Revizijsko poročilo o zagotavljanju zdrave prehrane otrok v

REVIZIJSKO POROCILO

O ZAGOTAVLJANJU ZDRAVE PREHRANE OTROK

V OSNOVNIH SOLAH

V LETIH 2005 IN 2006

Bedimonad potmijavnegadenar ja

Bedimonad potmijavnegadenar ja

Raèunsko sodišèe pravoèasno inobjektivno obvešèa javnosti opomembnih odkritjih revizijposlovanja dr�avnih organov indrugih uporabnikov javnih sredstevter svetuje, kako naj dr�avni organiin drugi porabniki javnih sredstevizboljšajo svoje finanèno poslovanje.

POSLANSTVO

Na podlagi prvega odstavka 28. èlenaZakona o raèunskem sodišèu

izdajam(ZRacS-1, Uradni list RS, št. 11/01)

www.rs-rs.si

REVIZIJSKO POROČILO O ZAGOTAVLJANJU ZDRAVE PREHRANE OTROK

V OSNOVNIH ŠOLAH V LETIH 2005 IN 2006

Številka: 1211-5/2006-27

Ljubljana, 25. aprila 2007

4 ZDRAVA PREHRANA OTROK V OSNOVNIH ŠOLAH | Povzetek

emeljni cilj prehranske politike je izboljšati, varovati in ohranjati zdravje ter kakovost življenja prebivalcev Republike Slovenije, kar je mogoče doseči z izboljšanjem prehranjevalnih navad

prebivalstva in usmeritvijo v ponudbo zadostnih količin varne, kakovostne in zdravju koristne hrane za vse prebivalce. Vzgojno-izobraževalne ustanove so tista okolja, kjer je mogoče s sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok in mladostnikov. Razlogi za uvedbo revizije so bili predvsem naslednji:

• način prehranjevanja v otroštvu in mladosti ima takojšnje učinke na zdravje otrok, dolgoročno pa pozitivno ali negativno vpliva na zdravstveno stanje v odraslem obdobju; zdravo prehranjevanje v otroštvu preprečuje takojšnje zdravstvene probleme, kot so npr. pomanjkanje železa, slabokrvnost, čezmerna teža, debelost, motnje hranjenja in karies, pa tudi dolgoročne zdravstvene probleme, kot so npr. koronarna bolezen srca, rak, kap, visok krvni tlak in osteoporoza;

• Ministrstvo za zdravje je novembra 2005 pripravilo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno - izobraževalnih ustanovah, ki naj bi služile kot pripomoček pri načrtovanju šolskih jedilnikov, ob ustreznih kadrovskih in tehničnih pogojih v šolskih kuhinjah;

• čeprav se število otrok v šolah zmanjšuje, število šolskih malic (v nadaljevanju: malic) narašča, narašča odstotek otrok, ki se jim prehrana subvencionira, povečujejo se tudi sredstva za subvencionirano prehrano otrok.

Cilj revizije je bil ugotoviti, ali šole zagotavljajo otrokom zdravo prehrano. V ta namen je računsko sodišče ugotavljalo:

• ali so šole pri pripravi jedilnikov upoštevale Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno - izobraževalnih ustanovah,

• ali so imele šole zaposlene ustrezne kadre za organizacijo in pripravo malic in • ali so bila sredstva za prehrano otrok porabljena namensko.

Revizorji računskega sodišča so odgovore na zastavljena vprašanja iskali na desetih izbranih šolah, na izbranih šolah so z anketo povprašali tudi otroke o njihovem zadovoljstvu z malico, glede kvalitete malic pa je računsko sodišče zaprosilo za strokovno mnenje Inštitut za varovanje zdravja. Računsko sodišče ugotavlja, da šole vedno bolj upoštevajo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno - izobraževalnih ustanovah in da so tri od izbranih šol vključene v projekt Zdrava šola. Inštitut za varovanje zdravja ni ugotovil, da bi bili jedilniki pogosto sestavljeni enolično. V opazovanem obdobju se je pretežno izboljšala kakovost ponujenih malic glede vključenosti ustreznih skupin živil. Ob tem se živila iz skupin

T

Povzetek| ZDRAVA PREHRANA OTROK V OSNOVNIH ŠOLAH 5

kruh in pekovski izdelki ter mleko in mlečni izdelki ponavljajo najpogosteje. Priporočena živila so razmeroma redko zastopana v malicah, odsvetovana živila pa razmeroma pogosto. 70 odstotkom otrok v izbranih šolah je dostop do ustrezne tekočine dobro zagotovljen. Ostali imajo na voljo le vodo iz vodovodnih pip v učilnicah, hodnikih ali sanitarijah. Šole so zanikale, da bi otroci imeli možnost nakupovati sladke ali slane prigrizke v šolskih prostorih. Vse izbrane šole razen ene upoštevajo priporočene dnevne porazdelitve energijskih in količinskih hranil, nimajo pa sprejetega načrta, kako pogosto bi bilo treba preizkušati laboratorijsko in hranilno vrednost obrokov šolske prehrane. V šolah redko uporabljajo ankete za ugotavljanje zadovoljstva otrok z malico. Ker ne vodijo sistematičnih zapisov ugotovitev, ni razvidno, da bi rezultati ankete vplivali na oblikovanje jedilnikov in večje zadovoljstvo otrok z malico. Iz anketnih odgovorov je bilo mogoče razbrati, da je polovica otrok vedno ali skoraj vedno zadovoljnih z malico. Več kot polovica pa meni, da na noben način ne sodelujejo in da njihove želje niso nikoli upoštevane pri sestavljanju jedilnikov. Ker več kot polovica otrok zajtrkuje le včasih ali nikoli, je še pomembneje, da je malica ustrezna, tako da bi jo večina otrok tudi pojedla. Otroci imajo po urniku najmanj 15 minut časa za malico, tako kot priporočajo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno - izobraževalnih ustanovah. Dejansko je časa za uživanje malice manj, tudi zaradi organizacije njihovega razdeljevanja. V izbranih šolah pripravljajo malico v svojih šolskih kuhinjah. V šoli pripravljeno malico dobijo skoraj vsi otroci. Navadno malicajo v učilnicah, ki pa niso najprimernejše okolje, da bi bilo prehranjevanju namenjeno dovolj pozornosti. Šole sicer spremljajo, koliko hrane ostaja in kakšne vrste, vendar ne ves čas in ne sistematično. Ugotovitev v glavnem ne zapisujejo. Glede na odgovore otrok verjetno odpadkov ni veliko, saj je 82 odstotkov otrok odgovorilo, da malico pojedo vedno ali skoraj vedno. Za zagotavljanje malic v šolah skrbi ustrezno število kadrov. Na vseh izbranih šolah razen v eni imajo organizatorji šolske prehrane ustrezno izobrazbo. Tudi kuharji imajo ustrezno izobrazbo na večini šol razen v eni, kjer imata kuharici nedokončano osnovno šolo. Kuharsko osebje se je izobraževalo predvsem iz vsebin HACCP1. Večina organizatorjev prehrane in kuharskega osebja se je udeležila tudi "Izobraževanja in usposabljanja za implementacijo prehranskih smernic v vzgojno - izobraževalne ustanove". Drugih izobraževanj s področja zdrave prehrane so se udeležili predvsem organizatorji šolske prehrane. Namenskosti porabe sredstev za prehrano ni mogoče natančno določiti. Vse šole vodijo ločene evidence prejetih sredstev Ministrstva za šolstvo in šport, namenjenih subvencionirani prehrani otrok, šest šol pa ne vodi ločenih evidenc prejetih sredstev staršev za posamezne obroke šolske prehrane. Šole so v večini primerov podale le oceno stroškov za malice in ostale obroke, niso pa imele v svojih internih aktih določenega načina razporejanja stroškov na posamezne obroke. Tri šole so oceno podale na podlagi jedilnikov, dve sta za razvrščanje uporabili ustrezne ključe. V eni šoli predstavljajo stroški živil le stroške malice, saj na šoli pripravljajo samo ta obrok.

1 HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) je sistem, ki omogoča identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi škodljivimi agensi v živilih ali stanji, ki lahko ogrožajo zdravje človeka.

6 ZDRAVA PREHRANA OTROK V OSNOVNIH ŠOLAH | Povzetek

Ena šola je imela v ceni malice zajete le stroške živil. Ostale so imele zajet tudi večji ali manjši delež drugih stroškov. Najvišja cena malice je v šolskem letu 2005/2006 znašala 240 tolarjev (1 evro), najnižja pa 150 tolarjev (0,63 evra). Delež drugih stroškov v ceni malice predstavlja nenamensko porabo prejetih sredstev za malice.

Subvencija za malico je v šolskem letu 2005/2006 znašala 116 tolarjev (0,48 evra), vendar ni v nobeni šoli zadostovala za polno ceno. Razliko do polne cene malice so v večini šol prispevali starši. V izbranih šolah je bilo v povprečju do subvencionirane malice upravičenih 21,4 odstotka vpisanih otrok, v Republiki Sloveniji pa 34,6 odstotka. Večina šol starše seznani o možnosti subvencioniranja šolske prehrane in načinu uveljavljanja dodelitve sredstev v šolski publikaciji. Šole imajo v internih aktih zelo različno opredeljen postopek dodeljevanja sredstev za subvencioniranje malic. Natančno opredeljen postopek imata v internih aktih določen le dve šoli. V šestih šolah menijo, da subvencioniranje ne vpliva na povečanje števila otrok, ki malicajo, v štirih šolah pa menijo, da bi starši otroku malico brez subvencije zagotovili s težavo ali je celo ne bi mogli plačati. Računsko sodišče je v svojem poročilu dalo tudi vrsto priporočil, ki naj jih šole upoštevajo za izboljšanje kvalitete malic, izobraževanja strokovnega in kuharskega osebja, vzpostavitev ustreznih evidenc, ki bodo omogočale namensko porabo sredstev za prehrano ter enakopravno obravnavanje otrok pri dodelitvi subvencioniranih malic. Nekatere šole so sprejele ustrezne popravljalne ukrepe, kot so predlagani v danih priporočil za izboljšanje stanja na tem področju, že med revizijskim postopkom.

Revizijsko poročilo| ZDRAVA PREHRANA OTROK V OSNOVNIH ŠOLAH 7

KAZALO

1. PREDSTAVITEV REVIZIJE 9

1.1 OPREDELITEV ZDRAVE PREHRANE OTROK .......................................................................................9 1.2 REVIDIRANCI ..........................................................................................................................................10 1.3 KDO SO BILE ODGOVORNE OSEBE REVIDIRANCEV........................................................................10 1.4 ZAKAJ SMO IZVEDLI REVIZIJO.............................................................................................................11 1.5 KAJ SMO PROUČEVALI ...........................................................................................................................12 1.6 KAKO SMO PROUČEVALI.......................................................................................................................13

2. ALI ŠOLE PRI PRIPRAVI JEDILNIKOV UPOŠTEVAJO SMERNICE OZIROMA PRIPOROČILA ZA ZDRAVO

PREHRANO OTROK 14

2.1 ŠOLE PRI PRIPRAVI MALIC VEDNO BOLJ UPOŠTEVAJO SMERNICE IN DRUGA PRIPOROČILA ZA ZDRAVO PREHRANJEVANJE OTROK....................................................................................................14

2.2 USKLAJENOST JEDILNIKOV S SMERNICAMI OZIROMA PRIPOROČILI ............................................15

2.2.1 Šole se izogibajo pripravi enoličnih jedilnikov...................................................................................16 2.2.2 Šole preredko uporabljajo priporočena živila in prepogosto odsvetovana živila .........................17 2.2.3 Šole upoštevajo dnevne porazdelitve vrednosti energijskih in količinskih vrednosti hranil,

vendar nimajo načrtov laboratorijskega preizkušanja .......................................................................19 2.2.4 Šole premalo upoštevajo želje otrok pri oblikovanju jedilnikov .....................................................19

2.3 SKORAJ VSI OTROCI MALICAJO V ŠOLI PRIPRAVLJENO MALICO ....................................................20 2.4 VEČINI OTROK JE NA USTREZEN NAČIN ZAGOTOVLJENA PITNA VODA OZIROMA DRUGA

USTREZNA TEKOČINA ...........................................................................................................................20 2.5 VEČINA OTROK MALICA V UČILNICAH...............................................................................................21 2.6 NEKATERE ŠOLE IMAJO NAMEŠČENE AVTOMATE S SLADKIMI AROMATIZIRANIMI PIJAČAMI22 2.7 ŠOLE REDKO IZVAJAJO ANKETE O PREHRANI .................................................................................22

2.7.1 Otroci malico večinoma pojedo ...........................................................................................................23 2.7.2 Polovica otrok zajtrkuje .........................................................................................................................25

3. ALI IMAJO ŠOLE ZAPOSLENE USTREZNE KADRE 26

3.1 ZA ZAGOTAVLJANJE ZDRAVIH MALIC V ŠOLAH SKRBI USTREZNO ŠTEVILO KADROV .............26

3.1.1 Zaradi priprave drugih obrokov imajo šole več zaposlenih, kot jih priporočajo delovni normativi ..................................................................................................................................................27

8 ZDRAVA PREHRANA OTROK V OSNOVNIH ŠOLAH | Revizijsko poročilo

3.2 VEČINA ZAPOSLENIH IMA USTREZNO IZOBRAZBO.........................................................................28

3.2.1 Zaposleni se različno izobražujejo na področju zdrave prehrane...................................................28

3.3 VEČINA ŠOL PRIPRAVLJA MALICO V SVOJIH KUHINJAH ..................................................................29

4. ALI SO SREDSTVA ZA PREHRANO OTROK PORABLJENA NAMENSKO 30

4.1 ŠOLE SREDSTVA, NAMENJENA PREHRANI, V KNJIGOVODSKIH EVIDENCAH IZKAZUJEJO SKUPAJ ZA VSE OBROKE........................................................................................................................30

4.2 NAMENSKOSTI PORABE PRIHODKOV ZA PREHRANO NI MOGOČE NATANČNO DOLOČITI.....31 4.3 CENA MALICE V VEČINI ŠOL NE VSEBUJE SAMO STROŠKOV ŽIVIL ...............................................32 4.4 TRETJINA OTROK V REPUBLIKI SLOVENIJI PREJEMA SUBVENCIONIRANO PREHRANO ...........33

4.4.1 Šole so v šolskih publikacijah seznanile starše o možnosti subvencioniranja šolske prehrane in načinu dodeljevanja sredstev.................................................................................................................34

4.4.2 Večina šol meni, da subvencioniranje ne vpliva na število otrok, ki malicajo ..............................35 4.4.3 Merila za dodeljevanje subvencionirane malice se med šolami razlikujejo....................................36

5. MNENJE 38

6. PRIPOROČILA 40


1. PREDSTAVITEV REVIZIJE Revizijo smotrnosti zagotavljanja zdrave prehrane otrok v osnovnih šolah (v nadaljevanju: šolah) v letih 2005 in 2006 smo izvedli na podlagi Zakona o računskem sodišču2 (v nadaljevanju: ZRacS-1) in programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti Računskega sodišča Republike Slovenije v letu 2006. Sklep o izvedbi revizije3 je bil izdan 29. 9. 2006. Pravno podlago za izvedbo revizije predstavlja ZRacS-1 s podzakonskimi predpisi. Revizija je bila opravljena v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi INTOSAI ter evropskimi smernicami za izvajanje mednarodnih revizijskih standardov INTOSAI.

1.1 Opredelitev zdrave prehrane otrok

Prehrana otrok in mladine v vzgojno - izobraževalnih ustanovah je bila po letu 1991 urejena z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja4 (v nadaljevanju: ZOFVI) in Zakonom o osnovni šoli5 (v nadaljevanju: ZOsn), ki določata, da morajo:

• vzgojno - izobraževalne ustanove zagotoviti pogoje za otrokov telesni in duševni razvoj, • osnovne in srednje šole organizirati vsaj en obrok hrane dnevno kot pomoč staršem pri celoviti skrbi

za otroke, izboljšanju kakovosti življenja družin in otrok ter ustvarjanju pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.

Prehrani otrok in mladine je v Resoluciji o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 20106 (v nadaljevanju: resolucija) in v akcijskih programih namenjena posebna pozornost. Temeljni cilj prehranske politike je izboljšati, varovati in ohranjati zdravje ter kakovost življenja prebivalcev Republike Slovenije, kar je mogoče doseči z izboljšanjem prehranjevalnih navad prebivalstva in usmeritvijo v ponudbo zadostnih količin varne, kakovostne in zdravju koristne hrane za vse prebivalce. V skladu s cilji resolucije in na podlagi mednarodnih standardov in normativov so bile oblikovane Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno - izobraževalnih ustanovah (v nadaljevanju: smernice)7. Smernice podajajo konkretne porazdelitve celodnevnih priporočenih energijskih in hranilnih vnosov za

2 Uradni list RS, št. 11/01. 3 Št. 1211-5/2006-3. 4 Uradni list RS, št. 12/96, 23/96,64/01, 108/02, 79/03 34/03, 65/05, 129/06. 5 Uradni list RS, št. 12/96, 33/97, 59/01, 71/04, 53/05, 60/06, 63/06. 6 Uradni list RS, št. 39/05. 7 Izdalo Ministrstvo za zdravje novembra 2005.


otroke in mladostnike, priporočila o režimu prehrane, priporočila za pogostost uživanja posameznih skupin živil, priporočila glede uživanja odsvetovanih, hranilno revnih živil, ter energijske in količinske deleže hranil po posameznih obrokih ter starostnih skupinah otrok in mladostnikov ter glede na različno organiziranost obrokov.

1.2 Revidiranci

Vzgojno izobraževalne ustanove so tista okolja, kjer je mogoče s sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok in mladostnikov. S sklepom o izvedbi revizije so bile za revidirance določene naslednje šole:

• Osnovna šola Dobravlje, Dobravlje 1, 5263 Dobravlje; • Osnovna šola Hudinja, Mariborska cesta 125, 3000 Celje; • Osnovna šola Dušana Bordona Semedela - Koper, Rozmanova ulica 21 A, 6000 Koper - Capodistria; • Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj, Cesta 1. maja 10 A, 4000 Kranj; • Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana, Prežihova ulica 8, 1000 Ljubljana; • Osnovna šola Tabor Logatec, Tržaška cesta 150, 1370 Logatec; • Osnovna šola Tabor I Maribor, Ulica Arnolda Tovornika 21, 2000 Maribor; • Osnovna šola II Murska Sobota, Cankarjeva ulica 91, 9000 Murska Sobota; • Osnovna šola Center Novo mesto, Seidlova cesta 7, 8000 Novo mesto; • Prva osnovna šola Slovenj Gradec, Šercerjeva ulica 7, 2380 Slovenj Gradec.

Nekatere podatke smo pridobili tudi od:

• Ministrstva za šolstvo in šport (v nadaljevanju: MŠŠ), Kotnikova 38, Ljubljana, • Inštituta za varovanje zdravja (v nadaljevanju: IVZ), Trubarjeva 2, Ljubljana. Šole smo izbrali tako, da smo geografsko pokrili vse regije v Republiki Sloveniji, posamezna šola s podružnicami pa ima približno povprečno število učencev, to je od 400 do 500, glede na vse osnovne šole in učence v Republiki Sloveniji.

1.3 Kdo so bile odgovorne osebe revidirancev

V obdobju, ki ga zajema revizija, v letih 2005 in 2006, so bile odgovorne osebe revidirancev:

• Osnovna šola II Murska Sobota, Suzana Fartelj Utroša, ravnateljica; • Osnovna Šola Tabor I Maribor, mag. Jožica Rapac, ravnateljica; • Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj, Niko Slapar, ravnatelj; • Osnovna šola Hudinja, Berk Jože, ravnatelj; • Osnova šola Dobravlje, Anton Žagar, ravnatelj; • Osnovna šola Center Novo mesto, Vida Zupančič-Yebuah, ravnateljica; • Osnovna šola Tabor Logatec, Borut Fefer, ravnatelj do 31. 8. 2006, od 1. 9. 2006 dalje pa mag. Marinka

Dodič, ravnateljica; • Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana, Marjan Gorup, ravnatelj; • Prva Osnovna šola Slovenj Gradec, Jožica Fras, ravnateljica; • Osnovna šola Dušana Bordona Semedela – Koper, Aleksander Žitko, vršilec dolžnosti ravnatelja.


1.4 Zakaj smo izvedli revizijo

Tako prehrana kot telesna dejavnost sta življenjskega pomena za človeka. Predstavljata pomembna dejavnika življenjskega sloga, ki lahko varujeta, krepita zdravje ali pa ga resno ogrožata. Obnašanje mladih v zvezi s prehranjevanjem je pomembno, saj zdravi vzorci prehranjevanja v otroštvu in adolescenci omogočajo optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj otrok. Način prehranjevanja v otroštvu in mladosti ima takojšnje učinke na zdravje otrok, dolgoročno pa pozitivno ali negativno vpliva na zdravstveno stanje v odraslem obdobju. Zdravo prehranjevanje v otroštvu preprečuje takojšnje zdravstvene probleme, kot so npr. pomanjkanje železa, slabokrvnost, čezmerna teža, debelost, motnje hranjenja in karies, pa tudi dolgoročne zdravstvene probleme, kot so npr. koronarna bolezen srca, rak, kap, visok krvni tlak in osteoporoza. Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju: MZ) je novembra 2005 pripravilo smernice, ki naj bi služile kot pripomoček pri načrtovanju šolskih jedilnikov ob ustreznih kadrovskih in tehničnih pogojih v kuhinjah šol. Pri preučevanju jedilnikov smo se omejili na šolske malice, ker je ta obrok zagotovljen na vseh obravnavanih šolah. Čeprav se število otrok v šolah zmanjšuje, naraščata število malic in odstotek otrok, ki se jim prehrana subvencionira. Povečujejo se tudi sredstva za subvencionirano prehrano otrok. Omenjeni podatki so razvidni iz tabele 1 in slike 1.

Tabela 1: Subvencioniranje šolske prehrane

Šolsko leto Št. šol1 Št. otrok1 Št. malic2 Odstotek subvencioniranih

malic2 (v odstotkih)

Subvencionirana prehrana otrok

(v tisoč tolarjih)3

2000/2001 448 180.874 43.733 22,89 1.600.0004

2001/2002 447 177.755 42.701 22,80 857.500

2002/2003 448 175.743 42.713 23,00 848.710

2003/2004 446 177.083 62.574 33,42 891.151

2004/2005 447 171.358 61.107 33,89 1.284.629

2005/2006 447 167.890 60.693 34,63 1.387.390

2006/2007 - 165.332 - - 1.415.047

Vir: 1 Statistični urad Republike Slovenije: www.stat.si/letopis/2005 z dne 20. 7. 2006. 2 MŠŠ, Delovna področja, Osnovnošolsko izobraževanje, Prehrana: www.mss.gov.si z dne 9. 8. 2006. 3 Proračun Republike Slovenije za leto 2006 (Uradni list RS, št. 116/05), Rebalans proračuna za leto 2005 (Uradni

list RS, št. 61/05), Spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2004 (Uradni list RS, št. 130/03), Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2003 (Uradni list RS, št. 63/03), Rebalans proračuna Republike Slovenije za

leto 2002 (Uradni list RS, št. 64/02), Proračun Republike Slovenije za leto 2001 (Uradni list RS, št. 32/01). 4 Proračun Republike Slovenije za leto 2000 (Uradni list RS, št. 9/00) – znesek predstavlja sredstva za

subvencionirano prehrano otrok in dijakov.


Slika 1: Število vpisanih otrok in število subvencioniranih malic

167.890171.358177.083175.743177.755

180.874

60.69361.10762.574

42.71342.70143.733

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

200.000

2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006

šolsko leto

št. s

ubvencion

iran

ih m

alic, št. o

trok

Število vpisanih otrok

Število subvencioniranihmalic

Vir: Statistični urad Republike Slovenije: www.stat.si/letopis/2005 z dne 20. 7. 2006,

MŠŠ, Delovna področja, Osnovnošolsko izobraževanje, Prehrana: www.mss.gov.si z dne 9. 8. 2006.

1.5 Kaj smo proučevali

Uravnotežena, varovalna in varna prehrana je v otroškem obdobju bistveno bolj pomembna kot v odrasli dobi, saj predstavlja ne le izvor energije za delovanje telesa, temveč zagotavlja tudi energijo za rast in razvoj. Zato je pomembno, da se otroci prehranjujejo zdravo, s kakovostnimi živili v dobrih kombinacijah, saj prehrana lahko vpliva na njihovo trenutno počutje, pa tudi na (samo)podobo in ne nazadnje na njihovo zdravje sedaj in v zrelejših letih. Ključno vprašanje, ki smo si ga v reviziji zastavili in na katerega želimo v poročilu odgovoriti, je, ali je prehrana otrok v šolah zdrava. V ta namen smo ugotavljali:

• ali so šole pri pripravi jedilnikov upoštevale smernice oziroma priporočila za zdravo prehrano otrok, • ali so imele šole zaposlene ustrezne kadre za organizacijo in pripravo malic in • ali so bila sredstva za prehrano otrok porabljena namensko.


1.6 Kako smo proučevali

Pri iskanju odgovorov na zastavljena vprašanja smo uporabili naslednje metode: vprašalnik, intervju, anketo o zadovoljstvu otrok z malico, primerjave in analize. Pri primerjavi jedilnikov smo sodelovali z Inštitutom za varovanje zdravja (v nadaljevanju: IVZ), ki je primerjal jedilnike s prehranskimi priporočili in smernicami ter o tem podal strokovno mnenje (v nadaljevanju: strokovno mnenje IVZ)8. IVZ je podal strokovno mnenje o kakovosti sestave malic v izbranih desetih šolah. Oceno malic je podal na podlagi jedilnika za september 2005 in september 2006 za vsako šolo. Kakovost malic je ocenjeval glede vključenosti živil iz vseh priporočenih skupin živil ter iz skupin odsvetovanih hranilno revnih živil, posredoval je tudi ugotovitve glede skladnosti malic s smernicami, primerjavo med leti ter priporočila za izboljšanje. Na anketo o zadovoljstvu otrok z malico, ki smo jo med revizijo izvedli na vseh izbranih šolah, so odgovarjali učenci sedmih razredov osemletke, oziroma učenci osmih razredov devetletke. Na anketo je odgovorilo 237 otrok. Upoštevali smo 215 pravilno izpolnjenih anket. Med anketiranimi otroci je bilo več fantov kot deklet. Otroke smo spraševali, če zajtrkujejo in malicajo. Tiste, ki so odgovorili, da malicajo, smo nato vprašali, če malico pojedo, kaj storijo z njo, če je ne pojedo, ali so z malico zadovoljni, ali je po količini ustrezna, koliko časa imajo za malico in ali menijo, da ga imajo dovolj, na kakšen način v šolah poizvedujejo po njihovih željah glede prehrane in ali njihove želje upoštevajo pri oblikovanju jedilnikov. Vprašali smo jih tudi, če imajo v šoli ves čas na voljo pitno vodo ali drugo ustrezno tekočino. Ugotovitve na podlagi odgovorov otrok smo poskušali povezati z odgovori šol o tej temi.

8 Št. 072-23/06 z dne 29. 11. 2006.


2. ALI ŠOLE PRI PRIPRAVI JEDILNIKOV

UPOŠTEVAJO SMERNICE OZIROMA

PRIPOROČILA ZA ZDRAVO PREHRANO

OTROK Ugotavljali smo, ali je prehrana v skladu s smernicami oziroma priporočili, ki so veljala pred sprejetjem smernic, in ali je bil cilj ZOsn, ki predvideva zagotovitev vsaj enega obroka na dan vsakemu otroku, dosežen. Preverili smo tudi, ali so otroci z malico zadovoljni.

2.1 Šole pri pripravi malic vedno bolj upoštevajo smernice in druga priporočila za zdravo prehranjevanje otrok

Slovenija se je že leta 1993 priključila Evropski mreži zdravih šol, ki je nastala kot strateški projekt pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, Sveta Evrope in Komisije Evropske skupnosti. V mreži sodeluje v okviru Slovenije 100 osnovnih in 25 srednjih šol ter pet dijaških domov. Izmed desetih šol, v katerih smo proučevali uspešnost uvajanja zdravega prehranjevanja otrok v šolah, so tri vključene v projekt Zdrava šola, in sicer Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola II Murska Sobota, Osnovna šola Tabor I Maribor, dve izmed njih pa tudi v projekt Ekošola oziroma Jabolko v šoli. Štiri druge šole so vključene v druge projekte, ki se vsaj deloma ukvarjajo s prehrano, npr. Raziskovalna šola, UNESCO ASPnet šole, Dediščina v naših rokah, Dnevi Slovenije v gibanju z zdravo prehrano 2006, Vpliv prehranskega izobraževanja na prehransko znanje in stališča ter prehranjevalne navade otrok. Tri šole niso navedle, da bi bile vključene v katerega izmed projektov zdravega prehranjevanja, in sicer Osnovna šola Dušana Bordona Semedela - Koper, Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana in Osnovna šola Tabor Logatec, ki je navedla, da ima tematiko vključeno v učni načrt. Vse šole menijo, da pri pripravi hrane za otroke upoštevajo smernice, poleg njih pa še napotila zdravnikov, MŠŠ, različne priročnike9 in napotila organizatorjev šolske prehrane. V strokovnem mnenju IVZ ugotavlja, da so šole v opazovanem obdobju pretežno izboljšale stanje glede kakovosti ponujenih malic.

9 Organizacija šolske prehrane z racionalizacijo stroškov (Zavod RS za šolstvo), Jedilniki za učence celodnevnih osnovnih šol ter šol s podaljšanim bivanjem (Centralni zavod za napredek gospodinjstva), Referenčne vrednosti za

vnos hranil (Nemško prehransko društvo, prevod 2004), Prehrana za mladostnike - zakaj pa ne (Inštitut za

varovanje zdravja, 2005), Zajtrki (Domus, 1996), Za otroke kuhajmo zdravo (Emilija Pavlič, samozaložba), Prehranske smernice CINDI, Priporočila varovalne prehrane otrok in mladostnikov (dr. Blagica Džaić).


Ugotavljamo, da vključenost v projekt Zdrava šola ni zagotovilo, da bi bila prehrana v šolah na kakovostno višji ravni, saj je na primer na Osnovni šoli II Murska Sobota zelo kakovostna, na Osnovni šoli Tabor I Maribor je kakovost povprečna, na Osnovni šoli Hudinja pa je kakovost nekoliko slabša.

2.2 Usklajenost jedilnikov s smernicami oziroma priporočili

Smernice priporočajo, naj bodo jedilniki usklajeni s priporočenimi energijskimi in hranilnimi vnosi glede na starostno skupino otrok in v ravnovesju s porabo glede na telesno dejavnost. Obroki naj bi vsebovali priporočene kombinacije različnih vrst živil iz vseh skupin živil, tako da bi bil zagotovljen zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. Prav tako naj bi bili prilagojeni sezoni. Za pripravo obrokov naj bi uporabljali sveže sadje in zelenjavo (glede na sezono), kakovostne ogljikove hidrate (polnovredna žita in žitne izdelke), kakovostne beljakovine (mleko in mlečne izdelke z nižjo vsebnostjo maščob, ribe, puste vrste mesa, stročnice) ter kakovostne maščobe (olivno, repično, sojino in druga rastlinska olja). Sveže sadje in zelenjava ter zadostne količine pijač bi morale biti na voljo pri vsakem obroku. Zdravstveno ustrezna pitna voda bi morala biti dostopna ves čas, ko so otroci v šoli. IVZ je ugotavljal pogostost vključenosti posameznih skupin živil v mesečnih jedilnikih za september 2005 in 2006.


Slika 2: Pogostost vključenosti posameznih vrst živil iz skupine priporočenih živil v jedilnikih za malico v šolskih

letih 2005/2006 in 2006/2007 v izbranih šolah

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

OŠ Dobravlje

OŠ Hudinja

OŠ Staneta Žagarja Kranj

OŠ Prežihovega Voranca

OŠ Tabor Logatec

OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper

OŠ Tabor I Maribor

OŠ II Murska Sobota

Prva OŠ Slovenj Gradec

OŠ Center Novo mesto

osnovna šola

pogostost posam

eznih priporočenih živil v jedilniku

za šolsko malico

ogljikovi hidrati - jedilnik september 2005 ogljikovi hidrati - jedilnik september 2006

mleko in mlečni izdelki - jedilnik september 2005 mleko in mlečni izdelki - jedilnik september 2006

sadje in zelenjava - jedilnik september 2005 sadje in zelenjava - jedilnik september 2006

beljakovine - jedilnik september 2005 beljakovine - jedilnik september 2006

pijače - jedilnik september 2005 pijače - jedilnik september 2006

Vir: strokovno mnenje IVZ o kvaliteti šolskih malic, št. 072-23/06 z dne 29. 11. 2006.

V zaključku strokovnega mnenja IVZ ugotavlja, da so šole v opazovanem obdobju pretežno izboljšale stanje kakovosti ponujene malice glede vključenosti ustreznih skupin živil.

2.2.1 Šole se izogibajo pripravi enoličnih jedilnikov

Smernice priporočajo, da so jedilniki sestavljeni iz uravnotežene kombinacije pestro izbranih živil in z upoštevanjem želja otrok, ki jih je treba uskladiti z načeli uravnotežene prehrane. Otroke naj bi neprisiljeno navajali na priporočene kombinacije živil in tako prispevali k vzgoji za zdravo prehranjevanje. Glede na smernice naj se jedilniki ne bi ponovili prej kakor v treh tednih. IVZ v strokovnem mnenju ni ugotovila, da bi bile malice pogosto enolične, čeprav sta bila obdobje preverjanja in pregledani vzorec razmeroma majhna. Ker pa so se živila iz skupin kruh in pekovski izdelki ter mleko in mlečni izdelki pojavljala najpogosteje, priporoča, da se za zmanjševanje enoličnosti malic znotraj obeh omenjenih skupin živil poiščejo čim bolj pestre zamenjave v skladu s priporočili smernic (npr. vključevanje različnih vrst kruha, zlasti polnozrnatih, ter pogostejše vključevanje izdelkov iz žit, glede mleka in mlečnih izdelkov se priporočajo izdelki z manjšim deležem maščob).


2.2.2 Šole preredko uporabljajo priporočena živila in prepogosto odsvetovana živila

Smernice navajajo priporočeno pogostost uživanja priporočenih živil iz posameznih skupin. Vsak dan naj bi uživali mleko in mlečne izdelke, kruh, žita, riž, testenine, krompir in druga škrobna živila, sadje in zelenjavo pa dva do trikrat na dan. Meso naj bi uživali do petkrat na teden, drugače pa stročnice, jajca, oreščke ter drugo lupinasto sadje in ribe. Pitna voda ali manj sladke pijače naj bi bile na voljo ves dan. Hranilno revna živila v smernicah niso povsem prepovedana. Pri vključitvi sicer odsvetovanih živil priporočajo uporabo pekovskih in slaščičarskih izdelkov z manj sladkorja in maščob, omejeno uporabo ocvrtih jedi, zmerno in občasno uporabo mesnih izdelkov, ki naj imajo vidno strukturo mesa. Odsvetujejo pa uporabo gaziranih ali negaziranih sladkih pijač, še posebej pijač, ki vsebujejo kofein (kole, kava, pravi čaj, energijski napitki), mesnih, majoneznih in kremno čokoladnih namazov ter izdelkov z veliko soli in aditivov, kot so instantne juhe in podobni izdelki. IVZ ugotavlja, da podatki glede vključevanja priporočenih živil kažejo, da sta sadje in zelenjava, ki ju štejemo med priporočena živila, razmeroma redko zastopana v malicah razen na Osnovni šoli II Murska Sobota, Osnovni šoli Prežihovega Voranca Ljubljana ter Osnovni šoli Tabor Logatec. Ostale šole vključujejo sadje in/ali zelenjavo premalo pogosto, še zlasti Osnovna šola Dobravlje in Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj. Sadje in/ali zelenjava naj bi bila sestavni del vsakega obroka. Še posebej se priporočata kot sestavni del malice. Ustrezno nadomestilo za sadje in zelenjavo so lahko sadni in zelenjavni sokovi, vendar le v mejah priporočene pogostosti in v priporočeni količini. V nekaterih šolah so sokovi pogosto zastopani v jedilnikih malic, vendar ni razvidno, ali gre za 100-odstotne sadne in zelenjavne sokove, ki so edino ustrezno nadomestilo. IVZ je v poročilu in komentarju navedel, da so razmeroma pogosto zastopana vsa odsvetovana živila, kamor je uvrstil izdelke z visokim deležem maščob in/ali sladkorja, mesne izdelke s homogeno strukturo ter različne namaze z visokim deležem maščob in/ali sladkorja, kar je razvidno iz tabele 2. Še posebej pogosto so bila ta živila zastopana v malicah Osnovne šole Hudinja, Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana ter Osnovne šole Center Novo mesto. Razmeroma redko pa so bila takšna živila vključena v malice Osnovne šole Tabor Logatec ter Prve osnovne šole Slovenj Gradec.


Tabela 2: Pogostost vključenosti priporočenih in odsvetovanih živil v malicah na posameznih šolah v izbranih letih

v odstotkih Osnovne šole Priporočena živila Odsvetovana živila Leto 2005 Leto 2006 Leto 2005 Leto 2006

Osnovna šola Dobravlje 0 15 55 60

Osnovna šola Hudinja 36 24 68 81

Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj 14 19 59 48

Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana 90 85 75 75

Osnovna šola Tabor Logatec 43 71 76 29

Osnovna šola Dušana Bordona Semedela - Koper 25 25 55 55

Osnovna šola Tabor I Maribor 38 55 48 50

Osnovna šola II Murska Sobota 100 100 64 57

Prva Osnovna šola Slovenj Gradec 36 48 36 29

Osnovna šola Center Novo mesto 29 25 86 70

Vir: strokovno mnenje IVZ, št. 072-23/06 z dne 29. 11. 2006.

Opomba: Prikazana pogostost priporočenih živil vključuje združeno pogostost vključevanja sadja in zelenjave.

Prikazana pogostost odsvetovanih živil vključuje združeno pogostost vključevanja izdelkov z visokim deležem maščob in/ali sladkorja, mesnih izdelkov s homogeno strukturo ter namazov z visokim deležem

maščob in/ali sladkorja.

IVZ v izbranih šolah ugotavlja, da glede dobre kakovosti ponujenih malic izstopata zlasti Osnovna šola Tabor Logatec in Osnovna šola II Murska Sobota, medtem ko je nekoliko slabše stanje na Osnovni šoli Hudinja in Osnovni šoli Center Novo mesto. Pojasnilo šole

Osnovna šola Center Novo mesto je pojasnila, da je vključena v projekt Jabolko v šoli, zato so otrokom ves čas na voljo

jabolka, čeprav to iz jedilnikov ni razvidno.

IVZ ugotavlja, da so šole v opazovanem obdobju pretežno izboljšale stanje glede kakovosti ponujenih malic, saj je s kvalitativno oceno dve tretjini šol uvrstil med tiste, ki so vsaj delno izboljšale stanje. Dve šoli sta ostali na enaki kvalitetni ravni ponudbe malic, medtem ko je ena šola ponudbo poslabšala glede na opazovano izhodiščno stanje. Ukrepi šol

Osnovna šola Hudinja Celje in Osnovna šola Center Novo mesto sta predložili jedilnike za malice za leto 2007, iz katerih

je razvidno, da pri njihovi sestavi upoštevata tako smernice kot priporočila IVZ.


2.2.3 Šole upoštevajo dnevne porazdelitve vrednosti energijskih in količinskih vrednosti hranil, vendar nimajo načrtov laboratorijskega preizkušanja

Smernice postavljajo normativne vrednosti za energijski vnos in vnos hranilnih snovi ter podajajo priporočila za sestavo jedilnikov ob upoštevanju režima prehrane in prehranskih navad. Priporočajo, naj bodo jedilniki usklajeni s priporočenimi energijskimi in hranilnimi vnosi za vsako starostno skupino otrok ali mladostnikov. Ob dolgoročnem vnašanju preveč ali premalo hranil je lahko zdravje odraščajočih otrok ogroženo. Vse šole upoštevajo priporočene dnevne porazdelitve energijskih in količinskih hranil razen Osnovne šole Dušana Bordona Semedela – Koper in Osnovne šole Dobravlje. Smernice tudi priporočajo, da šole v okviru notranjega nadzora sprejmejo načrt pogostosti laboratorijskega preskušanja energijske in hranilne vrednosti celodnevnih ali posameznih dnevnih obrokov zaradi primerjave s prehranskimi normativi. Izbrane šole tovrstnih načrtov nimajo sprejetih. Osnovna šola II Murska Sobota v šolskem letu 2006/2007 in Osnovna šola Center Novo mesto pa sta v šolskem letu 2005/2006 naročili laboratorijsko preskušanje energijske in hranilne vrednosti obrokov šolske prehrane. Nekatere šole imajo le načrt preskušanja higienskih pogojev pri pripravi obrokov in njihove mikrobiološke varnosti10, in sicer Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana, Osnovna šola II Murska Sobota, Osnovna šola Tabor Logatec in Osnovna šola Center Novo mesto.

2.2.4 Šole premalo upoštevajo želje otrok pri oblikovanju jedilnikov

Smernice priporočajo, da je pri načrtovanju prehrane treba upoštevati tudi želje otrok in mladostnikov ter jih uskladiti s priporočili o energijski, hranilni in kakovostni sestavi ter splošni zdravstveni ustreznosti obrokov. V izbranih šolah so odgovorili, da poizvedujejo o željah otrok, o njihovih priljubljenih jedeh ali o njihovih prehranjevalnih navadah predvsem tako, da se organizatorji prehrane in drugi učitelji pogovarjajo o prehrani pri pouku ali v okviru različnih delavnic zbirajo želje in pobude. Občasno izvedejo tudi ankete o prehrani. Učitelji se o prehrani pogovarjajo tudi s starši na roditeljskih sestankih in svetih staršev. Ponekod predstavniki oddelčnih skupnosti sodelujejo v komisiji za šolsko prehrano. Navadno se pri pouku gospodinjstva pogovarjajo o prehranjevalnih navadah in občasno sestavljajo jedilnike. Šole so odgovorile, da upoštevajo želje otrok, kot je najbolj mogoče, če so tudi v okviru smernic. Pri izboru jedi za sestavo jedilnikov organizatorji prehrane upoštevajo tudi smernice, priljubljenost posameznih jedi med otroki ter njihove prehranjevalne navade. Otroci so v anketi odgovarjali tudi na vprašanje, ali sodelujejo pri oblikovanju jedilnikov in na kakšen način ter v kolikšni meri se upoštevajo njihove želje. 38 odstotkov otrok je odgovorilo, da sodeluje prek predstavnikov razreda ali staršev, ki sodelujejo v komisiji za sestavo jedilnikov, ali da jih z anketo ali na kakšen drugačen način povprašajo o njihovih željah. Ostalih 62 odstotkov anketiranih otrok je menilo, da na noben način ne sodeluje pri sestavljanju jedilnikov.

10 Mikrobiološke analize opravljajo pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.


Na vprašanje o upoštevanju želja je 59 odstotkov otrok menilo, da pri oblikovanju jedilnikov njihove želje niso nikoli upoštevane, 35 odstotkov, da so upoštevane le včasih in 6 odstotkov, da so njihove želje upoštevane skoraj vedno ali vedno.

2.3 Skoraj vsi otroci malicajo v šoli pripravljeno malico

Šole morajo zagotoviti šoloobveznim otrokom vsaj en obrok na dan11. Stroške zaposlenih pri pripravi malic poravna MŠŠ. Sredstva za ostale stroške - razen stroškov živil - ki nastajajo zaradi priprave in razdeljevanja malic, prispevajo lokalne skupnosti. S tako oblikovano ceno naj bi bile malice dostopne vsem otrokom. S sistemom subvencioniranja malic je MŠŠ omogočilo prejemanje malic tudi otrokom, katerih starši ne bi mogli plačati cene živil za malico. Tako cena ne bi smela biti razlog, da otrok ne bi prejemal malice. Vsi otroci v šolah naj bi bili deležni dobro načrtovane in organizirane prehrane, ki bi zagotavljala zdrave in uravnotežene obroke ter bi jih otroci tudi pojedli. V izbranih šolah so prejemali v šoli pripravljeno malico skoraj vsi otroci12, oziroma 97 odstotkov otrok, vpisanih v šolskem letu 2005/2006.

2.4 Večini otrok je na ustrezen način zagotovljena pitna voda oziroma druga ustrezna tekočina

Smernice poudarjajo, da morajo imeti otroci ves čas na voljo zadostne količine pijač, predvsem zdravstveno ustrezno pitno vodo. Glede na odgovore šol ima 40 odstotkov otrok ves čas na voljo vodo iz avtomatov za vodo, 30 odstotkov pa iz avtomatov. Otroci v Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec, Osnovni šoli Dušana Bordona Semedela Koper in Osnovni šoli Dobravlje se lahko odžejajo z vodo iz vodovodnih pip pri umivalnikih v učilnicah, sanitarijah ali na hodnikih. Približno polovica otrok, ki ima ves čas na voljo vodo iz avtomatov za vodo ali avtomatov, ima na voljo tudi nesladkan čaj ali razredčen sadni sirup v jedilnicah, medtem ko tisti, ki imajo na voljo le vodo iz pip pri umivalnikih tudi nimajo na voljo pijače v jedilnicah. Ugotavljamo, da je 70 odstotkom otrok v izbranih šolah dostop do ustrezne tekočine dobro zagotovljen, medtem ko imajo ostali na voljo le vodo iz vodovodnih pip v učilnicah, hodnikih ali sanitarijah. Menimo, da je potrebno napotilo iz smernic razumeti tako, da je otrokom omogočeno piti vodo iz zato namenjenih avtomatov za vodo ali avtomatov, in da ni primerno vodo za pitje točiti iz pip na umivalnikih, ki so namenjeni umivanju rok.

11 57. člen ZOsn. 12 Med upoštevanimi odgovori je samo eden od otrok odgovoril, da malico prinese od doma.


2.5 Večina otrok malica v učilnicah

Otroci naj bi si pridobili pozitiven odnos do prehranjevanja, zato smernice poudarjajo tudi, da je treba otrokom obroke ponuditi na ustrezen način in v ustreznem okolju, ter jim zagotoviti dovolj časa za uživanje obroka. Otroci naj bi imeli dovolj časa, da bi jedli umirjeno in v prijetnem vzdušju, k čemur naj bi pripomogel tudi urejen prostor in ustrezen način postrežbe. Priporočljivo je, da učitelj je skupaj z otroki, in da jih pouči o kulturi lepega vedenja pri mizi ter o pomenu temeljitega umivanja rok pred jedjo. Večina otrok v izbranih šolah malica v učilnicah. Učilnica ni najprimernejše okolje za prehranjevanje, saj je namenjena drugim dejavnostim. Da bi otroci več pozornosti namenili prehranjevanju in odnosu do hrane, bi bilo primerneje, da bi malicali v jedilnicah in ne v učilnicah, v katerih poteka tudi pouk. Glede na smernice naj bi malico otrokom ponudili najprej po drugi šolski uri, tako da ne bi bila prekmalu za zajtrkom. Za uživanje malic smernice priporočajo najmanj 15 minut časa. Šole imajo šolski urnik urejen različno, tako da otrokom ponudijo malico od najprej ob osmi uri do najkasneje tik pred deseto uro. Večini otrok v izbranih šolah ponudijo malico med pol deseto in deseto uro. Glede na podatke, ki so jih posredovale šole, je imela večina otrok za malico na voljo 20 minut ali več. Odmor, dolg 15 minut, imajo v Osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj in Osnovni šoli Tabor I Maribor. Podružnice Osnovne šole Dobravlje omogočajo otrokom polurni odmor. V anketi je kar 27 odstotkov otrok odgovorilo, da imajo za malico na voljo manj kot 15 minut časa, čeprav imajo v izbranih šolah glede na urnik najmanj 15 minut za uživanje malice. Ker pa je v čas malice vštet tudi čas, ko se malica razdeljuje, je dejansko za uživanje malice na voljo manj časa. Tako skupaj kar tretjina anketiranih otrok meni, da nimajo dovolj časa za uživanje malice. Posebej izstopajo odgovori otrok na Osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani, kjer 81 odstotkov otrok meni, da nima dovolj časa za malico, in na Osnovni šoli Dobravlje, kjer tako meni 50 odstotkov otrok, kljub temu da imajo na obeh šolah otroci za malico na voljo 20 minut oz. na podružnicah Osnovne šole Dobravlje celo trideset minut. Čeprav je dojemanje časa zelo subjektiven občutek13, je tolikšen odstotek mnenj, da imajo premalo časa za uživanje malice, vreden razmisleka o podaljšanju razpoložljivega časa za uživanje malice ali o spremembi organizacije razdeljevanja malic, če bi ugotovili, da zaradi načina razdeljevanja ostane premalo časa za uživanje malice.

Primer dobre prakse: Na Osnovni šoli Tabor I Maribor ponudijo otrokom sadje med desetminutnim odmorom uro in pol po malici. Menimo, da je večja verjetnost, da bodo otroci sadje pojedli, če jim ga šole ponudijo med posebnim odmorom.

13 Glede na primerjavo navedb šol o dolžini razpoložljivega časa za uživanje malice in odgovorov otrok o dolžini

razpoložljivega časa ter njihovi oceni, ali ga je dovolj ali ne, odstotek otrok, ki meni, da nima dovolj časa za uživanje malice, ni odvisen od dejanske dolžine časa, ki ga imajo na voljo glede na urnik.


2.6 Nekatere šole imajo nameščene avtomate s sladkimi aromatiziranimi pijačami

Smernice odsvetujejo nameščanje avtomatov s sladkimi in slanimi prigrizki ter sladkimi aromatiziranimi pijačami. Strokovnjaki, ki so smernice predlagali, menijo, da je z zdravstvenega, ekonomskega in socialnega vidika njihova postavitev nepotrebna in neutemeljena, če imajo otroci v šoli organizirano prehrano in zagotovljeno pitno vodo. Če pa so avtomati edina možnost zagotovitve obrokov, priporočajo, da jih oskrbujejo s priporočenimi živili. Tri od desetih izbranih šol, in sicer Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola II Murska Sobota in Osnovna šola Center Novo mesto, so imele v šolskih prostorih postavljene avtomate z aromatiziranimi pijačami, raznimi napitki oziroma negaziranimi sokovi in vodo14. Vsi so zanikali, da bi imeli otroci možnost v šolskih prostorih nakupovati sladke ali slane prigrizke. Ostalih sedem šol nima nameščenih avtomatov, otrokom pa zagotavljajo pitno vodo in druge manj sladke pijače na drugačen način15.

2.7 Šole redko izvajajo ankete o prehrani

Iz odgovorov šol je razvidno, da večina šol le redko z anketami o prehrani poizveduje o navadah in željah otrok. Šole so navedle, da izvajajo ankete občasno, na tri leta, enkrat letno, vsako leto na eni od šol v občini, oziroma da anket ne izvajajo. Glede na odgovore šol menimo, da v šolah preredko uporabljajo ankete kot način za poizvedovanje o zadovoljstvu in željah otrok. Če pa ankete izvajajo, rezultatov ne analizirajo. Tako ni razvidno, da bi rezultati anket vplivali na oblikovanje jedilnikov in na večje zadovoljstvo otrok z malico. V izbranih šolah sicer odgovarjajo, da želje otrok upoštevajo kolikor se le da, v manjši meri ali sploh ne. Ker ne vodijo zapisov o njihovih željah, ni mogoče ugotoviti, v kolikšni meri jih upoštevajo. Večje zadovoljstvo otrok z malico bi lahko vplivalo na manjšo količino odpadkov zaradi nepojedenih malic. Tem ugotovitvam ustrezajo tudi odgovori iz ankete, izvedene v okviru revizije, saj je 62 odstotkov otrok odgovorilo, da na noben način ne sodeluje pri sestavljanju jedilnikov. Glede na odgovore v anketi pa otroci menijo, da njihove želje niso dovolj upoštevane, tudi če imajo možnost, da jih povedo. Tako je 38 odstotkov otrok odgovorilo, da lahko svoje želje povejo prek predstavnikov razreda ali staršev, ki sodelujejo v komisiji za sestavo jedilnikov, ali v anketi16, ali na kakšen drugačen način. 94 odstotkov jih meni, da so pri sestavljanju jedilnikov njihove želje upoštevane le včasih ali nikoli. Kljub temu je z malico vedno ali skoraj vedno zadovoljnih 49 odstotkov otrok. Pričakujemo lahko, da bi se z večjim sodelovanjem otrok in upoštevanjem njihovih želja, stopnja zadovoljstva otrok z malico povečala.

14 V Osnovni šoli Hudinja imajo dva avtomata z aromatiziranimi pijačami, v Osnovni šoli II Murska Sobota imajo

avtomat s toplimi napitki in enega z drugimi napitki, v Osnovni šoli Center Novo mesto imajo dva avtomata z

vodo in negaziranimi sokovi. 15 Načini zagotavljanja tekočine za pitje so opisani v poglavju 2.4. 16 10 odstotkov otrok je odgovorilo, da predstavnik razreda sodeluje v komisiji za sestavo jedilnikov, 4 odstotki, da

sodelujejo prek staršev, ki so v komisiji za sestavo jedilnikov, 13 odstotkov jih z anketo povprašajo o njihovih željah, 11 odstotkov otrok pa je odgovorilo, da sodelujejo na kakšen drugačen način.


Primerjali smo v anketi izraženo stopnjo zadovoljstva z malico ter upoštevanje želja in sodelovanje otrok pri sestavi jedilnikov za Osnovno šolo Tabor Logatec in Osnovno šolo II Murska Sobota, ki po strokovnem mnenju IVZ med desetimi izbranimi šolami izstopata glede kakovosti ponujene malice. Tako primerjavo smo opravili za Osnovno šolo Hudinja in Osnovno šolo Center Novo mesto, na katerih je IVZ v strokovnem mnenju kakovost ponujene malice ocenil kot nekoliko slabšo.

Slika 3: Razmerje med zadovoljstvom otrok z malico in upoštevanimi željami ter sodelovanjem pri sestavljanju jedilnikov pri boljši ali slabši kakovosti malic

boljša kakovost nekoliko slabša kakovost šolske malice

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1,0

OŠ Tabor Logatec OŠ II Murska Sobota OŠ Center Novomesto

OŠ Hudinja

osnovna šola

delež

zadovoljen sem z malico

sodelujem pri sestavljanju jedilnikov

upoštevane so tudi moje želje

Vir: anketa o zadovoljstvu otrok s šolsko malico.

Iz ugotovitev ankete in mnenja o kvaliteti ponujene malice glede na to, ali so v skladu s smernicami, torej ali so v malico vključene priporočene in odsvetovane skupine živil, lahko ugotovimo, da so otroci v dveh šolah, v katerih je stanje kakovosti ponujene malice ocenjeno kot nekoliko slabše, razmeroma zadovoljni s kvaliteto malice, manj pa s sodelovanjem in upoštevanjem želja kot na drugih dveh šolah, ki izstopata glede dobre kakovosti ponujene malice. Tam je mogoče ugotoviti tudi, da je zadovoljstvo s kvaliteto malice odvisno od stopnje sodelovanja in upoštevanja želja otrok pri oblikovanju jedilnikov. Pri uvajanju zdravega načina prehranjevanja je potrebna in pomembna višja stopnja sodelovanja in motivacija otrok, ki se zelo odraža v njihovem zadovoljstvu s ponujeno malico.

2.7.1 Otroci malico večinoma pojedo

V izbranih šolah so odgovorili, da spremljajo, koliko hrane ostaja in kakšne vrste, vendar ne ves čas in ne sistematično, ugotovitev pa v glavnem ne zapisujejo. Večina izbranih šol vodi le količino kuhinjskih


odpadkov skupaj za vse obroke, ki jih pripravljajo v kuhinji, v številu sodov17, ki jih oddajajo za to registriranim podjetjem.

Primer dobre prakse: V enem primeru, in sicer v Osnovni šoli Logatec, so učitelji dvakrat v letu dnevno beležili, katere vrste hrane ter koliko hrane in pijače je ostalo pri malici. Tak način ugotavljanja ostankov hrane pri malici je uporaben prikaz tudi glede na vrsto živil, ki jih otroci ne pojedo. Rezultate bi bilo potrebno smiselno uporabiti pri sestavljanju jedilnikov in nato slediti spremembam. V anketi je 82 odstotkov otrok odgovorilo, da malico pojedo vedno ali skoraj vedno. Kadar malice ne pojedo, jo največkrat zavržejo, oziroma vrnejo v kuhinjo (43 odstotkov)18. Domov jo odnese približno 13 odstotkov otrok, 21 odstotkov otrok malico poje kasneje, 23 odstotkov pa jo da sošolcu. Primerjava anketnih odgovorov štirih šol19 glede stopnje zadovoljstva otrok s ponujeno malico in odstotka tistih, ki so odgovorili, da malico pojedo vedno ali skoraj vedno, kaže na to, da večje zadovoljstvo z malicami vpliva na manjšo količino odpadkov. Razmerje med zadovoljstvom in sodelovanjem otrok pri oblikovanju jedilnikov in upoštevanju njihovih želja smo ugotavljali v poglavju 2.7. Menimo, da motiviranje, sodelovanje in upoštevanje želja otrok pri uvajanju zdravega prehranjevanja v skladu s smernicami pomembno vpliva tudi na manjšo količino odpadkov.

Tabela 3: Zadovoljstvo otrok s ponujeno malico in odstotek tistih, ki jo pojedo v odstotkih

Osnovna šola Tabor Logatec

Osnovna šola II Murska Sobota

Osnovna šola Center Novo mesto

Osnovna šola Hudinja

Z malico sem zadovoljen 25 67 65 71

vedno 0 14 0 5

skoraj vedno 25 53 65 66

Malico pojem 70 86 80 96

vedno 30 29 20 48

skoraj vedno 40 57 60 48

Vir: anketa o zadovoljstvu otrok s šolsko malico.

17 Sodi po 50 litrov, namenjeni odvažanju organskih kuhinjskih odpadkov. 18 Otroci so namesto odgovora "Vržem v smeti" napisali tudi "Dam na pladenj, ki gre v šolsko kuhinjo", ali "Vrnemo jo v šolsko kuhinjo". V obeh primerih smo odgovore upoštevali kot odgovor "Vržem v smeti.", saj šolske kuhinje

organske odpadke zavržejo, oziroma oddajo pooblaščenim podjetjem. 19 Po strokovnem mnenju IVZ odstopajo navzgor ali navzdol v kvaliteti ponujenih šolskih malic Osnovna šola Tabor Logatec, Osnovna šola II Murska Sobota, Osnovna šola Center Novo mesto, Osnovna šola Hudinja.


2.7.2 Polovica otrok zajtrkuje

Smernice zajtrk ocenjujejo kot pomemben del celodnevne prehrane, ki mu je potrebno prilagoditi čas malice20 ali ga celo ponuditi v šoli. Smernice omenjajo tudi vpliv zaužitega zajtrka na izboljšanje spominskih zmožnosti, reakcijskega časa, pozornosti in reševanja kompleksnih miselnih nalog. Za zajtrk priporočajo ogljikovo hidratna živila21, ki počasi in zmerno dvignejo raven glukoze v krvi. Kot dodatek, ki še izboljša učinek zaužitega zajtrka na splošno počutje in sposobnosti, priporočajo beljakovinska živila. Redno zajtrkuje 41 odstotkov anketiranih otrok, 20 odstotkov nikoli ne zajtrkuje, ostalih 39 odstotkov pa le včasih. Več kot polovica otrok torej zajtrkuje le včasih ali nikoli, zato je še pomembneje, da je šolska malica ustrezna in da večina otrok malico tudi poje.

20 Malica naj bi bila najprej po drugi uri pouka. 21 Priporočajo različne vrste kruha, še posebej iz polnovredne moke, žitne kaše in podobna živila.


3. ALI IMAJO ŠOLE ZAPOSLENE USTREZNE

KADRE Smernice naj bi služile kot pripomoček pri načrtovanju šolskih jedilnikov ob ustreznih kadrovskih in tehničnih pogojih v kuhinjah šol. Ugotavljali smo, ali imajo šole ustrezno število primerno izobraženega in usposobljenega kadra ter tako organizirano šolsko kuhinjo, ki zagotavlja pripravo lastnih obrokov v skladu s smernicami.

3.1 Za zagotavljanje zdravih malic v šolah skrbi ustrezno število kadrov

Smo ena izmed redkih držav v svetu, ki namenja posebno strokovno skrb šolski prehrani otrok. Sredstva za stroške osebja, ki skrbi za pripravo in razdeljevanje šolskih malic, zagotavlja MŠŠ na podlagi Odredbe o normativih in standardih v osnovnih šolah22, Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa devetletne osnovne šole23 ter Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje osnovne šole24 (v nadaljevanju: delovni normativi). MŠŠ zagotavlja sredstva za plače in prispevke na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Vsaka osnovnošolska kuhinja mora imeti strokovnjaka - organizatorja šolske prehrane (z ustrezno strokovno izobrazbo25) ne glede na to, kolikšno je število uporabnikov. V šoli je za 4200 učencev sistemizirano eno delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu. Za pripravo malic je sistemizirano eno delovno mesto kuharja za 400 učencev26. Vse izbrane šole so za šolsko leto 2005/2006 predložile akte o sistemizaciji in soglasja MŠŠ, za šolsko leto 2006/2007 pa predloge aktov o sistemizaciji, soglasij od MŠŠ pa še niso dobile. Organizatorja oziroma vodjo šolske prehrane imajo vse izbrane šole.

22 Uradni list RS, št. 37/97, 62/01; uporabljala se je do 31. 8. 2005. 23 Uradni list RS, št. 81/04; uporabljal se je do 31. 8. 2005. 24 Uradni list RS, št. 75/05, 73/06; uporablja se od 1. 9. 2005. 25 Opredeljena v točki 3.2 tega poročila. 26 13. in 19. člen Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole.


MŠŠ zagotavlja sredstva za plače zaposlenim, ki skrbijo za zagotavljanje šolske prehrane v skladu z akti o sistemizaciji, na katere je dalo soglasje, ter v skladu s sklepi, s katerimi je upoštevalo določene specifike posameznih šol (kot so število in oddaljenost podružnic, priprava malic za učence drugih šol in podobno).

Tabela 4: Število zaposlenega osebja, ki je pripravljalo malice v šolskem letu 2005/2006

Osnovna šola Št. vpisanih otrok

Št. tistih, ki

malicajo

Delež sofinanciranih delovnih mest po sistemizaciji (v odstotkih)

Specifike delovnih mest po

sklepu MŠŠ (v odstotkih)

Skupaj sofinancirana

delovna mesta

(v odstotkih)

Osnovna šola Dobravlje 469 459 3,01 1,56 4,57

Osnovna šola II Murska Sobota 428 428 1,61 0,89 2,50

Prva Osnovna šola Slovenj Gradec 510 503 1,38 1,01 2,39

Osnovna šola Center Novo mesto 547 547 2,31 0,05 2,36

Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj 485 480 1,33 0,54 1,87

Osnovna šola Dušana Bordona Semedela - Koper

424 409 1,16 0,44 1,60

Osnovna šola Hudinja 419 416 1,05 0,26 1,31

Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana

464 390 1,28 0,00 1,28

Osnovna šola Tabor I Maribor 391 380 1,07 0,00 1,07

Osnovna šola Tabor Logatec 407 401 1,00 0,00 1,00

Povprečje desetih izbranih osnovnih šol

454 441 1,52 0,48 2,00

Vir: posredovani podatki šol za šolsko leto 2005/2006.

Šola dnevno pripravi enako ali manjše število malic, kot je število otrok, ki prejemajo malico, zaradi dnevnih odsotnosti otrok iz različnih vzrokov. V povprečju je MŠŠ financiralo 2,00 deleža delovnega mesta teh zaposlenih na izbranih šolah. Večje število kadrov so imele tiste šole, ki so pripravljale malice tudi za druge šole, in tiste, ki so imele poleg centralne šole še podružnice v odročnejših krajih.

3.1.1 Zaradi priprave drugih obrokov imajo šole več zaposlenih, kot jih priporočajo delovni normativi

Večina šolskih kuhinj v Sloveniji je grajena tako, da ima na voljo zmogljivosti za druge obroke, ki temeljijo na ekonomskem programu. Šole lahko zato pripravljajo tudi druge obroke za otroke in za zunanje uporabnike27. V teh primerih lahko sistemizirajo druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo

27 Kosila za zaposlene, za zunanje odjemalce, kosila in večerje ob oddajanju prostorov v najem med poletnimi počitnicami.


elemente za sistemizacijo delovnih mest28, ali pa sistemizirajo določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi v II. Poglavju tega pravilnika. Potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotovijo iz:

• proračuna lokalne skupnosti, • sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda, in • drugih virov29.

Število zaposlenih se ne zmanjšuje tudi zato, ker se kljub manjšemu vpisu povečuje število otrok, vključenih v podaljšano bivanje, več je kosil, priprav za kosila, razdeljevanja, čiščenja.

3.2 Večina zaposlenih ima ustrezno izobrazbo

Organizator šolske prehrane naj bi bil ustrezno strokovno usposobljen, imel naj bi vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri. Najprimernejši je predmetni učitelj oziroma profesor gospodinjstva. Kuhar naj bi imel srednjo poklicno izobrazbo30. Na vseh izbranih šolah imajo organizatorji - vodje šolske prehrane ustrezno stopnjo izobrazbe razen v OŠ Novo mesto, kjer je organizator šolske prehrane po poklicu gostinski tehnik, vendar se dodatno izobražuje na višji strokovni šoli. Največ je predmetnih učiteljev, v Osnovni šoli Tabor Logatec je organizatorica po izobrazbi univerzitetna inženirka živilske tehnologije, v Osnovni šoli Tabor I Maribor pa je organizatorica šolske prehrane diplomirana inženirka živilske tehnologije. Tudi kuharji imajo ustrezno izobrazbo na večini šol razen v Osnovni šoli Prežihovega Voranca Ljubljana, kjer imata kuharici nedokončano osnovno šolo.

3.2.1 Zaposleni se različno izobražujejo na področju zdrave prehrane

Organizator šolske prehrane skrbi za stalno strokovno izpopolnjevanje kuhinjskega osebja na delovnem mestu in daje ustrezne predloge za dopolnilno izobraževanje v drugih institucijah31. Šole bi morale na podlagi Pravilnika o higieni živil32 pripraviti načrt usposabljanja zaposlenih, ki pri delu prihajajo v stik z živili. Načrt mora obsegati usmerjeno sprotno usposabljanje, prilagojeno delovnemu mestu in strokovni izobrazbi ter ostala usmerjena usposabljanja. Načrtov izobraževanja za šolsko leto 2005/2006 niso predložile Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana, Prva Osnovna šola Slovenj Gradec, Osnovna šola II Murska Sobota in Osnovna šola Tabor Logatec. Predložile so ga Osnovna šola Dobravlje, Osnovna šola Tabor I Maribor in Osnovna šola Center Novo. Za šolsko leto 2006/2007 sta ga predložili Osnovna šola Hudinja in Osnovna šola Dušana Bordona Semedela - Koper.

28 Določenih v 37., 38. in 39. členu Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. 29 40. in 41. člen Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. 30 13. in 19. člen Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. 31 Organizacija šolske prehrane z racionalizacijo stroškov (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1999, str. 31). 32 Uradni list RS, št. 60/02, 104/03, 11/04, 51/04.


V pravilnikih o sistemizaciji delovnih mest šol je za organizatorje, kuharje in kuharske pomočnike zahtevan tečaj higienskega minimuma, zato se je kuharsko osebje izobraževalo predvsem s področja HACCP in higiene živil. Večina od njih se je udeležila "Izobraževanja in usposabljanja za implementacijo prehranskih smernic v vzgojno - izobraževalne ustanove". Drugih seminarjev in izobraževanj s področja zdrave prehrane so se udeležili predvsem organizatorji oziroma vodje šolske prehrane, manj pa kuharji in kuharski pomočniki. Ostala izobraževanja, ki so se jih zaposleni udeleževali, so bila med šolami zelo različna, tako po vsebini in organizaciji, zato primerjava med šolami ni bila mogoča.

3.3 Večina šol pripravlja malico v svojih kuhinjah

Vsi vrtci in šole naj bi glede na možnosti in pogoje za organizirano prehrano zagotavljali pripravo obrokov za otroke v šolskih centralnih ali razdeljevalnih kuhinjah33. Manj priporočljiva je sklenitev pogodbe z zunanjimi izvajalci34. Vse šole pripravljajo malico v skladu s smernicami. Večina izbranih šol ima centralno kuhinjo, kjer pripravljajo obroke sami, včasih tudi za podružnice ali vrtce. Le Osnovna šola Prežihovega Voranca v Ljubljani in Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj imata razdeljevalni kuhinji. Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj ima zunanjega dobavitelja za kosila, vendar malice pripravljajo sami, tako kot vse ostale izbrane šole, kar je tudi v skladu s smernicami.

33 Smernice, stran 27. 34 Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.


4. ALI SO SREDSTVA ZA PREHRANO OTROK

PORABLJENA NAMENSKO Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah35 (v nadaljevanju: pravilnik) v 3. členu določa, da se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva za subvencioniranje šolske prehrane za otroke, ki zaradi socialnega položaja te ne zmorejo v celoti plačati sami. Sredstva so navadno namenjena za subvencioniranje malice, lahko pa tudi za subvencioniranje drugih obrokov šolske prehrane. Ugotavljali smo, ali so bila sredstva za malico otrok porabljena namensko in kako šole določajo ceno malice. Poleg tega smo ugotavljali, ali subvencioniranje vpliva na število otrok, ki malicajo.

4.1 Šole sredstva, namenjena prehrani, v knjigovodskih evidencah izkazujejo skupaj za vse obroke

MŠŠ na podlagi določil 5. člena pravilnika v veljavnem proračunu določi odstotek otrok, vključenih v šole v posamezni občini, ki so upravičeni do subvencioniranja šolske prehrane. Najkasneje do 15. 9. tekočega šolskega leta MŠŠ seznani občine z obsegom sredstev za subvencioniranje šolske prehrane. Občine na podlagi specifik v posameznem šolskem okolišu, v sodelovanju s šolami, predlagajo število otrok za posamezno šolo in o tem obvestijo MŠŠ najkasneje do 15. 10. tekočega šolskega leta. MŠŠ za vsako šolsko leto posebej s sklepom določi dokončno število otrok, upravičenih do subvencionirane šolske prehrane in višino subvencije na otroka. V šolskem letu 2005/2006 je subvencija znašala 116 tolarjev na otroka, v šolskem letu 2006/2007 pa 120 tolarjev. MŠŠ nakazuje sredstva šolam mesečno, upoštevajoč število šolskih dni v posameznem mesecu. Vse šole so zagotavljale ločeno evidenco prejetih sredstev MŠŠ, namenjenih subvencionirani prehrani otrok v šolskem letu 2005/2006. Največ sredstev za subvencionirano prehrano otrok je v šolskem letu 2005/2006 prejela Osnovna šola II Murska Sobota, in sicer 4.206 tisoč tolarjev, najmanj pa Osnovna šola Dušana Bordona Semedela – Koper, 1.125 tisoč tolarjev. Zneske prejetih sredstev po posameznih šolah v šolskem letu 2005/2006 prikazuje slika 4.

35 Uradni list RS, št. 34/04.


Slika 4: Prejeta sredstva MŠŠ za subvencionirano prehrano otrok v šolskem letu 2005/2006

4.206 4.0943.869 3.824

3.2613.059

2.717 2.677 2.598

1.125

3.143

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

sred

stva

MŠŠ

za prehrano otrok

v tisoč tolarjih



OŠ Tabor I M

aribor


OŠ Hudinja

OŠ Dobravlje


OŠ Tabor Logatec

OŠ Prežihovega V

oranca Ljubljana


Povprečje desetih izbranih O

Š

osnovne šole


Poleg sredstev MŠŠ prejemajo šole za plačilo šolske prehrane tudi sredstva staršev. Manj kot polovica izbranih šol je v šolskem letu 2005/2006 vodila ločeno evidenco prejetih sredstev staršev za posamezne obroke šolske prehrane, in sicer Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj, Osnovna šola Dušana Bordona Semedela – Koper, Osnovna šola Tabor Logatec in Osnovna šola Center Novo mesto. Ostale šole ne vodijo ločene evidence prejetih sredstev staršev za malice in ostale obroke (zajtrke, kosila, popoldanske malice), kar onemogoča ugotavljanje, ali je za stroške malice36 in ostale obroke šola pridobila dovolj ustreznih prihodkov.

4.2 Namenskosti porabe prihodkov za prehrano ni mogoče natančno določiti

Razporejanje stroškov37 na dejavnost priprave hrane, ter delitev tako pripisanih stroškov na tržno dejavnost in javno službo38 je podlaga za spremljanje stroškov po posameznih obrokih in določanje optimalne cene obrokov.

36 Prihodki za malice morajo biti samo za stroške živil za malice. 37 Neposrednih in posrednih. 38 Priprava malic.


Šole so v šolskem letu 2005/2006 pripisovale pripravi malic stroške živil, dela kuharskega osebja in ostale stroške, kot so stroški za vodo, čistila, papir, delovna oblačila in obutev kuharskega osebja, drobni inventar, elektriko, ogrevanje, vzdrževanje, zdravstvene storitve, odvoz odpadkov, komunalne storitve, deratizacijo ipd. V Osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj so se vsi evidentirani stroški živil nanašali na pripravo malic, saj na šoli pripravljajo samo ta obrok šolske prehrane. Osnovna šola Dobravlje, Osnovna šola Dušana Bordona Semedela - Koper39 in Osnovna šola II Murska Sobota so spremljale stroške porabljenih živil za pripravo malic na podlagi jedilnikov. Osnovna šola Hudinja in Prva Osnovna šola Slovenj Gradec40 sta uporabljali ključe za določitev stroškov živil za malico, ostale pa jih niso razvrščale na posamezne obroke, vendar so v Osnovni šoli Hudinja uporabljali ključe, ki so bili vnaprej določeni in enaki za vse osnovne šole v Mestni občini Celje, kar ocenjujemo kot manj ustrezno. Ostale šole niso pripisovale stroškov priprave hrane na podlagi ključev, nimajo pa tudi določenega načina razporejanja stroškov priprave hrane za javno službo in tržno dejavnost. Ukrepi šol

Osnovna šola Tabor Logatec je januarja 2007 začela spremljati povprečno ceno malice na mesec po jedilnikih. Osnovna šola

Center Novo mesto je predložila aneks k pravilniku o računovodstvu z dne 12. 3. 2007, v katerem je določila, da je

potrebno zagotoviti ločeno evidenco stroškov materiala za malice. Vodja šolske prehrane mora vsa živila za malico nabavljati

ločeno od ostalih živil, ločeno morajo biti izstavljeni tudi računi. Zaposleni v kuhinji morajo dobavnice in račune ustrezno

označiti in izvajati kontrolo o dobavi.

4.3 Cena malice v večini šol ne vsebuje samo stroškov živil

Pri izračunu cene malice je mogoče upoštevati le stroške živil, porabljenih za pripravo malic, saj sredstva za stroške dela za pripravo malic prispeva MŠŠ41, sredstva za plačilo stroškov uporabe prostora, opreme in za druge materialne stroške razen stroškov živil pa lokalna skupnost42. Izračun cene ostalih prehranskih obrokov pa temelji na ekonomskih načelih, zato je potrebno poleg stroškov živil upoštevati še vse druge stroške. Ocenjujemo, da je v šolskem letu 2005/2006 samo Osnovna šola Dobravlje imela v ceni malice zajete le stroške živil. Nad 90 odstotkov cene malice so v šolskem letu 2005/2006 predstavljali stroški živil v dveh šolah, v štirih šolah je cena malice vsebovala več kot 75 odstotkov stroškov živil. Delež stroškov živil v ceni malice ostalih šol pa je znašal manj kot 75, toda več kot 50 odstotkov. Podrobnejši prikaz sestave cene šolske malice v posamezni šoli prikazuje slika 5.

39 Šola je pripisovala pripravi hrani neposredne in posredne stroške, ki jih je v nadaljevanju razdelila na javni in tržni

del na podlagi sodila, in sicer deleža prihodkov prehrane iz tržnega in javnega dela. 40 Šola je v šolskem letu 2005/2006 vodila ločeno stroškovno mesto »kuhinja«, kar ji je omogočalo spremljanje stroškov, ki so nastali pri pripravi hrane. Kuhinji je neposredno pripisala neposredne stroške, posredne pa je

pripisovala na podlagi ključev. 41 81. člen ZOFVI. 42 82. člen ZOFVI.


Slika 5: Delež stroškov živil in ostalih stroškov v ceni malice v šolskem letu 2005/2006

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

delež

posam

ezneg

a stroška

v ce

ni m

alice

OŠ Dobravlje


OŠ Hudinja

OŠ Tabor I Maribor



OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana


OŠ Tabor Logatec


Povprečje desetih osnovnih šol

osnovna šola

drugi stroški

strošek živil


Prejeta sredstva za malico so namenjena za poravnavo stroškov živil. Pokrivanje ostalih stroškov predstavlja nenamensko porabo teh sredstev. Pojasnilo šol

Lokalne skupnosti ne namenijo vsem šolam dovolj sredstev za materialne stroške (še posebej sta na to opozorili Osnovna šola

Dušana Bordona Semedela - Koper in Osnovna šola Center Novo mesto). Ravno tako jim ne povrnejo sredstev za

preizkušanje energijske vrednosti obrokov. Ker naj bi ceno malice sestavljali le stroški živil, bi morale lokalne skupnosti

šolam zagotoviti sredstva za materialne stroške v ustrezni višini.

4.4 Tretjina otrok v Republiki Sloveniji prejema subvencionirano prehrano

Do subvencionirane šolske malice je bilo v šolskem letu 2004/2005 v Sloveniji upravičenih 33,9 odstotka vseh vpisanih otrok, v šolskem letu 2005/2006 pa 34,6 odstotka vpisanih otrok43. V izbranih šolah je bilo v povprečju do subvencionirane malice v šolskem letu 2004/2005 upravičenih 20,5 odstotka otrok, v šolskem letu 2005/2006 20,7 odstotka, v šolskem letu 2006/2007 pa 20,6 odstotka vpisanih otrok v teh šolah.

43 Vir: spletna stran Ministrstva za šolstvo in šport (http://www.mss.si/index.php?id=241) z dne 9. 8. 2006.


Gibanje odstotka otrok, upravičenih do subvencionirane šolske malice, v izbranih šolah v opazovanih šolskih letih prikazuje slika 6.

Slika 6: Odstotek prejemnikov subvencionirane malice v desetih šolah v izbranih šolskih letih

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


OŠ Hudinja

OŠ Dobravlje

OŠ Tabor Logatec

OŠ Tabor I Maribor






Povprečje desetih izbranih OŠ

osnovna šola

odstotek

prejemnikov

sredstev

za

subve

ncion

iran

o malico

šolsko leto 2004/2005



Vir: posredovani podatki šol za šolska leta 2004/2005, 2005/2006 in 2006/2007.

Z največjim deležem otrok, ki so bili upravičeni do subvencionirane malice, v vseh treh šolskih letih izstopa Osnovna šola II Murska Sobota, ki je imela v zadnjih treh šolskih letih vsako leto približno 44 odstotkov otrok, ki so bili upravičeni do subvencionirane šolske malice. Najnižji odstotek otrok, ki so bili upravičeni do subvencionirane šolske malice, je bil v vseh treh opazovanih šolskih letih na Osnovni šoli Dušana Bordona Semedela - Koper, in sicer v povprečju 12 odstotkov.

4.4.1 Šole so v šolskih publikacijah seznanile starše o možnosti subvencioniranja šolske prehrane in načinu dodeljevanja sredstev

Vse šole starše seznanijo o možnosti subvencioniranja šolske prehrane in načinu uveljavljanja dodelitve sredstev za subvencionirano šolsko prehrano v šolski publikaciji, kot določa 8. člen pravilnika. Poleg obvestila v šolski publikaciji šole obveščajo starše in otroke na roditeljskih sestankih, prek internetnih strani šol in na razrednih urah. Starši v vseh šolah prejmejo vloge za uveljavljanje subvencionirane malice v svetovalnih službah šol. V Osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj, Osnovni šoli Hudinja, Osnovni šoli Dobravlje in Osnovni šoli Center Novo mesto jih lahko dobijo tudi pri razrednikih.

Primer dobre prakse: V Osnovni šoli Hudinja ob začetku šolskega leta vsem otrokom razdelijo vloge za subvencionirano prehrano otrok, ki jo priložijo šolski publikaciji. Na ta način noben od otrok ni posebej izpostavljen, staršem pa je prihranjena pot do svetovalne službe.


4.4.2 Večina šol meni, da subvencioniranje ne vpliva na število otrok, ki malicajo

Šest šol44 meni, da subvencioniranje ne vpliva na povečanje števila otrok, ki malicajo. Osnovna šola Hudinja, Prva Osnovna šola Slovenj Gradec in Osnovna šola Center Novo mesto pa menijo, da subvencioniranje vpliva na število otrok, ki malicajo. Starši bi brez subvencije otroku malico težje zagotovili ali je celo ne bi mogli plačati. Osnovna šola Dušana Bordona Semedela – Koper ravno tako meni, da bi si nekateri učenci malico brez subvencije težje privoščili, vendar pa ne morejo oceniti, ali to vpliva na število otrok, ki malicajo. Subvencija za malico je v šolskem letu 2005/2006 znašala 116 tolarjev, vendar ni v nobeni šoli pokrila cene malice, kar prikazuje slika 7. Razliko do polne cene malice so plačevali starši v Osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj, Osnovni šoli Prežihovega Voranca Ljubljana, Prvi Osnovni šoli Slovenj Gradec, Osnovni šoli Dušana Bordona Semedela – Koper, Osnovni šoli Tabor Logatec in Osnovni šoli Dobravlje. V Osnovni šoli Tabor I Maribor doplačilo staršev ni bilo potrebno. V Osnovni šoli Hudinja v posameznem šolskem letu prilagodijo število subvencioniranih malic glede na prejeta sredstva MŠŠ, tako da subvencija pokrije celotno ceno malice. V Prvi Osnovni šoli Slovenj Gradec in Osnovni šoli Dobravlje pa ravnajo tako le v nekaterih primerih45. Preostali šoli nista posredovali odgovora.

Slika 7: Subvencija in polna cena malice v izbranih šolah

0,00

50,00

100,00

150,00

200,00

250,00

znesek v tolarjih



OŠ Tabor Logatec





OŠ Tabor I Maribor

OŠ Hudinja

OŠ Dobravlje

Povprečje desetih izbranih OŠ

osnovne šole

razlika do polnecene šolske malice

znesek subvencije zašolsko malico


44 OŠ Staneta Žagarja Kranj, OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, OŠ II Murska Sobota, OŠ Dobravlje, OŠ Logatec

in OŠ Tabor I Maribor. 45 Glede na višino socialnih pomoči in socialnih razmer v družini.


4.4.3 Merila za dodeljevanje subvencionirane malice se med šolami razlikujejo

Pravilnik v 6. členu določa, da mora šola pri dodelitvi sredstev za subvencioniranje šolske prehrane upoštevati zlasti naslednje kriterije:

• prejemanje denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu, • višino dohodkov na družinskega člana, • višino otroških dodatkov, • brezposelnost staršev, dolgotrajno bolezen v družini, • dolgotrajnejše socialne probleme in • druge specifike v družini.

Svet šole mora na podlagi omenjenih kriterijev sprejeti podrobnejše kriterije in določiti postopek dodelitve sredstev za subvencionirano šolsko prehrano otrok po predhodni pridobitvi mnenja sveta staršev, kot določa 7. člen pravilnika. Vse šole imajo interne akte, ki so jih sprejeli sveti šol, v katerih opredeljujejo kriterije za dodelitev sredstev za subvencionirano šolsko prehrano otrok. Pri določanju kriterijev vse šole navajajo kriterije, določene s pravilnikom. Postopek dodeljevanja sredstev v vseh šolah vodi komisija, ki jo za ta namen imenuje ravnatelj. Sestavljajo jo šolski svetovalni delavec in najmanj dva strokovna delavca šole, v skladu s 7. členom pravilnika. Natančno opredeljen postopek dodeljevanja sredstev in merila za ocenjevanje kriterijev46 za subvencionirano malico otrok imata v internih aktih Osnovna šola II Murska Sobota in Osnovna šola Hudinja. Vendar ima le Osnovna šola II Murska Sobota v internem aktu določeno število točk, ki so potrebne, da je malica subvencionirana delno ali pa v celoti. Iz internega akta Osnovne šole Hudinja ni razvidno, na kakšen način določijo mejo med socialno bolj in manj ogroženimi otroci, ki prejmejo subvencijo za malico v celoti ali le delno. Interni akt Osnovne šole Staneta Žagarja Kranj določa kriterije v odstotkih, vendar ima komisija pravico, da spremeni višino subvencije glede na razpoložljiva sredstva oziroma ugotovljeno drugačno stanje prosilca. Interni akti Osnovne šole Dobravlje, Osnovne šole Center Novo mesto, Osnovne šole Tabor Logatec in Prve Osnovne šole Slovenj Gradec določajo, da se upravičenost do subvencionirane malice presoja na podlagi doseženega povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana v preteklem koledarskem letu. Določeni so posamezni dohodkovni razredi, ki so jim pripisani deleži subvencionirane malice47 (v celoti subvencionirana malica ali delno subvencionirana malica). Vendar si je Prva Osnovna šola Slovenj Gradec v internem aktu pridržala pravico, da, če je prosilcev več kot sredstev, vsak primer obravnava individualno. Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana, Osnovna šola Dušana Bordona Semedela – Koper in Osnovna šola Tabor I Maribor v internih aktih nimajo natančneje opredeljenega postopka za razvrščanje prejetih vlog. Komisije šele na podlagi prejetih vlog določijo lestvice upravičencev do subvencionirane malice. Šole niso priložile dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, kakšno težo ima posamezen kriterij, in

46 V internem aktu imata določeno število točk, ki pripada posameznemu kriteriju. 47 V Osnovni šoli Tabor Logatec so odobrena sredstva zadoščala za subvencioniranje malic vsem prosilcem, zato ostalih kriterijev niso upoštevali.


niso priložile lestvice, na podlagi katere razvrščajo prejete vloge. V nekaterih primerih (Osnovna šola Dušana Bordona Semedela – Koper) interni akt dopušča dodelitev subvencionirane malice brez vloge in dokazil, ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih interni akt ne opredeljuje. Pojasnilo šole

Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana je pojasnila, da ni mogoče razdeljevati regresa za šolsko prehrano po

natančno določljivih kriterijih, saj s tem ne bi bil dosežen namen - nadgradnja prve pravice do regresirane prehrane, ki jo

dodeljuje center za socialno delo. Poleg tega v Mestni občini Ljubljana šolske komisije ne uporabljajo natančnega točkovanja

vlog, ampak se opirajo na strokovno presojo nastalih kompleksnih življenjskih situacij.

Iz posredovanih podatkov šol izhaja, da vse šole zahtevajo predložitev odločb centrov za socialno delo. Polovica šol pozove starše k dopolnitvi vloge, če je ta nepopolna. Za ostale šole pa ni podatka, kaj storijo z nepopolno vlogo. Iz odgovorov šol je razvidno, da kriterijev iz pravilnika ne ocenjujejo enotno in so otroci v podobnih primerih lahko obravnavani različno. Smiselno bi bilo, da šole poenotijo ocenjevanje kriterijev. Ukrepi šol

Osnovna šola Center Novo mesto je posredovala predlog Pravilnika o podrobnejših kriterijih in postopku subvencioniranja

šolske prehrane učencev v osnovni šoli Center, Prva Osnovna šola Slovenj Gradec pa predlog akta, v katerem so določili

število točk za posamezne kriterije in lestvico za razvrščanje vlog.


5. MNENJE Cilj revizije je bil ugotoviti, ali šole zagotavljajo otrokom zdravo prehrano. V ta namen smo ugotavljali:

• ali so šole pri pripravi jedilnikov upoštevale Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno - izobraževalnih ustanovah,

• ali so imele šole zaposlene ustrezne kadre za organizacijo in pripravo malic in • ali so bila sredstva za prehrano otrok namensko porabljena.

Odgovore na zastavljena vprašanja smo iskali na desetih izbranih šolah. Glede kvalitete malic smo zaprosili za strokovno mnenje Inštitut za varovanje zdravja. V anketi smo povprašali otroke tudi o njihovem zadovoljstvu z malico. Ugotovili smo, da šole upoštevajo smernice in da so tri od njih vključene v projekt Zdrava šola. Inštitut za varovanje zdravja ni ugotovil, da bi bili jedilniki pogosto sestavljeni enolično. Ugotavlja, da se je v opazovanem obdobju pretežno izboljšala kakovost ponujenih malic glede vključenosti ustreznih skupin živil. Hkrati pa ugotavlja, da se živila iz skupin kruh in pekovski izdelki ter mleko in mlečni izdelki najpogosteje ponavljajo, ter da so priporočena živila razmeroma redko zastopana v malicah, odsvetovana živila pa razmeroma pogosto. Ugotavljamo, da je 70 odstotkom otrok v izbranih šolah dostop do ustrezne tekočine dobro zagotovljen. Ostali imajo na voljo le vodo iz vodovodnih pip v učilnicah, hodnikih ali sanitarijah. Šole so zanikale, da bi otroci imeli možnost nakupovati sladke ali slane prigrizke v šolskih prostorih. Vse izbrane šole razen ene upoštevajo priporočene dnevne porazdelitve energijskih in količinskih hranil, nimajo pa sprejetega načrta, kako pogosto bi bilo treba preizkušati laboratorijsko in hranilno vrednost obrokov šolske prehrane. V šolah redko uporabljajo ankete za ugotavljanje zadovoljstva otrok z malico. Ker ne vodijo sistematičnih zapisov ugotovitev, ni razvidno, da bi rezultati ankete vplivali na oblikovanje jedilnikov in večje zadovoljstvo otrok z malico. Iz anketnih odgovorov smo razbrali, da je polovica otrok vedno ali skoraj vedno zadovoljnih z malico. Več kot polovica pa jih meni, da na noben način ne sodelujejo pri sestavljanju jedilnikov in da njihove želje niso nikoli upoštevane pri sestavljanju jedilnikov. Ker več kot polovica otrok zajtrkuje le včasih ali nikoli, je še pomembneje, da je malica ustrezna, tako da bi jo večina otrok tudi pojedla. Otroci imajo po urniku najmanj 15 minut časa za malico, tako kot priporočajo smernice. Dejansko je časa za uživanje malice manj, tudi zaradi organizacije njihovega razdeljevanja. V izbranih šolah pripravljajo malico v svojih šolskih kuhinjah. V šoli pripravljeno malico dobijo skoraj vsi otroci. Navadno malicajo v učilnicah, ki pa niso najprimernejše okolje, da bi bilo prehranjevanju namenjeno dovolj pozornosti.


Šole sicer spremljajo, koliko hrane ostaja in kakšne vrste, vendar ne neprekinjeno in ne sistematično. Ugotovitev v glavnem ne zapisujejo. Glede na odgovore otrok verjetno odpadkov ni veliko, saj jih je 82 odstotkov odgovorilo, da malico pojedo vedno ali skoraj vedno. Za zagotavljanje malic v šolah skrbi ustrezno število kadrov. Na vseh izbranih šolah razen v eni imajo organizatorji šolske prehrane ustrezno izobrazbo. Tudi kuharji imajo ustrezno izobrazbo na večini šol razen v eni, kjer imata kuharici nedokončano osnovno šolo. Kuharsko osebje se je izobraževalo predvsem iz vsebin HACCP. Večina organizatorjev prehrane in kuharskega osebja se je udeležila tudi "Izobraževanja in usposabljanja za implementacijo prehranskih smernic v vzgojno - izobraževalne ustanove". Drugih izobraževanj s področja zdrave prehrane so se udeležili predvsem organizatorji šolske prehrane. Namenskosti porabe sredstev za prehrano ni mogoče natančno določiti. Vse šole vodijo ločene evidence prejetih sredstev Ministrstva za šolstvo in šport, namenjenih subvencionirani prehrani otrok, šest šol pa ne vodi ločenih evidenc prejetih sredstev staršev za posamezne obroke šolske prehrane. Šole so v večini primerov podale le oceno stroškov za malice in ostale obroke, niso pa imele v svojih internih aktih določenega načina razporejanja stroškov na posamezne obroke. Tri šole so oceno podale na podlagi jedilnikov, dve sta za razvrščanje uporabili ključe. V eni šoli predstavljajo stroški živil le stroške malice, saj na šoli pripravljajo samo ta obrok. Ena šola je imela v ceni malice zajete le stroške živil, ostale pa tudi večji ali manjši delež drugih stroškov. Najvišja cena malice je v šolskem letu 2005/2006 znašala 240 tolarjev (1 evro48), najnižja pa 150 tolarjev (0,63 evra). Delež drugih stroškov v ceni malice predstavlja nenamensko porabo prejetih sredstev za malice. Subvencija za malico je v šolskem letu 2005/2006 znašala 116 tolarjev (0,48 evra), vendar ni v nobeni šoli zadoščala za pokrivanje celotne cene malice. Razliko do polne cene malice so v večini šol prispevali starši. V izbranih šolah je bilo v povprečju do subvencionirane malice upravičenih 21,4 odstotka vpisanih otrok, v Republiki Sloveniji pa 34,6 odstotka. Večina šol starše seznani o možnosti subvencioniranja šolske prehrane in načinu uveljavljanja dodelitve sredstev v šolski publikaciji. Šole imajo v internih aktih zelo različno opredeljen postopek dodeljevanja sredstev za subvencioniranje malic in večinoma tudi zelo na splošno. Natančno opredeljen postopek imata v internih aktih le dve šoli. V šestih šolah menijo, da subvencioniranje ne vpliva na povečanje števila otrok, ki malicajo. V štirih šolah pa menijo, da bi starši otroku malico brez subvencije zagotovili s težavo ali je celo ne bi mogli plačati.

48 Kadar je v izreku mnenja računskega sodišča nepravilnost izražena v denarni enoti tolar, je hkrati prikazan še preračun

v denarni enoti evro. Preračun je opravljen na podlagi Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06), po tečaju zamenjave 1 evro je 239,640 tolarja.


6. PRIPOROČILA Računsko sodišče priporoča šolam, naj za izboljšanje kvalitete malic:

• znotraj živil iz skupine kruh in pekovski izdelki ter mleko in mlečni izdelki poiščejo čim bolj pestre zamenjave, v skladu s smernicami, da malice ne bi bile preveč enolične;

• vključijo v vsak obrok sadje ali zelenjavo; ustrezno nadomestilo so lahko 100-odstotni sadni in zelenjavni sokovi;

• v šolske stavbe ne nameščajo avtomatov s sladkimi in slanimi prigrizki ter sladkimi aromatiziranimi pijačami, ampak naj zagotovijo otrokom dostop do nesladkane tekočine;

• zagotovijo higiensko neoporečno oskrbo otrok s pitno vodo; • pogosteje uporabljajo ankete za ugotavljanje želja otrok in želje upoštevajo pri sestavi jedilnikov; • zagotovijo dovolj časa za odmor, da bi otroci dejansko imeli za uživanje malice vsaj najkrajši v

smernicah priporočeni čas, da bi malico lahko pojedli umirjeno in do konca; • vsaj nekajkrat na leto ugotavljajo, koliko hrane in katere vrste ostaja ter razlike v vrsti in količini

odpadkov glede na starost otrok; • se strokovni delavci in kuharsko osebje stalno izobražujejo, v skladu z načrtom izobraževanja

posamezne šole iz vsebin zdravega prehranjevanja;

za zagotavljanje namenske porabe sredstev za prehrano ter enakopravno obravnavanje otrok pri dodelitvi subvencioniranih malic:

• vzpostavijo ločeno evidentiranje prejetih sredstev staršev za malico in ostale obroke; • v internih aktih opredelijo način razporejanja stroškov na posamezne vrste obrokov; • pri oblikovanju cene malice upoštevajo le stroške živil; • vlogo za pridobitev subvencionirane prehrane otrok priložijo šolski publikaciji ob začetku šolskega

leta in jo posredujejo vsem otrokom; na ta način noben od otrok ne bi bil posebej izpostavljen; • v svojih internih aktih natančneje opredelijo kriterije za subvencioniranje malic in poenotijo njihovo

ocenjevanje.

Nekatere šole so že med revizijskim postopkom sprejele ustrezne popravljalne ukrepe, kot so predlagani v priporočilih, in jih povzemamo:

• Osnovna šola Hudinja Celje in Osnovna šola Center Novo mesto sta predložili jedilnike za malice za leto 2007, iz katerih je razvidno, da pri njihovi sestavi upoštevata tako smernice kot priporočila IVZ;

• Osnovna šola Tabor Logatec je januarja 2007 začela spremljati povprečno ceno malice na mesec po jedilnikih; Osnovna šola Center Novo mesto je predložila aneks k pravilniku o računovodstvu z dne 12. 3. 2007, v katerem je določila, da je potrebno zagotoviti ločeno evidenco stroškov materiala za malice; vodja šolske prehrane mora vsa živila za malico nabavljati ločeno od ostalih živil, ločeno morajo biti izstavljeni tudi računi; zaposleni v kuhinji morajo dobavnice in račune ustrezno označiti in izvajati kontrolo o dobavi;


• Osnovna šola Center Novo mesto je posredovala predlog Pravilnika o podrobnejših kriterijih in postopku subvencioniranja šolske prehrane učencev v osnovni šoli Center, Prva Osnovna šola Slovenj Gradec pa predlog akta, v katerem je določeno število točk za posamezne kriterije in lestvico za razvrščanje vlog.

Pravni pouk

Tega poročila na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZRacS-1 ni dopustno izpodbijati pred sodišči ali drugimi državnimi organi. Igor Šoltes, generalni državni revizor Poslano:

1. Osnovni šoli Dobravlje, priporočeno; 2. Osnovni šoli Hudinja, priporočeno; 3. Osnovni šoli Dušana Bordona Semedela - Koper, priporočeno; 4. Osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj, priporočeno; 5. Osnovni šoli Prežihovega Voranca Ljubljana, priporočeno; 6. Osnovni šoli Tabor Logatec, priporočeno; 7. Osnovni šoli Tabor I Maribor, priporočeno; 8. Osnovni šoli II Murska Sobota, priporočeno; 9. Osnovni šoli Center Novo mesto, priporočeno; 10. Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec, priporočeno; 11. Borutu Feferju, priporočeno; 12. Državnemu zboru Republike Slovenije, priporočeno; 13. arhivu, tu.

RACUNSKO SODISCE REPUBLIKE SLOVENIJE THE COURT OF AUDIT OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA

Slovenska cesta 50, 1000 Ljubljana, Slovenija tel.: +386 (0) 1 478 5800 fax: + 386 (0) 1 478 [email protected] www.rs-rs.si

Ulica heroja Bračiča 6, 2000 Maribor, Slovenija tel.: +386 (0) 2 250 5880 fax: +386 (0) 2 250 5896Eno ta Mar i b o r / Mar i b o r O f f i c e

Documents

Revizijsko poročilo o zagotavljanju zdrave prehrane otrok v