UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

SKUPINSKA DINAMIKA SLOVENSKE ŽENSKE NOGOMETNE

REPREZENTANCE U-19

DIPLOMSKO DELO

MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič, RECENZENT: Avtorica dela: izr. prof. dr. Tanja Kajtna, NINA ČEBIN

Ljubljana, 2016

2

ZAHVALA:

Za sodelovanje pri raziskovalnem delu se zahvaljujem selektorki ženske reprezentance U-19,

reprezentantkam in Nogometni zvezi Slovenije za dovoljenje.

Predvsem pa sem hvaležna svoji družini, ki me je podpirala skozi mojo celotno študijsko pot -

upam, da bo tako tudi vnaprej. V največjo pomoč in podporo v srednji šoli in med študijem

pa mi je bil svak Bogdan, saj mi je bil vedno na voljo za pomoč, ves čas pa mi je vlival tudi

samozavest, da zmorem vse, za kar sem mu neizmerno hvaležna.

3

Ključne besede: nogomet, ženski nogomet, sociometrija, sociogram, skupinska dinamika,

kohezivnost, reprezentanca, ženska nogometna reprezentanca, zgodovina ženskega

nogometa.

SKUPINSKA DINAMIKA SLOVENSKE ŽENSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE U-19

Nina Čebin

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016

Športno treniranje

IZVLEČEK

Namen raziskave diplomskega projekta je bil ugotoviti medsebojne odnose med

reprezentantkami ekipe U-19, stopnjo kohezivnosti, subjektivni rang igralk po kvaliteti, motiv

za igranje v reprezentanci ter subjektivno oceno igralk za uspešnost trenerjevega dela v

klubu in reprezentanci. Ugotoviti smo želeli idealno enajsterico po mnenju selektorke in

reprezentantk in medsebojno povezanost igralk v ekipi. Zanimalo nas je tudi, koliko ur

povprečno na teden reprezentantke namenijo treningu, kdaj so pričele s treniranjem

nogometa in česa po njihovem mnenju njim in njihovim soigralkam najbolj primanjkuje.

Kot pripomoček smo uporabili lastno sestavljen vprašalnik, s katerem sem preverjala

skupinsko dinamiko slovenske ženske reprezentance U-19. Uporabili smo tudi sociometrično

preizkušnjo, s katero smo preverjali socialni in funkcionalni kriterij.

Sociometrično preizkušnjo smo izvedli na dvajsetih reprezentančnih igralkah v času

kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Pridobljene rezultate anketnega vprašalnika sem delno

obdelala ročno, delno računalniško, kot to predvideva Moreno-Jenkinsonova tehnika

raziskovanja. V sociometrični analizi sem uporabila matrike in sociograme za potrebe

funkcionalnega in socialnega kriterija.

4

Keywords: football, women football, sociometry, sociogram, group dynamics, cohesion,

national team, women national football team, women football history

GROUP DYNAMICS OF SLOVENIA WOMEN'S NATIONAL UNDER-19 FOOTBALL TEAM

Nina Čebin

University of Ljubljana, Faculty of Sport

Sport training

SUMMARY

Thesis aim was to study relationship between members of women's national U-19 team,

subjective scoring of player quality, motives for playing in the national team and subjective

scoring of coaches at clubs and on national team level by players. Aim was also to determine

ideal team according to coach and players and how players interact with each other. Further

to determine how many hours players spend at training, when they started training footbacl

and what they consider the key missing capabilities of themselves and team mates.

We have used a custom made questionnaire which was used to determine team dynamics of

said national team. We have used sociometric test to determine social and functional

criteria.

Sociometric test was done on 20 team members during qualification for european

championship. Results of questionnaire were partially manually and partially computer

analysed as defined by Moreno-Jenkins research method. Sociometric analysis used metrices

and sociograms for the purpose of functional and social criteria.

5

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ....................................................................................................................................................... 7

1.1. ZGODOVINA IN RAZVOJ ŽENSKEGA NOGOMETA PO SVETU .................................................................................... 7 1.2. ZGODOVINA IN RAZVOJ ŽENSKEGA NOGOMETA V SLOVENIJI ................................................................................. 8 1.3. SKUPINA ................................................................................................................................................. 10 1.4. SKUPINSKA DINAMIKA ................................................................................................................................ 13 1.5. KOHEZIVNOST SKUPIN ................................................................................................................................ 15 1.6. SOCIOMETRIJA ......................................................................................................................................... 17 1.7. PREDMET IN PROBLEM ............................................................................................................................... 20 1.8. CILJI ....................................................................................................................................................... 21 1.9. HIPOTEZE ................................................................................................................................................ 21

2. METODA DELA ....................................................................................................................................... 22

2.1. VZOREC MERJENK ..................................................................................................................................... 22 2.2. PRIPOMOČKI ............................................................................................................................................ 22 2.3. POSTOPEK ............................................................................................................................................... 22

3. REZULTATI IN RAZPRAVA ....................................................................................................................... 23

3.1. SPLOŠNI PODATKI O REPREZENTANTKAH ........................................................................................................ 23 3.1.1. Klubske sredine ........................................................................................................................... 24 3.1.2. Začetek treniranja nogometa ..................................................................................................... 25 3.1.3. Razlog za igranje nogometa ....................................................................................................... 26

3.2. MOTIV ZA NASTOP V REPREZENTANCI ........................................................................................................... 27 3.3. ODNOSI V REPREZENTANCI.......................................................................................................................... 28 3.4. IGRALKE O IZBORU REPREZENTANTK .............................................................................................................. 29 3.5. RANGIRANJE IGRALK PO KVALITETI ................................................................................................................ 30 3.6. IZBOR PRVE ENAJSTERICE ............................................................................................................................ 32 3.7. NEGATIVNI IZBOR ZA NEIGRANJE S POSAMEZNICAMI......................................................................................... 36 3.8. SOCIALNI ODNOSI ..................................................................................................................................... 38

3.8.1. S katerimi igralkami se družite v privatnem življenju? ................................................................ 38 3.8.2. Občasni stiki v privatnem življenju .............................................................................................. 41 3.8.3. Stiki samo v reprezentanci .......................................................................................................... 43 3.8.4. S katerimi igralkami nimaš nobenih stikov?................................................................................ 45

3.9. SELEKTOR ................................................................................................................................................ 47 3.10. TRENER .................................................................................................................................................. 49 3.11. TRENINGI V KLUBU .................................................................................................................................... 51

4. SKLEP ..................................................................................................................................................... 55

5. VIRI ........................................................................................................................................................ 57

6. PRILOGE ................................................................................................................................................. 59

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1 Podatki igralk .................................................................................................................................. 23 Preglednica 2 Prikaz izborov igralk za odpust iz reprezentance ............................................................................ 29

KAZALO SLIK

Slika 1. Prikaz značilne sheme povezave uspeha, zadovoljstva in kohezivnosti (Tušak in Tušak, 2003). .............. 16

6

Slika 2. Prikazuje sociometrično strukturo par. ..................................................................................................... 18 Slika 3. Prikazuje sociometrično strukturo trikotnik. ............................................................................................. 18 Slika 4. Prikazuje sociometrično strukturo veriga. ................................................................................................ 18 Slika 5. Prikazuje sociometrično strukturo kvadrat. .............................................................................................. 18 Slika 6. Prikazuje sociometrično strukturo zvezda. ................................................................................................ 19 Slika 7. Prikazuje sociometrično strukturo osamljen. ............................................................................................ 19 Slika 8. Prikaz, iz katerih klubov prihajajo reprezentantke. ................................................................................... 24 Slika 9. Staž igranja nogometa. ............................................................................................................................. 25 Slika 10. Razlog za igranje nogometa. .................................................................................................................. 26 Slika 11. Motiv za igranje v reprezentanci. ........................................................................................................... 27 Slika 12. Motiv tvojih soigralk za igranje v reprezentanci. .................................................................................... 27 Slika 13. Prikaz odnosov v reprezentanci. ............................................................................................................. 28 Slika 14. Prikaz prve enajsterice po izboru igralk in neujemanje igralk. ................................................................ 34 Slika 15. Prikaz prve enajsterice po selektorjevem izboru in neujemanja igralk. .................................................. 34 Slika 16. Prikaz sociograma »S katerimi igralkami se družite v privatnem življenju?« ......................................... 40 Slika 17. Prikaz sociograma »Občasnih stikov v privatnem življenju«. .................................................................. 42 Slika 18. Prikaz sociograma »Stikov samo v reprezentanci«. ............................................................................... 44 Slika 19. Prikaz sociograma »S katerimi igralkami nimaš nobenih stikov v reprezentanci?« ............................... 46 Slika 20. »Prikaz selektorjevega odnosa do dela.« ................................................................................................ 47 Slika 21. Prikaz »Kako selektor opravlja svoje delo?« ........................................................................................... 48 Slika 22. Prikaz selektorjevega odnosa do igralk. .................................................................................................. 48 Slika 23. Prikaz »Kako opravlja trener delo v klubu?« ........................................................................................... 49 Slika 24. Prikaz trenerjevega odnosa do dela. ....................................................................................................... 50 Slika 25. Prikaz trenerjevega odnosa do dela. ....................................................................................................... 50 Slika 26. Prikaz povprečnega števila ur treningov profesionalcev ali polprofesionalcev na teden skozi leta. Bež

barva je prikaz profesionalcev, modra polprofesionalcev (Ross, 2011). ............................................................... 51 Slika 27. Prikaz »Katerim vsebinam trener v klubu posveti največ časa?« ............................................................ 52 Slika 28. Prikaz » Katerim vsebinam bi moral trener po vašem mnenju posvetiti največ časa?« ......................... 53 Slika 29. Prikaz »Kaj vam po vašem mnenju najbolj primanjkuje?«...................................................................... 53 Slika 30. Prikaz »Kaj po vašem mnenju primanjkuje vašim soigralkam?« ............................................................ 54

file:///E:/DIPLOMSKO%20DELO%20SKUPINSKA%20DIN/končna%20diploma%20Doupona/diplomski%20projekt%20Nina%20Čebin.docx%23_Toc456955092file:///E:/DIPLOMSKO%20DELO%20SKUPINSKA%20DIN/končna%20diploma%20Doupona/diplomski%20projekt%20Nina%20Čebin.docx%23_Toc456955093

7

1. UVOD Ženski in dekliški nogomet v Sloveniji kljub številnim preprekam počasi in vztrajno pridobiva vedno večjo veljavo in gre po stopinjah držav, ki veljajo za velesile v ženskem nogometu, vendar nas do tja čaka še dolga pot. Še ne dolgo nazaj je veljal nogomet za izključno moški šport, danes pa je ženski in dekliški

nogomet eden izmed najhitreje rastočih športnih panog na svetu. Ženski nogomet v Sloveniji

je na žalost še vedno v senci moškega. Kljub temu pa se lahko pohvali s pomembnimi

dosežki, tako na področju klubskega kot tudi reprezentančnega nogometa. Državno

prvenstvo v 1. slovenski ženski nogometni ligi se organizira od tekmovalne sezone 1992/93

naprej, poleg članskega tekmovanja pa imamo danes organizirana državna prvenstva tudi v

kategorijah kadetinj U-17, deklic U-15 in U-13 ter pokal NZS za članice in kadetinje U-17

(Gros, 2013).

Doslej so v pripravah športnih ekip dajali poudarek predvsem tehniki, taktiki in telesnim

sposobnostim, nekoliko več se v zadnjem času govori tudi o psihični pripravi športnikov.

Socialni vidik je bil zanemarjen, čeprav so športni strokovnjaki vse bolj soglasni glede

pomembnosti medsebojnih odnosov, še zlasti v športnih igrah. Tako v praksi ni naključje, da

homogena in borbena ekipa nadigra tehnično in taktično boljšega nasprotnika. V praksi že

dolgo velja pravilo, da ni najuspešnejše moštvo tisto, ki ga sestavljajo najboljši posamezniki,

temveč moštvo, kjer so igralci v medsebojni interakciji najuspešnejši. Pomembno je namreč,

kako naj igralci medsebojno sodelujejo, da bodo rezultatsko uspešni. Poleg kakovostnega

sodelovanja med igro (na tehnično-taktičnem, kognitivnem in motoričnem področju) ja

odločilna tudi kakovost sodelovanja na osebnostnem področju, pa najsi bo to med igro ali

zunaj nje. Gre za razumevanje in povezanost med igralci, kar je odločilno za uspešnost

moštva na daljši rok. Homogenost moštva je pogoj za njegovo kompaktnost med igro.

Uspešnega rezultata pa si brez omenjene sposobnosti ne moremo zamisliti (Verdenik, 1999).

1.1. Zgodovina in razvoj ženskega nogometa po svetu

Prve sledi ženskega nogometa segajo v 12. stoletje našega stoletja - takrat so tako ženske

kot moški igrali igro, podobno nogometu, imenovano »la soule«.

Ženske igrajo nogomet že veliko dlje, kot si ljudje mislimo. Prvo žensko mednarodno

tekmovanje je potekalo leta 1971, so pa ženske igrale nogomet že dolgo časa pred tem. Prvič

so stopile na nogometno igrišče leta 1868, razlog pa je bila ustanovitev nogometne zveze v

Angliji. 1888 je bila ustanovljena angleška moška profesionalna liga, šest let po tem pa je bil

ustanovljen tudi prvi ženski klub »Netty Honeyball«, imenovan British Ladies. Na prvo tekmo,

ki je bila uradno izpeljana po pravilnih nogometne zveze, je prišlo kar 10.000 gledalcev. Še

vedno pa je bilo za veliko ljudi to, da ženske in dekleta igrajo nogomet, velik trn v peti, zato

8

se je ženski in dekliški nogomet začel razvijati šele po začetku prve svetovne vojne. Takrat so

moški začeli odhajati v vojsko, klubi niso imeli igralcev in zato niso mogli nadaljevati s

tekmovanji. Takrat se je pozornost preusmerila v ženski nogomet in ustanavljati so se začeli

ženski nogometni klubi. Najbolj znana ekipa je bila Dick Kerr s Ladies, ki je dobila ime po

tovarni streliva, v kateri so dekleta delala. Igralke so si takrat z igranjem služile denar, ki pa so

ga namenile v dobrodelne namene. Marca leta 1920 so pred 61.000 gledalci v Chelseu

odigrale prvo mednarodno tekmo proti francoski ekipi Femina Paris. Decembra istega leta so

doma proti FC Everton v Goodison Parku odigrale tekmo pred 53.000 ljudmi. Ko pa je ženski

nogomet začel pridobivati na popularnosti, se je zgodil preobrat: moški so se začeli vračati iz

vojske in ponovno pričeli igrati nogomet, ker pa so jim bile ženske v napoto in velika

konkurenca, so se jih želeli znebiti. Če je angleška nogometna zveza ženski nogomet do

takrat podpirala, se je leta 1921 vse spremenilo: ženski nogomet je prepovedala. Dick Kerr s

Ladies tega vseeno niso upoštevale, poizkušale so se boriti proti temu, vendar jim brez

podpore zveze ni uspelo, zato so leta 1965 morale odnehati (Mohr, 2016).

Čeprav se je v Nemčiji prvi nogometni klub ustanovil šele leta 1930, velja Nemčija danes za

eno najbolj razvitih držav na področju ženskega nogometa. Ta je v tej državi že od samega

začetka požel kar nekaj negativne kritike, vendar si klubi tega niso jemali k srcu, zato jim je

Nemška nogometna zveza leta 1955 morala dokončno prepovedati igranje nogometa. Kljub

prepovedi pa so klubi, ki niso bili pod okriljem Nemške nogometne zveze, z igranjem

nadaljevali. Uradno je Nemška nogometna zveza ponovno dovolila ženski nogomet leta

1970. Zaradi zdravstvenih razlogov je bilo ženskam dovoljeno igrati le 2 x 30 minut, vendar

so se ta pravila spremenila 1993 in se približala moškim. Leta 1973 je bilo organizirano prvo

neuradno tekmovanje v nemški ženski ligi za »Zlati pokal«. Uradno pa je vse skupaj postalo

leta 1981, ko je Nemška nogometna zveza uvedla ženski nemški pokal. Leta 1990/91 je bilo v

1. nemški ženski ligi 20 klubov, razcvet pa je liga doživela, ko so igralke postale evropske

prvakinje (Schäfer,2011).

Prvo uradno evropsko tekmovanje, danes imenovano »UEFA's women's EURO«, je bilo

odigrano med letoma 1982 in 1984, v finalu pa sta nastopili Švedska in Anglija. Zmaga nad

Anglijo je Švedski tudi uradno prinesla naslov prvih evropskih prvakinj. Nemčija - evropska

velesila v ženskem nogometu - drži naslov evropskega prvaka že od leta 1993 pa vse do

danes, osvojila pa ga je že kar osemkrat. Prvo uradno tekmovanje pod okriljem UEFE je bilo

odigrano leta 1991 na Kitajskem; takratne zmagovalke so bile Američanke, ki pa so do sedaj

osvojile naslov svetovnih prvakinj že trikrat. Nadaljnja svetovna prvenstva so bila izvedena

leta 1995 na Švedskem, 1999 in 2003 v Ameriki, 2007 ponovno na Kitajskem, 2011 v Nemčiji

in leta 2015 v Kanadi. Ženski nogomet je postal olimpijska disciplina leta 1996 v Atlanti.

1.2. Zgodovina in razvoj ženskega nogometa v Sloveniji

Ženski in dekliški nogomet se je začel v Sloveniji razvijati relativno pozno - organizirano se

igra malo manj kot 40 let. Prvo tekmovanje v samostojni Sloveniji je bilo izvedeno v sezoni

9

1992/1993. Sodelovalo je osem ekip, tekme pa so bile uradno izvedene pod okriljem

Nogometne zveze Slovenje. Prvo mednarodno zmago je slovenska ženska nogometna

reprezentanca dosegla leta 1993 proti reprezentanci Hrvaške. Po tej zmagi je tako vodstvo

kot igralke dobilo veliko spodbud, zato so žensko nogometno reprezentanco prijavili na

evropsko prvenstvo 1995. Slovenska reprezentanca je v predtekmovalni skupini za

nasprotnice dobila države z dolgoletno tradicijo v ženskem nogometu: Belgijo, Anglijo in

Španijo. Vse tri tekme so visoko izgubile. Zaradi slabe organizacije klubov se slovenska ženska

reprezentanca ni mogla kosati z drugimi evropskimi reprezentancami. Samo z veliko boljšo

organizacijo klubov in s kakovostnim delom bi bilo smotrno ponovno vključiti reprezentanco

v kvalifikacije, vsekakor pa je bilo potrebno delati naprej in se kosati z enakovrednimi

državami. Po začetni evforiji in visoki zmago nad Hrvaško so po kvalifikacijah pošle moči,

posledično se je število klubov v naslednjih treh sezonah zmanjšalo kar za polovico - na štiri

klube. Število klubov je do 21. stoletja precej nihalo (Mikeln, 2005).

Liga do 16 let (U-16) se je ustanovila v sezoni 2003/2004. V njej so bili dolžni nastopati vsi

klubi, ki so imeli v prvi slovenski ženski ligi (SŽNL) člansko ekipo. Od sezone 2007/2008 dalje

se ta liga imenuje U-17, dekleta do 17. leta.

Največji napredek pri delu z ženskimi reprezentancami je bil dosežen od leta 2001. Reprezentance so aktivne v treh starostnih kategorijah: članska reprezentanca, mladinska reprezentanca U-19 in kadetska reprezentanca U-17. Od leta 1999 naprej se mladinska reprezentanca vsako leto udeležuje kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu. Leta 2005 je v kvalifikacijah nastopila tudi članska reprezentanca. Iz druge divizije evropskega ženskega nogometa so se prebile v prvo. Leta 2007 so prvič potekale kvalifikacije za kadetsko reprezentanco (Mikeln, 2005, str. 39). Trenutno vse ženske in dekliške reprezentance redno nastopajo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, A reprezentanca pa nastopa tudi na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Od leta 2013 dalje so pričeli z žensko U-15 reprezentanco, ki služi zgolj kot predselekcija U-17 reprezentanci. Tekmovanje deklic do 12. leta starosti (U-12) poteka od sezone 2006/07 dalje na turnirski

način. Tekmovanje je prešlo v kategorijo (U-13) - deklic do 13. leta starosti v sezoni 2007/08,

v sezoni 2008/09 pa v selekcijo (U-14) - deklic do 14. leta starosti (Kelenberger,2009).

Od sezone 2011/12 dalje se je pričelo posebej tudi tekmovanje za dekleta do 12. leta (U-12).

Tako lahko dekleta od leta 2011/12 dalje tekmujejo v štirih starostnih kategorijah: dekleta U-

12, dekleta U-14, ki se deli na vzhod in zahod, dekleta U-17 ter v članski kategoriji. V sezoni

2013/14 se je liga U-12 in U-14 na zahtevo UEFE preimenovala v ligo U-13 in U-15. Istega leta

so ligo U-13 ločili na vzhodno in zahodno, čemur je botrovalo veliko število prijavljenih ekip.

V sezoni 2013/14 je v članski ligi nastopalo 9 ekip, U-17 deset ekip, U-15 skupaj 15 ekip in U-

13 enajst ekip.

Trenutno imamo v Sloveniji registriranih 1.972 igralk v štirih starostnih kategorijah. Največ

registriranih igralk ima trenutno MNZ Ljubljana, skupno največ registriranih igralk pa je v

članski kategoriji. Leta 2009 je bilo registriranih 739 igralk, leta 2013 pa 1.411. Podatki o

registriranih igralkah kažejo, da ženski nogomet pridobiva na popularnosti. S strategijo, ki sta

jo zastavili Komisija za ženski nogomet NZS in Izvršni odbor, so naredili kar nekaj dobrih

potez za razvoj dekliškega in ženskega nogometa.

10

Novembra 2012 sta Komisija za ženski nogomet NZS in Izvršni odbor potrdila novo strategijo

za obdobje 2013-2017. Z njo želijo izboljšati strukturo tekmovalnega sistema, možnosti,

pozicijo in strukturo v ženskih in dekliških klubih, organizirati več prireditev za dekleta,

spodbujati in stimulirati mešani nogomet v klubu. Na področju izobraževanja strokovnega

kadra želijo izobraziti čim več trenerjev, ki bodo delovali v dekliškem/ženskem nogometu,

izobraziti čim več žensk v trenerke in ostale dotične ljudi, ki so posredno ali neposredno v

stiku z ženskim nogometom. Na področju talentiranih igralk pa želijo učiti, trenirati in

spremljati talentirane igralke, organizirati NZS centre za dekleta, kjer bodo potekali

homogeni treningi in ustanoviti »dekliški nogometni razred«.

Če smo pred tem govorili o viziji komisije za ženski nogomet, je ta do sedaj izpolnila večino ciljev, ki so si jih zastavili v zadnjem obdobju. Velik korak pa se je na področju ženskega nogometa zgodil z odprtjem »nogometnega oddelka za dekleta«. Gimnazija Šiška (GŠ) je namreč v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije v šolskem letu 2001/02 oblikovala nogometni razred za fante, ki je tako postal prvi nogometni center, v katerem so zbrani nadarjeni perspektivni nogometaši iz vse Slovenije. Z leti pa se je število deklet, ki se ukvarjajo z nogometom, povečevalo, povečeval se je tudi vpis teh deklet v športne oddelke in ideja o »dekliškem nogometnem oddelku«, ki je rasla že kar nekaj časa, se je prvič udejanjila v šolskem letu 2014/15, torej 13 let po prvem nogometnem oddelku za fante. Trenutno je v »dekliški nogometni oddelek« vpisanih 16 deklet, skupaj prvi in drugi letnik. V skladu s cilji je glavni namen tovrstnega projekta »nogometno izobraziti« in razvijati kvalitetne igralke za klube, posledično pa ustvariti tudi kader za kadetsko in mladinsko žensko reprezentanco Slovenije. Rezultati in napredek »ženskega nogometnega oddelka« se že kažejo, saj je mladinska ženska reprezentanca na UEFA razvojnem turnirju visoko premagala vse nasprotnice.

1.3. Skupina

V skupinah se trenira v večini športnih panog, tako v individualnih kot v ekipnih športih.

Redki so športniki, ki trenirajo sami, zato je za trenerje in športnike pomembno poznavanje

in razumevanje skupinskih procesov v športu (Jeromen in Kajtna, 2013).

Nogometna ekipa kot skupina v veliki meri omogoča socialne interakcije z vrstniki. Ekipa

predstavlja skupino prevladujočih temeljnih prepričanj in vrednot, ki služijo utemeljevanju

športne skupine in ravnanju v njej in se kažejo v specifičnih normah, vedenjih, navadah,

ritualih in seveda drugih značilnih vedenjih večine članov skupine. Nogometna ekipa v športu

predstavlja skupnost, v kateri posameznik preživi veliko ali večino časa.

Jung (2014) pravi, da: »Bistvo skupine ni podobnost ali različnost njihovih članov, ampak njihova odvisnost drug od drugega«.

Rot (1983, v Jeromen in Kajtna, 2013, str. 154) navaja tri značilnosti vseh skupin:

1. značilno je določeno število oseb, ki je lahko tudi zelo veliko

11

2. med člani obstaja neka oblika povezanosti

3. člani imajo vpliv drug na drugega

Kajtna in Tušak (2007) pravita, da skupine lahko delimo na strukturirane in nestrukturirane.

Strukturirane skupine so tiste, ki imajo skupen cilj in ga lahko uresničijo samo, če člani med

sabo sodelujejo in usklajujejo aktivnosti vseh članov skupine. Člani strukturirane skupne so v

neposrednih stikih in komunikaciji, čutijo pripadnost skupini, upoštevajo njihove norme in

statuse ter imajo predvsem skupne cilje. To so skupine v pravem pomenu besede.

Nestrukturirane skupine so tiste, ki nastajajo na osnovi prostorske bližine članov. Tovrstne

skupine nimajo skupnih ciljev, v njih ni strukture, njihovo delovanje ni organizirano in

obstajajo le kratek čas.

Strukturirane skupine lahko delimo najprej na različne kriterije (Tušak in Tušak, 2003, str.

141):

po sestavljenosti,

po intenziteti medosebnih odnosov (primarne: družina, razred… in sekundarne:

izbrane po lastnem interesu),

po vplivu , ki ga imajo na posameznika (referenčne in nereferenčne),

po določenosti funkcije članov (formalne in neformalne skupine),

po ciljih (socioskupine z objektivnimi cilji: npr. delovne skupine, učne skupine… in

psihoskupine, ki zadovoljujejo osebne interese: npr. klube, društva),

po nastanku (umetne in naravne),

po trajanju (začasne in trajne).

Zvonarević (1978, v Kajtna in Tušak, 2007 ) pravi, da lahko skupino opredelimo kot »velika«

ali »mala«, ta opredelitev pa ni odvisna le od števila članov, temveč tudi od nalog, strukture

skupine, skupinske dinamike in drugih dejavnikov. Pomemben dejavnik, ki ga je potrebno

upoštevati pri vodenju skupin, je število članov v njej ali velikost skupine, ki vpliva na vedenje

ali aktivnost članov znotraj nje.

Rot (1983b, v Kajtna in Tušak, 2007) je opredelil skupine:

majhna skupina, ki šteje med 2 in 20 članov,

neformalna intimna skupina, ki nima več kot 10 članov,

najmanjša skupina, ki šteje med 2 in 5 članov, kjer nastajajo nepristni odnosi.

Ker imajo male skupine majhno število članov, imajo tudi posebne karakteristike: med člani

je možno neposredno komuniciranje, neposredna interakcija, neposreden stik pri neki

določeni aktivnosti, vzajemna odvisnost in vplivi članov skupine Rot (1983b, v Kajtna in

Tušak, 2007).

Za manjše skupine velja, da lažje zadovoljijo potrebe drug drugega in so njihovi odnosi

pristnejši. Člani skupin imajo potrebe po sprejetosti, priznavanju, uveljavljanju in potrebo po

samoaktualizaciji, kar je lažje zadovoljiti v manjši skupini. V večjih skupinah je povezanost

med člani manjša, posledično pa je tudi navezanost članov na skupino manjša. Člani majhnih

skupin čutijo večjo pripadnost do skupine in je zato zadovoljstvo večje. Velikost skupine

12

vpliva tako na posameznika kot tudi na celotno skupino. Zato pa se v velikih skupinah

velikokrat neformalno formirajo manjše podskupine z namenom, da člani skupine med sabo

vzpostavijo pristnejše stike. Razlika med malimi in velikimi skupinami je ta, da v manjših

skupinah prihaja do pristnejših in intimnejših vezi, saj se lahko člani med seboj bolj povežejo,

v velikih skupinah pa do pristnih in intimnih stikov prihaja veliko težje, zadovoljstvo članov je

manjše, komunikacija med njimi je slabša, prav tako pa je manjši tudi učinek vsakega

posameznika. Zaradi premajhnega števila članov v skupini pa lahko prihaja tudi do negativnih

posledic, do zadrževanja v izražanju nestrinjanja med člani skupine, obzirnosti drug do

drugega in splošnega omejevanje glede svobode vodenja članov skupine (Kajtna in Tušak,

2007).

Vsaka skupina, ki se oblikuje na novo, prestane nekaj razvojnih faz, ne glede na to, če gre za

malo ali veliko skupino. Razvojne faze si vedno sledijo v enakem zaporedju, lahko pa se

zgodi, da se katera skupina, ki je že prešla v naslednjo fazo, vrne nazaj. Tuckman je prvi, ki je

opredelil stopnje razvoja skupin Tuckman (1965, v Jeromen in Kajtna, 2013):

1. Faza vzajemnega povezovanja (ang. forming): V tej fazi žensko nogometno reprezentanco

skličemo na skupne priprave za kvalifikacije na evropsko prvenstvo. Reprezentantke se med

seboj že nekoliko poznajo zaradi preteklih reprezentančnih priprav ali zaradi klubskih priprav,

dekleta pa se ne poznajo prav dobro. Zato bi se reprezentanca razdelila na več majhnih

podskupin: po krajih, iz katerih prihajajo ali po klubih. Teme pogovora bodo več ali manj

splošne in vsem skupne: vreme, tekmeci, trenerji, soigralke in selektorji. Aktivnosti

reprezentantk bo v tej fazi usmerjal selektor ali njegovi pomočniki, med izstopajočimi

posamezniki pa skupina že išče neformalnega vodjo. Kandidatk za vodjo je lahko na začetku

več, najverjetneje pa bo neformalna vodja določena tudi za kapetanko. Lahko se zgodi, da bo

vodij več, npr. ena bo za tekmovalno oziroma nogometno področje, na čustvenem področju

pa bo vodja nekdo drug. Ker so igralke ponosne na to, da so bile izbrane, bo skupina sprva

delovala dobro - to se vidi tudi po temu, da reprezentantke s ponosom zastopajo barve

Slovenije. Reprezentantke se sprva ne ukvarjajo s tem, kakšna je konkurenca, zanimajo se

predvsem same zase.

2. Faza konfliktov (ang. storming): V tej fazi pride med reprezentantkami do sporov oz.

nesporazumov. Po začetnem spoznavanju bodo reprezentantke začele ugotavljati, da so si

med seboj različne. Če so v prejšnji fazi iskale skupno temo, zdaj ni tako - iskati začnejo

razlike. Glavna tema bo tekla o tem, kateri klub je boljši: Maribor ali Olimpija, kateri sistem

igre je učinkovitejši, katera glasba je boljša… V tej fazi je naloga vodje, da spodbuja različna

stališča reprezentantk in jim pokaže, da lahko medsebojne razlike uskladijo in delujejo

učinkovito kot reprezentanca, četudi so si med seboj različne. Če vodja oziroma kapetanka

tega ne zmore, bodo ostale članice to vodjo hitro zamenjale z novo vodjo, ki bo raznolikost

med njimi ponovno usmerila k skupnim ciljem. Konflikti lahko privedejo do tega, da bodo

reprezentantke zaradi medsebojnih razlik na igrišču manj učinkovite. Igralke se še vedno

ukvarjajo predvsem same s sabo in ne s konkurenco. Vloga trenerja v tej fazi je, da jim

pojasni, da je to, da so si med seboj različne, tudi prednost.

3. Faza kohezivnosti in normiranja (ang. norming): V tej fazi se reprezentantke med seboj

močno povežejo, ne prihaja več do izražanja razlik, zato pa postavijo skupinska pravila,

13

razvijejo svoje rituale in pozdrave, stabilizirajo in razjasnijo se vloge posameznih igralk.

Reprezentantke začnejo med seboj dobro sodelovati, pozornost se usmeri predvsem v

trenažni proces. Preidejo v nekakšno »fazo zaljubljenosti«, v skupini je pozitivno ozračje in

odsotnost konfliktov. Reprezentantke menijo, da so daleč najboljša skupina, ki je

nepremagljiva in najbolj povezana. Zato pa v tej fazi obstaja nevarnost za tiste igralke, ki

želijo delati nekoliko drugače (čeprav še vedno za skupni cilj), kar pa lahko privede do tega,

da jih ekipa ne sprejme medse, češ »če nisi z nami, si proti nam«. Trener je tisti, ki lahko

skozi trenažni proces tem posameznicam omogoči izražanje svojih posebnosti. Kljub manj

izraženim osebnim značilnostim je pomembno, da spodbudi člane ekipe, da delujejo

usklajeno. Navzven takšna skupina lahko deluje zelo povezano, vendar je potrebno vedeti, da

se ne bo razvijala naprej, ko se bo znašla pred neko oviro in je morda ne bo znala preskočiti,

saj je skupina navzven zaprta in ne more dobivati novih informaciji. Zato je reševanje

problemov lahko oteženo.

4. Faza vzpostavitve funkcionalnih odnosov (ang. Performing: V tej fazi reprezentantke med

seboj dobro sodelujejo, poznajo medsebojne razlike in jih znajo sprejeti in koristno uporabiti.

Skupina med seboj dobro sodeluje kljub konfliktom in lastnim interesom, za dosego

skupnega cilja znajo učinkovito rešiti težave in postaviti prioriteto skupnim ciljem. Takšna

skupina deluje po logičnem in racionalnem principu in ne več po emocionalnem.

Reprezentantke se končno posvetijo trenažnemu procesu. Vloga kapetana oziroma vodje je,

da poudarja v skupini predvsem pozitivne dosežke in napredek, podpira neodvisnost in pusti,

da reprezentantke same med seboj rešujejo konflikte. Zaupanje do kapetanke oziroma vodje

je veliko. Reprezentantkam je pomembno le, da kvalifikacije dobro odigrajo, saj so sedaj

ekipa v pravem pomenu besede.

5. Faza odlaganja (ang. adjourning): Ta faza se v športnih skupinah redko pojavi, pogostejša

je pri projektnih ali delavnih skupinah. Nastopi po končani nalogi, ko se začne pojavljati

žalost, strah zaradi zaključka, poveča se naklonjenost do članov in vodje. Vodja mora povzeti

dosežke, pohvaliti, vzpodbuditi rituale in pozdrave, ki preidejo v nekakšen zaključek

(Jeromen in Kajtna, 2013).

1.4. Skupinska dinamika

Nogomet je kompleksen šport, ki se skozi stoletja spreminja in razvija. Je tudi kolektivni

šport, ki ga sestavlja skupek različnih posameznikov, ki jih je potrebno med seboj uskladiti in

jim postaviti skupen cilj. Zato ima v današnjem času skupinska dinamika čedalje večjo

veljavo. Raziskuje male skupine ljudi, med katere spada tudi nogometna reprezentanca.

Vsak posameznik mora v športni ekipi razumeti določene relativno stabilne in dane vzorce

ekipe. Pogosto pa je pogoj, da ekipa sprejme posameznika, da le-ta upošteva in sprejema

vedenja skupine; na takšen način športnik kaže pripadnost in se znotraj ekipe potrjuje

(Petrovič in Doupona, 1996).

14

Vsaka ekipa ima svojo zgodovino, ki so jo gradile generacije igralcev, trenerjev in uprav.

Vsaka izmed teh ima svoje navade, običaje, simbole, v vsaki se odražajo družbeni odnosi v

preteklosti in sedanjosti. Vsak posameznik ima s svojimi intelektualnimi in karakternimi

sposobnostmi relativno malo možnosti za variabilnost v svojem obnašanju, kolikor si je lahko

dopusti, da ni zrušena integracija in uspešnost skupine. V ekipi lahko pride do neuspeha ali

celo do propada, če člani skupine niso sposobni oceniti in regulirati določene tolerance

(Petrovič in Doupona, 1996). Elsner (2004) pravi, da se psihični problemi posameznikov od

socioloških in družbenih ne morejo ločiti, so vedno povezani. Eni vplivajo na druge, oboji pa

na storilnost in uspeh. Pri sestavljanju in vodenju ekipe je predvsem potrebno upoštevati

položaj igralca v njej, njegov sprejem in njegovo uveljavitev ali odklonitev v ekipi.

Ko govorimo o moštvu, govorimo o skupinski dinamiki in njihovih odnosih. Večina ljudi meni,

da je sodelovanje v »teamu« nekaj popolnoma naravnega, kot na primer nogometno

moštvo, ki doseže zadetek, vendar je takšno na videz enostavno sodelovanje med igralci zelo

zahtevno, terja tesno povezanost, posamezniki pa so v privatnem življenju le malokrat

odvisni drug od drugega. Skupinsko dinamiko in njihovo sodelovanje lahko izboljšamo s tako

imenovanim »team buildingom«. »Team building« je proces oziroma aktivnost, s katero

poizkušaš izboljšati odnose igralcev in kohezivnost ekipe.

Peternelj (2009) pravi, da s programom za izgradnjo »teama« želimo doseči vnaprej

določene cilje. Lahko gre za posamičen dogodek ali pa za serijo le-teh, ki si sladijo v daljšem

časovnem obdobju (neprekinjen proces). Zaželjeno je, da so cilji merljivi, saj lahko s tem

natančno izmerimo učinkovitost programa, ki smo ga sestavili ekipi.

V ta program so vključene aktivnosti, s katerimi poskušajo posamezniki še bolje spoznati

drug drugega, si pridobiti medsebojno zaupanje in izboljšati komunikacijske sposobnosti med

sabo. »Team building« se izvaja na podlagi rezultatov sociometrične preizkušnje. Ko

pridobimo rezultate o sestavi in delovanju skupine, izberemo sredstva oziroma aktivnosti, s

katerimi bomo izboljšali skupinsko dinamiko. To so lahko naloge, pri katerih spoznavajo drug

drugega, povečana komunikacija med posamezniki, razumevanje in sprejemanje

drugačnosti, pridobivanje medsebojnega zaupanja, individualna in skupinska predanost,

sodelovanje, učenje poslušanja in podpiranje drug drugega ter razvijanje teamskega duha…

Naloge prilagodimo tako, da ustrezajo skupini, z njimi pa skušamo doseči čim boljši rezultat.

Osnovni cilji »Team buildinga« je sodelovanje v skupini, preoblikovanje športne skupine v

»team«, razumevanje vloge vodje, izboljšanje počutja vsakega posameznika znotraj skupine,

ustvariti »team«, ki zna iskati izvirne rešitve (razvijati skupinsko kreativnost). Posameznik

lahko v »teamu« postane uspešnejši in močnejši, to pa dosežemo, ko bo vsem članom

razumljiv njihov splošni namen in ko bo vsak izpolnjeval svojo vlogo, ki mu mora biti pisana

na koži – le tako lahko posameznik pokaže svoj talent in ne šibkih točk (Jeromen in Kajtna,

2013).

15

1.5. Kohezivnost skupin

Jeromen in Kajtna (2013) pravita, da je kohezivnost moč vezi, ki povezuje člane v skupino,

enotnost skupine, občutek privlačnosti za posameznega člana ter stopnja, do katere člani

usklajujejo za dosego skupnih ciljev (str. 157).

Kot kriterij za določanje povezanosti ekipe izpostavljata predvsem skupne cilje - cilje, ki jih

ekipa lahko doseže le s medsebojnim sodelovanjem in povezovanjem. Carron, Widmayer in

Brawley (2007, v Jeromen in Kajtna, 2013) govorijo o socialni in tekmovalni kohezivnosti:

Socialna kohezivnost vsebuje prijateljske odnose igralcev in druženje ekipe tudi na

bolj osebnem nivoju. Spodbujamo jo predvsem s tem, da se igralci družijo tudi v

privatnem življenju, da vedo veliko drug o drugem in da si med seboj zaupajo tudi na

bolj privatnem nivoju. V ekipah to pogosto vidimo, ko gredo igralci po tekmi skupaj

proslavljati dosežen rezultat, ko gredo po treningu na pijačo ali ko se z objemom ali

tleskom rok veselijo zadetka.

Tekmovalna kohezivnost pomeni, da so igralci pripravljeni delovati skupaj in narediti

vse, da bo ekipa dosegla skupen cilj, četudi morajo svoje lastne interese postaviti na

stran, da bo lahko ekipa uspela. To vidimo v ekipnih športih, kjer nogometaš poda

žogo soigralcu, ki ima večjo možnost za zadetek gola, čeprav s tem sebe postavi nižje

na listi strelcev (Jeromen in Kajtna, 2013).

V športu potrebujemo uravnoteženo količino obeh kohezivnosti. Če je tekmovalna

kohezivnost nižja od socialne, se lahko zgodi, da je igralcem interes le druženje po tekmi,

rezultat ni relevanten in se za zmago ne bodo potrudili. Če pa je socialna kohezivnost nižja od

tekmovalne, lahko pride do tega, da si igralci med seboj premalo zaupajo, premalo vedo drug

o drugem… (Jeromen in Kajtna, 2013).

Tako v teoriji kot v praksi je znano, da je kohezivna tista ekipa, ki je med seboj trdno

povezana, da pomembno vpliva na vsakega posameznika v njej, mu vliva samozaupanje in ga

podpira pri njegovih odločitvah in potezah. Takšna ekipa pripelje posameznika do tega, da na

tekmi s pomočjo soigralcev presega samega sebe. Vpliv ekipe je na posameznike pozitiven,

njihova agresivnost je pravilno usmerjena, zmanjša se anksioznost, dvigne se njihova

samopodoba, spreminjajo se nekatere vedenjske lastnosti. Kohezivnost ekipe vpliva tudi na

uspeh vsakega tekmovalca posebej, na njegov razvoj, posledično pa se poveča uspeh celotne

ekipe (Petrovič in Doupona ,1996).

Kohezivna ekipa mora imeti dobro zastavljene skupne cilje, ki jih želi doseči. Če v ekipi ni

skupnega cilja, tudi potrebe po sodelovanju ni. Skupni cilji morajo biti za večino igralcev

dovolj privlačni, da so se zaradi tega igralci pripravljeni odpovedati nekaterim lastnim ciljem.

Predvsem trener je tisti, ki skozi trenažni proces poizkuša igralce pripraviti k sodelovanju in

medsebojni povezanosti, s tem pa uravnoteži socialno in tekmovalno kohezivnost. Petrovič

in Doupona (1996) pravita, da je pomembna socialna integracija med igralcem in trenerjem,

igralcem in klubom ter upravo. Na tekmovalnem področju pa je že dolgo znano, da dajejo

pristnejši odnosi v ekipi boljše rezultate.

16

Martens in Peterson (1971, v Tušak in Tušak, 2003) prikazujeta značilno shemo povezave uspeha, kohezivnosti in zadovoljstva. V shemi vidimo medsebojno delovanje vzrokov in posledic.

Slika 1. Prikaz značilne sheme povezave uspeha, zadovoljstva in kohezivnosti (Tušak in Tušak, 2003).

Bolj kot je ekipa kohezivna, večja je možnost za uspeh, ta pa povečuje zadovoljstvo in veča občutek pripadnosti ekipi, prav tako pa pozitivno vpliva na socialno klimo v moštvu. Vse naštete stvari ponovno povečujejo kohezivnost in tako ta ciklus teče naprej. Seveda pa se moramo zavedati, da lahko takšen ciklus na ekipo tako kot pozitivno vpliva tudi negativno, kar se kaže v nezadovoljstvu, pojavljajo se konflikti, vse to pa posledično zmanjšuje kohezivnost. Ko se začne takšen ciklus ponavljati, je pomembno, da tako trener kot psiholog ta ciklus prekineta. To najlažje naredimo tako, da prekinemo ciklus, ki traja (Tušak in Tušak, 2003). Tušak in Tušak (2003) navajata sugestije za zviševanje kohezivnosti ekipe, ki naj bi jih trenerji uporabljali:

Trener naj spodbuja komunikacijo na vseh nivojih ekipe, tekmovalnost znotraj ekipe, izogiba pa naj se pretirano napornemu urniku na začetku sezone, saj pomanjkanje uspeha znižuje kohezivnost.

Trener mora preprečiti izoblikovanje močnih podskupin, ki kohezivnost lahko razbijajo.

Ker je kohezivnost težnja skupine, da ostane enotna pri doseganju ciljev, morajo biti le - ti jasno opredeljeni. Poudarek je na tem, da so cilji postavljeni tudi izzivalno, saj že večkrat doseženi cilji ne usmerjajo njihove dejavnosti in na ta način ne razvijajo kohezivnosti.

Vsaka vloga je pomembna in prispeva delček v mozaik celotne ekipe. Več ko je igralcev, ki sprejmejo vlogo in jo z ustrezno odgovornostjo tudi opravljajo, večja je možnost za uspeh ekipe.

Potrebno se je izogibati zamenjavam članov med sezono, če pa že pride do tega, je najbolje narediti plan njegove vključitve v ekipo.

Trener naj zavzame aktivno vlogo pri določanju vloge posameznika v ekipi.

Potrebno je spodbujanje identitete skupine. Najlažje to storimo z identifikacijo npr. z enakimi majicami, s skupnim ritualom pred tekmo itd. (str. 161).

ZADOVOLJSTVO USPEH

KOHEZIVNOST

17

1.6. Sociometrija

Informacije o vedenju in položaju posameznega igralca v ekipi ter o odnosih si trenerji po navadi pridobijo z opazovanjem ekipe, kar pa ni ravno objektivno. Medsebojne odnose in položaj posameznikov v ekipi lahko hitreje, natančneje in objektivneje ugotovimo z raznimi metodami. Ena izmed teh je sociometrična preizkušnja. Sociometrija meri odnose v družbi oz. ekipi, kar lahko ugotovimo iz pomena latinskih besed socius- družba in metrum- merjenje, mera.

Košir in Pečjak (2002) pravita, da nekateri avtorji o sociometriji govorijo kot o metodi, drugi pa kot o tehniki. Ne glede na poimenovanje pa so avtorji enotni v tem, da lahko z njo ugotovimo:

sociometrični položaj oziroma socialno sprejetost posameznika v ekipi (posameznik je lahko bolj ali manj priljubljen),

povezanost med posameznimi člani ekipe (kdo koga izbira, kako se igralci povezujejo med seboj),

stopnjo povezanosti (kohezivnosti) celotne ekipe (str.16).

Jackson in Bracken (1998) pravita, da je prednost sociometrične preizkušnje predvsem v tem, da dajejo njeni rezultati bolj objektivno in celostno predstavo o socialnih odnosih igralcev, saj metoda omogoča vsakemu igralcu, da na anonimen način poda svoj izbor igralcev. Prav tako pa je ta preizkušnja iz vidika pomanjkanja časa bolj ekonomična kot opazovanje, saj hitreje pridemo do rezultatov.

»S sociometrično metodo torej ugotavljamo položaj posameznika v skupini in odnose med njimi. Prednost uporabe metode v strnjeni obliki je, da omogoča tistemu, ki jo uporablja, prvi vpogled v socialno strukturo skupine, pri čemer lahko z enostavnimi sredstvi in v kratkem času preveri intuitivne predpostavke in opažanja socialnih odnosov in dogodkov na strokovno utemeljen in preizkušen način« (Oswald, 1977, v Košir in Pečjak 2002, str. 16).

Utemeljitelj sociometrične metode (mikrosociološke analize) je J. Moreno (1916), ki pravi, v Moreno (1945), da je v sociometričnemu delu mogoče razlikovati več pristopov: (1) postopek raziskave, katere cilj je preučiti organizacijo skupin; (2) diagnostični postopek, katerega namen je razvrstiti stališča posameznikov skupine in položaj skupin v skupnosti; (3) terapevtski in politični postopek, katerih cilj je pomoč posameznikom ali skupinam, da se lahko bolje prilagodijo in končno, (4) popoln sociometrični postopek, v katerem so vsi ti ukrepi sintetično združeni in preoblikovani v eni sami operaciji, kjer pa je en postopek odvisen od drugega (str.71). Petrovič in Doupona, (1996) pravita, da so te metode danes v vrhunskem športu prej pravilo kot izjema. Subjektivne ocene trenerjev o naravi odnosov in procesov v skupinah niso povsem natančne; raziskave kažejo, da so večkrat celo diametralno nasprotne percepciji trenerjev o odnosih in procesih v ekipah. Zato so nujne ustrezne ankete in testi, ki jih opravi psiholog ali sociolog. Anketiranje in testiranje lahko vodi tudi za to dovolj usposobljen trener, posebno če so ankete in lestvice anonimne.

Za ugotavljanje socialne sprejetosti v ekipi, povezanost med posameznimi igralci, sociometrično strukturo ekipe in kohezivnost uporabljamo sociometrični vprašalnik. Ta

18

vsebuje različna vprašanja oziroma kriterije, struktura odgovorov pa je razvidna samo, če rezultate tovrstne preizkušnje prikažemo tudi grafično - v obliki sociograma. S sociogramom grafično prikažemo odnose igralcev znotraj ekipe, vanj vnašamo število medsebojnih izborov po krogih oziroma tarčah (bolj ko je igralec priljubljen, več kot je imel izborov - bolj je v centru tako imenovanega tarčnega diagrama. Bolj ko je igralec zunaj tarče, manj je priljubljen). V sredini sociograma je po navadi vodja. Sociometrični kriteriji izbire so vprašanja, ki jih postavimo igralcem. Določamo jih predvsem glede na namen ugotovitve v preizkušnji, predvsem pa je pomembno, da vključujejo glavne dejavnosti ekipe in so razumljivi za vse igralce. Sociometrična metoda zajema anketno metodo, tehniko skaliranja in sociometrični test. Pri grafičnem prikazu sociograma lahko razberemo sociometrične strukture in tudi, kako se igralke med seboj povezujejo. Tipične strukture, v katere se povezujejo igralke, so:

par (Medsebojen izbor igralk.)

Slika 2. Prikazuje sociometrično strukturo par.

trikotnik (Tri igralke so se medsebojno izbrale.) Slika 3. Prikazuje sociometrično strukturo trikotnik.

veriga (Dve igralki se med seboj izbereta, druga igralka se medsebojno izbere s tretjo igralko, tretja medsebojno izbere četrto, itd. Takšna veriga predstavlja neprekinjen tok medsebojne povezanosti in je odprte strukture.)

Slika 4. Prikazuje sociometrično strukturo veriga.

kvadrat (Kvadrat tvorijo štiri igralke, pri katerih gre vsaj za dve medsebojni izbiri. Struktura je zaprta, iz nje se oblikuje skupina, ki je izdvojena iz ekipe. Če pa se posamezne igralke iz te strukture povezujejo še z drugimi igralkami, lahko takšna struktura predstavlja ogrodje za pozitivno jedro ekipe.)

Slika 5. Prikazuje sociometrično strukturo kvadrat.

19

zvezda ( Tvorijo jo tri ali več igralk, ki izberejo igralko, ki je v središču sociograma.)

Slika 6. Prikazuje sociometrično strukturo zvezda.

osamljen (Nima medsebojnih izbir, ima samo enostranske izbire.) (Košir in Pečjak, 2002)

Slika 7. Prikazuje sociometrično strukturo osamljen.

McKnight in Sutton (1994, v Bečaj, 1997) govorita še o eni karakteristiki sociometrične strukture skupine, s katero posamezniki komunicirajo med seboj. Poznamo dva koncepta, ki jih uporabljamo za razlago komunikacijske mreže: decentralizirano in centralizirano komunikacijsko mrežo. Decentralizirana komunikacijska mreža predstavlja bolj enakomerno razporejeno komunikacijo med igralkami, v centralizirani komunikacijski mreži pa ima dostop do informacij in komunikacije le nekaj članov skupine. Zelo centralizirana skupina je skupina v obliki kolesa, kjer gre vsa komunikacija preko ene igralke, ki je v središču. Druga najbolj centralizirana skupina je skupina v obliki ipsilona, kjer gre vsa komunikacija preko ene od dveh igralk. Pri krogu ali verigi je komunikacija med igralkami bolj enakomerno razporejena kot pri kolesu ali ipsilonu. Najbolj decentralizirana skupina pa je ''all channel'', kjer poteka komunikacija med vsemi igralkami. Komunikacijska mreža je pomembna za skupinske aktivnosti, prav tako pa imajo tovrstne mreže velik vpliv na vzdušje v ekipi.

V teoriji in praksi ločimo v t.i. sociometrični analizi - analizi približevanja posameznika k središču ali njegovega oddaljevanja od središča skupine - dva kriterija:

tekmovalni, funkcionalni kriterij (task oriented) – sistem vprašanj, lestvic ocen, sociometrijskih testov, ki jih uporabljamo v analizi,

socialni (social oriented) kriterij- sistem vprašanj o odnosih v osebnem življenju članov skupine (Petrovič in Doupona, 1996, str.180).

Petrovič in Doupona, (1996) pravita, da sta pomembna oba kriterija, zato ju moramo pri analizi upoštevati. Pri mlajših tekmovalcih je pomemben predvsem socialni, pri vrhunskih športnikih pa tekmovalni kriterij. Če bi trenerji poznali objektivno razmerje med posamezniki v skupini, bi lahko ekipa veliko bolje delovala in dosegala boljše rezultate. Trenerji namreč le redko ugotovijo, kakšna je resnična klima v njihovih ekipah.

20

1.7. Predmet in problem

Za trenerja in vodstvo je poznavanje psihosocialnega položaja igralcev v ekipa in njihovega

socialnega statusa zelo pomembno, saj dandanes ne namenjamo pozornosti samo tehniki,

taktiki in fizični pripravi igralca, ampak tudi psihološki in odnosom v ekipi. V vrhunskem

športu velja, da moramo za uspeh povezati med sabo popolnoma vse dejavnike, tudi

psihosocialnega, ki pa je dostikrat zanemarjen. V moji diplomski nalogi sem se ukvarjala

predvsem s strukturo odnosov v reprezentanci, njeno naravo, z odnosi med igralci in s

subjektivno oceno igralk za uspešnost trenerjevega dela v klubu in reprezentanci. Ugotoviti

sem želela, kaj je motiv igralk za igranje v reprezentanci in subjektivni rang igralk po kvaliteti.

Ženska nogometna reprezentanca U-19, ki sodeluje pri tej študiji, je mlad kolektiv; igralke

prihajajo iz različnih klubov, različnih predelov Slovenije, zato tudi iz različnih kulturnih

središč. Dekleta imajo kljub raznolikostim skupen cilj, ta pa je, da žensko nogometno

reprezentanco v kvalifikacijah popeljejo čim dlje. Dekleta se zavedajo, da lahko skupen cilj

dosežejo le z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem. Kajtna in Tušak (2007) navajata,

da se po navadi v velikih skupinah neformalno formirajo manjše podskupine, to pa se dogaja

z namenom, da člani skupine med seboj vzpostavijo pristnejše stike. V manjših skupinah

namreč prihaja do pristnejših in intimnejših vezi, saj se lahko člani med sabo bolj povežejo. V

velikih skupinah do pristnih in intimnih stikov prihaja veliko težje, zadovoljstvo članov je

manjše, komunikacija med člani je slabša, prav tako pa je manjši tudi učinek vsakega

posameznika. Do teh formacij, ki jih navajata Kajtna in Tušak, po mojem mnenju prihaja tudi

v reprezentancah, saj dekleta prihajajo iz različnih klubskih sredin, z različnimi vizijami,

skupnih reprezentančnih priprav imajo premalo, kar ima za posledico premalo direktnih

medsebojnih stikov, da bi lahko kot ekipa kakovostno sodelovale brez direktnega poseganja

trenerja v skupinsko dinamiko.

Že dolgo v praksi velja pravilo, da ni najuspešnejše moštvo tisto, ki ga sestavljajo najboljši posamezniki, ampak je to moštvo, kjer so igralci v medsebojni interakciji najuspešnejši. Pomembno je namreč, kako naj igralci medsebojno sodelujejo, da bodo rezultatsko uspešni. Poleg kakovostnega sodelovanja med igro (na tehnično - taktičnem, kognitivnem in motoričnem področju) je odločilna tudi kakovost sodelovanja na osebnostnem področju, pa najsi bo to med igro ali zunaj nje. Gre za razumevanje in povezanost med igralci, kar je odločilno za uspešnost moštva na daljši rok (Verdenik, 1999). Za ugotavljanje socialne sprejetosti v skupini, povezanost med posameznimi članicami,

sociometrično strukturo skupine in kohezivnost sem uporabila sociometrični vprašalnik, ki mi

je pomagal pri obdelovanju podatkov. Tradicionalno tehnologijo uporabljajo v večjem številu

raziskav, ki se ukvarjajo s psihosocialnimi odnosi.

21

1.8. Cilji

Cilji diplomskega seminarja so:

1. ugotoviti medsebojne odnose med reprezentantkami U-19 ekipe,

2. ugotoviti subjektivni rang igralk po kvaliteti,

3. ugotoviti motiv za igranje v reprezentanci,

4. ugotoviti subjektivno oceno igralk za uspešnost trenerjevega dela v klubu in v

reprezentanci.

1.9. Hipoteze

H1 V ekipi vlada visoka stopnja kohezivnosti. H2 Igralke se družijo s soigralkami, ki prihajajo iz istega kluba. H3 Za reprezentantke je najpomembnejši motiv čast, da igrajo za reprezentanco. H04 Ni razlik v subjektivni oceni uspešnosti trenerjevega dela v klubu in reprezentanci.

22

2. METODA DELA

2.1. Vzorec merjenk

V vzorec merjenk je zajetih 20 slovenskih nogometnih reprezentantk U-19 ekipe, ki sestavlja

ožji izbor reprezentance. Le-ta je sestavljena iz igralk letnika 1996-1999, ki so bile leta 2015

na skupnih pripravah za kvalifikacije Evropskega prvenstva 2015.

2.2. Pripomočki

Kot pripomoček bom uporabila lastno sestavljen vprašalnik, v katerem bom preverjala

skupinsko dinamiko slovenske ženske U-19 reprezentance. Uporabila bom tudi

sociometrično preizkušnjo – socialni in funkcionalni kriterij.

2.3. Postopek

1. Lastno sestavljen anketni vprašalnik bom med igralke razdelila v času priprav za

kvalifikacije U-19 za evropsko prvenstvo 2015, takrat bom izvedla tudi sociometrično

preizkušnjo.

2. Dobljene rezultate anketnega vprašalnika bom delno obdelala ročno, delno pa

računalniško, kot to predvideva Moreno-Jenkinsonova tehnika raziskovanja. V sociometrični

analizi bom uporabila matrike in sociograme za potrebe funkcionalnega in socialnega

kriterija. Za metodo obdelave podatkov iz sklopa socialno-demografskih karakteristik in

športne aktivnosti bom uporabila deskriptivno statistiko.

23

3. REZULTATI IN RAZPRAVA

3.1. Splošni podatki o reprezentantkah

Preglednica 1 Podatki igralk

ŠIFRA LETNIK ROJSTVA

STAŽ TRENIRANJA

ŠT. ODIGRANIH TEKEM ZA U-17 REPREZENTANCO

ŠT. ODIGRANIH TEKEM ZA U-19 REPREZENTANCO

IZOBRAZBA KLUB

01 1998 2,5 13 4 gimnazija KNK Fužinar

02 1996 10 10 15 gimnazija ŽNK Rudar Škale

03 1996 12 15 15 gimnazija ŽNK Velesovo

04 1996 11 10 15 ekonomska gimnazija ŽNK Velesovo

05 1997 4,5 0 5 gimnazija ŽNK Dinamo Zagreb

06 1997 3,5 0 4 gimnazija ŽNK Jevnica

07 1997 7 0 6 farmacevtska srednja šola

ŽNK Krka

08 1997 8 20 7 gimnazija ŽNK Krka

09 1996 4 8 15 gimnazija ŽNK Maribor

10 1999 10 9 1 gimnazija ŽNK Ptuj

11 1997 5 3 1 trgovska srednja šola ŽNK Radomlje

12 1997 11 7 3 gimnazija ŽNK Radomlje

13 1998 6 10 1 gimnazija NK Krim

14 1997 2 0 6 SŠGT ŽNK Pomurje

15 1996 9 9 14 gimnazija ŽNK Pomurje

16 1997 10 15 6 gimnazija ŽNK Pomurje

17 1997 11 11 7 srednja zdravstvena šola

ŽNK Pomurje

18 1998 9 10 1 SŠGT ŽNK Pomurje

19 1998 7 16 1 gimnazija ŽNK Pomurje

20 1998 9 10 1 srednja zdravstvena šola

ŽNK Pomurje

1997 7,5 8,8 6,4

Povprečen letnik igralk je 1997. Najstarejše igralke so letnik 1996, ki je tudi izhodni letnik U-

19 reprezentance. Pet igralk izmed dvajsetih je letnik 2006, letnik 1997 je devet igralk, pet jih

je letnik 1998, ena- najmlajša igralka - je letnik 1999. Iz teh podatkov lahko vidimo, da v

reprezentanci za naslednjo kvalifikacijsko obdobje ostane 75 % (15) igralk, prazna mesta pa

bodo zapolnile nove, mlade talentirane igralke. Selektorkina naloga je, da pripravi ekipo

posameznic do tega, da delujejo kot kohezivna ekipa. Glede na to, da se reprezentanca zbere

le nekajkrat letno, mora selektorka izkoristiti ta čas tako, da večina igralk ostane še naslednje

24

kvalifikacijsko obdobje in sistematično prične s psihološko pripravo ekipe že v teh

kvalifikacijah - tako hkrati gradi ekipo za naslednje kvalifikacije.

Skupina je starostno homogena, saj je razpon med najstarejšo in najmlajšo igalko le tri leta.

Razlog za ta mali razpon je definitivno pravilo »o možnosti nastopa za U-19 žensko

reprezentanco«. Ker je skupina starostno homogena, naj problemov z vidika notranje

homogenizacije ne bi bilo.

3.1.1. Klubske sredine

Slika 8. Prikaz, iz katerih klubov prihajajo reprezentantke.

Največ (7) igralk prihaja iz ŽNK Pomurje, ki je že od sezone 2011/2012 do danes prvak 1.

slovenske ženske nogometne lige. Prav tako so vodilni tudi pri mlajših selekcijah in veljajo

trenutno za eno izmed najbolj urejenih ženskih nogometnih sredin v Sloveniji. Ostale igralke

prihajajo iz različnih klubskih sredin. V celoti prihajajo igralke kar iz enajstih klubov, skoraj

toliko, kolikor jih premore slovenska ženska nogometna liga.

Na osnovi teh podatkov lahko sklepamo, da se igralke iz ŽNK Pomurju med seboj večino časa

družijo, prav tako tudi igralke, kjer prihajata po dve iz kluba, ostale igralke pa te izbire

nimajo, saj prihajajo iz različnih klubskih sredin. Takšnih igralk je na reprezentančnih

pripravah kar 7.

7

1

2

1 1

2

1 1

2

1 1

0

1

2

3

4

5

6

7

8

Klub, za katerega trenutno igrate:

25

3.1.2. Začetek treniranja nogometa

Slika 9. Staž igranja nogometa.

Povprečen staž igranja nogometa znaša 7,5 let, kar kaže, da se dekleta v povprečju odločajo

za nogomet nekje med 10 in 11 letom. Igralke lahko delimo na dve skupini: na tiste, ki so

pričele z igranjem nogometa zgodaj (14 igralk) in na igralke, ki so pričele pozno (6 igralk).

Na osnovi teh podatkov lahko vidimo, da ženski nogomet napreduje; še ne dolgo nazaj so

dekleta povprečno trenirala veliko manj časa in so šele takrat nastopala za reprezentanco.

Trenutno pa je že skoraj pogoj - z redkimi izjemami - da nogometašice začnejo z

nogometnimi treningi že v zgodnjih letih. Fortd et al (2012, v Karim, 2014) je v svoji raziskavi

dokazal, da je vzorec analize na najvišji ravni uspešnosti nogometašev jasno pokazal, da je

osredotočenost na nogomet najprimernejša že od zgodnjega otroštva.

Vendar to še ne pomeni, da je to najboljša pot za razvoj profesionalnega igralca, je samo

odraz trenutnega razvoja mladinskega sistema. Otroci morajo imeti v zgodnji specializaciji

veliko proste igre v povezavi s klubskim nogometom. Pri nogometnih treningih pa je

pomembno tudi učenje drugih športnih vsebin v kombinaciji z nogometno vsebino, ki lahko

privede do strokovnega znanja in predvsem do izkušenj.

1

3

4

1

3

2 2 2

1 1

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

6 letih 7 letih 8 letih 9 letih 10 letih 11let 13 letih 14 letih 15 letih 16 letih

Pri katerih letih ste pričele s treniranjem nogometa?

26

3.1.3. Razlog za igranje nogometa

Slika 10. Razlog za igranje nogometa.

Iz slike 10 lahko vidimo, da se je 46 % igralk odločilo za nogomet, ker so si ga že vedno želele

igrati; 21 % igralk se je odločilo za nogomet zaradi, brata, sestre ali staršev; 11 % igralk se je

odločilo za nogomet zaradi dobre družbe ali zaradi prijateljice/sošolke, ki je že trenirala

nogomet; 4 % deklet pa se je odločilo za nogomet zaradi dobre promocije ženskega

nogometa, ker je v bližini samo ženski nogomet ali zaradi uspeha kluba.

11%

45%

4%

21%

11%

4% 4%

Zakaj ste se odločili za nogomet?

a) Ker je nogomet trenirala moja prijateljica/sošolka.

b) Ker sem si že vedno želela igrati nogomet.

c) Ker je v bližini mojega doma na voljo samo nogomet.

d) Zaradi staršev/sestre/brata.

e) Zaradi dobre družbe.

f) Zaradi uspeha kluba.

g) Zaradi dobre promocije ženskega nogometa.

27

3.2. Motiv za nastop v reprezentanci

Slika 11. Motiv za igranje v reprezentanci.

Na vprašanje »Kaj je vaš motiv za nastop v reprezentanci?« je 39 % igralk odgovorilo, da jim

je v čast igrati za reprezentanco; 23 % igralk je odgovorilo, da želijo s skupnim trudim

prispevati k skupnim uspehom ekipe; 20 % jih je odgovorilo, da je igranje v reprezentanci

velik dosežek v športni karieri in 18 % igralk je odgovorilo, da je nastop za reprezentanco

lahko tudi njihova odskočna deska za tujino. Vsi ti podatki so razvidni iz slike 11.

Slika 12. Motiv tvojih soigralk za igranje v reprezentanci.

Na vprašanje »Kaj menite, da je motiv vaših soigralk za igranje v reprezentanci?« so dekleta

odgovorila: 35 %, da jim je v čast igrati za reprezentanco; 25 %, da zanje igranje v

reprezentanci pomeni velik dosežek v športni karieri; 20 %, da želijo s skupnim trudom

prispevati k skupnim uspehom ekipe; 15 %, da je reprezentanca lahko njihova odskočna

18%

23%

39%

20%

Kakšen je vaš motiv za igranje v reprezentanci?

a) Športnik veliko potuje in spozna veliko ljudi.

b) Nastopanje za reprezentanco je lahko moja odskočna deska za tujino.

c) S skupnim trudom hočem prispevati k skupnim uspehom ekipe.

d) V čast mi je igrati za reprezentanco .

e) Igranje v reprezentanci je velik dosežek v športni karieri.

f) To je moralna obveza vsakega športnika.

5%

15%

20%

35%

25%

0%

Kaj meniš, da je motiv tvojih soigralk?

a) Športnik veliko potuje in spozna veliko ljudi.

b) Nastopanje za reprezentanco je lahko moja odskočna deska za tujino.

c) S skupnim trudom hočem prispevati k skupnim uspehom ekipe.

d) V čast mi je igrati za reprezentanco .

e) Igranje v reprezentanci je velik dosežek v športni karieri.

f) To je moralna obveza vsakega športnika.

28

deska za tujino, 5 % pa jih je odgovorilo, da je motiv soigralk igranje za reprezentanco ta, da

veliko potujejo in spoznavajo nove ljudi.

Iz prvega in drugega vprašanja lahko odgovorimo, če imajo igralke enoten ali neenoten

sistem vrednot. Če bi igralke na primer zase navajale kot motiv igranje v reprezentanci

»čast«, za soigralke pa, »da veliko potuje in spoznava ljudi«, nam to kaže na neenoten sistem

in na določene negativne medsebojne odnose, kar se v našem primeru ni zgodilo. Igralke so

v večjem procentu zase in za svoje soigralke odgovorile, da jim je v čast igrati za

reprezentanco, kar kaže na enotnost sistema vrednot in na dobre odnose.

3.3. Odnosi v reprezentanci

Slika 13. Prikaz odnosov v reprezentanci.

Na vprašanje, kako ocenjujejo odnose v reprezentanci, je 55 % igralk odgovorilo, da se v

reprezentanci dobro razumejo in stremijo k čim boljšem uspehu, 25 % igralk je odgovorilo,

da je reprezentanca razdeljena na več skupin, ker igralke prihajajo iz različnih klubov, mest in

krajin, 20 % igralk pa je odgovorilo, da med njimi občasno pride do nesporazuma, vendar

med tekmo držijo skupaj.

Iz podatkov lahko ugotovimo, da se reprezentanca med seboj dobro razume, kljub manjšim

konfliktom na tekmi držijo skupaj, nekaj igralk pa je mnenja, da je reprezentanca razdeljena

na več skupin, ker prihajajo iz različnih klubov in krajev.

Na vprašanje o odnosih v reprezentanci, ki je eno izmed pomembnejših, pa bom poskušala

odgovoriti v nadaljnji raziskavi s sociometričnimi preizkušnjami in tako bolj točno odgovorila

na vprašanje o odnosih reprezentantk.

55%

20%

0%

0%

25%

ODNOSI V REPREZENTANCI a) V reprezentanci se dobro razumemo in strmimo k čim boljšemu uspehu.

b) Med nami občasno pride do nesporazuma, toda med tekmo držimo skupaj.

c) V reprezentanci nismo v najboljših odnosih.

d) Reprezentanca je prava klapa.

e) Reprezentanca je razdeljena na več skupin, ker prihajajo igralci iz različnih klubov, mest in krajin.

29

3.4. Igralke o izboru reprezentantk

Preglednica 2 Prikaz izborov igralk za odpust iz reprezentance

Katere igralke bi bilo potrebno odpustiti iz reprezentance?

Šifra igralca

IZBRANI 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

IZBIR

AJO

01 1

02

03 1 1

04 1 1

05 1

06

07 1

08

09

10 1

11 1 1

12 1 1 1

13 1

14 1 1

15

16

17

18 1

19 1 1 1 1

20 1 1 1 1

Σ 0 0 0 0 2 3 4 5 0 0 7 0 2 2 0 0 0 0 0 0

Igralkam sem zastavila vprašanja: Katere igralke bi bilo potrebno odpustiti iz reprezentance

in katere bi bilo potrebno sprejeti v reprezentanco?

Po mnenju igralk bi moralo biti vpoklicanih kar pet drugih igralk. Ena izmed igralk je dobila

štiri izbore, ena dva, tri pa po en izbor. Igralka, ki je bila štirikrat izbrana, je bila pred tem

redno vpoklicana v reprezentanco.

Več kot polovica igralk je izbralo vsaj eno igralko, ki želi, da bi jo odpustili iz reprezentance.

Največ izborov (7) je imela igralka s šifro 11, ena igralka je imela pet izborov, ena štiri, ena tri

in tri po dva izbora.

Anketni vprašalnik so igralke izpolnjevale med pripravami za kvalifikacije, kjer je bilo v

reprezentanco vpoklicanih 20 igralk. Po uradnih pravilih je na kvalifikacijsko tekmo lahko

vpoklicanih le 18 reprezentantk, torej bosta dve izmed dvajsetih ostali doma. Vzrok, zakaj je

prišlo do tolikšnega izbora za odpust iz reprezentance, je prav gotovo razlika v kvaliteti igralk.

30

V nadaljnji analizi bomo lahko primerjali, če so igralke, ki so imele največ izborov za

odpustitev iz reprezentance, tudi med slabšimi na lestvici ranga kvalitete.

3.5. Rangiranje igralk po kvaliteti

Preglednica 3 Prikaz rangiranja igralk po kvaliteti

razvrstitev šifra igralca

selektor

01 02 04

02 04 02

03 09 12

04 19 09

05 18 19

06 12 10

07 17 03

08 03 17

09 20 18

10 10 16

11 01 20

12 16 15

13 15 13

14 05 06

15 06 01

16 13 05

17 08 07

18 07 11

19 14 08

20 11 14

V preglednici 3 lahko vidite rangiranje igralk po kvaliteti in primerjavo med rangiranjem

selektorja in igralk. Igralke so morale rangirati svoje igralke od najboljše do najslabše. S

kvaliteto igralke predvsem opredeljujemo njene nogometne motorične sposobnosti, ki so

temeljne za uspešno nogometno igro.

Igralke so izbrale za najboljšo igralko 2, selektorka pa je izbrala to igralko kot drugo najboljšo

igralko, za najboljšo pa je izbrala igralko 4, ki so jo sicer igralke postavile na drugo mesto.

Prav tako so igralke in seleketorka drugače rangirale igralki 19 in 9. Selektorka je postavila

igralko 9 na četrto mesto, igralko 19 pa na peto. Igralko 12 je selektorka postavila na tretje

mesto, medtem ko so jo igralke postavile na šesto mesto. Prav tako so zamenjali igralki 17 in

3: selektorka je postavila igralko 3 na sedmo mesto, medtem ko so jo igralke postavile na

31

osmo in obratno. Igralko 10 je selektorka rangirala na šesto mesto, medtem ko so jo igralke

postavile na sedmo mesto. Na deseto mesto je selektorka postavila igralko 16, medtem ko je

igralke niso rangirale niti med prvo enajsterico in jo postavile šele na dvanajsto mesto.

Razlika v rangiranju je tudi pri igralki 18: igralke so jo postavile na peto mesto, medtem ko jo

je selektorka postavila na deveto. Po rangu kvalitet igralk je prišlo v prvi enajsterici le do

razlike pri igralkah 1 in 16.

Do velikih razlik med rangiranjem igralk med selektorko in igralkami ni prihajalo. Odstopanje

je bilo v povprečju za mesto ali dve. Največja razlika pri rangiranju igralk po kvaliteti je bila za

pet mest pri igralkah 10, 1 in 18. Vse tri igralke so po rangiranju igralk prišle med enajsterico,

medtem ko je pri rangiranju igralk po kvaliteti igralka 1 pristala na petnajstem mestu.

Če si podrobneje pogledamo sociometrični rang igralk po igralnih mestih, lahko ugotovimo,

da je selektorka najvišje rangirala zvezne igralke 2, 12, 9, 6, na drugo, tretje, četrto in šesto

mesto, nato napadalko (19) na peto mesto in nato še obrambne igralke 4, 3, 17, 18 na prvo,

sedmo, osmo in deveto mesto, vratarki (20,15) sta na enajstem in dvanajstem mestu. Po

istem vrstnem redu so tudi igralke razvrstile rang igralk po kvaliteti, prve so zvezne igralke,

nato napadalke, obrambne igralke in vratarke.

Enotno mnenje selektorke in igralk o kakovosti igralk je zelo pomembno - bolj kot je to

mnenje enotno, bolj bo moštvo delovalo povezano in homogeno. Neenotna mnenja pa lahko

privedejo do konfliktov med samimi igralkami in med igralkami in selektorko. Če je mnenje

med igralkami in seletorko različno, pa je izredno pomembno, da je selektorkin pristop do

igralk previden in da igralkam na ustrezen način razloži svoje odločitve, še posebej pri

pojasnjevanje igralne kakovosti.

32

3.6. Izbor prve enajsterice

Preglednica 4 Prikaz razlogov za izbor prve enajsterice.

JAKOSTNA LESTVICA IGRALCEV IZBRANI IGRALCI Σ

RAZLOG IZBORA 02 04 09 19 18 12 17 03 10 05 15 16 20 01 06 13 14 07 08 11

S a) Odgovarja mi po karakterju. 1 1 1 3

S b) Razumemo se tako v igri, kot v privatnem življenju. 2 3 2 2 5 4 5 2 1 2 4 2 1 1 36

S c) Je korekten in fer igralec. 3 4 3 1 1 3 4 7 4 3 1 1 2 1 38

I d) Dobro izvršuje dogovorjene naloge 1 1 3 4 5 7 4 2 2 2 3 2 4 40

I e) Je borben in požrtvovalen igralec. 10 14 12 8 11 4 8 7 3 4 2 1 3 2 2 91

S f) Je v vlogi neformalnega vodja ekipe. 3 1 4

S g) Odgovarja mi po karakterju. 1 1 1 1 1 1 1 1 8

I h) Zna odločiti tekmo. 2 2 2 6 1 1 2 1 17

Σ IGRALNI 13 17 17 18 17 11 12 9 6 6 7 3 8 2 2 0 0 0 0 0 148

Σ SOCIALNI 8 10 6 4 7 8 11 9 5 4 3 6 2 3 0 1 1 1 0 0 89

Σ SKUPAJ 21 27 23 22 24 19 23 18 11 10 10 9 10 5 2 1 1 1 0 0 237

Preglednica 5 Prikaz selektorjevega izbora prve enajsterice

Igralke so morale sestaviti prvo enajsterico, s katero bi želele igrati. Poleg rangiranja igralk od

ena do deset so morale idealno enajsterico razvrstiti po pozicijah v sistem, kakršnega igra

ženska U-19 reprezentanca, želeli pa smo izvedeti tudi razlog za igranje. Na podlagi

dosedanjih raziskav smo izbrali razloge za igranje s posameznico. Razlogi za igranje s

posameznimi igralkami so bili socialnega in igralnega tipa, z njimi pa želimo ugotoviti, ali

prevladuje socialna ali igralna integriranost igralcev. Razloge za izbor igralke so morale

izpolniti tako igralke kot tudi selektorka.

Iz preglednice 4 lahko ugotovimo, da pri igralkah prevladujejo igralni razlogi (148) pred

socialnimi (89). Tudi selektorka je izbrala več igralnih (6) kot socialnih (5) razlogov. Pri izboru

idealne enajsterice najbolj izstopa igralka 19, saj je izbrala kar osemnajst igralnih in štiri

socialne razloge, med igralkami pa je imela največ izborov pri razlogu » Zna odločiti tekmo«,

IZBOR SELEKTORKE

04 02 12 09 19 03 18 17 02 13 15

d f h d h c c d e c c

33

kateri spada med najbolj priznane igralne karakteristike igralca. Seveda pa se ta izbor razloga

povezuje z njeno igralno pozicijo, saj je sama igralna napadalka in seveda zna odločiti tekmo.

Po dva izbora za enak razlog so imele tudi igralke 2, 4, 9 in vratarka (15). Pri večini igralk

prevladuje igralni razlog pred socialnim, vendar ne v tako veliko meri, kot pri igralki 19. Edina

iz prve enajsterice, ki je imela enako število socialnih in igralnih razlogov, je igralka 3, ki je

izbrala devet razlogov. Igralke 2, 2, 9 in 18 so imele čez 10 izborov pri razlogu »Je borbena in

požrtvovalna igralka«. Igralke 17, 10, 5 so imele le za eno ali dve razliki med igralskimi in

socialnimi razlogi za igranje s posameznico. Igralkam 16, 1, 13, 14, 7 pa so pripisali več

socilanih razlogov kot igralnih, kar kaže na to, da so se igralke v večini odločile zanje le iz

socialnih razlogov in ne zaradi njihove igralne kvalitete. Te igralke so imele prav tako malo

izborov.

Če primerjamo preglednico 4 in 5 in pogledamo, za kaj so se za določene igralke odločale

igralke in za kaj selektorka, lahko vidimo, da je selektorka igralki 2 pripisala razlog »Je v vlogi

neformalnega vodja v ekipi«, prav tako pa so igralke največkrat igralki 2 pripisale isti razlog.

Prav tako je selektorka igralki 19 navedla enak razlog kot večina igralk: »Zna odločiti tekmo«.

Ker je nogomet ekipen šport, je pomembno, da je približno uravnotežena zastopanost tako

igralnih kot socialnih razlogov za igranje s posameznicami. To kaže na socialno integriranost

igralk, (socialno in igralno) kohezivnost skupine, kar bi pomagalo ekipi, da bi lažje reševala

morebitne notranje napetosti, trenutne krize in medsebojne odnose. Če to povzamemo,

lahko rečemo, da bodo bolj uspešne tiste ekipe, ki imajo uravnoteženo stopnjo socialne

integracije. Socialna integriranost stimulira in zmanjšuje intenziteto konfliktne situacije, ki

lahko nastane (Verdenik, 1999).

Po vsej verjetnosti je igralka 17 tista igralka, ki bi lahko v konfliktni situaciji to umirila, saj ima

med igralkami veliko socialno podporo.

34

- vzajemno neujemanje

- enosmerno neujemanje

15

17

09 04

03

18

02

10

12

19

05

15

04

17

18

03

16

02

12

13

09

19

Slika 15. Prikaz prve enajsterice po selektorjevem izboru in neujemanja igralk.

Slika 14. Prikaz prve enajsterice po izboru igralk in neujemanje igralk.

35

Pri oblikovanju enajsterice ima trener oz. selektor pomembno vlogo, saj ni nujno, da bo

igralec, ki je v določeni ekipi zelo uspešen, enako uspešen tudi v drugi ekipi, ki jo vodi drug

trener. Vsaka ekipa ima formalno strukturo, to je tisto, ki jo postavi trener, selektor oz.

vodstvo. Poleg te pa obstaja še želena struktura, to pa je struktura, ki jo sestavijo igralci sami.

Ta struktura se kaže v medsebojnem odbijanju in privlačnosti. To strukturo lahko ugotovimo

s sociometrijskim testom; tako omogoča trenerju oz. selektorju, da delno in po potrebi

spreminja postavljeno strukturo ekipe k želeni, v skladu s konceptom igre (Verdenik, 1999).

Iz slike 14 in 15 lahko vidimo idealno enajsterico po izboru igralk in selektorke. Igralke in

selektorka so si enotne v postavitvi vratarke, obrambne linije, prednje zvezne igralke, ene

zadnje zvezne igralke in napadalke. Do rotacije igralnih mest po menjuj igralk in selektorke je

prišlo pri igralki 9 - igralke želijo to igralko kot zadnjo zvezno igralko, selektorka pa kot krilno

napadalko. Razlike v prvi enajsterici pa so pri igralkah 10, 5 - izbor igralk in 13, 16 - izbor

selektorke. Selektorka bi na mesto leve krilne napadalke postavila igralko 13 in na zadnjo

zvezno igralko igralko 16, igralke pa bi igralko na krilna napadalna mesta postavila igralki 10

in 5. Igralka 13 je med igralkami slabo rangirana (šele na šestnajstem mestu) igralka 16 pa na

dvanajstem mestu, torej je po mnenju igralk za las zgrešila prvo enajsterico.

Če primerjamo izbor idealne enajsterice (preglednica 4) in rangiranje igralk po kvaliteti

(preglednica 3), je zanimivo, da je bila vratarka (20) po rangu kvalitete igralk višje uvrščena

kot vratarka (15), vendar so se igralke kljub temu odločile za vratarko 15 za idealno

enajsterico. To pa se ni dogajalo le pri vratarkah, temveč tudi pri nekaterih igralkah. Kljub

temu, da so bile nekatere igralke po rangu kvalitete višje uvrščene, jih ne bi uvrstile v idealno

enajsterico in obratno. To sta igralki 1 in 5 (po mnenju igralk) in igralka 13 po mnenju

selektorke. Selektorka bo morala biti pri igralki 13 zelo pozorna pri ustvarjanju homogenosti

ekipe, saj lahko v nasprotnem primeru pride do težav med igro: igralke bodo to igralko lahko

izolirale iz igre.

Med igralkami znotraj idealne enajsterice po mnenju igralk in selektorke lahko vidimo nekaj

enosmernih in vzajemnih neujemanj, ki jih prikazujeta sliki 16 in 17. Vzajemni neujemanji sta

med igralkami 4 in 13 pri izboru idealne enajsterice po selektorkinem mnenju (slika 15) in

med 3 in 5 pri idealni enajsterici po mnenju igralk (slika 14). Igralka 15 je imela dve

enosmerni neujemanji: izbrali sta jo igralki 13 in 3. Prav tako je imela igralka 2 eno

enosmerno neujemanje z igralko 5, ki je bila izbrana v idealno enajsterico s strani igralk.

Igralka 13 je imela eno vzajemno in dve enosmerni neujemanji : izbrali sta jo igralki 12 in 3.

Iz rezultatov lahko sklepamo, da ni pomembna le kvaliteta posamezne igralke in njene

nogometne motorične sposobnosti, temveč tudi medsebojne privlačnosti, socialna

integriteta in homogenost ekipe. Predvsem pomembno pa je, da strokovno vodstvo reši

neujemanja znotraj idealne enajsterice in tako poveča kohezivnost ekipe.

36

3.7. Negativni izbor za neigranje s posameznicami

Preglednica 6 Prikaz sociometirke »neigranja s posameznicami«

- vzajemne izbire

- enosmerne izbire

Zanimalo me je, s katerimi igralkami v reprezentanci igralke ne bi igrale in kakšni so razlogi za

to - so razlogi socialnega ali igralnega značaja? Igralke so morale navesti šifro igralke in

morebiten razlog za to. Razlogi so bili:

a) Med igro se preveč razburja. S (3)

b) Ne izpolnjuje dogovorjenih nalog. I (7)

c) Ignorira me v igri. S (0)

d) Vidi samo sebe. S (1)

e) Je premalo borbena. I (12)

f) Me ne mara v privatnem življenju. S (1)

g) Ne spada v naš koncept igre. I (6)

Izbrane so bile predvsem igralke, ki so bile po kvaliteti slabše rangirane. Igralke so morale

Šifra igralca

IZBRANI 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

IZBIR

AJO

01 b b

02 b,e b

03 e b b e g f d

04 e e e g e

05 a a e

06 e

07

08

09

10

11

12 g b g b g

13 d g a

14 e

15

16 e

17

18

19 e

20

0 1 1 1 3 3 7 5 0 0 4 0 3 1 2 0 0 0 0 0

37

navesti razlog za neigranje s posameznicami, navedeni pa so bili trije igralni in štirje socialni

razlogi. Igralke so se v večini odločale za igralne razloge (25), za socialne so se odločile le

petkrat, kar kaže na to, da v reprezentanci med igralkami ni osebnih zamer, vendar želja po

dobrem rezultatu igralke pripelje do tega, da ne želijo