Skrlj Maja 2013 - share.upr.si · Predšolski otrok se mora veliko gibati, priporočajo tudi , da naj bi bil otrok vsak dan vsaj nekaj ur na svežem zraku. V tem obdobju se nadaljuje

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

MAJA ŠKRLJ

KOPER 2013

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

UPORABA MIKROSKOPA V PREDŠOLSKEM

OBDOBJU

Maja Škrlj

Koper 2013 Mentor: doc. dr. Darjo Zuljan

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Maja Škrlj, študentka študijskega programa Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Uporaba mikroskopa v predšolskem obdobju:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

___________________

V Kopru, dne ________

ZAHVALA

Za strokovno vodenje, svetovanje in spodbudo pri nastajanju diplomske naloge bi

se zahvalila mentorju doc. dr. Darju Zuljanu.

Iskrena zahvala gre moji družini za vso podporo in spodbudo prek celotnega

študija.

Zahvalila bi se tudi sodelavki in prijateljici Gabrijeli Kocjančič za vso strokovno

pomoč, potrpežljivost in spodbudo pri nastajanju diplomske naloge.

Hvala vsem ostalim, ki ste kakor koli prispevali k nastajanju moje diplomske

naloge, mi stali ob strani ter me spodbujali in verjeli vame.

POVZETEK

V diplomski nalogi sem se osredotočila na eno izmed tem s področja tehnike in

tehnologije, in sicer na uporabo mikroskopa v predšolskem obdobju. Diplomsko nalogo

sem razdelila na dva dela; na teoretični in empirični del.

V prvem, teoretičnem delu sem se osredotočila na opis učenja tehnike in

tehnologije v predšolskem obdobju, nato sem predstavila in opisala še mikroskop ter

njegovo uporabo. V teoretičnem delu sem popisala otrokov razvoj značilnosti v

predšolski dobi. Pri pisanju teoretičnega dela so mi bile v veliko pomoč dela dr.

Amanda Papotnika, saj je napisal veliko knjig na temo tehnike in tehnologije v

predšolskem obdobju.

V empiričnim delu sem podrobneje opisala tehnične dejavnosti, prek katerih sem

otrokom predstavila njim nov tehnični pripomoček – mikroskop. Ker menim, da otroci

pridobivajo dobre izkušnje iz praktičnih in konkretnih dejavnosti, sem otroke

spodbujala, da čim bolj aktivno sodelujejo v vseh dejavnostih. V tem delu diplomske

naloge so tudi hipoteze in interpretacija podatkov, ki so pridobljeni na podlagi

opazovanj. Ta del vsebuje tudi priprave na dejavnosti, analize in fotografije, ki so

nastale med samimi dejavnostmi. Pri analizi zadnje dejavnosti je dodan raziskovalni

dnevnik, ki je podrobneje razložen.

Ključne besede: tehnika in tehnologija v predšolskem obdobju, uporaba

mikroskopa, povezovanje z drugimi vzgojnimi področji, primernost tehnike in

tehnologije, tehnične dejavnosti.

SUMMARY

The thesis focuses on one of the topics relating to crafts and technology, i.e. the

use of microscope in the preschool period. It is divided into a theoretical and an

empirical part.

The theoretical part outlines the process of learning crafts and technology in the

preschool period, followed by a description of the microscope and its use. It also

provides insight into the development of the child in the preschool period. The works of

Dr Amand Praprotnik proved extremely helpful in compiling the theoretical background

because a number of his publications deal with crafts and technology in the preschool

period.

The empirical part gives a detailed description of the activities related to crafts that

were applied to acquaint the children with a new and unfamiliar instrument ‒ the

microscope. I believe that children acquire valuable experience through practical and

concrete activities. With this in mind, I encouraged them to participate as actively as

possible. This part of the thesis includes the hypotheses and the interpretation of data

acquired during observation as well as the preparation for the activities, analyses and

photographs taken in the group. The analysis of the last activity also involves a

research diary and a comprehensive explanation.

Key words: crafts and technology in the preschool period, using microscope,

linking with other educational areas, adequacy of crafts and technology, crafts

activities.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2

2.1 Otrokov razvoj ................................................................................................ 2

2.1.1 Telesni in motorični razvoj ................................................................... 2

2.1.2 Spoznavni razvoj ................................................................................. 3

2.1.3 Psihosocialni razvoj ............................................................................. 4

2.1.4 Čustveni razvoj .................................................................................... 4

2.1.5 Razvoj ustvarjalnosti ........................................................................... 6

2.2 Tehnična ustvarjalnost .................................................................................... 7

2.2.1 Otroška igra......................................................................................... 7

2.2.2 Razvoj otroške igre.............................................................................. 8

2.2.3 Vrste igre ............................................................................................. 8

2.3 Tehnika in tehnologija ....................................................................................10

2.3.1 Tehnika in tehnologija v predšolskem obdobju ...................................10

2.3.2 Cilji, tehnike in tehnologije ..................................................................11

2.3.3 Analiza Kurikula za vrtce z vidika tehnike in tehnologije .....................14

2.3.4 Priprava vzgojitelja na vzgojno dejavnost ...........................................15

2.3.5 Spremljajoča dokumentacija za vzgojitelja, učitelja, mentorja .............16

2.3.6 Povezanost tehnike in tehnologije z ostalimi področji .........................17

2.4 Mikroskop ......................................................................................................18

2.4.1 Nekaj o zgodovini mikroskopa ............................................................18

2.4.2 Kakšen je mikroskop ..........................................................................20

2.4.3 Vrste mikroskopov ..............................................................................20

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................25

3.1 Namen naloge ...............................................................................................25

3.2 Raziskovalne hipoteze ...................................................................................25

3.3 Raziskovalne metode ....................................................................................25

3.4 Raziskovalni vzorec .......................................................................................25

3.5 Način zbiranja podatkov ................................................................................26

4 OPIS IN ANALIZE TEHNIČNIH DEJAVNOSTI ....................................................27

4.1 Spoznavanje in uporaba lupe ........................................................................27

4.1.1 Didaktična izvedba .............................................................................28

4.1.2 Analiza in evalvacija ...........................................................................28

4.2 Spoznavanje mikroskopa ...............................................................................32



4.3 Spoznavanje mikroskopa s pomočjo enciklopedij in revij ...............................38



4.4 Priprava in opazovanje lesa pod mikroskopom ..............................................43



5 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................53

6 LITERATURA ......................................................................................................55

KAZALO SLIK

Slika 1: Primera mikroskopov, ki so ju uporabljali v prejšnjem stoletju .................... 19

Slika 2: Svetlobni mikroskop in njegovi deli ............................................................ 21

Slika 3: Vrstični elektronski mikroskop z odprto komoro za vzorec ......................... 23

Slika 4: Otroci med dejavnostjo opazujejo različne materiale ................................. 30

Slika 5: Samostojno raziskovanje z lupami med dejavnostjo .................................. 30

Slika 6: Raziskovalni kotiček .................................................................................. 31

Slika 7: Mali raziskovalci v raziskovalnem kotičku .................................................. 31

Slika 8: Predstavitev mikroskopa ............................................................................ 35

Slika 9: Opisovanje mikroskopa.............................................................................. 36

Slika 10: Otroci raziskujejo z mikroskopom ............................................................ 36

Slika 11: Pogled v mikroskop ................................................................................. 37

Slika 12: Otroci po manjših skupinah listajo ponujeno gradivo ................................ 41

Slika 13: Iskanje mikroskopa v enciklopediji ........................................................... 41

Slika 14: »Evo, tukaj je še en mikroskop.« ............................................................. 42

Slika 15: »Poglej, pa smo ga našle.« ...................................................................... 42

Slika 16: Narisane ugotovitve in zapisane izjave v prvem delu raziskovalnega

dnevnika .................................................................................................. 48

Slika 17: Narisane ugotovitve in zapisane izjave v drugem delu raziskovalnega

dnevnika .................................................................................................. 49

Slika 18: Narisane ugotovitve in zapisane izjave v zadnjem delu raziskovalnega

dnevnika .................................................................................................. 50

Slika 19: Opazovanje s prostim očesom in risanje neobdelange koščka lesa v

raziskovalni dnevnik ................................................................................. 50

Slika 20: Opazovanje neobdelanega koščka lesa pod mikroskopom ...................... 51

Slika 21: Obdelovanje koščka lesa z različnimi brusnimi papirji .............................. 51

Slika 22: Opazovanje obdelanega lesa pod mikroskopom in beleženje

opazovanega lesa v raziskovalni dnevnik ................................................ 52

KAZALO GRAFA

Graf 1: Delo z mikroskopom ................................................................................... 35

Škrlj, Maja (2013): Uporaba mikroskopa v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Že kot otrok sem se rada igrala in odkrivala svet okrog sebe. Takrat sem se tudi

prvič srečala z mikroskopom. To je bila »čudna« naprava, ki mi je vse tisto, kar je bilo

zanimivo, povečala. Postal je nerazdružljiv predmet, po katerem sem velikokrat

posegla. Pomagal mi je približati in videti vse tisto, kar prosto oko nima v svojem

obsegu, zato sem v njegovi družbi odkrivala, raziskovala, opazovala, primerjala in

ugotavljala vse, kar me je zanimalo, in prerastlo je v veselje, strast ter meni še vedno

priljubljen konjiček.

Na fakulteti sem pri urah tehnične dejavnosti uživala in te so pripomogle k moji

odločitvi, da mikroskop podrobneje predstavim otrokom v vrtcu. S svojo vnemo mogoče

tudi v njih vzbudim želje po raziskovanju tistega, kar s prostim očesom ne vidimo, saj

se pogosto tam spodaj pod »povečevalom« dogajajo čudesa in prav ta so otrokom

najbolj zanimiva.

Otroci, ti mali raziskovalci, ki imajo v vrtcu vsakodnevno ponujene različne

dejavnosti, materiale in sredstva, lahko z mikroskopom odkrivajo, primerjajo,

opazujejo … Otroci, ki ravno prek lastnih izkušenj najbolje odkrijejo vse, kar jim je

neznano, in imajo ob tem odlično popotnico za nadaljnji razvoj.

Ker se zavedam, da tehnična vzgoja prispeva k vsestranskemu napredovanju

otrok, saj jim omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, in ker sem mnenja, da se v

vrtcih premalo uporablja tehnične pripomočke, še posebej mikroskop, sem se odločila,

da otrokom prek igre predstavim različne tipe mikroskopa in njihovo delovanje.

Poglejmo si, kako je lahko ta mali svet tako velik v očeh malih raziskovalcev.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Otrokov razvoj

Že Ljubica Marjanovič Umek je v Priročniku h Kurikulu za vrtce zapisala splošna

načela otrokovega razvoja, ki so naslednja (Marjanovič Umek 2001: 29–30):

· za otrokov razvoj sta pomembna dednost in okolje,

· v razvoju se prepletajo kakovostne in količinske spremembe oz. razvojna obdobja

in linearnost v razvoju,

· za otrokov razvoj sta pomembna socialni kontekst in podporna klima,

· področja otrokovega razvoja, kot so čustveno, socialno, gibalno, spoznavno, so

med seboj povezana,

· v razvoju ne gre le za napredek, temveč tudi za nazadovanje,

· individualne razlike med otroki,

· kritična obdobja za otrokov razvoj in učenje,

· za otrokov razvoj je pomemben izziv prek njegovih aktualnih sposobnosti,

spretnosti.

2.1.1 Telesni in motorični razvoj

K telesnemu razvoju vključujemo telesne spremembe zunanjih delov telesa in

notranjih organov, razvoj tako zaznavnih kot gibalnih sposobnosti in spretnosti

(Marjanovič Umek 2004: 9).

»Spremembe na telesnem področju so povezane s spremembami na ostalih treh

temeljnih področjih razvoja.« (Marjanovič Umek 2004: 9) Ostala področja razvoja poleg

telesnega razvoja so še spoznavni, čustveno-osebnostni in socialni razvoj.

V prvih sedmih letih otrokovega življenja potekata duševni in telesni razvoj še

vedno razmeroma hitro, čeprav se v telesnem razvoju že postopno kaže upadanje v

hitrosti rasti. To upadanje in umirjanje se bolj izrazito nadaljuje še vse do pubertete.

Tako se npr. otrokova teža med drugim in sedmim letom podvoji, medtem ko se v

prvem letu razvoja celo potroji.


3

V predšolskem obdobju normalen telesni razvoj močno vpliva tudi na otrokov

duševni razvoj. V tem obdobju se še posebej začno kazati individualne razlike, ki se

postopoma tudi povečujejo.

Predšolski otrok se mora veliko gibati, priporočajo tudi, da naj bi bil otrok vsak dan

vsaj nekaj ur na svežem zraku. V tem obdobju se nadaljuje rast otrokovih kosti, ki

zahteva tudi ustrezno prehrano, pride pa tudi do enega izmed pomembnejših procesov,

to je, da se mlečni zobje menjajo. Umiri se rast in razvoj možganov (Horvat, Magajna

1989: 119–122).

Otroci v prvih dveh letih razvijejo pri poteku motoričnega razvoja večino gibalne

aktivnosti, ki so značilne za človeka, to so sedenje, prijemanje, hoja. Te gibalne

aktivnosti razvijejo kljub temu, da so v svojih gibalnih sposobnostih še zelo nebogljeni.

V predšolskem obdobju se motorika razvije do te mere, da lahko ob istočasnem

razvoju ostalih duševnih procesov ocenimo otroka, starega sedem let, kot sposobnega

za neko samostojno aktivnost. Motorični razvoj med drugim in sedmim letom temelji

predvsem na razvoju novih gibalnih zmožnosti ter posameznih motoričnih spretnosti in

navad. V tem obdobju se izpopolni tek, skakanje in hoja po stopnicah, različne ročne

spretnosti, kot so obvladovanje svinčnika, oblačenje, zavezovanje vezalk, metanje

predmetov. Te spretnosti se dobro razvijajo, če jih otrok redno izvaja in vestno vadi

(Horvat, Magajna 1988: 122–125).

2.1.2 Spoznavni razvoj

Piaget je poimenoval zgodnje otroštvo kot predoperativno obdobje, to je druga

razvojna stopnja, za katero je značilno simbolno mišljenje. Predoperativno obdobje

traja približno od drugega do sedmega leta starosti.

Simbolno mišljenje pomeni določeno sposobnost rabe mentalnih slik, besed,

gibov, likovnih izrazov kot simbolov za označevanje nečesa drugega. Posameznik, ki je

sposoben rabe simbolov, mu ta omogoča bolj fleksibilno mišljenje in razmišljanje o

preteklih in prihodnjih dogodkih, s tem pa presega relativno omejene zaznavno-gibalne

izkušnje (Marjanovič Umek 2004: 291).

»Premike v simbolnem mišljenju spremlja čedalje boljše razumevanje prostora,

vzročnosti, identitete, kategoriziranja in števil. Del tega razumevanja se pojavi že v


4

obdobju dojenčka in malčka, del v zgodnjem otroštvu, v celoti pa se razvije šele v

srednjem otroštvu.« (Papalia, Wendkos Olds, Duskin Feldman 2003: 229)

2.1.3 Psihosocialni razvoj

»Otrok, ki razume pojem samega sebe in ve, da je to osrednja stvar v stikih in

sporazumevanju z drugimi, potrebuje občutek lastne vrednosti. Ta je osnova zaupanja,

discipline in vere v lastne sposobnosti.« (Einon 1999: 174)

Pojem samega sebe sestavlja podoba lastne telesne sheme in vrednotenja

samega sebe. Običajno je ta pojem samega sebe sestavljen iz nekakšnega mozaika

pozitivnih in negativnih doživljanj sebe, pri tem pa lahko prevladuje pozitivno –

pozitivna samopodoba – ali pa negativno doživljanje samega sebe – negativna

samopodoba (Horvat, Magajna 1988: 105).

Da bi otrok sploh lahko razvil prvinski pojem sebe, mora obvladati dve spoznanji.

Najprej mora ločiti sebe od okolja. Razločevati mora sebe in ne-sebe. Otroci razvijajo

pojem ločenosti od sveta v prvih šestih do osmih mesecih. Nato mora spoznati to, da je

on sam nekaj stalnega, trajnega. Razvoj pojma stalnosti traja dve do tri leta, v tem

obdobju pa ima otrok že kar stabilno, enovito doživljanje samega sebe (Horvat,

Magajna 1988: 106).

2.1.4 Čustveni razvoj

»Čustveni odzivi se pojavijo takoj po rojstvu.« (Musek, Pečjak 2001: 77)

Pri vsakem posamezniku čustveni razvoj poteka postopoma, in sicer iz prvotnega,

nediferenciranega čustvenega vzburjenja se najprej razvijejo enostavna, šele nato

kompleksnejša čustva. Očitno gre za vrojeno razvojno naravnanost, saj se ta smer

čustvenega razvoja pojavi pri vseh ljudeh. Kar pa seveda ne pomeni, da se bodo vsa

čustva pojavila že na začetku. Takoj, ko se otrok rodi, se pojavijo določeni odzivi, iz

katerih lahko sklepamo, ali otrok doživlja ugodje ali neugodje. Šele postopoma se nato

v prvem in potem drugem letu razvijejo izrazi, iz katerih že lahko razberemo vsa

osnovna čustva (Musek, Pečjak: 77).

V zgodnjem otroštvu se nadaljuje razvoj prepoznavanja in razumevanja tako

temeljenjih kot tudi sestavljenih čustev, otroci pa tudi vse bolje razumejo, da lahko


5

posameznik doživlja več različnih čustev hkrati. Glavni razvojni napredek v tem

obdobju se kaže na področju nadzora nad čustvenim doživljanjem in izražanjem, ki

postaja vse bolj uravnoteženo in socialno sprejemljivo (Marjanovič Umek 2004:

334).

Poznamo osnovna čustva, kot so veselje, jeza, strah, žalost (Černelič Bizjak

2009).

· Veselje

V zgodnjem otroštvu se poveča tudi število dražljajev, ki pri otrocih vzbudijo čustva

veselja, zato se predšolski otroci zelo veselijo sodelovanja v različnih dejavnostih z

drugimi ljudmi, večinoma so to vrstniki. Veselje izražajo s smehom, na ta način pride

tudi do sprostitve celega telesa. Pri predšolskih otrocih opazimo, da veselje izražajo

tudi prek gibalnih dejavnosti, kot so skakanje, valjanje po tleh, ploskanje, objemanje

ipd.

Tudi radovednost je prijetno čustveno stanje, ki vodi k učenju in raziskovanju. S

starostjo se kažejo spremembe v rečeh, ki pri otrocih vzbujajo radovednost, in v načinu

njenega izražanja. Pri dojenčkih je drugače, saj izražajo radovednost z napetostjo mišic

na obrazu, odpiranjem ust, iztegovanjem jezika in gubanjem čela. Gibalni razvoj

omogoča malčku, da gre do stvari, predmetov, ki ga zanimajo, ter jih prijema, in tako

tudi raziskuje (Marjanovič Umek 2004: 334).

· Jeza

»Jeza je čustvo, ki izvira iz frustracije, ko otrok ugotovi, da prihaja do razhajanja

med tem, kaj naj bi se po njegovem moralo zgoditi, in tem, kar se dejansko dogaja.«

(Olthof, Ferguson in Luitenn 1989 v Marjanovič Umek 2004: 335)

Jeza ima za otroka lahko pozitiven pomen, saj lahko predstavlja motivacijo za

premagovanje določenih ovir ali pa otroku pomaga, da se postavi zase, po drugi strani

pa je možnost, da ga vodi do konflikta ali nasilja. V zgodnjem otroštvu se jeza pogosto

pojavi takrat, ko se nekdo umeša v otrokovo igro ali mu poskuša vzeti igrače, če mu kaj

ne uspe, ali če od njega zahtevamo nekaj, kar sam ne želi narediti. Na čustva jeze

lahko otrok odreagira impulzivno z agresivnostjo ali na nekako zadržan način z

umikom. Ena pomembnejših razvojnih nalog v otroštvu je, da se vsak otrok nauči

nadzorovati svoje izražanje jeze na način, ki je neškodljiv (Marjanovič Umek 2004:

335).


6

· Strah

»Strah je čustvo, ki ga sproži ogroženost ali grožnja ogroženosti.« (Marjanovič

Umek 2004: 336)

Z razvojem prihaja do sprememb v intenzivnosti, številu in tudi v vsebini strahov.

Starejši kot je otrok, bolj se njegovo okolje širi, zato prihaja v stik z vedno več dražljaji,

ki lahko povzročijo strah. Večina vseh strahov predstavlja naučeno vedenje. Nekatere

strahove pa lahko vzbudijo otrokove resnične izkušnje z dražljaji, ki naravno vzbujajo

strah, ali pa z neprijetnimi dogodki. Strahovi so lahko tudi posledica posnemanja

vedenja oseb v bližini otroka ali pa poslušanja in tudi gledanja grozljivk ipd. Možni izvor

strahov je lahko tudi bujna otroška domišljija, saj imajo otroci v predšolskem obdobju

razmeroma šibko sposobnost ločiti resničnost od domišljije. Na splošno velja, da

starejši kot je otrok, številnejši in močnejši so njegovi strahovi. Istočasno pa velja, da se

z razvojem in izkušnjami številni strahovi zabrišejo ali celo izginejo, saj otrok spozna

pravi pomen tistih pojavov ali predmetov, ki se jih boji. Otroci imajo v obdobju

zgodnjega otroštva več strahov kot dojenčki in malčki in tudi več strahov kot otroci v

srednjem otroštvu (Marjanovič Umek 2004: 337).

· Žalost

V knjigi Razvojna psihologija, ki sta jo uredili Marjanovič Umek in Zupančič, je

zapisano, da dojenček in malček kot odziv na bolečino, oviranje ali ločitev od osebe, na

katero se navežeta, izražata čustva žalosti (Marjanovič Umek 2004: 235).

Oatley in Jenkins definirata žalost kot nasprotje veselja, Milivojević pa je mnenja,

da odrasle osebe žalost občutijo takrat, ko se jim zdi, da so nekaj neupravičeno

izgubile. Stopnja žalosti je odvisna tudi od tega, kako navezan je bil posameznik na

objekt, ki ga je izgubili. Tako je čustvo žalosti bolj intenzivno, če je navezanost,

pomembnost določenega objekta večja, večji pa je potem tudi občutek izgube. Žalost je

v večini primerov usmerjena v preteklost, vendar je lahko usmerjena tudi v sedanjost ali

prihodnost. Žalostne osebe po navadi želijo pritegniti našo pozornost, saj si želijo

sočutja (Žalost 2013).

2.1.5 Razvoj ustvarjalnosti

Ustvarjalni ljudje se reči lotevajo na izvirne načine. Ne gre za to, kaj počnejo,

pač pa, kako to počnejo. Nekdo je lahko ustvarjalen kuhar, ustvarjalen vrtnar in


7

ustvarjalen mislec, tako kot je nekdo drug lahko povprečen, vendar sposoben

glasbenik ali slikar (Einon 2002: 8).

Sposobnost za načrtovanje dejavnosti in izogibanje motnjam iz okolja se razvije

kasneje, zato lahko rečemo, da so otroci ustvarjalni po naravi. V primerjavi z odraslimi

otroci stvari najprej naredijo, šele nato začno o njih razmišljati. Skozi izkušnje pa se

razvija otrokova prirojena nadarjenost, zato jim moramo zagotoviti za to primerno

okolje, da otrok lahko izkoristi ponujene priložnosti. Otroke je treba spodbujati k

svobodnemu izražanju, reševanju problemov, zaupati je treba v njegove sposobnosti

ter mu pustiti prosto pot pri ustvarjanju in raziskovanju (Einon 2002: 8–9).

2.2 Tehnična ustvarjalnost

Papotnik je v eni izmed knjig zapisal, da je za tehnično ustvarjalnost rečeno, da je

to neka posebna sposobnost in nadarjenost človeka za preoblikovanje materije in

energije narave. Tako za umetniško kot tudi za znanstveno-tehnično ustvarjalnost je

značilno, da se nekaj preoblikuje iz začetne situacije v drugo, nepoznano ter se s tem

odkriva nov svet, prepleta se zavestne in podzavestne dejavnosti. Bistvene lastnosti

ustvarjalnega procesa so (Papotnik 1992: 9):

· izvirnost,

· enkratnost,

· odprtost za nove izkušnje,

· prožnost v mišljenju in

· spontanost.

2.2.1 Otroška igra

»Igra je beseda, ki jo verjetno najpogosteje povezujemo z besedami otrok, otroštvo

ipd. Najsplošnejše se pojem igra nanaša na vsako aktivnost, katere se loti posameznik

zaradi nekega zadovoljstva ne glede na končni rezultat te aktivnosti. Posameznik se

loti igralne aktivnosti brez vsakršne zunanje prisile. Edini motiv za igro je zadovoljstvo,

ki ga ob tem doživi.« (Horvat, Magajna 1987: 86)


8

2.2.2 Razvoj otroške igre

Tudi v obdobju zgodnjega otroštva ostaja igra prevladujoča dejavnost otroka.

Igra starejšega predšolskega otroka se od igre dojenčka in malčka razlikuje v

prevladujočih spoznavnih vrstah igre, predmetih, ki jih otrok rabi v igri, ter v

socialnih odnosih, v katere vstopa s svojimi soigralci. Čeprav so se otroci sposobni

igrati na vedno višjih spoznavnih in socialnih ravneh, pa v igri starejšega

predšolskega otroka pogosto opazimo tudi igralna dejanja, ki so najbolj značilna za

igro dojenčka in malčka (Marjanovič Umek, Kavčič 2001 v Marjanovič Umek 2004:

382).

2.2.3 Vrste igre

Kljub temu, da ima otroška igra svoje univerzalne značilnosti in, gledano

primerjalno z drugimi dejavnostmi, svoje specifičnosti, se s starostjo in razvojem

spreminja. Klasifikacije otroške igre se med avtorji in avtoricami delno razlikujejo

(Marjanovič Umek, Zupančič 2006: 41).

Pri nas v Sloveniji je najbolj razširjena klasifikacija otroške igre, ki jo je izdelal

Toličič. V štiri skupine je klasificiral različne vrste igralnih dejavnosti, ki so:

· funkcijska igra,

· domišljijska igra,

· dojemalna igra in

· ustvarjalna igra.

Ta razvrstitev je zanimiva zato, ker dojemalno igro predstavlja kot posebno

skupino, ki pa je pri drugih avtorjih ne zasledimo (Marjanovič Umek, Zupančič 2006:

41). V predšolskem obdobju sta pri otrocih najbolj prisotni funkcijska in domišljijska oz.

simbolna igra. Ti dve bom v nadaljevanju tudi predstavila.

· Funkcijska igra

»Funkcijsko igro nekateri avtorji imenujejo tudi nesimbolna, saj so otrokova dejanja

vezana na zaznavne značilnosti predmetov.« (Marjanovič Umek, Zupančič 2006: 44)

Ta igra je značilna za prvi dve leti otrokovega življenja. Takrat otrok preizkuša

svoje razvijajoče gibalne in zaznavne funkcije, čemur Piaget pravi zaznavno-gibalna


9

igra. Pri tej vrsti igre otrok preizkuša lastne zaznavno-gibalne sheme, kar mu daje

občutek nekega zadovoljstva. Otrok v tem obdobju tudi direktno manipulira z različnim

predmeti in jih na ta način raziskuje. Piaget to poimenuje tudi raziskovalna igra.

Funkcijska igra prevladuje pri otroku v prvem letu njegovega življenja. Je večinoma

edina vrsta igre, ki jo opazimo pri šestmesečnem dojenčku. V drugem letu starosti

lahko že zaznamo upad te igre, skozi razvojno višje oblike pa se ta nadaljuje čez celo

predšolsko obdobje (Marjanovič Umek, Zupančič 2006: 44).

· Domišljijska (simbolna) igra

Za simbolno igro je značilno, da je opredeljena s prvinami, ki so le mentalno

reprezentirane in niso dejansko prisotne. Otrok v igri reprezentira neko dejanje,

predmet, osebo ali pojav iz realnega ali domišljijskega sveta. V igri torej uporablja

simbole, pri čemer je simbol pojmovan kot izvrševanje konvencionalnih akcij, ki

nosijo neki pomen, ali kot uporaba predmetov v namene, ki imajo konvencionalni

pomen (Duran 1995 v Marjanovič Umek, Zupančič 2006: 47).

V igri otroka, starega leto do leto in pol, že opazimo prve oblike simbolne igre. Pri

drugem letu otrokove starosti, ko se pojavijo prve simbolne funkcije, pride tudi do

pomembnega razvoja simbolne igre, ki je v tem času bolj pogosta kot v zgodnejšem

obdobju.

Kadar otrok direktno po izvršitvi neke dejavnosti, ki jo je zaznal v okolju, to enako

oz. bolj ali manj točno ponovi, pravimo, da gre za neposredno imitacijo. Za nasprotje od

direktne oz. neposredne imitacije je razvojno višja raven simbolne igre odložena

imitacija. Za odloženo imitacijo gre takrat, ko otroci v igri posnemajo dejavnosti, ki jih

vidijo v svoji okolici, že ko določen časa preteče (Marjanovič Umek, Zupančič 2006:

47).

V simbolni igri se odraža preplet kognitivnih, sociokognitivnih, socialnih,

jezikovnih, kulturoloških pogledov na otrokov razvoj, ki zahteva poznavanje

določenih sposobnosti in spretnosti, ki sodefinirajo razvojno stopnjo simbolne igre.

Gre za pretvarjanja, odmik od realnega k predstavnemu, fleksibilnost v mišljenju,

jezikovni obrat, konverzacijo in metakomunikacijo, decentriranje mišljenja,

dekontekstualizacijo (definiranja teme, redefiniranja igrač in igralnega materiala),

reverzibilnost, metareprezentacije, zmožnosti razumevanja drugih in zavzemanje


10

perspektive drugega (Marjanovič Umek, Lešnik Musek 1999 v Marjanovič Umek,

Zupančič 2006: 47).

2.3 Tehnika in tehnologija

Teoretični del diplomske naloge bi začela s trditvijo, ki jo je Papotnik zapisal v

enem izmed svojih del. Zapisal je, da »je znano, da si otrok pridobiva spoznanja,

izkušnje in vpogled v svet tehnike prek igre in ustvarjalnega dela, kjer gre za

preoblikovanje začetnega stanja v neko novo z rezultatom, ki se kaže kot stvaritev«

(Papotnik 1999: 6).

2.3.1 Tehnika in tehnologija v predšolskem obdobju

»Predšolski otrok z igro in drugimi dejavnostmi spoznava svet okoli sebe, svet, v

katerem se vsak dan srečuje tudi s tehniko in njenimi stvaritvami. Pri svojih dejavnostih

opazuje, prepoznava in posnema tehnične stvaritve iz svojega okolja.« (Papotnik 1989:

9) Papotnik pravi, da otroci tako z glasom kot tudi z mimiko posnemajo različne stroje,

vozila, prepoznavajo jih po njihovi velikosti, obliki in po značilnosti zvoka ter po gibanju.

»Tako si pridobiva prva spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike in njegove

posebnosti. Ta proces je razmeroma spontano v krogu otrokove družine, bolj načrtno in

usmerjeno pa v okviru družbeno organizirane predšolske vzgoje.« (Papotnik 1989: 9)

Papotnik meni, da tehnika in tehnologija »/p/rispeva/ta/ k vsestranskemu

oblikovanju otroka, povezovanju vseh vzgojnih področij, uporabi metod in oblik, ki

pogojujejo razvijanje tehnične ustvarjalnosti, posredovanju doživetij ob izdelkih,

modelih, maketah, sestavljankah, projektih, usmerjanju v tehnično produktivno

ustvarjalnost, opazovanju, posnemanju, zbiranju gradiv in sredstev za delo, gradnji,

preizkušanju, eksperimentiranju, sestavljanju, razstavljanju itd.« (Papotnik 1989: 11).

Zato v nadaljevanju poudari, kako nujna je prisotnost tehnične vzgoje v predšolskem

obdobju, kjer otroke na operativni način uvajamo v svet tehnike in tehnologije.

V nadaljevanju bom po Papotnikovem miselnem vzorcu predstavila kategorije,

sestavine in elemente, ki predstavljajo konceptualno razsežnost delovno-tehnične

vzgoje na predšolski stopnji. Cilji in usmerjene dejavnosti so v nadaljevanju še

podrobneje opisani.


11

Usmerjevalni in globalni cilji tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju

(Papotnik 1999: 9):

Vidiki:

· specialnodidaktični,

· pedagoško-psihološki in

· tehnični, tehnološki, fizikalni, ergonomski, oblikovalni, organizacijski in ekonomski.

Etapni cilji:

· spoznavanje materialov in obdelovalnih tehnik,

· spoznavanje in uporaba orodja in naprav,

· konstruiranje, razvijanje ustvarjalnih sposobnost.

Usmerjenost dejavnosti:

· ugotavljanje,

· preizkušanje,

· sestavljanje,

· razstavljanje,

· grajenje,

· primerjanje,

· vrednotenje

2.3.2 Cilji, tehnike in tehnologije

Temeljni cilji (Papotnik 1993: 10–11):

· »razvijati in spodbujati otrokovo nagnjenje do tehničnega ustvarjalnega dela in

zbujati veselje za delo na delovno-tehničnem področju,

· razvijati delovne spretnosti in delovne navade ter sposobnosti za organizacijo dela,

· razvijati ljubezen do tehnike in oblikovati pravilen odnos do tehničnih stvaritev,

· seznanjati otroke z različnimi delovnimi tehnikami, postopki, orodji, napravami in

materiali ter jih v ustvarjalnem delovnem procesu usposabljati za njihovo uporabo,

· razvijati osnove za vrednotenje tehničnih stvaritev,

· razvijati in spodbujati razvoj konstruktorstva in inovatorstva,

· s pravilno urejenim delovnim mestom (»kotiček tehnične kulture«) vplivati na

skladen razvoj otrokove osebnosti.«


12

Etapni cilji (Papotnik 1999: 11):

Spoznavanje materialov in obdelovalnih tehnik

· Odkrivanje in ugotavljanje namena in pomena tipičnih predmetov, pojavov in

procesov,

· ustvarjanje in poustvarjanje iz različnih materialov (npr. papirja, kartona, lepenke,

različnih vrst embalaže, lesa, usnja, furnirja, žice, plastične mase itd.),

· oblikovanje in preoblikovanje predmetov, maket, modelov in projektov iz različnih

materialov in razvijanje tehničnih ustvarjalnih zmožnosti ter sposobnosti.

Spoznavanje in uporaba orodja in naprav

· Urjenje, utrjevanje in preskušanje različnih tehnoloških operacij (npr. rezanje,

žaganje, prebijanje, sestavljanje, šivanje, lepljenje, barvanje, preizkušanje

funkcionalnosti itd.) ter oblikovanje pravilnih spretnosti in delovnih navad ob

ergonomsko pravilno urejenem in varnem delovnem mestu.

Konstruiranje, razvijanje ustvarjalnih sposobnosti

· Pri konstruiranju s sestavljankami pridobivajo tehnološko-fizikalna znanja in

izkušnje ter si razvijajo sposobnosti za ustvarjalnost in konstruktorstvo,

· pri konstruiranju s sestavljankami razumejo pomen in funkcije nekaterih strojnih

delov ter razumejo pojme (npr. os, gred, zobnik, prenos, jermen itd.).

Usmerjenost dejavnosti

1. Ugotavljanje:

· ugotavljajo, primerjajo in razlikujejo objekte, vozila, stroje, orodja in pripomočke, ki

jih srečujejo in videvajo v svojem okolju.

2. Preizkušanje:

· se urijo v različnih tehnoloških opravilih (npr. rezanju, žaganju, pribijanju,

prebijanju, sestavljanju, šivanju, lepljenju, barvanju, preizkušanju funkcionalnosti

itd.) ter si oblikujejo pravilne spretnosti in delovne navade ob ergonomsko pravilno

urejenem in varnem delovnem mestu.


13

3. Sestavljanje:

· z gradniki različnih sestavljank sestavljajo objekte, makete in modele in pri tem

odkrivajo osnovne tehnične funkcije (npr. prevažanje, dviganje, poganjanje,

vrtenje, kroženje itd.),

· pridobivajo si tehnično-fizikalna znanja in izkušnje ter si razvijajo sposobnosti za

konstruktorstvo in inovatorstvo.

4. Razstavljanje:

· sestavljene objekte, makete in modele razstavljajo ter si oblikujejo pravilen odnos

do ustvarjalnega dela,

· oblikujejo si čut odgovornosti, natančnosti, reda in si razvijajo sposobnosti za

sodelovanje pri odkrivanju in reševanju problemskih situacij.

5. Gradnja:

· z oblikovanjem in preoblikovanjem gradijo iz različnih materialov in si tako razvijajo

svoje tehnične ustvarjalne zmožnosti in sposobnosti.

6. Primerjanje:

· primerjajo in razlikujejo objekte, vozila, stroje, orodja in pripomočke, ki jih srečujejo

v svojem okolju.

7. Vrednotenje (Papotnik 1999: 11–12):

· dojemajo in vrednotijo tehnične odnose (npr. ravnotežje, spajanje materialov z

ustreznim vezivom, vrstni red operacij kot pogoj za funkcionalni izdelek, skrb za

varno delo, pozornost in skrb za racionalno izrabo materialov, sredstev za delo,

časa in energije),

· določajo objektivna merila za ovrednotenje svojih skic, risb, izdelkov, modelov,

maket in projektov.

Globalni in usmerjevalni cilji tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju

(Papotnik 1999: 13):

Otrok:

· spozna namen in pomen tipičnih predmetov, pojmov in procesov,

· primerja in razlikuje objekte, vozila, stroje, orodja in pripomočke, ki jih srečuje v

svojem okolju,


14

· spozna nekatere strojne dele in pojme (npr. os, gred, zobnik, prenos, jermen itd.),

· spozna različne materiale (npr. papir, karton, lepenko, različne vrste embalaže,

les, usnje, furnir, kovine, plastične mase itd.),

· oblikuje iz različnih materialov in si tako razvija svoje tehnične in ustvarjalne

zmožnosti ter sposobnosti,

· pri konstruiranju s sestavljankami si pridobiva tehnično-fizikalna znanja in izkušnje

ter si razvija sposobnost za ustvarjalnost in konstruktivnost,

· pri ustvarjalnem oblikovanju in preoblikovanju materialov uporablja različna

ergonomsko pravilno oblikovana in varna merila, zarisna in obdelovalna orodja,

naprave, pripomočke in vpenjala,

· uri se v različnih tehnoloških opravilih (rezanju, žaganju, prebijanju, preoblikovanju,

sestavljanju, šivanju, lepljenju, barvanju, preizkušanju funkcionalnosti itd.) ter si

oblikuje pravilne spretnosti in delovne navade ob ergonomsko pravilno urejenem in

varnem delovnem mestu,

· pridobiva si zanimanje in interes za tehnične izdelke, pojave in procese,

· razpoznava pojave, ki so jim izpostavljeni tehnični predmeti (npr. trpežnost,

občutljivost na dotik, obremenitve, preobremenitve, nosilnost itd.),

· dojema tehnične odnose (npr. ravnotežje, spajanje materialov z ustreznim

vezivom, vrstni red operacij kot pogoj za funkcionalni izdelek, skrb za varno delo,

skrb za racionalno izrabo materiala, sredstev za delo, čas in energijo),

· ob risanju in branju tehnične in tehnološke dokumentacije spoznava načine in

sredstva grafične komunikacije v tehniki in tehnologiji ter se navaja na izražanje

zamisli,

· oblikuje si odnos do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomije,

odgovornosti, natančnosti, reda in si razvije sposobnost za sodelovanje pri

odkrivanju in reševanju problemskih situacij,

· razvija in bogati si svoje govorne sposobnosti in občutek za pravilno uporabo

slovenskih imen za tehnična sredstva, orodja, predmete, pojme, pojave in procese.

2.3.3 Analiza Kurikula za vrtce z vidika tehnike in tehnologije

Papotnik je v svojem delu zapisal, da so pri analizi Kurikula za vrtce z vidika

tehnike in tehnologije izhajali iz določenih predpostavk in zakonitosti, ki so zapisane v

Kurikulu. Prva predpostavka pravi, da so posamezna področja med seboj prepletena in

povezana z različnimi psihičnimi funkcijami. Kar pomeni, da »otrok zaznava, doživlja in

spoznava sebe, svet okoli sebe, različne odnose s čustvenega, intuitivnega,

socialnega, spoznavnega vidika« (Papotnik 1999: 17). Kot zelo pomembno moramo


15

razumeti predšolsko vzgojo že zaradi nje same, saj je vsako obdobje v razvoju treba

dobro izkoristiti. Predšolsko vzgojo moramo razumeti tudi kot pripravo na naslednjo

stopnjo tako vzgoje kot tudi izobraževanja. V Kurikulu je zapisano tudi to, da učenje

predšolskega otroka temelji na konkretnih izkušnjah in neposredni aktivnosti.

»S temi predpostavkami in zakonitostmi se povsem strinjamo ter iz tega tudi

"črpamo in zajemamo" vsebine, dejavnosti in cilje za vzgojni proces, kjer se bo v veliki

meri kazala včlenjenost in prisotnost tehnike in tehnologije.« (Papotnik 1999: 17)

Največ prepoznavnih ciljev tehnike in tehnologije najdemo v okviru področja

narave. Nekaj od teh ciljev je naslednjih (Kurikulum za vrtce 1999 v Papotnik 1999: 17–

18):

· »spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe,

· spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in

tehnologije,

· spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave,

· otrok spoznava, da ima urejanje prostora in lega predmetov določen namen,

· spoznava, kaj gibanje povzroči in kaj gibanje vzdržuje,

· odkriva in spoznava lastnosti teles (predmetov),

· prepoznava, posnema in uporablja tehnične predmete in procese ter spoznava

njihov namen in pomen,

· uri se v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost,

· razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter o pomenu in možnostih predelave,

· spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela in organizacijske

sposobnosti«.

2.3.4 Priprava vzgojitelja na vzgojno dejavnost

Papotnik pravi, da je priprava na vzgojno delo najpomembnejša, saj smo vzgojitelji

najodgovornejši organizatorji pri objektivnih in subjektivnih pogojih dela, tako kot smo

tudi glavni akterji pri vzgojnem delu. Vzgojitelj mora vnaprej planirati vzgojna sredstva,

uporabo metod in vzgojne vsebine, ki se povezujejo z ostalimi vzgojnimi področji.

Pred načrtovanjem vzgojne dejavnosti je treba:

· proučiti cilje in smotre s področja tehnike in tehnologije,

· proučiti vzgojni program,


16

· proučiti vzorec časovne razporeditve vsebin dela,

· seznanjati z možnostmi uporabe materialov.

Načrtovanje vzgojne dejavnosti zajema:

· izdelavo letnega programa dela ali globalnega programa, z eno besedo

makroartikulacija,

· pripravo na izvedbo vsakodnevnega vzgojnega dela ali mikroartikulacijo.

Letni program pri osnovah tehnike in tehnologije naj bi zajemal:

· dejavnosti, ki so planirane,

· osnovno vzgojno-izobraževalno vsebino vseh dejavnosti,

· okvirni čas, ki ga potrebujemo za realizirati načrtovane dejavnosti,

· načrt potrebnih vzgojnih sredstev, orodij, naprav, materialov, strokovne literature,

· uporabo metod, oblik, načel, zvrsti dela, postopkov in aktivnosti,

· načine zbiranja materialov.

V pripravo vzgojitelja sodi (Papotnik 1989: 48):

· natančno proučevanje nalog vzgojnega programa, vsebin, nalog, smotrov in ciljev

delovno-tehnične vzgoje,

· spoznavanje različnih načinov priprave na vzgojno dejavnost (sestavine priprave,

strategije poteka vzgojne dejavnosti),

· priprava sredstev, orodja, naprav in pripomočkov,

· spoznavanje in proučevanje specialno-didaktične, strokovno-teoretične in

pedagoško-psihološke literature,

· seznanjanje z možnostmi ogledov ustanov, obrtnih podjetij, servisnih delavnic in

tovarn,

· pisanje podrobnih priprav.

2.3.5 Spremljajoča dokumentacija za vzgojitelja, učitelja, mentorja

· Tehnična dokumentacija: skica, risba, načrt, pozicijska risba, sestavna risba,

montažna risba, shema, kinematična shema.

· Tehnološka dokumentacija: informativni list, instruktažni list, operacijski list,

tehnološki list.


17

Uporaba dokumentacije (Papotnik 1999: 71):

· neposredna uporaba: to je uporaba pri vzgojnem in vzgojno-izobraževalnem

procesu (predvsem skica za predšolsko obdobje): skica, risba, shema, informativni

list, instruktažni list, deloma operacijski in tehnološki list za razredno stopnjo,

· posredna uporaba: to je uporaba vseh vrst tehnične in tehnološke dokumentacije

kot sestavni del priprave vzgojiteljev, učiteljev in mentorjev za izvedbo vzgojnega

oziroma vzgojno-izobraževalnega procesa. Vrsta in količina sta odvisni od

zahtevnosti procesa, usmerjenosti, zmožnosti in interesa izvajalcev po čim boljši

pripravi za izvedbo.

2.3.6 Povezanost tehnike in tehnologije z ostalimi področji

V predšolskem obdobju mora obstajati prepletenost oziroma povezanost med

vsemi področji. Papotnik je mnenja, da je treba povezovati dejavnosti različnih vzgojnih

področij v nek kompleksen program, kjer gre tudi za uvajanje otrok v svet tehnike in

dela.

»V Kurikulu za predšolske otroke je na izvedbeni ravni nujen preplet različnih

področij dejavnosti in preplet z dnevno rutino.« (Kurikulum za vrtce 1999: 19)

Kot je že omenjeno pri analizi Kurikula za vrtce z vidika tehnike in tehnologije,

najdemo največ prepoznavnih ciljev s tega področja prav v okviru področja narave.

Povezanost tehnike in tehnologije s področjem narave

Tehnika in tehnologija se v Kurikulu omenjata na področju narave. Zapisano je, da

je narava področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno

vključevanje v obdajajoče družbeno in fizično okolje. Razvijamo tudi ustvarjanje

zdravega in varnega življenjskega okolja, kot tudi navad. Poudarek je predvsem na

pridobivanju izkušenj z živimi bitji, naravnimi pojavi ter v veselju, odkrivanju in

raziskovanju. V tem področju otrok postopoma razvija naravoslovne pojme, mišljenje,

sklepanje, zmožnosti za uvidevanje in reševanje problemov, postavljanje hipotez,

klasificiranja, iskanja ter tudi povzemanja bistva in pomena, kot tudi oblikovanja

konceptov.

Otroci v vrtcu in tudi izven njega lahko aktivno raziskujejo pojave, ki ga zanimajo.

Med igro lahko otroci odkrivajo namen in uporabnost določenih stvari ter spoznavajo,

kako te delujejo (Kurikulum za vrtce 1999: 56).


18

Cilji iz Kurikula, ki se navezujejo na tehniko in tehnologijo (Kurikulum za vrtce

1999: 57):

· otrok prepoznava in uporablja tehnične predmete in procese, spoznava njihov

namen in pomen ter v igri ponazarja njihovo delovanje,

· otrok se uri v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost,

· otrok razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnosti predelave,

· otrok spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela in organizacijske

sposobnosti,

· otrok odkriva in spoznava lastnosti teles,

· otrok odkriva različna gibanja glede na trajanje in glede na hitrost.

2.4 Mikroskop

»Nobena optična priprava, tudi teleskop ne, ni tako globoko posegla v naše

življenje kot mikroskop. Prav z njegovo pomočjo sta se razvili medicina in biologija v

moderni znanosti.« (Graebner 1974: 3)

2.4.1 Nekaj o zgodovini mikroskopa

»Beseda mikroskop izvira iz grških besed micro (zelo majhno) in scopein

(opazovati). Mikroskop je torej priprava za opazovanje zelo majhnih živih bitij in

predmetov, ki jih s prostim očesom ne vidimo.« (Oxlade 1990: 4)

Mikroskopski svet nam je bil še pred štiristo leti popolnoma neznan, podrobna

zgradba živali in rastlin je bila takrat za znanstvenike še velika skrivnost. Vedeli niso še

niti to, da obstaja tisočero mikroskopsko majhnih živali in rastlin. Zato so lahko

zdravniki o povzročiteljih različnih bolezni lahko le ugibali, tako tudi medicina v tistem

času ni bila znanstvena. Pravo revolucijo je v naravoslovju in medicini povzročila prav

iznajdba mikroskopa (Oxlade 1990: 4).

Da se svetloba v steklu lomi, so odkrili že približno pred dva tisoč leti, vendar so

bile nato prve natančnejše leče narejene šele okrog leta 1300. V začetku 17. stoletja so

odkrili, da se s sestavljanjem več leč da napraviti pripravo, ki nam daje povečane slike

stvari, predmetov.


19

V drugi polovici 17. stoletja je nizozemski znanstvenik Antonie van Leeuwenhoek

med prvimi odkrival skrivnosti mikroskopskega sveta. Izdeloval je preproste ročne

mikroskope, ki so imeli eno samo lečo. Narisal je tudi veliko število skic predmetov, ki

jih je opazoval in se najverjetneje prvi srečal z bakterijami. Takrat pa še ni vedel, kaj

sploh so te "drobne živalce" (s takim imenom jih je omenjal na svojih risbah). V sredini

17. stoletja se je z mikroskopiranjem ukvarjal tudi Robert Hook, ki je opazoval in narisal

tanke prereze plute. Gledal in videl je celice, vendar pomena celic za življenje ni odkril,

tako kot van Leeuwenhoek pri bakterijah.

V začetku tako imenovanega mikroskopiranja so vsi, ki so se s tem ukvarjali, videli

slike opazovanih zelo izkrivljene. To se je dogajalo zaradi tega, ker je bila kakovost

stekla v tistem času slaba, leče pa so bile nepravilnih oblik. V 19. stoletju se je

kakovost leč izboljšala, postopoma se je začel razvijati mikroskop, kakršnega poznamo

danes.

Leta 1933 so izdelali prvi elektronski mikroskop, ki v primerjavi s svetlobnim

doseže nekaj stokrat večje povečave (Oxlade 1990: 4).

Slika 1: Primera mikroskopov, ki so ju uporabljali v prejšnjem stoletju

Vir: Oxlade 1990: 4


20

2.4.2 Kakšen je mikroskop

Mikroskop ima prav tako kot daljnogled ali teleskop dva sistema leč. Prvi

sistem je obrnjen proti opazovanemu predmetu ali objektu in se imenuje objektiv.

Zaradi svojih majhnih, z izredno natančnostjo obrušenih leč, je najdragocenejši del

celotnega mikroskopa. Podobno, kot projekcijski aparat da sliko predmeta. Le da

slike ne opazujemo na platnu, temveč skozi drugi optični sistem, okular, ki sliko še

poveča in tudi izboljša (Graebner 1974: 4).

2.4.3 Vrste mikroskopov

Dva najbolj osnovna tipa mikroskopa, ki ju poznamo in ju bom obravnavala v

nadaljnji teoriji o mikroskopu, sta svetlobni in elektronski mikroskop.

Svetlobni mikroskop

Svetlobni mikroskop ali drugače tudi optični mikroskop ima dva glavna sistema leč,

to sta objektiv in okular (Honigsgeld Adamič 1992: 294). Za svetlobne mikroskope je

značilno, da imajo od 50- do približno 1000-kratne povečave, boljši mikroskopi tudi do

2000-kratne. V šolah se navadno srečamo s preprostim svetlobnim mikroskop, saj je ta

primeren za večino opazovanj, ki se jih načrtuje v šoli. Poznamo tudi več vrst boljših

svetlobnih mikroskopov, ki delujejo na enak način kot preprost svetlobni mikroskop, le

da imajo ti posebne dodatke (Oxlade 1990: 8).


21

Osnovni deli in delovanje svetlobnega mikroskopa

Slika 2: Svetlobni mikroskop in njegovi deli

Vir: Biological Microscope (FSP-12) 2013

Funkcije, ki jih imajo posamezni deli (Oxlade 1990: 8):

· okular – to je leča pri očesu, poveča tudi sliko predmeta, ki jo ustvari objektiv. Pri

nekaterih mikroskopih opazimo več okularjev z različnimi povečavami. Nekateri

boljši mikroskopi imajo zraven normalnega okularja še poseben sistem leč, ki mu

pravimo zum okular, ta pa omogoča enakomerno povečevanje slike,

OKULAR

MAKRO- IN

MIKROMETRSKI

VIJAK

OBJEKTIV

MIZICA

VRTLJIVO

ZRCALCE

REVOLVER

TUBUS

NOGA


22

· objektiv – leče objektiva povečajo sliko predmeta, ki jo v cevi mikroskopa ujame

okular in jo še dodatno poveča. Objektivi so oviti v nekakšen vrtljiv del na

spodnjem delu cevi, temu pa pravimo revolver za objektive,

· mizica – nanjo postavimo predmet, ki ga želimo opazovati. Mizica stoji pod

objektivi, navadno je pritrjena, pri nekaterih mikroskopih pa jo lahko tudi dvigamo

in spuščamo,

· makro- in mikrometrski vijak – uporabljamo ju za fino ali grobo nastavljanje

ostrine slike,

· zrcalce – z njim usmerimo svetlobo skozi odprtino v mikroskopski mizici in tudi

skozi preparat. Nekateri drugi mikroskopi imajo v podnožju namesto zrcalca

vgrajeno mikroskopsko svetilko. Boljši mikroskopi imajo pod mizico zaslonko, ki

uravnava količino svetlobe, ta svetloba gre skozi odprtino mikroskopske mizice na

preparat. Še boljši mikroskopi imajo tudi poseben sistem leč (poleg zaslonke), ki

mu pravimo kondenzor, ta pa zbira svetlobne žarke in jih v ozkem snopu usmerja

na opazovani predmet.

»V svetlobnem mikroskopu sta dve navidezni povečani sliki predmeta. Prvo sliko

daje objektiv in jo projicira v cev. Okular to sliko še dodatno poveča, tako kot leča

poveča sliko opazovanega predmeta.« (Oxlade 1990: 43)

Za lažje razumevanje delovanja svetlobnega mikroskopa je dobro, če poznamo

osnove delovanja leč in tudi to, kako se svetlobni žarki v lečah lomijo. Svetloba v

preprostih lečah, kot je povečevalno steklo, se lomi na enak način kot v sestavljenih

lečah mikroskopa. Zato, ker se svetloba lomi, v lečah vidimo povečano. Tako kot voda

lomi svetlobo, jo tudi steklo. Leče so obdelani kosi stekla, ki imajo ukrivljene površine,

zaradi katerih dajejo navidezne slike predmetov. Slika, ki ji rečemo navidezna slika, je

slika predmeta, ki jo vidimo na nekem drugem mestu, kot pa je predmet v resnici.

Različne vrste leč nam dajejo različne navidezne slike zaradi same oblike leče in

oddaljenosti predmeta (Oxlade 1990: 42).

Elektronski mikroskop

Elektronski mikroskopi so zelo veliki in tudi zapleteni. Da povečajo sliko,

uporabljajo snope elektronov. Elektroni so zelo majhni delci atoma, ki so nekaj tisočkrat

manjši od samega atoma, njihov električni naboj pa je negativen. Ker so elektroni

naelektreni, lahko zaradi tega njihovo gibanje z močnim elektromagnetnim poljem

usmerjamo in pospešujemo. Elektromagnetom pogosto pravimo magnetne plošče, zato


23

ker elektromagneti uklanjajo snope elektronov na njihovi poti, podobno kot leče v

svetlobnem mikroskopu lomijo svetlobo. V primerjavi s svetlobnim mikroskopom

elektronski mikroskopi dosežejo približno 250 000-kratne povečave, medtem ko

svetlobi povečajo sliko predmeta približno 2000-krat. Poznamo več vrst elektronskih

mikroskopov, med drugim vrstični elektronski mikroskop, ki sem ga bolj podrobno

opisala v nadaljevanju (Oxlade 1900: 44).

Osnovni deli in delovanje vrstičnega elektronskega mikroskopa

Vrstični elektronski mikroskop je sestavljen iz:

· elektronske puške, v kateri nastane snop pospešenih elektronov,

· elektronskih leč, ki služijo za fokusiranje in odklanjanje elektronskega curka,

· detektorjev, ki sprejemajo elektrone in elektromagnetna valovanja, ki nastanejo pri

interakciji elektronskega snopa z vzorcem ter

· krmilja za optimiranje pogojev dela in prikaz elektronske slike.

Poleg tega je potrebna tudi vakuumska enota, ki v komori zagotavlja nizke tlake.

Slika 3: Vrstični elektronski mikroskop z odprto komoro za vzorec

Vir: Vrstični elektronski mikroskop 2013

Pri delovanju vrstičnega elektronskega mikroskopa se po raziskovani površini

pomika elektronski curek. Najmanjši premer tega curka je okoli 1 nm. Ko

elektronski snop trči na površino vzorca, pri tem nastanejo odbiti, sekundarni in

Augerjevi elektroni ter elektromagnetni valovi v ultravijoličnem in rentgenskem delu


24

spektra. Pri tem so odbiti elektroni tisti, ki pri vstopu v vzorec doživijo več trkov, pri

čemer se jim smer gibanja spremeni za približno 180°, tako da lahko zapustijo

vzorec. Sekundarni elektroni so tisti, ki so bili v vzorcu, pa so jih primarni elektroni

pri neelastičnih trkih izbili iz vzorca. V vsaki točki, na katero je usmerjen elektronski

snop, nastajajo različne vrste elektronov in elektromagnetna valovanja. Intenziteta

teh, t. i. produktov interakcije med elektronskim snopom in vzorcem, je v veliki meri

odvisna od kemične sestave vzorca na tem mestu in tudi od stanja površine.

Število odbitih elektronov je sorazmerno vrstnemu številu elementa. Področje, kjer

je vrstno število večje, bo svetlejše kot področje z manjšim vrstnim številom

(Vrstični elektronski mikroskop 2013).


25

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen naloge

Namen naloge je seznaniti in približati otrokom uporabo mikroskopa ter doseganje

ciljev iz kurikula v predšolskem obdobju ter raziskati, kako blizu je otrokom uporaba

mikroskopa. Skozi dejavnosti sem ugotavljala, kako spretni so z uporabo mikroskopa,

kakšno je njihovo zanimanje do uporabe. Otrokom sem želela predstaviti tehniko in

tehnologijo kot prijetno izkušnjo, prek katere so spoznavali tehnični pripomoček in njim

nove pojme prek igre in zabave.

3.2 Raziskovalne hipoteze

V diplomski nalogi sem si zastavila naslednje raziskovalne hipoteze:

· S tehničnimi dejavnostmi je mogoče spodbujati različne pristope k spoznavanju

narave.

· Predšolski otroci imajo radi delo z mikroskopom.

· Pri tehničnih dejavnostih lahko otroci spoznajo veliko novih pojmov in si s tem širijo

lasten besednjak.

· Otrok povezuje sliko – videno z mikroskopom, opazovanim (dejanskim)

predmetom.

3.3 Raziskovalne metode

Opravila sem kvantitativno in kvalitativno empirično raziskavo.

3.4 Raziskovalni vzorec

Vzorec raziskave zajema šestnajst otrok drugega starostnega obdobja, ki

obiskujejo vrtec v enoti Lokev. Vseh otrok je sicer devetnajst, vendar so bili v tem

obdobju trije odsotni. Otroci so stari od tri do šest let, od tega je v nalogi sodelovalo

šest deklic in deset dečkov.

Otroci v skupini Sončki so živahni in z velikim zanimanjem sprejemajo nove

izkušnje. Med seboj sodelujejo in so zelo enotni. Radi sodelujejo v pogovorih, radi

raziskujejo, rišejo, pojejo, telovadijo in se gibajo zunaj na svežem zraku. Za delo


26

morajo biti dobro motivirani, obseg dejavnosti pa mora biti primeren in lastnosti skupine

prilagojen, zato da motivacija in zanimanje za delo ne padeta prehitro. Tako je bil potek

dejavnosti prilagojen glede na sposobnosti otrok in glede na njihove zmožnosti in

zanimanje.

Dejavnosti sem izvajala novembra 2012.

3.5 Način zbiranja podatkov

Podatke v svoji raziskavi sem pridobila na različne načine, in sicer:

· najpogostejša metoda je bila opazovanje. Ugotovitve sem si zapisovala sproti med

opravljanjem dejavnosti,

· oblikovala sem tudi »ček listo« in si beležila otrokove odgovore, dejanja in njihovo

razumevanje,

· pri dejavnostih sem otroke fotografirala, saj so mi kasneje prav prišle pri analizi

dogodkov.


27

4 OPIS IN ANALIZE TEHNIČNIH DEJAVNOSTI

4.1 Spoznavanje in uporaba lupe

Priprava na tehnično dejavnost:

Kraj: Lokev

Skupina: Sončki

Starost: 3–5 let

Število otrok: 13

Vzgojiteljica: Gabrijela Kocjančič

Pomočnica: Maja Škrlj

Področje dejavnosti: narava Vsebina: lupa

Metode dela: pogovor, poslušanje,

predstavitev, praktični del – prosta igra

Oblike dela: skupna, individualna

Delovne tehnike: preizkušanje,

opazovanje, raziskovanje

Novi pojmi in posplošitve: lupa,

večje, manjše

Strategije vzgojno-izobraževalnega

dela: seznanjanje z uporabo lupe

Tema: uporaba lupe in raziskovanje (med

igro) različnih materialov s pomočjo lupe

Druga področja (povezave): narava,

jezik, matematika

Orodja in naprave:

· risalno in merilno orodje: /

· obdelovalno orodje: /

Gradiva: različni materiali – kamen, les, kosi blaga, sol, sladkor, drevesni listi, čajne

vrečke itd.

Varstvo pri delu: /

Učna sredstva: /

Učni pripomočki: lupe

Globalni cilji: Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.

Operativni cilji: Spoznava različne materiale.

Otrok odkriva in spoznava lastnosti predmetov.

Zaporednost didaktičnih komponent učnega procesa:

UVAJANJE à USVAJANJE à PREVERJANJE


28

4.1.1 Didaktična izvedba

a. Uvodni del (motivacija)

V igralnici uredimo raziskovalni kotiček. Otrokom ponudimo (nastavimo) različne

materiale za raziskovanje, ponudimo jim lupe. Kotiček je urejen tako, da lahko sodeluje

večje število otrok naenkrat.

b. Glavni del

Otroci spontano posegajo po ponujenih sredstvih. Med igro otroke opazujem,

poslušam, po potrebi spodbujam, odgovarjam na njihova vprašanja, zapisujem njihove

izjave.

c. Zaključni del

Po končnem interesu za igro skupaj pospravimo, uredimo kotiček. Z otroki se

usedemo v krog in se pogovorimo o njihovih doživetjih. Izjave uporabim v evalvaciji.

4.1.2 Analiza in evalvacija

Otrokom sem najprej predstavila kotičke. Skupaj smo pogledali, kaj vse je v

kotičkih, poimenovali materiale, s katerimi se bodo igrali oziroma raziskovali,

poimenovali smo tudi učno sredstvo – lupo. Otroci so se razdelili v tri skupine; dve

skupini sta imeli na razpolago raziskovalne kotičke, ena skupina se je igrala s kockami

na blazini. Skupine otrok so se med seboj izmenjevale.

Otroke sem med igro opazovala, jih spodbujala, odgovarjala na vprašanja,

zapisovala njihove pogovore oziroma ugotovitve.

Med opazovanjem je večina otrok ugotavljala, da lupa stvari poveča. Ugotovili

so, da so predmeti najprej majhni, nato pa jih lupa poveča. Med otroki je bila le ena

deklica, ki je pri opazovanju ugotovila, da se pri drevesnemu listu vidijo »debelejše

črtice«, ravno tako je opazila, da se pri prstnih odtisih pod lupo vidijo črtice in pikice. Ta

deklica je sama tudi videno narisala, ker se ji je zdelo zelo zanimivo in je želela to

pokazati svojim staršem.

Med igro so se otroci med seboj veliko pogovarjali, si pomagali, izmenjevali

materiale za opazovanje, se dopolnjevali pri ugotovitvah. Igra je bila otrokom zelo

zanimiva.


29

Ko sem opazila, da so se vsi otroci razvrstili pri opazovanju z lupo in je interes

pri večini otrok upadel, smo skupaj uredili kotičke in se posedli v krog. Skupaj z otroki

sem naredila evalvacijo, tako sem dobila povratno informacijo, kaj so otroci pridobili

oziroma kaj so se naučili.

Otroci so kotičke imeli še ves teden na razpolago, da so lahko opazovali, kadar

so želeli.

Izjave otrok:

· »Z lupo smo gledali stvari.«

· »Imeli smo tudi take lončke, ku so nam povečali stvari.«

· »Ima tako stekelce, ki naredi večje.«

· »Tudi moja nona rabi taku stekelce za brat, povečevalno stekelce je zato, ker ti

poveča.«

· »Lhko gledš, kaj imaš na prstkih.«

· »Kamen je bil najprej majhen, potem pa je postal ku ena velika skala.«

· »Cuker v krožniku je bil najprej majhen, potem pa taku velik, ku eni kristali.«

· »List od drevesa je bil najprej majhen, potem pa velik in se je videlo take velike

črtice, tudi prstni odtis je imel črtice, tako gor, in tudi ene pikice, ki jih prej nisem

videla. Je nastal prav en čudež. Sem ga tudi narisala.«

· »S povečevalnim steklom smo enkrat gledali tudi črve, se spomniš kaku so bli

veliki, kulku nog so imeli."

Izjave otrok nam povedo, da so bistvo otroci razumeli, da so ugotovili, čemu je

namenjena, da se lupo lahko uporablja tudi za druge namene, na primer za branje, da

so povezali že predhodno znanje.

Igra z lupo je bila vsem nam iztočnica za nadaljevanje spoznavanja mikroskopa.


30

Slika 4: Otroci med dejavnostjo opazujejo različne materiale

Vir: Škrlj 2012

Slika 5: Samostojno raziskovanje z lupami med dejavnostjo

Vir: Škrlj 2012


31

Slika 6: Raziskovalni kotiček

Vir: Škrlj 2012

Slika 7: Mali raziskovalci v raziskovalnem kotičku

Vir: Škrlj 2012


32

4.2 Spoznavanje mikroskopa


Kraj: Lokev

Skupina: Sončki

Starost: 3–5 let

Število otrok: 15



Področje dejavnosti: narava Vsebina: mikroskop

Metode dela: pogovor,

poslušanje, predstavitev, praktični

del

Oblike dela: skupna, skupinska,

individualna

Delovne tehnike: raziskovanje

Novi pojmi in posplošitve: mikroskop, okular,

leča, mizica, žarnica, veliko, majhno, povečano

Strategije vzgojno-izobraževalnega dela:

spoznavanje mikroskopa

Tema: spoznavanje mikroskopa

ter raziskovanje z njim

Druga področja (povezave): narava, jezik,

matematika, družba

Orodja in naprave:



Gradiva: različni materiali – kamen, les, kosi blaga, sol, sladkor, drevesni listi, čajne

vrečke itd.

Varstvo pri delu: /

Učna sredstva: /

Učni pripomočki: mikroskop, lupe

Globalni cilji: Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju

tehnike in tehnologije.

Operativni cilji: Otrok spoznava nekatere dele mikroskopa in samostojno uporablja

mikroskop.

Otrok prepoznava in uporablja tehnične predmete in procese,

spoznava njihov namen in pomen ter v igri ponazarja njihovo

delovanje.




33



Otroci se posedejo v polkrog. Izvedem kratek pogovor o opazovanju z lupo. Z

vprašanji spodbudim otroke k razmišljanju, s čim bi lahko še opazovali in kaj vse bi

lahko opazovali.

b. Glavni del

Otrokom povem, da bomo skupaj spoznali napravo mikroskop, kako je sestavljen,

za kaj ga uporabljamo, kje ga uporabljamo, kaj z njim lahko opazujemo. Na mizo

postavim dva različna mikroskopa in ju opišem tako, da jim dele mikroskopa tudi

pokažem in demonstriram njihovo delovanje. Otroke spodbujam k sodelovanju z

vprašanji in da tudi sami kaj vprašajo.

c. Zaključni del

Otroci samostojno (spontana igra) opazujejo z mikroskopom las, prstne odtise,

papirnat robček, list drevesa.


Otroci so se posedli v polkrog. Najprej smo se pogovarjali o opazovanju z lupo.

Otroke sem spodbujala k razmišljanju, s čim bi še lahko opazovali, vendar ni nihče

prišel do ugotovitve, da lahko opazujemo, raziskujemo tudi z mikroskopom. Otroci so

odgovarjali, da lahko gledamo z očali, daljnogledi, s tistim za gledat zvezde. Po

končanem pogovoru sem jim sama povedala, da imamo napravo, s katero lahko še

natančneje opazujemo. Povedala sem jim, da se ta naprava imenuje mikroskop in da jo

bodo danes spoznali.

Na mizo sem postavila najprej enostaven mikroskop z enim okularjem. Opisala

sem ga tako, da sem otrokom sproti pokazala dele mikroskopa in demonstrirala njihovo

delovanje. Otroci so z zanimanjem poslušali in opazovali. Po končanem opisu so otroci

z njim opazovali las, papirnat robček, kamen, les, čajne vrečke, sladkor, sol, koščke

blaga, prstne odtise in druge materiale. Otroci so z zanimanjem opazovali, ugotavljali,

kaj vidijo, primerjali z lupo. Njihove ugotovitve so bile, da z mikroskopom vidijo še večje

in tudi stvari, ki jih niti z lupo ne vidiš, s prostim očesom pa jih sploh ne vidijo.


34

Po končanem opazovanju sem jim predstavila še drugi mikroskop, in sicer z

dvema okularjema. Najprej sem jih spodbudila, da sami povedo, v čem se razlikuje od

prejšnjega. Večina otrok je rekla, da ima ta dva okularja, drugačno stikalo za lučko.

Ostalih razlik v bistvu niso videli. Ponovno sem opisala dele mikroskopa in

demonstrirala njihovo delovanje. Po končanem opisu so lahko otroci praktično spoznali

mikroskop. Opazovali so enake materiale kot s prvim mikroskopom. Njihove ugotovitve

so bile, da lepše gledajo z obema očesoma, da so nekatere stvari še večje, da jih je

več in da se še lepše vidijo.

Izjave otrok:

· »Ko daš noter mičkine stvari in potem gledaš, ko se naredi tako gromozansko.«

· »Sem vidla moj las, je bil bolj debel, kot pecelj od rože, sem vidla tudi ene črtice, s

povečevalnim steklom pa ni takih črtic.«

· »Mikroskop ima okular, da gledaš, me spominja na oko.«

· »Na mizico damo nekaj, en list, potem gledamo.«

· »Z gumbi premikamo gor in dol.«

· »Mizica ima eno kroglico, odprtinico.«

· »Pod mizico je lučka, če lučko ugasnemo, vidimo temo.«

· »Je priklopljen, da sveti lučka.«

· »Sm vidu take packe.«

· »V koščku blaga so ble bele in rdeče kroglice.«

· »V robčku so ble take bele pikice.«

Glede na to, da so se otroci prvič srečali z mikroskopom, sem ugotovila, da jih je le

ta zelo pritegnil. O njem so znali veliko povedati, pritegnilo jih je tudi samo opazovanje,

nekateri otroci so delali tudi primerjavo z opazovanjem z lupo in prostim očesom. Z

opazovanjem in opisovanjem so utrjevali tudi pojme veliko-majhno, dosti-malo.

Med samo dejavnostjo sem opazovala otroke, v kolikšnem številu so samostojno

in z zanimanjem pristopali k mikroskopu in z njim opazovali dane materiale. Tako sem

si tudi sproti zapisovala dano situacijo. Prišla sem do rezultata, ki me niti ni presenetil,

saj so se moja pričakovanja potrdila, kar pomeni, da je večina otrok zelo rada

samostojno pristopila in raziskovala z mikroskopom.


35

Graf 1: Delo z mikroskopom

Vir: Škrlj 2012

Od 15 otrok jih 11 aktivno, samostojno in z zanimanjem sodeluje pri raziskovanju z

mikroskopom, kar pomeni, da imajo otroci radi delo z mikroskopom.

Slika 8: Predstavitev mikroskopa

Vir: Kocijančič 2012


36

Slika 9: Opisovanje mikroskopa

Vir: Kocjančič 2012

Slika 10: Otroci raziskujejo z mikroskopom

Vir: Škrlj 2012


37

Slika 11: Pogled v mikroskop

Vir: Škrlj 2012


38

4.3 Spoznavanje mikroskopa s pomočjo enciklopedij in revij


Kraj: Lokev

Skupina: Sončki

Starost: 3–5 let



Področje dejavnosti: jezik Vsebina: enciklopedije in revije


poslušanje, predstavitev,

praktični del

Oblike dela: skupna,

skupinska, individualna

Delovne tehnike: raziskovanje

Novi pojmi in posplošitve: mikroskop, okular,

leča, mizica, žarnica


samostojno iskanje mikroskopa v enciklopedijah

in revijah

Tema: listanje enciklopedij in

revij


matematika, družba

Orodja in naprave:



Gradiva: /

Varstvo pri delu: /

Učna sredstva: enciklopedije, revije

Učni pripomočki: /

Globalni cilji: Spodbujanje jezikovne zmožnosti (artikulacija, besednjak, besedila,

komunikacija itn.).

Operativni cilji: Otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij.




39



Otroci se posedejo k mizam. Pokažem jim, da imam pred seboj različne

enciklopedije ter revije, povem jim, da so v njih med drugimi zanimivim stvarmi tudi

mikroskopi.

b. Glavni del

Med otroke razdelim gradivo. Dam jim navodilo, da naj v njih poiščejo mikroskope.

Če otroke zanima, kaj poleg slik piše, jim to tudi preberem. Spodbujam jih, naj pozorno

pregledajo knjige.

c. Zaključni del

Na koncu se z njimi pogovorim, in tako tudi izvedem evalvacijo te dejavnosti.


Število otrok: 14

Otroke sem razporedila v štiri skupine. Posedli so se k mizam, nato smo se

pogovarjali o mikroskopu. Tako sem ugotovila, koliko so si zapomnili, in bila

presenečena, da so znali povedati veliko. Otrokom sem pokazala enciklopedijo in jih

vprašala, če vedo, kakšno knjigo imam in kaj je v njej. Otroci so enciklopedijo takoj

prepoznali, saj jo večkrat uporabljajo. Na vprašanje »Kaj lahko v njej vidimo?«, so

otroci odgovorili, da veliko zanimivih stvari, na primer vesolje, zvezde, sonce, živali.

Pokazala sem jim še druge knjige in strokovne revije ter jim povedala, kaj bomo v njih

iskali. Povedala sem jim tudi, da če jih bo kaj zanimalo, jim bom razložila in prebrala.

Otrokom sem razdelila knjige, revije in enciklopedije ter jih spodbudila k iskanju

mikroskopov. Kar nekaj časa so rabili, da so prelistali in prišli do mikroskopov. Med

iskanjem so jih namreč pritegnile tudi druge stvari, ki so jih videli. Bistvo je bilo, da so

kljub radovednosti do drugih zanimivosti vneto iskali mikroskope. Otroke sem pri tem

opazovala, poslušala, po potrebi razlagala in brala. Opazila sem, da so otroci

predhodno znanje o mikroskopu in lupah dobro povezovali s slikami v revijah in

enciklopedijah. Med seboj so se pogovarjali, dopolnjevali, si izmenjevali literaturo.

Opazila sem tudi, da so nekatere stvari povezovali s svojimi izkušnjami. Tako je na

primer ena deklica povezala sliko, ki jo je videla v revij z izkušnjo pri zdravniku.


40

Ko je upadel interes otrok do listanja revij, sem otroke povabila v polkrog in se z

njimi pogovarjala o tem, kar so videli v revijah in enciklopedijah. Otroci so

pripovedovali, njihove izjave sem zapisovala in jih uporabila pri evalvaciji.

Otroci se s takimi dejavnostmi naučijo, kje si lahko poiščejo informacije o določenih

stvareh, ki jih zanimajo, bogatijo si besedni zaklad, bogatijo si znanje, povezujejo stvari

med seboj.

Izjave otrok:

· »Smo gledali mikroskope.«

· »V knjigi sem vidla star mikroskop.«

· »Gledamo z obemi očmi, al pa z enim.«

· »V knjigi sem vidla take kroglice, mislim, da so virusi, ku je bil tudi zdravnik. Ko si

bolan, moraš vzet zdravila, zdravnik vzame kri, da ugotovi, če imaš virus, kri

pogledajo z mikroskopom, če je zdrava. Če je bolna, jo zdravijo s protitelesci, to so

bela, imajo krilca, skočijo na viruse in jih potolčejo.«

· »Gledaš velike stvari.«

· »Je blu polnu mikroskopov, eni so bli prav veliki.«

· »Edn je bil takšn ku smo mi gledali z njim.«

· »Sm vidu tudi tistu, ku lhku gledaš zvezde.«

· »En stric je risal v tak krogec s kvadratki, kot sm ga vidla v tistem lončku s

povečevalnim steklom.«

· »So imeli zravn tud pincete in mičkina stekelca.«

Izjave otrok nam povedo, koliko so se otroci naučili in kako znajo povezovati

dosedanje izkušnje.


41

Slika 12: Otroci po manjših skupinah listajo ponujeno gradivo

Vir: Škrlj 2012

Slika 13: Iskanje mikroskopa v enciklopediji

Vir: Škrlj 2012


42

Slika 14: »Evo, tukaj je še en mikroskop.«

Vir: Škrlj 2012

Slika 15: »Poglej, pa smo ga našle.«

Vir: Škrlj 2012


43

4.4 Priprava in opazovanje lesa pod mikroskopom


Kraj: Lokev

Skupina: Sončki

Starost: 3–5 let

Število otrok: 16



Področje dejavnosti: narava

Vsebina: obdelovanje/ priprava »koščka lesa« za

opazovanje pod mikroskopom


poslušanje, predstavitev,

demonstracija, praktični del

Oblike dela: skupna, skupinska,

individualna

Delovne tehnike: risanje,

brušenje, preizkušanje

Novi pojmi in posplošitve: brusilni papir


priprava lesa za opazovanje z mikroskopom

Tema: obdelovanje in opazovanje

lesa z mikroskopom, izdelava

lastnega raziskovalnega dnevnika


matematika, umetnost

Orodja in naprave:

· risalno in merilno orodje: barvice

· obdelovalno orodje: brusilni papir

Gradiva: manjši kosi lesa, beli listi

Varstvo pri delu: /

Učna sredstva: /

Učni pripomočki: mikroskop

Globalni cilji: Otrok si oblikuje odnos do tehnike, tehnologije, organizacije dela in

ekonomije, odgovornosti, natančnosti, reda in si razvije sposobnost za

sodelovanje pri odkrivanju in reševanju problemskih situacij.

Operativni cilji: Otrok se uri v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično

ustvarjalnost.

Otrok spoznava delovni proces ter razvija primeren odnos do dela in

organizacijskih sposobnosti.




44



Otroci se usedejo v polkrog, pokažem jim mikroskop, ki jim je zdaj že poznan.

Pokažem jim še manjše kose lesa, zrezane v manjše valje, in brusilni papir.

Pogovorimo se o tem, zakaj bomo vse te stvari uporabljali.

b. Glavni del

V manjših skupinah otroci pridejo do »raziskovalnega kotička«, še enkrat

pregledamo in poimenujemo stvari, s katerimi bomo delali. Otrokom najprej

demonstriram, kaj bomo počeli, nato sami začnejo z izvedbo. Med izvedbo celotnega

postopka z otroki sproti izdelujemo še raziskovalni dnevnik.

c. Zaključni del

Ko je dejavnost končana, skupaj pospravimo raziskovalni kotiček. Otrokom je še

vedno na voljo mikroskop, da z njim lahko še samostojno opazujejo, kar so sami

izdelali.


Otroci so se posedli v polkrog. Na mizo sem dala mikroskop, koščke lesa, brusne

papirje in raziskovalne dnevnike. Skupaj smo opisali sredstva, ki jih bomo uporabili pri

dejavnosti. Ko sem jim pokazala košček lesa, smo se o njem bolj pogovorili, ker sem

želela, da otroci pridejo do spoznanja, da ga moramo obdelati in da se ob tem struktura

spremeni. Otroci so si košček lesa najprej ogledali in otipali. Tako so sami ugotovili, da

nima ravne površine, pač pa so rekli, da ima bodice, trnje, špičke. Nekateri so tudi rekli,

da je površina hrapava. Na vprašanje, s čim in kako bi površino naredili, da ne bi več

imela bodic, so odgovorili, da bi lahko odrezali z žago, sekiro, nožem. Otrokom sem

nato povedala, da bodo danes sami naredili površino ravno in zelo gladko z različnimi

brusnimi papirji. Da bi lažje razumeli, da moramo les obdelati, sem pred njih postavila

stol, tako da so ga lahko pogledali in otipali. Na vprašanje, kakšen je, so odgovorili, da

je gladek. Na vprašanje »Kakšen pa bi bil, če lesa ne bi obdelali, na primer, da bi bil iz

takega, kot ga imamo sedaj mi?« so otroci odgovorili, da bi nas pikal. Na to sem podala

navodila in razdelili smo se po skupinah. Ena skupina je samostojno raziskovala z

mikroskopom, ena je opazovala z lupo, na voljo pa so imeli tudi igro z izbranimi

igračami.


45

V raziskovalni kotiček sem postavila mikroskop, koščke brusnega papirja,

raziskovalne dnevnike in suhe barvice. Dejavnost sva izvajali skupaj z vzgojiteljico.

Delo je potekalo individualno.

Vsak otrok je najprej dobil košček neobdelanega lesa. Najprej si ga je pogledal s

prostim očesom, nato ga je še otipal, da je ugotovil, ali je površina gladka ali hrapava.

Med otipom je veliko otrok reklo, da imajo koščki lesa trnje, bodice, špičke. Ta košček

lesa je nato otrok narisal na eno polovico lista raziskovalnega dnevnika. Zanimivo je

bilo, kako sta en deček in deklica risala v tridimenzionalni obliki, kar je za to starost

redkost. Nekateri otroci so risali tako, da so koščke lesa obrisovali. Neobdelan košček

lesa so pogledal še z mikroskopom in ponovno narisali na drugo polovico lista. Otroci

so koščke lesa narisali tako, da so narisali krog, črtice, nekateri pa so narisali še

»bodice«. Kar so videli pod mikroskopom, je bilo narisano pri večini otrok večje.

Druga faza je bilo brušenje z različnimi brusnimi papirji. Na razpolago so imeli štiri

koščke brusnega papirja, ki so se razlikovali po grobosti. Otroci so brusni papir najprej

otipali in ga opisali, povedali, kateri je najbolj grob in kateri najmanj, pa tudi koliko

kosov brusnega papirja imamo. Pri tem otroci niso imeli težav. Košček lesa so nato

postopoma brusili, in sicer po dveh bolj grobih papirjih samo v eno smer (gor), po

drugih dveh (manj grobih) pa s krožnimi gibi. Po vsakem brušenju so otroci otipali in

pogledali lesno površino. Tako so ugotavljali, kakšna je razlika. Vsi so ugotovili, da je

površina bolj gladka, nekateri so rekli, da je mehkejša. Vsi pa so ugotovili, da je bila

površina po zadnjem brušenju najbolj gladka oziroma so rekli, da je najbolj mehka.

Sledilo je risanje v dnevnik. Narisali so sebe, kako, kaj in s čim brusijo. Nekateri so

narisali na brusne papirje tudi smer brušenja (na primer za smer gor so narisali črte, za

krožno brušenje pa kroge).

Ko so vse narisali, so dali košček obdelanega lesa pod mikroskop in narisali v

dnevnik, kar so videli. Večina jih je narisala krog s črtami. Ugotovili so, da so sedaj črte

debelejše oziroma bolj velike in da jih je več. Dva otroka sta po zadnji obdelavi narisala

kroge s črtami, nato pa sta pobarvala površino z barvico, kar je pomenilo, da je

površina zelo gladka. Nato so še enkrat košček lesa pobrusili z najbolj finim brusnim

papirjem in ga dali (ne da bi ga otipali) pod mikroskop. Večina otrok je rekla, da sedaj

vidijo tudi krogce ali pikice. En deček je rekel, da vidi pikice kot sneg. Te ugotovitve so

nato narisali še v dnevnik. V dnevnik sem zapisovala tudi njihove izjave.


46

Po končani dejavnosti smo skupaj pospravili kotiček, otroci so imeli na voljo še

mikroskop, da so lahko opazovali svoje izdelke. Ker je bila dejavnost dokaj zahtevna

(opazovanje, izdelovanje dnevnika, zapisovanje izjav), je potekala v dveh delih oziroma

zaporedoma dva dneva.

Sama dejavnost je potekala v povezavi z jezikovnim, matematičnim in

umetnostnim področjem.

Izjave otrok

Neobdelan kos lesa s prostim očesom:

· »Tu je en kos žagance, ima okuli taku ku robida, je hrapavu in jma črtice.«

· »Je bl hlapav, so člte gol.«

· »Je hlapalo, so ene čltice, so kuadlataste te čltice, so povezane čltice ku pajkova

mleža.«

· »Je špičasto, ima gor črtice, je okroglo.«

· »Tku se vlta, je tak tld, so gol ene pikice tudi člte so gol. So bodice gol, je malo

hlapav.«

Neobdelan kos lesa pod mikroskopom:

· »Vidim bolj pouno črt, les je večji.«

· »Vidim čltice, so velike, so tudi pikce, ku so tudi bl velike, plej jih nism vidu.«

· »Je zdej bl tako zeleno, je čltic še več kot plej, ene so tanke in dolge, so notl tudi

take majckne pikice. Je tudi malo člnih dlobnih pikic, use je pikasto in čltano.«

· »Sem vidla črte dol, prej pa ne. Je več črtic, so tudi bolj debele, sm vidla tudi take

majhne pikice.«

· »Vidm ene pikice, zgleda kot zemla veš, tud eno lukno mičkno vidm, je use bel

veliko.«

Obdelava lesa z brusilnim papirjem:

· »Sem dajal gor in dol, pole je ratalu, da ni blu več hrapavu.«

· »Sm blusu les s hlapavimi papelji, sm blusu gol in dol in okloglo.«

· »Sem blusla sem eno kocko, s takimi, ki molaš blusit, sem blusla gol in dol in

okloglo. Je latalo gladko, nima več hlapavega – tistih majhnih hlapavih špičk.«

· »Sem brusla ta les z brusilnim papirjem. Ta je bil še bolj hrapava, bolj manj, ta še

bolj manj, ta pa najmanj. Je postal les gladek.«

· »Sm ga blusu tuki, tm, tuki, tm. Pol je bil les mehk.«


47

Obdelan kos lesa s prostim očesom:

· »Zdej ni več bodic, je gladku.«

· »Je gladku, je lep, ima čltice.«

· »Je gladek ztu ku je podlsan, sm dlsala gol in dol in okloglo.«

· »Je gladek brez špičk.«

· »Nima več unih špičk in je bl mehk tudi.«

Obdelan kos lesa pod mikroskopom:

· »Vidm, ku da je sneg, take črtice debele, jih je dosti.«

· »So ku eni majhni kvadlatki, je močno večje, ima čltice in pikice. In se mi zdi, ku da

je pajkova mreža.«

· »So ene čltice, ku sm jih vidla, spet malo zeleno in pikice so.«

· »Je gladek, vidim črtice in pikice, bolj veliko vidim.«

· »So samo pikice in samo čltice nutl, veš.«

Izjave otrok nam povedo, da so otroci dojeli bistvo obdelave lesa, da so zaznali

razlike, ki so nastale ob obdelavi, in da so jih znali zaznati s očesom in po otipu.

Pomembno je to, da so videli razlike tudi z mikroskopom in vse, kar so videli, narisali v

dnevnike.

Raziskovalni dnevnik:

Ena izmed dejavnosti, ki sem jih izvedla, je bila tudi izdelava opazovalnih

dnevnikov, saj se z opazovanjem vsa stvar ne konča. Želela sem, da o tem, kar so

otroci videli, otipali, začutili in zaznali ob obdelavi lesa z različnimi brusnimi papirji, tudi

pripovedujejo in narišejo. Tako sem potrdila trditev, da se v predšolski vzgoji dejavnosti

med seboj zelo dopolnjujejo in prepletajo. S tem, ko omogočimo večkratno

»prepisovanje« predstavitev iz ene oblike v drugo, vodi k usvajanju novih pojmov in

diferenciranju že usvojenih pojmov.

Deklica, katere raziskovalni dnevnik bom predstavila, je letos aprila dopolnila 5 let.

Za predstavitev raziskovalnega dnevnika te deklice sem se odločila ravno zato, ker je

razvidno, kako se njeno predznanje na vseh področij prepleta. Deklica je namreč zelo

dobra opazovalka, poleg tega ima izredno bogat besedni zaklad in zato zelo dobro in

natančno opisuje. Poleg tega je tudi likovno zelo ustvarjalna, tako da ni imela nobenih

težav pri risanju v dnevnik. Večkrat si je les ogledala z mikroskopom, da ne bi kaj

pozabila narisati. Zanimivo je to, da je deklica povedala, da je narisala košček lesa


48

tridimenzionalno (njeni starosti primerno). Natančno je opisovala, kako potekajo črte na

koščku lesa, da ni le rekla, da so samo črtice, ampak je opredelila, da črtice vodijo gor

in dol, da so pod mikroskopom debelejše, da je črtic več, da so vmes tudi majhne

pikice. Zelo dobro je opisovala oziroma primerjala, kar je videla s prostim očesom in

kar je videla z mikroskopom. Pri obdelavi lesa z brusilnim papirjem je hitro ugotovila, da

manj ko je brusilni papir hrapav, bolj gladka površina nastaja. Zanimivo pri njej je to, da

je znala uporabljati pravilne in primerne izraze (gladek, hrapav, debele črte, večje črte,

več, manj, drobci, s prostim očesom, povečevalo, tridimenzionalno …).

Slika 16: Narisane ugotovitve in zapisane izjave v prvem delu raziskovalnega dnevnika

Vir: Škrlj 2012


49

Slika 17: Narisane ugotovitve in zapisane izjave v drugem delu raziskovalnega

dnevnika

Vir: Škrlj 2012


50

Slika 18: Narisane ugotovitve in zapisane izjave v zadnjem delu raziskovalnega

dnevnika

Vir: Škrlj 2012

Slika 19: Opazovanje s prostim očesom in risanje neobdelanega koščka lesa v

raziskovalni dnevnik

Vir: Škrlj 2012


51

Slika 20: Opazovanje neobdelanega koščka lesa pod mikroskopom

Vir: Škrlj 2012

Slika 21: Obdelovanje koščka lesa z različnimi brusnimi papirji

Vir: Škrlj 2012


52

Slika 22: Opazovanje obdelanega lesa pod mikroskopom in beleženje opazovanega

lesa v raziskovalni dnevnik

Vir: Škrlj 2012


53

5 SKLEPNE UGOTOVITVE

Diplomsko nalogo lahko zaključim z dejstvom, da sem zastavljene cilje prek

različnih tehničnih dejavnosti uspela uresničiti. Otrokom sem postopoma približala

napravo – mikroskop. Najprej sem jim ponudila lupe, te so otroci že poznali, nato smo

skupaj iskali informacije o mikroskopu v različni strokovni literaturi. Predstavila sem jim

tri različne tipe mikroskopa, seznanili so se z deli mikroskopa in njegovim delovanjem.

Otroci so tako z lupo kot z mikroskopom opazovali in raziskovali različne materiale.

Tako so jih podrobneje spoznavali, spoznali pa so tudi veliko novih pojmov.

Ugotovitve diplomske naloge podajam v sledečih točkah:

· z dejavnostmi s področja tehnike in tehnologije lahko spodbujamo različne pristope

k spoznavanju narave,

· večina predšolskih otrok aktivno in z zanimanjem raziskuje mikroskop in delo z

njim, to lahko vidimo na Grafu 1,

· otroci med tehničnimi dejavnostmi podrobneje z »brskanjem« po primerni literaturi

usvojijo nove pojme,

· z opazovanjem predmeta večina otrok poveže opazovano sliko (videno z

mikroskopom) z dejanskim predmetom.

Ko sem opazovala otroke pri njihovem raziskovanju, sem ugotovila, da jih je

raziskovanje zelo pritegnilo. Nekateri otroci so bili zelo dobri raziskovalci in opazovalci

ter so si želeli raziskati čim več različnih materialov. Videno so nekateri otroci znali zelo

dobro opisati, to je bilo odvisno od otrokovega predznanja, izkušenj in besedišča.

Poudarek vseh dejavnosti je bil na približevanju tehnike in tehnologije, vendar so

se področja Kurikula med seboj prepletala. Otroci so si izdelali tudi raziskovalni

dnevnik, v katerega so beležili svoja opažanja, njihove izjave pa sem ob tem

zapisovala.

V enoti, v kateri delam skupaj s sodelavkami, smo kupile enostavnejši mikroskop,

s katerim bodo otroci lahko naprej raziskovali in se ob tem naučili veliko novega in

zanimivega.


54

Kako sem jim približala mikroskop in kaj vse so se otroci ob tem naučili, nam

povedo njihove izjave. Ob branju njihovih izjav sem mnenja, da so cilji in hipoteze v

večini dosežene.


55

6 LITERATURA

Biological Microscope (FSP-12). http://cnopnation.en.made-in-

china.com/product/GehERcSKACWk/China Biological-Microscope-FSP-12-.html

(24. 4. 2013).

Černelič Bizjak, Maša (2009): Razvojna psihologija–laboratorijske vaje. Koper: Pef Up.

Duskin Feldman, Ruth, Papalia E., Diane, Olds Wendkos, Sally (2003): Otrokov svet.

Ljubljana: Educy.

Einon, Dorothy (1999): Vodnik za zgodnje učenje. Radovljica: Didakta.

Einon, Dorothy (2002): Ustvarjalen otrok. Tržič: Učila international.

Graebner, Karl Erich (1974): Mikroskopiranje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Honigsgeld Adamič, Marjana (1992): Velika ilustrirana otroška enciklopedija. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Horvat, Ludvik, Magajna, Lidija (1987): Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna

založba Slovenije.

Marjanovič Umek, Ljubica (2001): Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Založba

Obzorja.

Marjanovič Umek, Ljubica (2004): Razvojna psihologija. Ljubljana: Razprave Filozofske

fakultete.

Marjanovič Umek, Ljubica, Zupančič, Maja (2006): Psihologija otroške igre Od rojstva

do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Ministrstvo za šolstvo in šport (2007): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za

Šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za šolstvo.

Musek, Janek, Pečjak, Vid (2001): Psihologija. Ljubljana: Educy.

Oxlade, Chris, Stockley, Corinne (1990): Pogled skozi mikroskop. Ljubljana: Državna

založba slovenije.

Papotnik, Amand (1989): Tehnika za najmlajše. Novo mesto: Pedagoška Obzorja.

Papotnik, Amand (1992): Prvi koraki v projektno nalogo. Radovljica: Didakta.

Papotnik, Amand (1993): Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Založba Obzorja.

Papotnik, Amand (1999): Didaktika zgodnjega poučevanja in učenja tehnike in

tehnologije. Ljubljana: DZS.

Vrstični elektronski mikroskop.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vrsti%C4%8Dni_elektronski_mikroskop (24. 4. 2013).

Žalost. http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDalost (7. 4. 2013).

Documents

Skrlj Maja 2013 - share.upr.si · Predšolski otrok se mora veliko gibati, priporočajo tudi , da naj bi bil otrok vsak dan vsaj nekaj ur na svežem zraku. V tem obdobju se nadaljuje