Premieri

30. september in

1. oktober 2018ob 19.30

Dvorana M

atije Tomca

v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani

Foto: Kathlyn Breene

Glasbena šola

Ljubljana Vič – Rudnik

Ravnatelj: Saša Potisk, prof.

Sezona 2018/19

Prva

slov

ensk

a op

era

Baro

čna

oper

a v

treh

dej

anji

h

Gla

sba:

Jako

b Fr

anči

šek

Zupa

nLi

bret

o: A

nton

Fel

iks (

Jane

z Dam

ašča

n) D

evO

bdel

ava

libr

eta

in

ured

itev

par

titu

re: M

ilko

Bizj

ak

Dir

igen

t: M

arja

n G

rdad

olni

kO

rkes

ter:

Can

tabi

leČ

emba

lo: M

artin

a O

koliš

Rež

iser

: Hen

rik N

euba

uer

Asi

sten

tki r

ežis

erja

, pe

vski

men

tori

ci in

insp

icie

ntki

: K

atja

Kon

valin

ka, p

rof.,

Bar

bara

Nag

ode,

prof

.Sc

enog

raf:

And

rej S

traž

išar

Kos

tum

ogra

f: N

ada

Slat

nar

Kor

epet

itor

ica:

Irin

a M

ilivo

jevi

ć, pr

of.

Obl

ikov

anje

vid

ea: N

. N.

Lučn

i moj

ster

: N. N

.Iz

dela

va s

cene

: Tea

ter,

d. o

. o.

Beli

n (s

once

):

Blaž

Fab

ijan,

Igor

Gol

obBu

rja

(hud

vet

er):

Si

mon

Pod

jave

ršek

, Mat

ej P

revc

Sejv

ina

(Cer

es):

Be

ti Br

atin

a, M

anca

Kos

iR

ožne

svit

arca

(Flo

ra):

A

na N

ovak

, Živ

a Po

točn

ikSa

djan

ka (P

omon

a):

Eva

God

ina,

Nin

a M

ulej

Odr

ska

pom

očni

ka:

Dija

ki B

alet

ne šo

le K

GBL

Dog

ajan

je: R

odar

ski o

tok

Vse

bina

: Nim

fe p

riplu

jejo

na

otok

, da

bi n

a ol

tarju

opr

avile

obr

edne

da

ritve

v ča

st b

ogu

Sonc

a –

Belin

u. Ž

e zač

eti o

bred

jim

pre

preč

i Bu

rja (v

eter

), ki

od

njih

zaht

eva,

naj

čast

ijo n

jega

in

naj n

jem

u da

ruje

jo. K

er b

ogin

je te

ga n

očej

o, se

Bur

ja m

ašču

je z

blisk

i, gr

omom

in

ogn

jem

ter p

omor

i vse

rast

linje

. Nim

fe se

razb

ežijo

. Ted

aj se

pr

ikaž

e njih

ov re

šitel

j – b

og so

nca

Belin

, ki p

reže

ne B

urjo

in sp

et

oživ

i ves

oto

k. S

hva

lnic

o ni

mf s

e ope

ra k

onča

.

GLA

SBEN

A Š

OLA

LJU

BLJA

NA

VIČ

- RU

DN

IK

Gla

sben

o šo

lo L

jubl

jana

Vič

– R

udni

k, k

i bo

v pr

ihod

njem

letu

pra

znov

ala

sede

mde

set l

et sv

ojeg

a ob

stoja

, je s

kozi

ves

čas n

jene

ga d

elov

anja

zazn

amov

al

tudi

moč

an p

evsk

i odd

elek

. Z v

eč k

ot še

stde

set u

čenc

i tud

i dan

es so

di m

ed v

ečje

v

drža

vi, v

enda

r je b

olj k

ot v

elik

ost p

omem

bna

neve

rjetn

a us

tvar

jaln

ost,

ki g

a kr

asi.

Belin

tako

tem

elji

na č

vrst

i pod

lagi

dol

gole

tneg

a de

la in

entu

ziaz

mu

naših

uč

itelji

c. Č

estit

ke!

Izja

va: „

Gla

sben

a šo

la L

jubl

jana

Vič

– R

udni

k iz

javl

ja, d

a s p

osta

vitv

ijo B

elin

a v

niče

mer

ne p

oseg

a v

stro

kovn

o ra

zpra

vo o

avt

entič

nost

i ope

re in

z ni

čem

er n

iti

ne tr

di, n

e sod

i niti

želi

vpliv

ati n

a st

roko

vni d

iskur

z, k

i v zv

ezi s

tem

pot

eka.

“Sa

ša P

otisk

, rav

nate

lj

Iskr

eno

se za

hval

juje

mo

vods

tvu

Zavo

da sv

. Sta

nisla

va v

Šen

tvid

u v

Ljub

ljani

, da

nam

je o

mog

očilo

zadn

je v

aje i

n pr

edst

ave n

a od

ru d

vora

ne M

atije

Tom

ca!

Gle

dališ

ki li

st o

pere

Bel

in •

Gla

sben

a šo

la L

jubl

jana

Vič

– R

udni

k • Z

anjo

Saš

a Po

tisk,

pro

f., ra

vnat

elj

Ure

dnik

: Hen

rik N

euba

uer •

Obl

ikov

anje

: Mat

eja

Om

erze

l • N

akla

da: 8

00 iz

vodo

v

Anton Feliks D

ev (Tržič, 1732 – Ljubljana, 1786), libretist opere Belin, je bil sin Lovrenca, uglednega m

eščana iz Tržiča, in Katarine

Untersinger. O

snovno šolsko znanje je dobil v Tržiču, nato pa je končal šestrazredno gim

nazijo v jezuitskem kolegiju pri Sv. Jakobu v

Ljubljani. Verjetno zaradi denarnih težav v družini je leta 1752 vstopil v red bosonogih avguštincev ali diskalceatov, katerih sam

ostan je bil na m

estu prihodnje kavarne Evropa v Ljubljani. Dobil je redovniško

ime Johannes D

amascenus a nom

ine Mariae. Bogoslovne študije je

končal na Dunaju, kjer je bil leta 1755 posvečen v duhovnika. Vrnil

se je v ljubljanski samostan kot lektor m

odroslovja in bogoslovja za študente. Ker je bolehal zaradi protina, je bil večino življenja v sam

ostanu, tudi še ko ga je cesar Jožef II. ukinil. Zanj so do smrti

skrbeli lazaristi, ker je bila po ukinitvi samostana tam

bolnišnica.

Bil je tudi ustanovni član Akadem

ije operozov z nadimkom

Utilis.

Dev je bil dejaven na literarno-organizacijskem

, prevajalskem in

pesniško-ustvarjalnem področju. Po vzoru dunajskih alm

anahov je začel leta 1779 izdajati prvi slovenski alm

anah pod naslovom

'Skupspravljanje Kraynskeh Pissaniz od lepeh um

etnost'. V 2.

letniku pod naslovom 'Pisanice od lepeh um

etnost', leta 1780, je v njem

objavil tudi libreto za opero Belin. Prevajal je iz latinščine in nem

ščine ter pisal lirske in epske pesmi, ki jih je večinom

a objavljal v 'Pisanicah'.

Jakob Frančišek Zupan (Suppan) (Schrötten, 1734 – Kam

nik, 1810), slovenski poznobaročni skladatelj, se je rodil kot drugi otrok kajžarju H

ansu in Benigni, rojeni Höllerin. Prvo izobrazbo je dobil pri učitelju

in organistu Andreassu D

ämbi v H

engsbergu, od koder je s štipendijo župnika Ruperta Brennerja leta 1749 odšel na univerzo v G

raz. V

Kam

nik je prišel okrog leta 1757 kot pomočnik učitelja in organista

Valentina Götzla, poročil se je z njegovo hčerko Jožefo in sta im

ela deset otrok. Leta 1762 je na povabilo župnika G

lavarja iz Komende

odšel tja, kjer so zaradi njegovih vokalnoinstrumentalnih m

aš menda

ljudje trumom

a prihajali v cerkev. Ker so mu K

amničani leta 1765

ponudili boljše plačilo, se je vrnil kot organist in zborovodja župnijske cerkve M

atere Božje na Šutni. Ustanovil je tudi zasebno šolo, v kateri

je poučeval otroke branje, pisanje, računanje in glasbo. Leta 1787 so m

u to prepovedali, vendar je nato uspešno opravil učiteljski preskus in postal učitelj prvega razreda na glavni šoli. Leta 1803 se je upokojil, po neuspešni prošnji za zvišanje pokojnine se je preselil v K

ranjsko goro.

Zupanov kompozicijski stavek je preprost in pregleden, ob ostankih

baročnega sloga kaže dovolj jasno slogovne prvine zgodnjega klasicizm

a. Njegova najm

očnejša stran je prikupna melodika. Po

mnenju M

arka Pohlina je skladateljsko pomem

ben predvsem kot

avtor Belina. To je tudi edino njegovo delo s slovenskim besedilom

, vse ostale skladbe je uglasbil na latinska in nem

ška besedila. Vsekakor

pa je bil osrednja glasbena osebnost slovenskega preporoda in prvi slovenski pom

embnejši skladatelj. N

jegova glasbena zapuščina je ostala v različnih krajih. N

jegov sin Jožef, frančiškan in tudi odličen organist, je zaslužen, da se je večina Zupanovega opusa ohranila v arhivih frančiškanskih sam

ostanov v Sloveniji in na Hrvaškem

 – okrog dvajset skladb.  Žal se jih je verjetno veliko izgubilo, ko m

u je leta 1788 pogorela hiša na Šutni.

Andrej Stražišar je uveljavljen scenograf, arhitekt, kreativni

direktor ter ustanovitelj in direktor 'Teatra' d.o.o. Leta 1986 je diplom

iral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sm

er arhitektura z diplomsko nalogo iz

scenografije za film K

avarna Astoria. O

d leta 1987 do 1996 je bil zaposlen kot strokovni vodja in direktor G

ledališkega ateljeja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Kot soustanovitelj je vodil D

ruštvo scenografov in tehničnih delavcev Slovenije. Kot arhitekt je sodeloval pri nastanku m

nogih gledaliških arhitektur in najzahtevnejših odrskih tehničnih oprem

. Je soustanovitelj in producent društva C

afe teater. Njegovo podjetje Teater, ki ga vodi zdaj, je

specializirano za scenografijo, celovite dogodke in njihovo vizualno podobo. D

eluje kot filmski in gledališki scenograf

in je sodeloval z različnimi režiserji in koreografi. Za svoje

arhitekturne in gledališke projekte je bil večkrat nagrajen.

Nada Slatnar je začela svojo poklicno pot kot organizatorka

kostumografske oprem

e leta 1962 v Gledališkem

ateljeju SN

G Ljubljana. To je pom

enilo, da je morala nabavljati

ustrezne materiale ter pom

agati povezovati vse, ki so sodelovali pri končni izdelavi kostum

ov. Pri tem se

je seznanila s številnimi kostum

ografi, največ pa jo je obogatilo sodelovanje z izjem

no kostumografk

o Alenko

Bartl. Leta 1986 jo je kot kostumografsko sodelavko povabil

dramski igralec Lojze Rozm

an, potem pa čedalje pogosteje

tudi drugi režiserji, predvsem za Poletno gledališče

na Studencu pri Dom

žalah (Lojze Stražar) kot tudi za Slovensko kom

orno glasbeno gledališče. Oprem

ila je tudi celoten Škofjeloški pasijon leta 1999, 2000, 2009 in 2015 s skoraj tisoč nastopajočim

i. Z iznajdljivostjo in pestrim

bogastvom njenih kostum

ov si je pridobila lep sloves.

BELI

N –

prv

a op

era

v sl

oven

skem

jezi

ku

Že iz

zgod

ovin

e evr

opsk

ih n

arod

ov je

poz

nano

, da

so o

pere

v o

bdob

ju

baro

ka n

asta

jale

ob

pose

bnih

slov

esni

h pr

iložn

ostih

, bod

isi p

lem

iških

po

roka

h, v

ojni

h zm

agah

, kro

nanj

ih it

d. M

noge

od

teh

oper

poz

nam

o da

nes s

amo

iz zg

odov

insk

ih o

mem

b, n

jihov

a vs

ebin

a pa

je iz

gubl

jena

. Ta

ko je

tudi

nez

nani

nar

očni

k ob

pril

ožno

sti u

mes

titve

nov

ega

glav

arja

D

ežel

e Kra

njsk

e, Fr

anca

Ada

ma

plem

enite

ga L

ambe

rga

naro

čil o

pero

. Li

bret

o je

nap

isal A

nton

Fel

iks D

ev, g

lasb

o pa

so za

upal

i tak

rat n

ajbo

lj pr

izna

nem

u m

usic

usu

na K

ranj

skem

– K

amni

čanu

Jako

bu F

ranč

išku

Zupa

nu. V

se se

je d

ogaj

alo

okol

i let

a 17

80, n

a ka

r nas

opo

zarja

kr

onog

ram

ob

konc

u lib

reta

, v k

ater

em je

skrit

a om

enje

na le

tnic

a.Li

bret

o je

bil

natis

njen

v P

isani

cah

ob k

oncu

leta

178

0 al

i v za

četk

u na

sledn

jega

leta

, gla

sba

oper

e, ki

je o

stal

a v

roko

pisu

, pa

je v

se d

o le

ta

2008

vel

jala

za iz

gubl

jeno

. Ohr

anje

n ro

kopi

s je b

il na

jden

v za

sebn

i zb

irki,

pri d

omne

vnih

izve

nzak

onsk

ih p

otom

cih

Zupa

na. U

redi

tev

part

iture

iz o

hran

jeni

h in

štru

men

taln

ih in

vok

alni

h se

para

tov

je

omog

očila

, da

tej p

rvi s

love

nski

ope

ri se

daj l

ahko

pris

luhn

emo

v iz

virn

i obl

iki i

n za

sedb

i.

Inšt

rum

enta

lna

zase

dba

pred

vide

va g

odal

ni o

rkes

ter z

dve

ma

klar

inam

a (p

redh

odni

ca d

anaš

nje t

robe

nte,

vend

ar b

rez v

entil

ov),

timpa

ni v

C in

G in

čem

balo

m. V

okal

ni an

sam

bel j

e ses

tavl

jen

iz tr

eh

žens

kih

glas

ov (k

i bi j

ih d

anes

nek

ako

razv

rstil

i v d

va so

pran

a in

en

alt)

ter d

veh

moš

kih

glas

ov (t

enor

in b

as).

Pom

anjše

valn

o po

imen

ovan

je d

ela

kot “

oper

eta”

v iz

virn

iku

ne

smem

o en

ačiti

z gl

asbe

nim

poj

mom

ope

rete

, ker

je to

po

oblik

i pra

va

oper

a, le

da

je k

rajša

od

tipič

nih

velik

ih b

aroč

nih

oper

. Ope

ra B

elin

je

sest

avlje

na iz

treh

dej

anj,

izm

ed k

ater

ih v

sebu

je v

sako

po

dve a

riji.

Vmes

so p

repl

eten

i gov

orni

dra

msk

i tek

sti,

glas

beni

reci

tativ

i, pa

tudi

in

štru

men

taln

i vlo

žki.

Zgod

ba o

treh

bog

inja

h (S

ejvi

na =

Cer

es, R

ožne

svita

rca 

= Fl

ora,

Sa

djan

ka =

Pom

ona)

, ki č

astij

o bo

ga so

nca

Belin

a, te

r si j

ih že

li po

korit

i Bur

ja („

ta h

udi v

eter

”) je

ale

gorij

a, k

i je v

zpla

mte

la v

času

naro

dnos

tneg

a pr

ebuj

anja

. Slo

vens

ki n

arod

pon

azar

jajo

tri b

ogin

je,

poje

m sl

oven

stva

in sl

oven

skeg

a je

zika

pre

dsta

vlja

Bel

in, t

ujca

(n

emšk

o na

dobl

ast)

pa B

urja

. Pre

buja

nje s

love

nstv

a je

bilo

kaj

km

alu

zatr

to z

jože

finsk

imi r

efor

mam

i – že

29.

 nov

embr

a 17

80 je

s sm

rtjo

M

arije

Ter

ezije

obl

ast p

revz

el Jo

žef d

rugi

. Lam

berg

je n

asto

pil s

vojo

fu

nkci

jo 1

3. d

ecem

bra

1780

, im

enov

ala

ga je

še M

arija

Ter

ezija

. V te

m

času

bi p

ričak

oval

i, da

je b

ila o

pera

Bel

in tu

di p

rvič

izve

dena

, čep

rav

o te

m n

i nik

akrš

nih

poda

tkov

. Lam

berg

ov „

man

dat”

ni t

raja

l dol

go, n

iti

leto

in p

ol –

že 1

8. m

arca

178

2 je

bil

razr

ešen

.Jo

žefin

ske r

efor

me,

ki so

z le

tom

178

2 za

reza

le v

mno

ge sv

oboš

čine

, ki

jih

je d

opuš

čala

med

nar

odi p

rilju

blje

na ce

saric

a, so

med

dru

gim

le

ta 1

784

prog

lasil

e nem

ščin

o ko

t ura

dni j

ezik

na

obm

očju

celo

tne

avst

roog

rske

mon

arhi

je, t

o pa

got

ovo

ni b

ilo v

prid

slov

ensk

i ope

ri.

Čep

rav

je b

ilo g

lasb

eno

doga

janj

e v L

jubl

jani

ob

konc

u 18

. sto

letja

do

kaj p

estr

o in

se je

z us

tano

vitv

ijo F

ilhar

mon

ične

dru

žbe v

letu

179

4 še

okr

epilo

, ni z

nano

, da

bi se

ope

ra B

elin

poj

avlja

la n

a re

pert

oarju

kr

anjsk

ih g

leda

lišč.

Prva

znan

a om

emba

ope

re B

elin

se p

ojav

i šel

e le

ta 1

868,

ko

jo Jo

sip N

olli

(184

1–19

02) n

avaj

a v

„Im

enik

u slo

vens

kih

gled

ališk

ih ig

roka

zov”

, kje

r jo

omen

ja k

ot p

rvo

slove

nsko

dra

msk

o de

lo in

ope

ro z

libre

tom

vre

d pr

ipisu

je J.

F. Z

upan

u. L

ibre

tista

Dev

a ni

ti ne

om

enja

, pač

pa

nava

ja “B

elin,

ope

reta

v 1

dej

anju

, sp(

isal)

J(ako

b) Z

upan

”. To

kaž

e, da

je N

olli

mor

al im

eti v

roka

h de

l gla

sben

e pa

rtitu

re, m

orda

pos

amič

no ar

ijo, n

atisn

jene

ga li

bret

a v

Pisa

nica

h pa

oči

tno

splo

h ni

poz

nal.

Iz v

seh

znan

ih zg

odov

insk

ih v

irov

tore

j ni

mam

o no

bene

ga za

neslj

iveg

a po

datk

a, d

a je

bila

ope

ra B

elin

splo

h kd

aj iz

vede

na, n

iti d

elom

a, to

rej b

o ne

mar

a le

tošn

ja p

rem

iera

nje

na

prva

upr

izor

itev

nasp

loh.

Milk

o Bi

zjak

, muz

ikol

og

Mar

jan

Grd

adol

nik

spad

a v

novo

gen

erac

ijo sl

oven

skih

pe

dago

gov

in d

irige

ntov

ter j

e v m

inul

ih d

eset

letji

h do

zore

l v su

vere

nega

in in

terp

reta

cijsk

o pr

eprič

ljive

ga

dirig

enta

. Kon

čal j

e štu

dij k

larin

eta

in d

irigi

ranj

a na

A

kade

miji

za g

lasb

o v

Ljub

ljani

. Za

dose

žke i

z diri

gira

nja

je d

obil

štude

ntsk

o Pr

ešer

novo

nag

rado

. V L

ogat

cu je

us

tano

vil i

n vo

di si

mfo

ničn

i ork

este

r 'C

anta

bile

' in p

evsk

i zb

or 'A

dora

mus

'. Hkr

ati j

e tam

org

anist

v žu

pniji

Sv.

Nik

olaj

a. U

kvar

ja se

tudi

s ko

mpo

nira

njem

. Gos

tova

l je

v Ri

mu,

Buk

areš

ti, P

ragi

, Bar

celo

ni it

d. L

eta

2015

je v

odil

Evro

pski

zdra

vnišk

i ork

este

r. S

Sim

foni

čnim

ork

estr

om

RTV

Slo

veni

ja je

leta

201

6 na

Sve

ti go

ri na

d N

ovo

Gor

ico

krst

no iz

vede

l lju

dsko

sim

foni

čno

pesn

itev

'Bar

ve ze

lene

ga

smar

agda

' Avg

usta

Ipav

ca o

b 10

0-le

tnic

i prv

e sve

tovn

e vo

jne i

n so

ške f

ront

e. G

eslo

diri

gent

a G

rdad

olni

ka je

: G

LASB

A JE

NA

JČU

DO

VIT

EJŠA

UM

ETN

OST

IN

SPO

MIN

NA

RA

J.

Hen

rik

Neu

baue

r, op

erni

reži

ser,

kore

ogra

f, re

dni p

rofe

sor

Uni

verz

e v L

jubl

jani

, zdr

avni

k, p

ublic

ist, z

godo

vina

r ope

re

in b

alet

a. O

d 19

60–7

2 je

bil

šef i

n ko

reog

raf l

jubl

jans

kega

ba

leta

, od

1972

–82

dire

ktor

in u

met

nišk

i vod

ja F

estiv

ala

Ljub

ljana

, od

1984

–86

umet

nišk

i vod

ja O

pere

in b

alet

a SN

G v

Mar

ibor

u, o

d 19

89–2

002

pa je

pre

dava

l na

Aka

dem

iji za

gla

sbo

v Lj

ublja

ni n

a pe

vske

m o

ddel

ku in

O

pern

i šol

i. Bi

l je p

reds

edni

k D

rušt

va b

alet

nih

ples

alce

v, us

tano

vite

lj in

vod

ja S

love

nske

ga k

omor

nega

gla

sben

ega

gled

ališč

a. D

elov

al je

v št

eviln

ih tu

jih in

dom

ačih

or

gani

zaci

jah.

Je ča

stni

dok

tor U

nive

rsité

de l

a da

nse v

Pa

rizu,

čast

ni čl

an M

edna

rodn

ega

gled

ališk

ega

inst

ituta

po

d ok

rilje

m U

NES

CA

, dob

itnik

zlat

ega

reda

za za

sluge

, ve

č odm

evni

h na

grad

za o

pern

o re

žijo

, kor

eogr

afijo

in

bale

tne fi

lme t

er N

agra

de m

esta

Lju

blja

na. N

apisa

l je 3

8 kn

jig in

učb

enik

ov te

r sko

raj 6

00 ra

zlič

nih

član

kov.

(iz digitalne knjižnice Slovenije)

V tej spevoigri je D

ev v „zvonko rimanih vrsticah opeval zm

ago Belina, sončnega boga, nad Burjo, poosebljenjem

divjaštva in nekulturnosti, ki je hotela osvojiti otok Rod in primorati otočane, da jo časte kot boga. S to alegorijo je

proslavil začetek slovenskega pesništva in napovedal njegovo zmago nad uničujočim

i silami neom

ike“.

(Anton Slodnjak)

SLOVA

RČEK

MA

NJ ZN

AN

IH BESED

LIBRETA

Limbar – lilija

Berkončece – trobenticeA

ldov – dar, daritevVofer – darA

lduvati – darovati

Nograd – vinograd

Frajma se – spodobi se

Sklužiti – opravičitiC

agovati – obupavatiSladnost – užitek, čutnost

OPER

ETA  

BELIN nosi v izvirniku oznako opereta, kar pa glede na tedanjo rabo besede pom

eni že pravo, a po obsegu kratko opero, torej nedvom

no péto glasbeno odrsko delo. (Jože Sivec: D

vesto let slovenske opere, 1981)

RA

ZLAG

A Č

RK

IZ FAK

SIMILA

f (=s, =z) sh (=š)

fh (=ž)

zh (=č)

tsh (=č) y (=i)

q (=k)

z (=c)f (=v)

w

(=b)u (=i) včasihe pred sam

oglasniškim r se ne izgovarja

BVH

SHIVI VISOKV

ROJENEGA GR. FRANC.

LAM

BERGA DOL

GV L

EJT; KAT IRE JE OD

SVITLE C

ESARIZE SA PO

G LAV

ARJA ZHES V

SO KRAYNSKO

DV-

SHEL

O D

AN.

VIVIVIVJCLMD

LVLJ = M

DCLLLVVVVVIIIII = 1780

(J=I)

IJDVILCILVJVYD

VLD =

DD

DCLLLVVVVVIIIII = 1780

(Y=V)