oči, PROBČUTLJIVOST kože, SPECIFIČNA STRUPENOST, DRAŽENJE DIHAL, NARKOTIČNI UČINKI

Obrazložitev: Novi znaki združujejo več starih, zato ima en znak opisanih več tveganj.

R in S stavki

R 10 Vnetljivo

R 20/21 Škodljivo pri vdihavanju in v stiku s kožo

R 38 Draži kožo

S 7/9 Hraniti v tesno zaprti posodi na dobro prezračevanem mestu.

S 16 Hraniti ločeno od virov vžiga - ne kaditi.

S 36/37/39Nositi primerno zaščitno obleko, zaščitne rokavice in zaščito za oči/obraz.

S 51 Uporabljati le v dobro prezračevanih prostorih.

Ukrepi

Po vdihavanju:

Ponesrečenca odpeljati na čist zrak, postaviti v polležeči položaj in ga umiriti. V primeru zastoja dihanja izvajati ume-tno dihanje. Če se pojavijo vrtoglavica, glavobol, slabost, poiskati nasvet zdravnika, v primeru nezavesti pa prepeljati ponesrečenca v bolnišnico v bočnem položaju ter vzdrževati prehodnost dihalnih poti.

Po stiku z kožo:Odstraniti polito/kontaminirano obleko. Izmiti kožo z vodo in milom. Ne uporabljati organskih topil ali redčil.

Po stiku z očmi: Izprati oči z vodo, tako da voda odstrani ostanke izdelka.

Po zaužitju: Ne jesti. Usta izprati z vodo. Ne povzročati bruhanja.

barve govorijozima 2012www.helios.si

2kovinarstvo

Modernasvet

Jure Jug,tehnični svetovalec

Kako postaneš FROSIO inšpektorza protikorozijsko zaščitoGlede na odzive na članek, objavljen v prejšnji, 41. številki časopisa, je prav, da vam podam nekaj ključnih informacij o tem, kako postati FROSIO inšpektor za protikorozijsko zaščito (PKZ).

Tečaji potekajo večinoma po vsej Evropi, Aziji in Rusiji. Prijava na tečaj, ki stane okvirno 3.500 evrov, poteka preko spletnega obrazca. Neodvisno od države gostite-

ljice potekata tečaj in končni izpit v angleškem jeziku.

Cena tečaja zajema vso potrebno literaturo, devet dni preda-vanj (predavanja trajajo od 8. do 16. ure), kosila ter praktični in teoretični del izpita, ki poteka zadnji, deseti dan. Za posame-zni del izpita so na razpolago štiri ure, pri čemer sta za pozi-tivno oceno potrebni dve tretjini pravilnih odgovorov. Če ste neuspešni samo pri enem delu, lahko ponavljate samo ta del.

Rezultate sporočijo po približno treh mesecih na posamezni-kov e-naslov. Glede na vaše predhodne praktične izkušnje z nadzorom izvedbe protikorozijske zaščite vam dodelijo sto-pnjo FROSIO level I inšpektor pripravnik (0 – 2 leti izkušenj), FROSIO level II (2 leti izkušenj) ali FROSIO level III (5 let izkušenj). Na mednarodnih projektih se zahteva najmanj dru-ga stopnja. Podrobnejše informacije najdete na spletni strani www.frosio.no.

Večina objavljenih člankov v časopisu predstavlja problemati-ko, rešitve in načine zaščite kovine pred rjavenjem z različni-mi premazi. To je tudi prav, saj je Helios proizvajalec prema-zov in ta dejavnost reže kruh mnogim ljudem. Pri postopkih priprave površine in dejanskem barvanju objektov prihaja do izpostavljenosti delavcev različnim zdravju škodljivim vpli-vom. Zdravju in zaščiti delavcev pred tovrstnimi škodljivimi vplivi se prepogosto posveča premalo pozornosti, predvsem zaradi težnje po zmanjševanju stroškov oziroma po poveče-vanju dobička. (Ko delavec zboli, ga enostavno nadomestijo!) Delavec mora, če ima dostop do zaščitnih sredstev, ta tudi uporabljati.

Ena od aktivnosti inšpektorja protikorozijske zaščite je tudi opozarjanje in predlaganje ustrezne zaščite delavcev. V skraj-nih primerih, če sta ogrožena zdravje ali varnost pri delu, lah-ko inšpektor dela zaustavi do odprave nepravilnosti.

Najpogostejše nevarnosti za zdravje pri postopkih protikorozijske zaščite so:

Pred pričetkom dela se pozanimajte o možnih nevarnostih in se primerno zaščitite.

Najpogostejša zaščita pri uporabi premazov je uporaba zračnega filtra z oznako A2 P2, ki ščiti pred prašnimi delci in hlapi organskih topil (rjavo/bela oznaka) .

1. vdihavanje: • prahu (pri peskanju in metalizaciji)• hlapov topil• hlapnih komponent drugih kemikalij

2. stik s kožo:• premazi in topila• prah (pri peskanju ali brušenju in meta-

lizaciji)• alergene substance

3. zaužitje (malo verjetno)

Zdravju nevarne snovi, ki so del premaza, in njihovi vplivi na telo pri različnih časih izpostavljenosti.

SNOV AKUTNO(kratkotrajna izpostava)

KRONIČNO(dolgotrajna izpostava)

TOPILA omotica, glavobol, nezavest, nemoč, razdražena koža in oči trajna poškodba možganov

EPOKSI (nizkomolekularne smole – visoka viskoznost, manj topil)

razdražena koža in srbečica epoksi alergija

IZOCIANAT (PUR – poliuretanski trdilec)

zamašen nos, dražeč kašelj, glavobol, krvavitev iz nosu alergična astma, zmanjšana pljučna kapaciteta

Podrobnejše informacije o vsebnosti nevarnih snovi v izdelku in o preventivi so opisane v varnostnem listu izdelka – MSDS ali SDS (poglavje št. 8) ter na embalaži v obliki piktograma ter z R – (Risk ali tveganje) in S – (Safety ali varorovanje) stavki.

Osebna zaščitna oprema1. stik s kožo: - rokavice

- oblačila – kombinezoni2. vdihavanje: - maske

preko polovice obraza

preko celega obraza

maska s svežim zrakom

Filtri na maskah so označeni glede na snovi, pred katerimi ščitijo, tudi s številko, ki podaja stopnjo zaščite.

Oznaka filtra Barva filtra ali traku Ščiti pred

A RJAVA Hlapi TOPIL

Ax RJAVA Hlapi TOPIL z vreliščem pod 65°C

Px BELA PRAHOM

B SIVA KISLINSKIMI HLAPI

E RUMENA ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM

K ZELENA AMONIAKOM / AMINI

Stopnja zaščite Učinkovitost filtra Ščiti pred

A1 nizka Koncentracijo hlapov pod 0,1 % (1000 ppm)

A2 srednja Koncentracijo hlapov do 0,5 % (5000 ppm)

A3 visoka Koncentracijo hlapov do 1,0 % (1000 ppm)

P1 nizka Trdimi delci, uporaba le v primeru neškodljivega prahu

P2 srednja Trdimi in tekočimi delci, ščiti pred nizko strupenim prahom

P3 visoka Ščiti pred strupenim in zelo strupenim prahom

Filter Slika Filter Slika

A2

K

B in E Kombinacija

4. ostalo:• hrup (pri peskanju, visokotlačnem vo-

dnem odstranjevanju barve)• slaba razsvetljava• vibracije (pri peskanju, visokotlačnem

vodnem odstranjevanju barve, brušenju in drugih okoliščinah)

• visoki tlaki (pri peskanju, visokotlač-nem vodnem odstranjevanju barve in visokotlačnem nanašanju barve - airless brizganje)

Jure Jug

MOKER FILM: disperzija polimer voda ss cca. 40%

MOKER FILM: izhajanje vode

Sestavljanje polimerovPolimerizacijass. cca 64%

Sestavljanje zgradbe filmakoalescenti

UV utrjevanje Zamrežen - utrjen film

Za sušenje obeh skupin materialov je najpomembnejši pogoj odvajanje vlažnega zraka s površine mokrega filma. Za to moramo imeti dovolj močan pretok zraka z ustrezno – povišano temperaturo. Zato je na tr-žišču kar nekaj proizvajalcev sušilnih kanalov, ki zagotavljajo kakovo-stno sušenje vodnih in UV vodnih premazov. V teh kanalih je navadno sistem treh faz sušenja in končnega UV utrjevanja. Sušenje poteka po stopnjah laminarnega, šobnega in IR sušenja, pri UV vodih premazih pa so na koncu še UV žarnice (Hg in Ga).

Priporočeni sistemi kakovostne površinske obdelave pohištva:

1. brezbarvni sistem:

HIDROHEL temeljni lakUVEHEL AQUA končni lak

2. pigmentirani sistem:

HIDROHEL temeljni emajlUVEHEL AQUA emajl – RAL , NCS,…

Ta dva sistema sta nekakšen kompromis med ceno in kakovostjo. Z vo-dnim - HIDROHEL temeljem za nižjo ceno kakovostno zapremo povr-šino in jo z zelo enostavnim brušenjem pripravimo za končno obdelavo z UVEHEL AQUA končnim premazom. Tako ima površina, ki je na otip bogata in polna, še zelo dobre fizikalno kemijske odpornostne lastnosti.

Kot vsak premaz imata tudi ta dva premaza nekaj zahtevanih pogojev, da delo z njima poteka kakovostno in brez zapletov. Potrebno je zagoto-viti nerjavno opremo za aplikacijo in sušenje teh premazov. Prisotnost rje in drugih ionskih struktur destabilizira disperzne sisteme in s tem uniči kakovost premaza.

Skladiščenje teh premazov mora biti v zaprtih prostorih s temperaturo med +5 in +35° C.

Glede na omenjene sisteme lahko zaključimo, da se strošek vlaganja v opremo za uporabo vodorazredčljivih in UV vodorazredčljivih materi-jalov (UV žarnice, dodatna oprema za sušenje, ventiacija in termore-gulacija prostorov), zelo hitro povrne z zmanjšano porabo materialov, visoko produktivnostju in skoraj popolno eliminacijo HOS – a.

Naš cilje je, da z nadaljnjim razvojem in s pospeševanjem uporabe vo-dnih premazov na lakirnih linijah dosežemo, da bodo naši kupci vodne sisteme sprejeli ne samo kot zakonsko obvezo, ampak predvsem kot ka-kovnosten sistem zaščite pohištva.

Prav tako pa z uporabo teh sistemov naredijo velik korak k zaščiti in ohranjanju lastnega zdravja.

Gordana Savković, Branka Premrl

Problemi pri prilagajanju so številni, še posebej so prisotni pri upo-rabnikih premazov, ki jim uvajanje ekoloških sistemov pogosto predstavlja dodaten strošek. Tega povzročajo ne le modifikacija

obstoječe opreme in nabava nove, ampak tudi nepoznavanje materi-alov ter iz tega izhajajoči predsodki o ekoloških premazih. Zato bomo v tem članku na kratko predstavili osnovne lastnosti vodoredčljivih in UV-utrjujočih vodoredčljivih premazov ter možnost kombinacije le-teh.

V Heliosu na področju vodoredčljivih premazov proizvajamo dve bla-govni znamki:• HIDROHEL lake in emajle

So vodoredčljivi premazi na osnovi akrilnih samozamrežujočih dis-perzij. Uporabljamo jih kot sodobne ekološko ugodne, kakovostne pre-maze za obdelavo notranjega pohištva spalnic in bivalnih prostorov.

• UVEHEL AQUA laki in emajli So vodoredčljivi premazi na osnovi visokoreaktivnih poliuretanskih - akrilnih UV-utrjujočih disperzij. Njihova uporaba je primerna za me-hansko in kemijsko obremenjene površine notranjega pohištva, kot so kuhinje in kopalnice.

Obe skupini premazov sta primerni za aplikacijo 3 D elementov z bri-zganjem ali pa ploskovnih elementov s polivanjem. Osnovna razlika med HIDROHEL in UVEHEL AQUA premazi je v hitrosti sušenja in kemijsko-mehanskimi lastnostmi utrjenega filma. Ta razlika je odvisna od sušenja premaza oziroma načina formiranja filma. Poleg procesa ko-alescence (fizikalne tvorbe filma) je pri UV vodnih premazih potrebno še kemijsko zamreženje z UV svetlobo. UV svetloba nam s pomočjo fotoiniciatorja omogoča radikalsko polimerizacijo in s tem kakovostno zamreženje premaza. Zaradi omenjenih lastnosti se v praksi zelo uporablja kombiniran sis-tem površinske zaščite lesenih elementov. Tako se kot osnovni - temeljni premaz največkrat uporablja HIDROHEL premaz, kot končni - pokrivni pa UVEHEL AQUA premaz. Ta sistem nam omogoča kakovostne in cenovno ugodnejše površine, ki se lahko aplicirajo z enakimi aplikacij-skimi tehnikami.

barve govorijozima 2012www.helios.si

3lesarstvo

Sistem kombinacije vodnih in UV vodnih premazov pri obdelavi notranjega pohištva

Obdelava pohištva Pri obdelavi pohištva z vodnimi sistemi je treba biti posebno pozoren na čistočo opreme. Zasušene in zelo umazane dele opreme je izredno težko očistiti. To največkrat privede do nepotrebne menjave cevi, šob ali raznih delov brizgalnih pištol.

Pomembno je, da celoten sistem občasno očistimo z za to primernim UVEHEL AQUA čistilom, ki ga mešamo z vodo.

Modernasvet

Darko Čevkainštruktor

Brizgalni avtomat za obdelavo 3D elementov Polivalni stroj za obdelavo ploskovnih elementov

Oprema za sušenje in utrjevanje premazov

Vedno strožji predpisi in okoljska

zakonodaja predstavljajo vse večji pritisk, tako

na proizvajalce kot na uporabnike

premaznih sredstev, predvsem z vidika zniževanja vsebnosti oziroma

izključitve organskih hlapnih

komponent ( VOC-a) iz

proizvodov in iz delovnega okolja.

Pred kratkim, 12. in 13. novembra 2012, smo v učnem centru na Količevem gostili skupino najperspektivnej-ših dijakov drugega letnika na programu avto karoserist iz SSŠC Ptuj. Spremljal jih je učitelj praktičnega pouka Roman Petrovič. Glavni cilj srečanja je bilo neformalno preverjanje doslej obvladanega znanja dijakov, s poudar-kom na samostojnem ličanju vozil.

Delavnico smo si zamislili kot dvodnevno spoznavanje z vsemi fazami priprave in lakiranja avtomobilske karo-serije, na katerem dijaki tudi izdelajo vsak svoj izdelek. Dijaki so se s praktičnim delom na avtomobilskih delih ob inštrukcijah Mitje Vrbovška in moje malenkosti spo-znavali z materiali programa Mobihel, obvladovali tehni-ke nanašanja in in spoznavali pravilne delovne postopke, vse do zaključnega lakiranja. Ob zaključku drugega dne so lahko vsak zase, nato pa tudi primerjalno z drugimi, preverjali kakovost, ugotavljali posamezne napake, ki so se morda pojavile pri njihovih izdelkih. Prav lepo je bilo opazovati, koliko tekmovalnega naboja je bilo med dijaki in s kakšno resnostjo so se lotili nalog. Oba dneva sta minila prehitro. V kratki zaključni anketi so udeleženci zapisali: »Komaj čakamo, da se na podobni delavnici v Heliosu srečamo znova, saj je bilo zelo zanimivo in pouč-no«. Moram priznati, da je bilo zadovoljstvo obojestran-sko, zato bomo takšne oblike sodelovanja izvajali tudi v prihodnje.

Miran Mihalič

barve govorijozima 2012www.helios.si

4avtoličarji

Gospodarstvo in šolstvo z roko v roki

Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami je stalnica tudi pri programu avtore-paraturnih premazov. Organizirali smo že vrsto teoretičnih in praktičnih pred-stavitev izdelkov programa Mobihel dijakom na programih izobraževanja za

poklice avtoservisnih dejavnosti. Pri tem nam je bilo glavno vodilo dejstvo, da so to naši potencialni bodoči kupci. Dokazano je, da si materiale, s katerimi si znanje pri-dobivamo v ranem obdobju usposabljanja za določen poklic, najbolje zapomnimo in jih iščemo tudi pozneje v času opravljanja poklica. To lahko trdim iz lastnih izkušenj. Povedano drugače, materiali, s katerimi se dijaki srečujejo že v času šolanja, so merilo za vse ostale materiale, s katerimi se nato srečujejo na delovnem mestu.

Zaradi navedenega v programu avtoreparaturnih premazov veliko pozornosti posve-čamo prav predstavljanju naših izdelkov dijakom že v času njihovega šolanja. V prete-klosti smo po vsej Sloveniji izvedli več enodnevnih predstavitev in delavnic na srednjih šolah s programom avto karoserist. Tako nam je uspelo prepričati vodstva šol, pa tudi učitelje, da je program izdelkov Mobihel idealna izbira za izvajanje praktičnega pouka.

Še več, z nekaterimi šolskimi centri, ki imajo učne programe s področja avtoservisne dejavnosti, smo podpisali pisma o sodelovanju, kar nam zagotavlja obojestranske kori-sti. Na podlagi takega sodelovanja se v določeni meri bogati kakovost praktičnega po-uka za dijake, k čemur pripomore tudi sponzoriranje z našimi materiali. Navsezadnje, vsi dobro vemo, da se v učnih procesih varčuje prav pri materialnih stroških izobraže-vanja. V drugi fazi pa sodelovanje temelji na izvajanju praktičnih delavnic, kjer dijake učimo predvsem pravilnih tehnik uporabe izdelkov programa Mobihel.

Dober gospodar še kako dobro ve, da je investiranje v znanje naložba, ki se slej ko prej bogato povrne. Med dobre gospodarje nedvomno lahko štejemo tudi Skupino Helios, saj se je že v preteklosti aktivno povezovala, tako z izobraževalnimi kakor tudi z raziskovalnimi ustanovami. Taka povezovanja so vedno pripomogla k boljši prepoznavnosti Skupine Helios kot proizvajalca, kakor tudi k prepoznavnosti izdelkov na trgu.

Dijaki pri praktičnem delu

Vsi vemo, da investitorji še pred kuril-no sezono želimo dokončati izvedbo in obnovo toplotno izolacijskih siste-

mov. Z uspešno izvedenim toplotnim izola-cijskim sistemom se zmanjša poraba energi-je za ogrevanje in izboljša kakovost bivanja. V večini primerov pa se investitorji in tudi izvajalci premalo zavedamo, da so dela v po-znem jesenskem in tudi zimskem času po-vezana s slabim sušenjem, z močnim dežev-jem, meglo, roso, nižjimi temperaturami, s snegom in z drugimi razmerami, ki vplivajo na fasadno površino.

Fasadne sisteme sestavlja kopica komponent, ki narekujejo določene pogoje pri vgradnji, a jih mnogokrat ne spoštujemo. Pri fasadnih

sistemih so vremensko najbolj občutljive komponente lepila, osnovni premazi in de-korativni zaključni ometi. Vse tri kompo-nente lahko zelo dobro funkcionirajo tudi pri temperaturah okoli 5 stopinj in general-no ne vplivajo na slabšo kakovost toplotno izolacijskega sistema in izvedenih del.

Kakovost fasadnega sistema pa se lahko ob-čutno poslabša, če se z nižjimi temperatu-rami in morebitno visoko vlago, ki je v tem času lahko prisotna tudi več tednov, ne po-daljša čas sušenja vsake faze. Samo sušenje se pri eni fazi sistema, ki je pri idealnih raz-merah v 24 urah dovolj suha za naslednji na-nos, lahko podaljša tudi do sedem dni.

Sušenje materialov je zelo povezano z visoko vlago v zraku in s temperaturo. Zračna vla-ga lahko na določeni lokaciji izvedbe objekta dnevno niha med 75 in 95 %. Pri nizki tem-

peraturi cca. 5-10º C in megli je zračna vlaga lahko 80 – 90 % in je sušenje toliko upoča-snjeno, da večerna in nočna rosa ter megla izničijo dnevno minimalno sušenje in nano-se fasade zopet navlažijo.

Ker v obdobju nestabilnega vremena ve-činoma pogledujemo v nebo in pri izvedbi lovimo vsak dober oziroma sončen dan, po-zabljamo na sušenje. Zato so včasih fasade v slabem vremenu narejene v samo nekaj

dneh. Hitra izvedba fasade, brez potrebnega sušenja posameznih faz, nemalokrat privede do dodatnih stroškov, tako za izvajalca kot za investitorja. Težave, ki so vidne takoj, se največkrat kažejo kot izpiranje neposuše-nega ometa, ki ga lahko že po nekaj dneh slabega in vlažnega vremena spere nevihta z dežjem in vetrom. Prav tako lahko zaradi neprimernega sušenja pride do neenotnega barvnega tona fasade.

Dnevi so lahko zelo različni tudi v nihanju temperature, v nekaj dneh nas lahko pre-seneti mraz s temperaturo več stopinj pod ničlo, in v takih primerih nam prehitro za-ključena in neposušena fasada pokaže napa-ke po nekaj letih. Prihaja do razslojevanja posameznih komponent, ki so zaradi zmr-zali ob sušenju propadle do te mere, da so zdržale bistveno manj, kot bi lahko.

Da bi se izognili težavam in da bi imeli na objektu kakovostno izveden toplotno izola-cijski sistem, kakršnega pričakujemo, je pri izvedbi treba upoštevati trenutne in napove-dane vremenske razmere in se jim prilagajati.

Fasadno površino je kljub nizkim tempe-raturam treba zaščititi s fasadnimi senčili. Senčila bodo do neke mere zavirala dodatno vlaženje zaradi rose in ščitila pred izpira-njem zaradi padavin.

Dušan Jagodič

barve govorijozima 2012www.helios.si

5slikopleskarstvo

Vpliv vremenskih razmer na izvedbo toplotnih izolacijskih sistemov v jesensko-zimskem obdobjuFasade in z njimi povezane izvedbe so v prehodnih obdobjih občutljive na vremenske razmere in izvajalcem narekujejo tempo ter način dela.

Če se med izvedbo del vreme poslabša in je izvedba vprašljiva, je bolje počakati, pa četudi do pomladi, saj je lahko strošek popravila fasade zaradi kasnejših poškodb toplotno izolacijskega sistema večkratnik prihranka ene sezone ogrevanja.

Modernasvet

Dušan Jagodič,tehničnisvetovalec

barve govorijozima 2012www.helios.si

6

Povečanje zračnosti med stiki parketnih elementov

Oksidiranje parketa zaradi svetlobe

parketarstvo

Les se kot naravni material v vsem svojem življenjskem ciklu krči, raz-teza, nabreka, poka, krivi... Vse di-

menzijske spremembe, povezane z lesom, so posledica temperaturnih nihanj in sprememb vlage, ki jo les lahko prejme iz zraka ali iz podlage. Zima je čas, ko v bi-valnih prostorih pri 20 – 22 ºC zračna vlaga pade na 20 – 30 %. Nižanje vlage v prostoru povzroči izsuševanje lesa in po-sledično krčenje. Rezultat krčenja je po-večanje zračnosti med stiki parketnih elementov. Les se s koncem grelne sezone in s povečanjem vlage ponavadi povrne v prvotno stanje.

Pri vzdrževanju ne smemo pozabiti, da je krčenje, nastalo zaradi razmer v prostoru, prekinilo vodotesnost spojev parketnih elementov. Tako je ob morebitnem mo-krem čiščenju možno zatekanje vode med lasaste razpoke stikov. Če voda med spo-ji pronica v les, lahko na spojih nastanejo spremembe v barvi lesa, ki so pri različ-nih vrstah lesa različno izrazite. Pri vzdr-ževanju parketa v dobri »kondiciji« pripo-ročamo sesanje prahu in občasno brisanje z rahlo navlaženo mehko krpo in nikakor z mokro krpo.

Dimenzijsko stabilnost lahko zagotavlja-mo na več načinov. Ker je les občutljiv na vlago, je priporočljiva zračna vlaga od 50 – 60 %, ki jo lahko uravnavamo s kli-matskimi napravami ali z vlažilci zraka.

Les je naraven material, ki se v gradbeništvu in opremi notranjih

prostorov uporablja že od nekdaj in kot tak bolj ali manj

uspešno kljubuje novodobnim nadomestnim materialom.

V stanovanjskih objektih ga največkrat zasledimo kot talno

oblogo v različnih vrstah in oblikah parketov. Kot lesena

talna površina je les skupaj s pripadajočim premaznim

sistemom z vsakodnevno uporabo zelo obremenjen. Da bi parket

pred redno obnovo čim dlje služil svojemu namenu, je treba nekaj

vedeti o osnovnih lastnosti lesa in poznati napotke o vzdrževanju.

Vzdrževanje lakiranih parketnih površin

Odprimo vrata kopalnice

Vsakodnevno tuširanje v kopalnici zvišuje zračno vlago, ki jo lahko drugi prostori v zimskem času in ob nizki vlagi v stanovanju pri odprtih kopalničnih vratih koristno uporabijo za zagotavljanje normalne vlage.

Modernasvet

Dušan Jagodič,tehničnisvetovalec

Vlaga se lahko uravnava tudi z zrače-njem in s temperaturo v prostoru. Če naprave za uravnavanje vlage niso avto-matske, vlago nadziramo z merilcem vlažnosti. Visoka vlaga v prostoru prav tako lahko privede do poškodb parketa. Če so aparati za vlaženje neprimerni in okoli vlažilca na parketu nastajajo vla-žno-rosna območja, se parket navlaži in nastane valovita površina.

V praksi se vzdrževanje prične že s pr-vim dnem novega parketa, saj je obreme-njevanje površin del vzdrževanja – ohra-njanja površin. Na novo lakirana površina običajno drugi dan še nima povsem utrjene površine, ki bi bila pri-pravljena za uporabo. Če površine še niso dovolj utrjene (do 10 dni) moramo biti pri nameščanju večjih kosov opreme zelo previdni. Na vse tačke pohištva in sto-lov pritrdimo klobučevino. Pri pisar-niških stolih je treba trda kolesca zame-njati z mehkejšimi gumijastimi. Preproge položimo na površino nekoliko kasneje kot ostalo opremo, in sicer do 30 dni po lakiranju. Vrste lesa so različno obču-tljive na oksidiranje zaradi svetlobe, zato so mesta, kjer na parketu leži pre-proga, vedno vidna in tega ni možno od-praviti. Ravno tako so mesta, na katerih leta stoji omara ali so osenčena, vedno svetlejša in so vidna, če omare več let ne premestimo.

Dušan Jagodič

Po obnovi bo vodnjak krajanom slu-žil za potrebe urejanja pokopališča. Ob novem vodnjaku se bodo lahko

odžejali pohodniki, kolesarji in drugi spre-hajalci, ki iz dolin radi zaidejo na to lepo razgledno točko in osončeno pobočje raz-vejanega Javorja.

Vrednost obnove vodnjaka z ureditvijo okolice, s postavitvijo mize in klopi ter no-vega vodnjaka pri pokopališču je znašala 13.000 evrov. Od tega je Helios prispeval 4.250 evrov. V okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, s po-močjo katerega je potekala obnova, je to že 82. obnovljeni vodni vir v 71. občini v pet-najstih letih delovanja sklada.

S tem vodnjakom se zaključuje petletno obdobje sodelovanja na osnovi sporazu-ma med Heliosom in nekdanjim Ministr-stvom za okolje in prostor. Družba Heli-os sklad finančno podpira preko prodaje okolju prijaznih premazov, Ministrstvo pa projektu daje strokovno podporo. V Heli-osu želimo ta uspešni projekt nadaljevati in se nadejamo nadaljnjega sodelovanja in strokovne podpore Ministrstva za kmetij-stvo in okolje.

Andreja Roš

Priznanja GZS za inovacije 2011

Heliosu še srebrno nacionalno priznanje V okviru dneva inovativnosti je 26. septembra 2012 na Brdu pri Kranju potekala jubilejna, 10. podelitev nacionalnih priznanj Gospodarske zbornice Slovenije za najboljše inovacije 2011.

Med nominiranimi inovacijami je bila tudi inovacija »Premaz s funkcijo absorbcije elektromagnetnega

sevanja v frekvenčnem območju med 400 MHz in 10 GHz«, ki je prejela srebrno priznanje Gospodarske zbor-nice za inovacije.

Za to inovacijo smo v maju prejeli že zlato regijsko pri-znanje GZS za inovacije 2011.

Monika Lemič

Heliosu 9,3 mio evrov kredita za razvoj okolju prijaznejših izdelkovHelios, Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, in SID – Slovenska izvozna in razvojna banka sta novembra 2012 podpisala kreditno pogodbo, s katero je SID banka Heliosu odobrila dolgoročni, 12-letni razvojni kredit v višini 9,3 milijona evrov za financiranje projekta »Okolju prijazni funkcionalni premazi«.

VSkupini Helios želimo v naslednjih nekaj letih z nadaljnjim razvojem premazov na vodni osnovi povečevati prodajo v

povprečju za osem odstotkov na leto, tako na domačem trgu, kot tudi v državah EU ter v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini.

Helios TBLUS bo v letih 2012-15 za naložbe namenil 28 milijo-nov evrov, celotna Skupina Helios pa okoli 53 milijonov evrov, večinoma v nove tehnologije in prebojne investicije. Glavni cilj razvojnega projekta »Okolju prijazni funkcionalni premazi«, ki ga financira SID banka, je razvoj polimernih veziv z višjo vsebnostjo suhe snovi oz. nižjo vsebnostjo organskih topil (za 10-20 %), ki bodo imela ustrezne aplikacijske lastnosti za uporabo v prema-zih (viskoznost, hitrost utrjevanja). S tem bomo zadostili novim, ostrejšim zahtevam okoljske zakonodaje (2004/42/CE), kot tudi zahtevam trga po aplikacijsko in stroškovno učinkovitejših pre-maznih sistemih, ki hkrati upoštevajo vse okoljske in zdravstvene standarde.

SID banka nam je kredit odobrila po programu Financiranje tehnološko-razvojnih projektov, za katerega je zagotovila 100 milijonov evrov lastnih sredstev, pridobljenih z zadolžitvijo pri Evropski investicijski banki, ter 50 milijonov evrov proračunskih sredstev, ki jih je zagotovilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS. S takšno kombinacijo lastnih in proračunskih virov SID banka slovenskim podjetjem zagotavlja nižje obrestne mere razvojnih kreditov.

Povzeto po sporočilu za javnostVodnjak v Javorju

barve govorijozima 2012www.helios.si

novice 7

Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda

V Javorju, na 1156 metrih, obnovili najstarejši in najviše ležeči koroški vodnjakV zaselku Javorje so v nedeljo, 21. oktobra, proslavili odprtje in ohranitev več kot 200 let starega vodnjaka. Pred zbranimi so nastopili vsi učenci Podružnične osnovne šole Javorje, ki letos šteje sedem učencev in je najviše ležeča osnovna šola v Sloveniji. Obnovljeni vodnjak je najstarejši, največji in najvišji vodnjak na Koroškem. Nahaja se na kmetiji Mežner poleg cerkve sv. Magdalene, pokopališča, župnišča in Osnovne šole Javorje.

Naše zveste kupce smo tudi letos po-vabili na izlet. Odzvali so se v velikem

številu in tako smo se v petek, 5. oktobra 2012 s slikopleskarji in parketarji odpravili na Gorenjsko. Obiskali smo Kropo, nek-danje železarsko naselje, občudovali ska-kalnice v Planici, kolesarili in preizkusili naš pogum na adrenalinskem sankanju v Kranjski gori. Bil je lep dan, v katerem ni manjkalo dobre volje in priložnosti za pri-jetno druženje.

Jerca Marn

Slikopleskarji in parketarji na izletu po Gorenjski

barve govorijozima 2012www.helios.si

8razvedrilo in novice

Nagradna križanka

Ime in priimek

Naslov

Pošta

Glavna urednica: Nataša HajdinjakOdgovorna urednica: Polona StareUredniški odbor: Brane Knehtl, Sonja Kovač, Jolanda Pokorn, Irena TavčarProdukcija: Helios Domžale, d. d.Oblikovalska zasnova: DC Studio Tisk: SET d. d.

Izpolnjeno geslo križanke pošljite na naslov: Helios Domžale, d. d., Količevo 2, Služba za marketing, 1230 Domžale, najpozneje do 31. januarja 2013.Pet izžrebanih nagrajencev bo prejelo praktične nagrade.

Nagrajenci križanke časopisa Barve govorijo 2011, št. 41, so:

• Branko KOBAL, Ločica pri Vranskem 55, 3305 Vransko

• Marjeta JAMŠEK, Vinje pri Moravčah 14, 1251 Moravče

• Miran NOVAK, Gomila pri Kogu 3, 2276 Kog

• Majda Bizjak, Golovec 40, 1420 Trbovlje

• Helena Hribar, Župančičeva 2, 1240 Kamnik

Če glasila ne želite prejemati, nam to pisno sporo-čite na naslov Helios Domžale, d. d., Količevo 2, Služba za marketing, 1230 Domžale.

AVTORJOŽE

PAUMAN

JUTRANJA ZARJA, ZORA, SVIT

DRUGO IME ZA

PIRINEJSKI POLOTOK

OTOK JUŽNO OD POLOTOKA PELJEŠAC

REKA NA POLJSKEM, DESNI PRI-TOK VISLE

LESNI SLAD-KOR, DOB-

LJEN S HIDROLIZO

LESA

KRAJ OB REKI

GLOMMA NA NORVEŠKEM

IGRALKA ZEMLJIČ

KULTURNARASTLINA,VRSTA ŽITA

GRAFIČNAINDUSTRIJA

V CELJU

ORGAN, KI IMA VRHOV-NO OBLAST

V DRŽAVI

PESNICA ŠORLI

JACKNICHOLSON

GRŠKIOTOK

V JUŽNIHCIKLADIH

MESTO NA MADŽAR- SKEM, OB REKI TISI

MESTO VITALIJISZ OD

PESCARE

SHAKES- PEAROVAROMANCA

16 21

LASTNOST OBLASTI-ŽELJNEGA ČLOVEKA

11

PLAČILO ZA OSKRBO TUJEGA OTROKA

NEM. POLI- TIK (JOHAN-

NES)

IZID IGRE

SPRH V USTIH

REKA V KOLUMBIJI

20

REKA V JUŽ. AFRIKI, DESNI

PRITOK ORANJA

RENIJ

REKA V JUŽNI

FRANCIJI

LOS ANGELES

KOL, FIŽOLOVKA

SODNI IZREK

POKVARJEN ČLOVEK,

OSTUDNEŽ

NIKELJ

STAROGR. MESTO, GR.

BUTALE

sufle

r:AR

BRA,

EAST

ON

,IK

UTA

,O

BOL

DEL RIMA,ZA REKOTIBERO,

ZATIBERJE

RACAK V

RISANKAH

POIMENO- VANJE

MODRECA V INDIJI

DUBROVNIKIT. BAKRO-

REZEC(VICO)

KUB. POLI-TIK (FIDEL)

KONEC ŠAH. PARTIJE

15 OKAY

JAP. GRAFIK (KOJI, ROJ.

1953)

KIT. GORA V POGORJU

KUNLUNZOBO-

ZDRAVNIK

8 STAREJŠI TIP CITROENO-VEGA AVTO-

MOBILA

TOVARNIŠKIZAŠČITNI

ZNAK(ANGL.)

3 NEPARNA VENA OB

HRBTENICIGORIVO Z

BARJA

ŠVEDSKO M. V OKROŽJU GÄVLEBORGFIN. SKAKA-LEC (JANNE)

18

KARTA, NAREJENA

Z RAČUNAL- NIKOM

19 POLJSKI SMUČ.

SKAKALEC MALYSZ

ALEKSAN-DAR

FIGURA PRI ČETVORKI

KRSTO ODAK

TEČAJ

PREBIVALEC VADUZA

LEVI PRITOK

KOLUBARE

KILOGRAM

OSKAR HUDALES

NAŠA FILM-SKA DIVA

MODA ŽIVOTCA,

TEDDY

TOKATA (IT.)

23

REDKEJŠI NAZIV ZA SMRKLJO

10 OTTOV MOTOR

ANGL. GLE-DALIŠKI IG. (CHARLES)

4 12 SLOVENSKI PEVEC

(ZORAN)

MOČNA IGRALNA

KARTA

REKA NA PIRINEJ-

SKEM POLOTOKU

MEDVEDU PODOBEN

AVSTRALSKI SESALEC

5 OPERNI SKLA-

DATELJ DONIZZETI

AVSTRIJ-SKA PORO-ČEVALNA AGENCIJA

IME NEKDANJE IGRALKE BEGOVIĆ

NORVEŠKI SMUČAR

SKAARDAL

JAP. TELOVA-DEC (JUKIO)

SL. KRITIK (RUDI)

13 REKA V ŠPANIJI

(ZGODOVIN-SKO IBERUS)

NIZOZEM. KRALJE-

VSKA PRE-STOLNICA

IGRALKA TKAČEVA

(1934-1991)

SREDIŠČE HMELJAR-STVA NA ČEŠKEM

ATIŠKA UTEŽNA MERA

ROD STEIGER

KRAJ VZH. OD LJU-BLJANE

VINKO JELOVAC

NAPLAČILO

PRAOČE SEMITOV

17TOLAŽBA

1 ROJSTNI KRAJ SKLADATE-LJA VERDIJA V ITALIJI

TENIŠKA IGRALKA SHRIVIER

6 9OČE

MESTO V PENSILVANIJI

OB REKI DELAWARE

2 SLIK. (IVAN, 1926-1995)

ZLATKO ŠUGMAN

SLOVEN-SKA MLA-DINSKA REVIJA

14 VRSTA PERZIJSKE PREPROGE

ROALD DAHL

HLOD ZA PREDELAVO

NA ŽAGI

KRAJ PRI CERKNICI

KAMNINA, GABRSKA GLOBOČ-

NINA

7

AM. ARHIT.IN OBLIKO-

VALEC(CHARLES(1907-1978)

22ŠTEFAN

NEMANJA

JAPONSKA LUKA NA SEVERU

HONŠUJA

24LAHKOŽIVA

ŽENSKA

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24