SESTAVLJANJE OBROKOV ZA OVCE IN KOZECvirn, Marjana1, Ajda Kermauner2IZVLEEKOvce in koze so prevekovalci, ki s pomojo vampnih drobnoivk lahko za prehrano uporabljajo voluminozno krmo oz. njihov obrok mora vsebovati doloeno koliino vlaknine. Zahteve po hranilnih snoveh in energiji se razlikujejo glede na proizvodno stanje ivali, za pokrivanje njihovih potreb pa je zelo pomembna kakovost osnovne krme. Predstavljeni so primeri izraunanih obrokov za razlino proizvodnjo in v razlinih letnih asih.RATION FORMULATION FOR SHEEP AND GOATSABSTRACTSheep and goats are ruminants with a special kind of digestion which requires a certain part of fiber in their ration. The needs for nutrients differ according to the production stage of the animal. Some ratios for animals in different phisiological stages and in different time of the year are calculated.1 UVODPri reji domaih ivali je prehrana dejavnik, ki mono vpliva na gospodarnost, saj predstavlja okrog polovico vseh strokov reje. Pri tem je zelo pomembna kakovost krme, ki jo ivali zauivajo, prav tako pa tudi pravilna ocena potreb ivali in njihove sposobnosti za zauivanje krme. Poleg tega je za doloanje potreb ivali po energiji in hranilnih snoveh pomembno tudi proizvodno stanje ivali, saj visoko breja ali dojea ival potrebuje ve kot neproizvodna, prav tako ima mlada, rastoa ival, drugane potrebe od odrasle. Pomembna pa je tudi okusnost krme za doloeno vrsto ivali, saj tudi ivali izbirajo hrano in nekatero rade jedo, druge pa sploh ne zauijejo ali v zelo majhnih koliinah. 2 ZAUIVANJE KRMEKot vsem prevekovalcem je tudi za koze in ovce osnovna hrana voluminozna krma. Vendar je e zlasti za koze znailno mono izraeno posebno obnaanje pri zauivanju krme, po emer se loijo od ostalih prevekovalcev. Izbirnost je zlasti izraena pri zauivanju zelene krme, opazna pa tudi pri zauivanju panega sena in celo slame. Koze najraje jedo tiste dele rastlin, ki vsebujejo zelo malo celuloze in veliko beljakovin. To pomeni, da je hranilna vrednost dejansko zauite krme precej drugana od ponujene, torej je za pokrivanje potreb ivali po hranilnih snoveh pomembno tudi poznavanje preference ivali do doloene krme, saj je med ponujeno in zauito krmo lahko velika razlika. Kaj pomaga pravilno izraunan in uravnoteen obrok, e ga ivali ne bodo zauile?Zato se mnogi prehranski strokovnjaki posveajo raziskavam obnaanja ovc in koz pri zauivanju krme, pri emer poskuajo razloiti velike razlike med ivalmi. V Franciji so z raziskavami ugotovili, da obstajajo razlike med ovcami in kozami. Vendar eprav so bile razlike v zauivanju vasih znailne, niso bile sistematino nije pri eni vrsti v primerjavi z drugo. Kljub vsemu pa imajo koze, e jih primerjamo z ovcami, npr. raje detelje kot travo in zauijejo ve suhe snovi iz nekatere vrste krme kot iz druge.Preglednica 1. Koliina zauite suhe snovi pri ovcah in kozah, potrebna za pokritje vzdrevalnih potreb (P. Morand - Fehr (ed.), 1991)MrvaKemijska sestava v % SSZauita SS v g/kg T0,75

OSSBSVovcekoze

Italijanska ljulka92,78,333,161,955,9

Naravni travnik92,69,235,651,758,9

Maji rep95,29,737,357,551,4

Lucerna90,515,234,461,087,2

Koze pojedo ve mrve slabe kakovosti kot ovce, vendar je obogatitev takne krme z duikom bolj uinkovita pri ovcah kot pri kozah. Raziskovalci predpostavljajo, da se koze laje prilagajajo na slabo krmo kot ovce. Zato se koze dokaj hitro navadijo na slabe naravne danosti in kakovost krme in lahko preivijo na zelo razlinih podrojih, tudi na zelo vroih in suhih, saj zmanjajo koliino zauite vode in zauijejo ve suhe snovi slabe krme kot ovce ter tako lahko izkoriajo rastlinje v teh podrojih.Odrasla ovca ali koza za samo vzdrevanje ivljenja potrebuje energijo in hranilne snovi, ki jih dobi z vzdrevalno krmo. Za vsako dodatno aktivnost ali proizvodnjo pa potrebuje dodatne hranilne snovi in energijo.Vsebnost energije v krmi in energijske potrebe prevekovalcev izraamo v krobnih enotah (E) in kJ (neto energija za laktacijo - NEL). Preglednica 2. Poraba energije za fizino aktivnost pri 50 kg teki ovci (McDonald in sod., 1995) AktivnostPoraba na kg TTrajanje ali pogostost dejanjaPoraba na dan v kJ

Stoja0,4 kJ/h9 h/dan180

Spreminjanje poloaja

(stoja, potem leanje)0,26 kJ6 krat na dan78

Hoja2,6 kJ/km5 km/dan650

Hoja v hrib28 kJ/km5 km/dan650

Hranjenje2,5 kJ/uro2-8 h/dan250-1000

Prevekovanje2,0 kJ/uro8 h/dan800

3 VSEBNOST HRANILNIH SNOVI IN ENERGIJE V KRMIZa tono oskrbo ivali s hranilnimi snovmi in energijo moramo poznati vrednost krme, ki jo pokladamo ivalim. Osnovna hrana drobnice je voluminozna krma, to je trava oziroma paa v poletnem obroku, ter seno in silaa pozimi, koze pa rade osmukajo tudi listje grmovja ali dreves. Od kakovosti osnovne krme je odvisno, koliko in kakno dopolnilno krmo bomo dodajali k obroku. Obiajno je najceneje in najenostavneje, e veino potreb ivali pokrijemo z osnovno krmo. Zato je zelo pomembna kakovost voluminozne krme, saj z zelo dobro pao ali mrvo lahko pokrijemo ne samo vzdrevalne potrebe ampak tudi potrebe po energiji in prebavljivih surovih beljakovinah brejih ivali. e pa dodajamo ita ali drugo krmilo, moramo izbrati tako, da osnovni obrok dopolnimo s tistimi hranilnimi snovmi, katerih obroku primanjkuje.Preglednica 3. Hranilna vrednost nekaterih vrst krme za drobnico (Nutrient requirements of sheep, 1975; gajnar, 1990)KrmiloSVlENELPSBCaPMgNa

g/kg(MJ/kg)ggggg

Trava-mlada46,9 116 1,17 25 1,3 0,7 0,3 0,20

Trava-srednja55 118 1,23 20 1,5 0,8 0,3 0,30

Seno-slabo310 271 3,70 42 3,0 1,2 1,0 0,70

Seno-srednje290 336 4,17 56 4,0 2,2 1,5 0,60

Seno-dobro260 412 4,85 79 5,0 3,0 2,0 0,50

Travna sil.-dobra90 191 2,00 37 2,8 1,3 0,5 0,21

Travna sil.-slaba117 142 1,60 26 2,7 1,1 0,8 0,15

Koruzna sil.61 163 1,70 14 1,1 0,7 0,6 0,11

Koruza23 799 8,37 70 0,2 2,5 1,1 0,20

Pesni rezanci181 663 6,93 48 6,8 1,0 2,7 1,20

Jemen47 696 7,25 80 0,8 4,2 1,2 0,20

P. krmil. moka42 716 7,80 141 1,1 7,1 2,5 0,60

Sojine tropine33 715 7,22 461 2,8 6,2 3,5 0,2

Apnenec400,0

DKF180,0 233,0

Sol370,0

4 OBROKIPoletna prehrana ovc in koz je sestavljena iz pae oziroma zelene krme. Vsebnost hranilnih snovi in energije v pai je odvisna od njene sestave. e je v njej veliko detelj in zeli (eprav nekaterih, npr. regrata, ivali noejo jesti), je bolj prebavljiva in vsebuje ve beljakovin, pa tudi kalcija in fosforja. Paa je najbolj kakovostna spomladi in poleti, manj pa jeseni in v zelo sunih obdobjih leta na ekstenzivnih panikih. Za poletno pao so primerna tudi itna strnia, za jesensko pa koruzna. Gospodarnost reje drobnice lahko poveamo tudi s pao po strninih dosevkih (npr. listnati ohrovt), kjer se ivali lahko pasejo do prve debeleje snene odeje, v toplejih krajih, kjer je zima mila ali pa je brez snenih padavin, pa laho ves as. S tem zelo izboljamo zimsko prehrano drobnice, saj ivali dobijo zeleno krmo tudi pozimi.Pozimi ivalim pokladamo posueno ali silirano krmo, zlasti travno in koruzno silao iz storev. Za pripravo kakovostne zimske krme je zelo pomebno, kdaj in v kaknih vremenskih razmerah jo pospravljamo in kako jo konzerviramo, saj to mono vpliva na zmanjanje ali izgubo hranilnih snovi v krmi in na njihovo slabe izkorianje.Od kakovosti osnovne voluminozne krme je odvisno dopolnjevanje obrokov z mono krmo. Nekatera mona krmila so bogata z energijo (ita, koruza, pesni rezanci, krmilna moka), druga pa vsebujejo veliko beljakovin (oljne pogae in tropine, pivske tropine, sojine tropine) in jih dodajamo obroku, v katerem prevladuje koruzna silaa ali stareje seno. Za izravnan obrok pa moramo dodajati tudi rudnine in vitamine, saj le tako lahko zagotovimo popolno oskrbo ivali z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi, energijo, rudninami in vitamini. Pri tem moramo paziti, da rudninsko vitaminski dodatek dajemo redno in v predpisanih koliinah.Preglednica 4. Nekaj primerov obrokov za ovce (telesna masa 60 kg) in koze (telesna masa 50 kg)OVCA PRED PRIPUSTOM - POMLADKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Trava-mlada7,01,35 328 812 8,19 175 9,1 4,9

SKUPAJ1,35 328 812 8,19 175 9,14,9

Dnevne potrebe1,1-1,4780 7,72 95 1-22,0

Razlika+32+0,47+80 ++

OVCA PRED PRIPUSTOM - POLETJEKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Trava-srednja5,0 1,11275 590 6,15 100 7,5 4,0

SKUPAJ1,33 281 7908,24 118 7,6 4,6

Dnevne potrebe1,1-1,47807,72 95 1-22,0

Razlika+10 +0,52 +23 ++

OVCA PRED PRIPUSTOM - ZIMAKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Seno-slabo0,80,69 248 217 2,9634 2,4 3,4

Koruza0,30,26 7 240 2,51 21 0,1 0,2

Jemen0,50,44 24 348 3,63 40 0,4 0,2

Sol v g3 g

SKUPAJ1,39 278 805 9,10 95 2,9 3,8

Dnevne potrebe1,1-1,4780 7,72 95 1-22,0

Razlika25 1,420 ++

OVCA PRED PRIPUSTOM - ZIMAKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Seno-dobro1,51,29 390 618 7,28 119 7,5 4,5

Koruza0,2 0,18 5 160 1,67 14 0,0 0,5

Sol v g2 g

SKUPAJ1.71,47395 778 8,95 133 7,5 5,0

Dnevne potrebe1,1-1,4780 7,72 95 1-22,0

Razlika-2 1,2338 ++

VISOKO BREJE OVCE - POMLADKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Trava-mlada8,01,54 375 928 9,36 200 10,4 5,6

Sol v g3 g

SKUPAJ8,01,54 375 928 9,36 200 10,4 5,6

Dnevne potrebe1,6-1,8880 8,71 135 8-107-11

Razlika48 0,6565 +-

VISOKO BREJE OVCE - ZIMAKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Seno-dobro1,5 1,29 390 618 7,28 119 7,5 4,5

Jemen0,4 0,35 19 278 2,90 32 0,3 1,7

Sol v g5 g

SKUPAJ1,91,64 409 896 10,18 151 7,8 6,2

Dnevne potrebe1,6-1,8880 8,71 1358-107-11

Razlika161,4716 --

VISOKO BREJE OVCE - ZIMAKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Seno-slabo1,2 1,03 372 325 4,44 50 3,6 1,4

Pesni rezanci0,2 0,18 36 133 1,39 10 1,4 0,2

Pen.krm.moka0,6 0,53 25 430 4,68 85 0,7 4,3

DKF v g7 g1,3 1,6

Sol v g3 g

SKUPAJ1,41,74 433 887 10,51 145 6,9 7,5

Dnevne potrebe1,6-1,8880 8,71 135 8-107-11

Razlika:7 1,8010 -+

VISOKO BREJE KOZE - POMLADKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Trava-mlada8,01,54 375 928 9,36 200 10,4 5,6

SKUPAJ8,01,54 375 928 9,36 200 10,4 5,6

Dnevne potrebe1,3-1,5909 8,96 120 7,9 3,6

Razlika19 0,40 80 ++

VISOKO BREJE KOZE - ZIMAKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Travna sil.-dobra3,01,05 270 573 6,00 111 8,4 3,9

Koruza0,4 0,35 9 320 3,35 28 0,1 1,0

Sol v g2 g

SKUPAJ3,41,49 310 920 9,72 143 8,8 5,0

Dnevne potrebe1,3-1,5909 8,96 120 7,9 3,6

Razlika11 0,76 23 ++

KOZE V LAKTACIJI - POMLADKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Trava-mlada12,02,32 563 1392 14,04 300 15,6 8,4

Koruza0,5 0,44 12 400 4,19 35 0,1 1,3

Apnenec v g15 g 6,0

Sol v g2 g

SKUPAJ12,52,76 574 1792 18,23 335 21,79,7

Dnevne potrebe2,3-2,61762 17,37 255 20,5 8,5

Razlika30 0,85 80 ++

OVCE V LAKTACIJI - POLETJEKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Trava-srednja10 2,21 550 1180 12,30 200 15,0 8,0

SKUPAJ102,21 550 1180 12,30 200 15,0 8,0

Dnevne potrebe1,8-2,21125 11,14 205 5-75-7

Razlika55 1,16 -5 ++

OVCE V LAKTACIJI - ZGODNJA JESENKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Trava-srednja6,01,33330 708 7,38 120 9,0 4,8

Seno-dobro1,00,86 260 412 4,85 79 5,0 3,0

SKUPAJ7,02,19 1120 12,23 199 14,0 7,8

Dnevne potrebe1,8-2,21125 11,14 205 5-75-7

Razlika-5 1,09 -6 ++

OVCE V LAKTACIJI - ZIMAKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Trav. sil.-dobra5,0 1,75 450 955 10,00 185 14,0 6,5

Koruza0,25 0,22 6 200 2,09 18 0,1 0,6

Sol v g3 g

SKUPAJ5,251,97 456 1155 12,09 203 14,1 7,1

Dnevne potrebe1,8-2,21125 11,14 205 5-75-7

Razlika30 0,95 -3 ++

OVCE V LAKTACIJI - POMLADKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Trava-mlada10,0 1,93 469 1160 11,70 250 13,07,0

Koruza0,3 0,26 7 240 2,51 21 0,1 0,8

Pen. krm. moka0,5 0,44 21 358 3,90 71 0,6 3,6

Sol v g1 g

SKUPAJ10,82,64 497 1758 18,11 342 13,6 11,3

Dnevne potrebe2,60 1750 17,33 335 8-107-11

Razlika8 0,78 7 ++

OVCE V LAKTACIJI - JESENKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Trava-mlada5,00,97 235 580 5,85 125 6,5 3,5

Seno-dobro1,00,86 260 412 4,85 79 5,0 3,0

Koruza0,7 0,62 16 559 5,86 49 0,1 1,8

Sojine. tropine0,2 0,18 7 143 1,44 92 0,6 1,2

Sol v g2 g

SKUPAJ6,92,62 517 1694 18,00 345 12,2 9,5

Dnevne potrebe2,60 1750 17,33 335 8-107-11

Razlika-56 0,67 10 ++

OVCE V LAKTACIJI - ZIMAKoliinaSSSVlENELPSBCaP

kgkggMJggg

Seno-dobro1,7 1,46 442 700 8,25 134 8,5 5,1

Koruza1,00,88 23 799 8,37 70 0,22,5

Sojine. tropine0,3 0,27 10 215 2,17138 0,8 1,9

Sol v g4 g

SKUPAJ3,02,61 475 1714 18,78 343 9,5 9,5

Dnevne potrebe2,60 1750 17,33 335 8-107-11

Razlika-36 1,45 8 ++

5 ZAKLJUEKV preglednici 4 so navedeni nekateri primeri obrokov za ovce in koze v razlinih proizvodnih obdobjih in razlinih letnih asih, kar pomeni, da imajo ivali na voljo razlino vrsto osnovne krme. Za izraun obrokov smo vzeli krmo razline kakovosti, ker elimo poudariti pomen pridelave kakovostne voluminozne krme, saj z zelo dobro pao ali mrvo lahko bistveno ceneje prehranimo ivali. Pri tem je seveda zelo pomebna oskrba travnikov in panikov, pravoasno spravilo v dobrih vremenskih razmerah in pravi nain konzerviranja krme. Pri gospodarni reji ovc in koz na osnovni cilj ne more biti doseganje rekordov ampak uravnoteena prireja, ki je v pravem odnosu med tistim, kar ivalim dajemo in kar od njih dobimo.6 LITERATURA1. McDonald, P./ Edwards, R.A./ Greenhalg, J.F.D./ Morgan, C.A. 1995. Animal nutrition. Fifth ed. Longman Scientific & Technical, New York, 607 s.1. Morand-Fehr, P. 1991. Goat nutrition. Pudoc Wageningen, 307 s.1. Nutrient requirements of sheep. 1975. National Academy of Sciences, Washington D.C., 71 s.1. Zagoen, F. 1981. Overeja. ZP Kmeki glas, Ljubljana, 204 s.1. gajnar, J. 1990. Prehrana in krmljenje govedi. ZP Kmeki glas, Ljubljana, 564 s.