RIZIK FAKTORI, NAVREMENA

DIJAGNOZA I PREVENCIJA

NA OTITIS MEDIA SO IZLIV

(OME)

Prof.d-r Marina Dav~eva ^akar,

Klinika za uvo, nos i grlo

OTITS MEDIA SO IZLIV MO@E

DA BIDE PRI^INA ZA TRAJNO O[TETUVAWE NA SLUHOT

POVIK ZA POGOLEMO VNIMANIE I PREVENCIJA!

Razvitokot na auditivnata percepcija e fiziolo{ki i psiholo{ki proces povrzan so sociolo{ki, emotivni, kognitivni, perceptivni, motorni aspekti na razvitokot na deteto koi treba da se integriraat, bidej}i zavisat eden od drug.

Otitis media so izliv - e vode~ka pri~ina za redukcija na sluhot vo ranata detska vozrast i ima direktno vlijanie na razvitokot na jazikot i govorot, a od tuka i na razvitokot na li~nosta na deteto vo celina.

Wallace i sor.1998 godina- go potvrdija vlijanieto na OME vrz razvitokot na ekspresivniot govor kaj decata pomali od edna godina.

Teele i sor. 1990 godina- vo prospektivna studija na 205 deca so OME, doka`ale signifikantna relacija pome|u vremetraeweto na izlivot vo srednoto uvo i razvitokot na jazikot i govorot kaj deca do tri godi{na vozrast.

[ukarov i sor. 1971 godina- na niza sonogrami napraveni kaj deca so OME, doka`ale deka i pri pomali redukcii na sluhot, mo`at da nastanat odredeni naru{uvawa na artikulacijata kako i na

kinetikata na govorot.

Na{ite klini~ki iskustva poka`uvaat deka lesna ili grani~na redukcija na sluhot kaj decata so OME e vo direktna relacija so audiogenata dislalija koja ~esto se tolkuva kako normalen tek na razvitok na govorot.

Rezultatite uka`uvaat deka sostojbata e u{te ponepovolna dokolku se raboti za kombinacija na nenavremena identifikacija ili nesoodveten tretman na OME so ve}e postoe~ka senzorineuralna redukcija na sluhot.

Navremenata identifikacija i normalizirawe na pragot na sluh na deteto na ovaa vozrast dava mo`nost da se iskoristi najoptimalniot period za kvaliteten razvitok na govorot, preku normalnata fonoauditivna vrska.

Otitis media - pretstavuva generi~ko ime koe ozna~uva inflamacija na srednoto uvo, bez obzir na specifi~nata etiologija ili patogeneza.

Ovoj termin se koristi za ozna~uvawe na akuten otitis media (AOM), rekurenten akuten otitis media (RAOM),otitis media so izliv (OME), hroni~en otitis media so izliv (COME).

Akuten otitis media - pretstavuva virusna ili bakteriska infekcija na srednoto uvo.

Otitis media so izliv - Pretstavuva nepurulenten izliv vo srednoto uvo, a mo`e da bide serozen ili mukozen.

Serozen otitis media - pretstavuva specifi~en vid na otitis media so izliv, nastanat po pat na transudacija, a kako rezultat na brzo opa|awe na pritisokot vo srednoto uvo vo odnos na atmosferskiot pritisok. Vo vakov slu~aj izlivot e redok i bistar.

Akuten otitis media se definira so simptomi i znaci na akutna bolest:

bolka

treska ,temperatura,

voznemirenost, pla~ewe,

anoreksija i povra}awe

Otitis media so izliv- se definira so otsustvo na znaci i simptomi na akutna bolest.

Glaven simptom e :

REDUKCIJA NA SLUHOT

mo`no e i prisustvo na :

~uvstvo na ispolnetost na u{ite,

nesigurnost pri odewe,

sosema retko bolka.

FREKVENCIJA NA OME

Prevalencata na OME e najgolema od {est meseci do dve godi{na vozrast (R.Tracher, 2005).

Clinical guidelines from the Joint Commision of specialists -2004 godina, gi dokumentira podatocite od sprovedenite skrining merewa kaj zdravi deca, spored koi vo grupata od 0 do pet godini{na vozrast , to~kata na prevalencata na OME iznesuva 45%. Me|u decata sledeni vo odredeni vrmenski intervali to~kata na prevalencata na OME iznesuva 50-60% od decata koi odat vo gradinka, a 25% kaj {kolskite deca.

Pikot na incidencata na OME e vo zimskite meseci.

Rezultatite od statisti~kata anketa za morbiditetot na OME, koja gi vklu~uva samo dijagnosticiranite slu~ai od op{t lekar, sprovedena od Royal College of General Practitioneres , Office of Population Censuses and Surveys and Department of Helth and Social Security, London-1990, uka`uvaat na visok morbiditet na OME - 100,7 na 1000 deca od 0-4 godi{na vozrast.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

110

0-3 3-6 g 6-10 g 10-14 g

2003 2004 2005 2006 2007

250

100 113 135

29

0102030405060708090

100110120130140150160170180190200210220230240250

br

oj

na

pa

ci

en

ti

2003 2004 2005 2006 2007

Grafikon 1 i 2 : Broj na dijagnosticirani slu~ai so OME na Klinika

za uvo, nos i grlo, vo period od 2003-07 godina

8%

4%2%

6%

44%

31%

31%

45%

36%

40%

44%

44%

13%

25%

24%

5%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

0-3 3-6 g 6-10g 10-14 g

2003 2004 2005 2006

Grafikon br.3. Procentualna zastapenost na OME prema vozrasta

Rezultatite uka`uvaat deka rizikot za

nenavremena identifikacija e dosta

golem, bidej}i detekcijata na decata so

OME seu{te se bazira isklu~itelno na

senzitivnosta na roditelskoto somnenie

deka nivnoto dete poslabo slu{a.

Morbiditet

Redukcijata na sluh kaj pacientite so OME e od konduktiven tip, so prose~na vrednost za vozdu{na vodlivost od 27,5 dB. Prose~niot gubitok na sluh kaj pacientite dijagnosticirani na na{ata klinika vo period 2003-2006 godina iznesuva 30,2dB.

Rasa, pol

Nema razlika vo prevalencijata na OME me|u belata i crnata rasa, nitu signifikantna evidencija deka postoi razlika vo icidencata na OME megu polovite, iako nekoi studii sugeriraat deka incidencata e povisoka kaj ma{kiot pol.

Target populacija

Pikot na incidencata na OME e do dve godi{na vozrast, a rapidno opa|a posle {est godini.

OME mo`e da bide pri~ina za trajno o{tetuvawe na sluhot

Kaj pacientite so OME e najdena visoka koncentracija na prostaglandini i leukotrieni i be{e doka`ana mo`nosta za nivna difuzija preku membranata na okrugloto prozor~e.

Hroni~na izlo`enost na metabolitite na arahidoni~nata kiselina mo`e da bide pri~ina za trajno senzoneuralno o{tetuvawe na sluhot.

Rizik faktori za nastanuvawe na OME

Naj~esti rizik faktori se :

predhodna virusna infekcija na gornite respiratorni pati{ta,

postoewe na alergi~na dijateza, alergi~en rhinitis

imunolo{ka deficientnost

zaboluvawa koi asociraat so ~esti infekcii na gornite respiratorni pati{ta(Down-ov sindrom, cilijarna disfunkcija, izoliran IgA deficit, agamaglobulinemija),

predhodni epizodi na AOM,

rascep na mekoto nepce,

Rizik faktori za nastanuvawe na OME

namalen mukocilijaren klirens i zgolemen viskozitet na sekretot kaj cisti~na fibroza,

ve{ta~ka ishrana,

prestoj vo gradinki, zabavi{ta

nizok socio-ekonomki status,

pasivno pu{ewe,

familijarna istorija za postoewe na OME kaj nekoj od roditelite,

vozrasta - zaradi anatomskite osobini na tuba auditiva i tesen nazofaringijalen prostor,

neracionalna primena na antibiotici,

opstrukcija na tuba auditiva.

Opstrukcija na tuba auditiva

Mehani~ka Funkcionalna

Vnatre{na Nadvore{na

Funkcionalna slabost

na m.tensor veli

palatinae

Infektivna

inflamacija

Hipertrofija na

adenoidnite

vegetacii

Alergiska

inflamacija

Nazofaringealen

tumor

Zgolemena kompliansa

na tuba auditiva

Clinical practice guideline za OME publiciran

vo Maj, 2004 godina od odborite na slednive

profesionalni zdru`enija: American Academy of

Pediatricians, American Academy of Family Phisicians, American

academy of Otolaryngology-Haed &neck Surgery i drugi

organizacii gi dava onosvnite metodi i principi za rana

identifikacija, dijagnostika, monitorirawe i tretman na

OME.

Vo odnos na dijagnostikata gi dava slednive preporaki:

pneumatska otoskopija, kako primarna dijagnosti~ka metoda za razgrani~uvawe na AOM od OME,

timpanomerija kako mo`nost, opcija za potvrduvawe na dijagnozata za OME,

obavezno razgrani~uvawe na decata so rizik, deca so predhodno o{tetuvawe na sluhot, usporen razvitok na jazikot i govorot, problemi so u~eweto. Vakvata grupa na deca da se sledi vo pokratki vremenski periodi i dokolku e potrebdno pobrzo da se intervenira,

decata so OME bez rizik, vnimatelno da se sledat tri meseci od momentot na efuzijata ili od momentot na postavenata dijagnoza,

testovi za sluh da se sprovedat dokolku OME perzistira tri ili pove}e od tri meseci, ili bilo koga dokolku se zabel`i usporen razvitok na jazikot i govorot, ili vo site slu~ai na somnenie za postoewe na redukcija na sluhot.

Dijagnosti~ki protokol za OME na Klinikata za uvo,nos i grlo:

otomikroskopija,

timpanometrija, stapedijalen refleks,

tonalna liminarna aduiometrija-dokolku dozvoluva vozrasta na deteto,

epifaringoskopija,

mikrobiolo{ki analizi,

alergolo{ki testovi-dokolku postoi alergi~en rinitis, kako rizik faktor za OME.

koga postoi somnenie za sindrom na imuno-deficitarnost, indicirana e procenka na imunolo{kiot status na pacientot.

Slika 1 i 2 : Audiogram i timpanometriska kriva kaj pacient so OME

pritisok

Sledewe na sekoj pacient preku detalni podatoci za :

1. vremetraewe na bolesta

2. prisustvo i te`ina na drugi pridru`ni simptomi:

- naru{en son,

- namalen sluh (ne se vrti, ne reagira na povik),

- rekurentni epizodi na AOM, so perzistenten

izliv megu epizodite,

- problemi so {kolskite obvrski,

- naru{ena ramnote`a,

- usporen razvitok na jazikot i govorot

Razgrani~uvawe, redovno i po~esto sledewe na decata so OME na rizik za da se utvrdi potrebata za pobrza hirur{ka intervencija

Deca so rizik se:

deca so permanentna redukcija na sluhot nezavisno od OME

deca so suspekten ili dijagnosticiran usporen razvitok na jazikot,

autizam,

sindromi (Down), kraniofacijalni naru{uvawa koi vodat do usporen kognitiven, jazi~en i govoren razvitok

slepilo ili naru{uvawe na vidot koe ne mo`e da se koregira

usporen razvitok na deteto

KAKO MO@E DA SE PREVENIRA OME ?

Prevencijata na OME , signifikantno ja

namaluva prevalencata na OME, pa

modifikacija,ostranuvawe na rizik

faktorite za OME treba da bidat vklu~eni vo

programata za primarna zdravstvena za{tita.

Prevencijata na OME opfa}a:

- prevencija od akuten otitis media i

- vospostavuvawe na normalna funkcija na

tuba auditiva.

1. Da se namali ekspozicija na deteto na mo`ni infekcii

- dneven prstoj vo pomali grupi,

- pogolemo nivo na li~na higena,

- da se izbegnuva prestoj so bolni lu|e, osobeno vo pomali prostorii,

2. Da se podobri imunitetot na deteto :

- doeweto go namaluva rizikot za ~esti infekcii

- voveduvawe na HIb-vakcinata

- dobra ishrana, dobar son, namalen stres go zajaknuva imunitetot,

3. Da se obezbedi dobra proodnost na tuba auditiva:

- da se izbegnuva izlo`enost na pasivno pu{ewe

- identifikacija i tretman na alergiite

- prepoznavawe i tretman na GE.

Otitis media so izliv e skrien problem, lider za redukcija na sluhot vo ranata detska vozrast.

Predizvikuva nezabele`liva, tivka afekcija na srednoto uvo, a mo`e da bide pri~ina za trajno o{tetuvawe na sluhot i posle povlekuvawe na izlivot vo srednoto uvo

Lider za hirurgija na srednoto uvo vo detskata vozrast.

Seto ova uka`uva na potreba za :

popularizacija na ovoj problem,

zdravstveno vospituvawe vo koe golema

uloga imaat lekarite od op{ta praktika

i pedijatrite,

prevencijata na OME da se vklu~i vo

programata za primarna zdrastvena

za{tita,

voveduvawe na skrining za navremena

identifikacija i namaluvawe na brojot

na neprepoznatite slu~ai so OME na

minimum.