Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko

embalaža okolje logistika

december 2011

64/65

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

Odpadkarska mafija in sistemska korupcija

Andrej Božič: Takšnih, kot smo mi, ni na svetu

Dr. Milan Medved: Slovenska energetika je že sedaj nizkoogljična

(Ne)prevzemanje odpadne embalaže: Sistem je na prepihu

Milka Leskošek: Velika črna pika države je, ker nimamo sežigalnice

Logistična platforma – muha enodnevnica ali koncept, ki obeta

Zelo zeleno 2012!V ekipi EOL-a, Zelene Slovenije in Fit medie vam v novem letu želimo obilo dobrih poslovnih zgodb in pozitiven premik v zeleno. Zeleno 2012!

Specialisti za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje

Zelena Slovenija® je registrirana blagovna znamka podjetja Fit media d.o.o.

Pro

moci

jaPro

moci

ja

Uvo

dnik

dec

ember

2011

64/6

5EO

L3

Papir servis, Slopak, MOP …. in še enkrat MOP(ali Odpadkarska mafija in sistemska korupcija)

Z odpadki se javnost ukvarja le toliko, kot je nujno potrebno. Daleč od njenih oči pa

se lahko razraščajo rakaste interesne tvorbe.

Poglejmo zgodbo.

Ali je scenarij s Slopakom spodletel ali pa za-dnji prizor še ni odigran?

Ve se veliko in hkrati še ne vse. A znano je, da je Slopak povsem na začetku, takrat je

bila direktorica Barbara Avčin Tržan, sedanja direktorica Direktorata za okolje in prostor na MOP-u, podpisal pogodbo s Papir servisom kot dobaviteljem in izvajalcem storitev. Tako kot z drugimi. No, to ni res. Pogodba je dajala Papir servisu vrsto enostranskih klavzul, ta-kšne, da so Slopaku povzročili poslovno škodo in ga končno pahnili v izgubo. Kajpak ne le zaradi tega. A to še ni vse. Z aneksi so takšno pogodbo Papir servisu podaljšali, podpisal jo je Andrej Sotelšek, kar do leta 2022, čeprav je bilo igralcem v zgodbi znano, da je za Slopak škodljiva. Ne le škodljiva. Pravno je skoraj zacementirana, tako da je Slopak več mesecev iskal izhod iz spretne pravne zanke.

Martin Odlazek iz družbe Krater, kamor sodi Papir servis, ni želel pojasnjevati

zapletov, enako Barbara Avčin Tržan kljub več-kratnim urgencam in obljubam z njene strani. Druge izjave v reviji objavljamo. Načrtovan je bil prevzem oziroma mrk Slopaka. Papir servis v tem času ni skrival dobrih kontaktov z Direktoratom za okolje in prostor, revizija poslovanja Slopaka pa je odkrila zelo poučen primer, kakšne ne smejo biti pogodbe med dvema poslovnima partnerjema, če hočeta biti pri poslu zmagovalca.

Torej.

Ali je še vedno nedokončana mala drama o Slopaku povezana s poskusi demontaže

sistema ravnanja z odpadno embalažo in s poslovnimi ambicijami, kdo si bo v Sloveniji odrezal največji kos pogače pri surovinskih virih odpadne embalaže, je pravzaprav vseeno, saj gre za mnogo več. Režiserjev odpadkarskih in embalažnih zgodb je več. Bistveno je – ali

je točno, da je odpadkarska mafija vse moč-nejša in da ji štango drži sistemska korupcija? Takšne so ocene poznavalcev, ki so del trga in obenem nemočni, da bi obrzdali prepohle-pne igralce. Potajijo se tudi takrat, ko reagira inšpekcija ali ko se končno z nekaj grožnjami premakne MOP, čeprav v resnici več mesecev daje vtis, kot da v tej državi za odpadno em-balažo ni odgovoren in da se najbolje počuti v vlogi gasilca. Dialoga ne mara preveč.

Seveda si vseh črnih pik ne zaslužita samo Direktorat za okolje in MOP. Čeprav je kaj-

pak res, da se dobro ve, kakšna so bila stališča Računskega in Upravnega sodišča, kdo daje okoljevarstvena dovoljenja in koncesije, kdo je zakonodajalec in kdo je koordinator interesov v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Ali bi moral biti. In če ni koordinator, potem naj postane predvsem kraj pogovorov in dogodkov z vsemi, ki so odgovorni, da bo sistem učin-kovitejši, predvsem pa zelo pregleden. Brez skrivalnic. Kajti interesov, več ekonomskih kot okoljskih, bo pri odpadkih kot surovini vse več. Ne manj.

Če ne bo ravnal drugače, se bo MOP še bolj utapljal v vse bolj vrelem loncu upraviče-

nih kritik (v reviji objavljamo precej pobud za spremembo odnosov med akterji), da ne igra z odprtimi kartami na mizi in da se nekateri posamezniki, državni uradniki pustijo zvleči v mrežo zasebnih interesov. Včasih celo pre-senetljivo očitno. Če se MOP res želi dokazati kot strokovni servis tistih, ki jim predpisuje pravila igre in ravnanj, potem se mora najprej sam pogledati v zrcalo. Kaj namreč stori za to, da povezuje vse, ki so lahko partnerji in zavezniki za zeleno Slovenijo? Če tega ne bo storil pod novim ministrom, se bodo v njem porazgubili še tisti posamezni uradniki, ki vedo, kaj je treba spremeniti, in ki to hočejo.

Brez močnega prepiha pa se bodo podobne zgodbe o neprevzemanju odpadne emba-

laže ali o Slopaku ponavljale.

Preveč je besed, ki rastejo le na jeziku.

foto

: Rok

Trž

an

glavni urednikJože Volfand,

UVOdnik

dec

ember

2011

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv F

it m

edia

Gre

gor

Ves

elko

Sla

vko

Ras

pot

nik

Jože

Ceg

lar

Boj

an Š

tale

kar

dav

id J

urko

vič

Emil

nan

ut

64/6

54

EOL2012Poslovna

pričakovanjanobena ekonomska prognoza za pri-hodnje leto, tudi napoved OECd je zelo previdna in skromna, kar zadeva oživitev gospodarske rasti, ne sadi rožic. Prej nasprotno. Morda je celo preveč črnogleda, a res je, da je EU še največja neznanka. Tudi scenarijev je več. A kako razmišljajo o prihodnjem letu menedžerji v embalažni panogi, na okoljskem področju in v logistiki? Postavili smo jim dve vprašanji, pri čemer se je eno nanašalo na novo vlado in njene prednostne ukrepe:

1. Kako boste končali poslovno leto in kaj je v letu 2011 najbolj vplivalo na poslovanje

(negativno, pozitivno). Kaj pričakujete v letu 2012 glede na trende v povpraševanju in vaše potenciale? Imate kakšne posebne načrte?

2. Katere prednostne ukrepe ali spodbude bi morala sprejeti nova vlada, da bi oživila

gospodarstvo v Sloveniji? Kaj najbolj pogre-šate od ekonomske politike?

Prednost ima drugi železniški tirGregor Veselko, Luka Koper:

1. Poslovno leto bomo končali nad pričako-vanjem. Presegli bomo namreč letni plan

pretovora, medtem ko je za napoved poslovnih rezultatov še prezgodaj. Predvsem smo zado-voljni, da smo v letu 2011 znatno povečali blagovne skupine, ki so za nas strateškega po-mena, kot so kontejnerji, avtomobili in hitro pokvarljivo blago. V negativnem smislu je po-slovno leto 2011 zagotovo najbolj zaznamovala osemdnevna stavka. Še posebej zato, ker je to bila prva stavka v novejši (poosamosvojitveni) zgodovini Luke Koper. V letu 2012 pričakuje-mo nadaljevanje povečanja pretovora na večini terminalov in pri večini blagovnih skupin. Naši načrti za prihodnost, ki torej presegajo zgolj leto 2012, so predvsem usmerjeni k uresni-čevanju državnega prostorskega načrta, se pravi na podaljšanje obeh obstoječih pomolov, gradnjo tretjega in ureditev površin v zaledju pristanišča.

2. Za koprsko pristanišče je predvsem pomemben začetek gradnje drugega

železniškega tira med Koprom in Divačo ter premostitev kreditnega krča.

Gopodarstvo pričakuje, da vlada ukrepaSlavko Raspotnik, Rotoprint:

1. Poslovanje v letu 2011 bo po prometu naj-bolj uspešno leto, odkar obstaja Rotoprint.

Naredili bomo ca 1.7 mio prometa. Pozitiven vpliv na rezultat je imel projekt nove embalaže za sladoled v izvedbi IML. Negativni vpliv pa je bil strahovit skok cen PP-ja na svetovnem trgu kot tudi pomanjkanje barvil in plastičnih ma-terialov. V letu 2012 pričakujemo za spoznanje povečano prodajo. Načrte seveda imamo, ven-dar jih v tem trenutku še ne bomo razkrili.

2. Od nove vlade pričakujemo tisto, kar smo vsa leta pričakovali od vseh vlad, pa se no-

bena vlada do sedaj NI odzvala. Samo obljubljali so. Mislim na več stvari:

- Sprememba dohodninskih razredov (iz treh dohodninskih razredov na pet dohodnin-skih razredov);

- Sprememba davka od dohodka pravnih oseb (iz 20 % na 15 %). Pri taki obdavčitvi bi dr-žava več pobrala v svojo malho, ker bi bilo manj davčnih utaj;

- Manjša obdavčenost dela (socialni prispevki);

- Olajšave za investiranje;

- Absolutno zmanjšati papirologijo (razna dovoljenja, potrdila ...), saj končno živimo v dobi računalništva;

- Kreditiranje drobnega gospodarstva ali pa TAKOJŠNJE zaprtje ali prodaja NLB, ki je s tajkunskimi krediti spravila celo državo na kolena. Njeni lastniki (država) pa nima-jo korajže, da bi to agonijo prekinili. Vsak dober gospodar ve, kaj mora narediti, da se bosta povečala proizvodnja in produktiv-nost neke države, kar v končni fazi prinaša nova delovna mesta in boljše življenje za mlade ljudi;

- Podjetjem omogočiti gradnjo proizvodnih prostorov s TAKOJŠNJO izdajo vseh po-trebnih dovoljenj, po potrebi tudi pomagati s financiranjem, ne pa, da nam podjetja, kot na primer Pipistrel, bežijo v tujino zaradi naše neumne birokracije.

dec

ember

2011

64/6

5EO

L5

Če bi jaz vodil državo bi takim podjetjem iz državnih virov zgradil proizvodne prostore samo zato, da bi ostali v tej lepi Sloveniji in davke plačevali nam, ne pa Italijanom. Ivo Boscarol je požel in dobil vsa možna odliko-vanja in nagrade v Ameriki, vsepovsod po svetu, naš predsednik pa ga odlikuje z "Zlatim redom za zasluge", namesto da bi ga odlikoval z odprtjem novih proizvodnih prostorov, ki mu jih je pomagala postaviti naša država.

Najbolj pa si želim od nove vlade, da bi vsaj en-krat v življenju slišal in doživel, da je tisti, ki je pokradel toliko denarja (razni Šroti, Bavčarji, Hilde in Zidarji), tudi kazensko odgovarjali in da bi se mu vzelo kompletno premoženje. Ne prenesem kot človek in podjetnik, ko vidim delavca, kako joka, ker nima denarja, da kupi kruh. A je delal in bi moral dobiti plačo. Mi pa gledamo Hildo Tovšak, kako se v BMW-ju ali Audiju odpelje brez slabe vesti.

Gospodarstvo želi drugačno zakonodajoJože Ceglar, Termoplasti Plama:

1. Poslovno leto 2011 bomo končali 10 – 15 % boljše kot leto 2010. Rast smo dosegli z uva-

janjem novih proizvodov in odpiranjem novih trgov. Na rast proizvodnje je vsekakor delno vplivala oživitev evropskega in svetovnega trga. Leto 2011 je popolna neznanka in je jasno, da nam bo svetovna situacija rezala debelino rezi-ne. Tudi v črnem scenariju bomo storili vse, da bomo vsaj zadržali količine ali pa jih malenkost povečali glede na letošnje leto.

2. Glede ekonomske politike in nove vlade pa ponavljam, kar sem že neštetokrat izjavil.

Otresimo se preteklosti, posodobimo sistem-ske zakone, skupaj z delovno zakonodajo, po-stavimo javno upravo v okvir, ki ga je možno financirati brez dodatnega zadolževanja, in pustimo gospodarstvu, da se bori na trgu s primerljivo zakonodajo, ki jo imajo napredne države. Skratka, čas je, da se vsi akterji zavedo, da smo v letu 2011 in ne leta 1980.

Vlada naj podpre izvozna podjetjaBojan Štalekar, GEP Štalekar:

1. Poslovanje v letu 2011 je bilo dobro. Strategija osredotočenja na povečevanje tr-

žnega deleža, koncentracija aktivnosti na najdo-nosnejših trgih, razvoj dolgoročnih trženjskih partnerstev, optimiranje surovinskih virov in dvig produktivnosti so se kljub konzervativni (zadržani) politiki financiranja pozitivno po-kazala v pričakovanem donosu. Bruto prodaja in čisti poslovni izid sta podobna lanskemu. V tem obdobju smo se še posebej usmerjali v dvig

produktivnosti. Investicija v nove poslovne objekte (skladišče, proizvodnja, upravna stavba, parkirišče) poteka po načrtu. Obseg prodaje je na področju naših ključnih programov še vedno pod razpoložljivimi proizvodnimi zmogljivost-mi. Prodajne cene so v prvi polovici leta hitro padale, prosti denarni tok se zmanjšuje in one-mogoča nadaljevanje hitrega zniževanja zadol-ženosti. Poslovni sistem je trenutno stabilen in dobičkonosen.

Sliko nekoliko kvari položaj na domačem - slo-venskem trgu. Nizka gospodarska aktivnost, podprta s strukturnimi težavami (krizo grad-benega in finančnega sektorja) in sorazmerno neučinkovitim pravnim okvirom zaostruje pogoje in onemogoča normalno poslovanje. Likvidnostne težave gospodarstva in s tem povezana plačilna nedisciplina na slovenskem trgu dobivata neželene razsežnosti. Ne glede na omenjene težave bomo cilje, zastavljene s poslovnim načrtom 2011, dosegli. Globalno poslovno okolje je bilo v tem obdobju zadovo-ljivo. Indikatorji stanj in pričakovanj kažejo, da sta gospodarska aktivnost in perspektiva v nosilnih gospodarstvih EU v naši dejavnosti še vedno na sorazmerno visoki ravni. Opazna so precejšnja nihanja in težave posameznih gospo-darstev znotraj EU, vendarle so splošne razmere v povprečju dobre. Razmere na mednarodnem trgu papirne surovine so se v določeni meri stabilizirale, še vedno pa je prisoten precejšen primanjkljaj, kar je v obravnavanem obdobju povzročilo občutno povečanje nabavnih cen. V letu 2012 pričakujemo poslovanje, ki bo dose-galo pričakovano rast.

2. Vsekakor bo morala nova vlada za dobro stanje v državi spodbuditi in podpreti doma-

ča proizvodna in izvozna podjetja. To pa pomeni, da bo morala dejansko podpreti razvojno-in-vesticijske projekte, sofinancirati nakupe nove tehnološke opreme, zvišati olajšave za tehno-loško opremo in olajšati dostop do finančnih sredstev predvsem v proizvodno-izvoznem segmentu gospodarstva.

Govori se o davkih, o razvojni viziji pa neDavid Jurkovič, Svečarstvo Jurkovič:

1. Poslovno leto bomo končali z manjšo doma-čo realizacijo kot lani.Žal pozitivnih vplivov

ne morem našteti, je bil pa poleg upadanja kupne moči glavni negativni vpliv akcija Ministrstva za okolje in prostor »Prižgite svečo manj!«. To se je dogajalo ravno v prodajno najintenzivnejšem času, v obdobju pred 1. novembrom. Ob kopici mnogo bolj perečih okoljevarstvenih problemov je izbralo ravno našo panogo za paradni primer zmanjševanja odpadkov. Mislim, da je prav, da se pokaže na nekompetentnost ministrstva in na stihijsko naravo oblikovanja te akcije, ki je

bila prvotno osnovana na opozorilu porabnikom »..., da se s sežiganjem odpadnih sveč sproščajo strupeni plini (klor) ...«. Ministrstvo je samo z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami tako ravnanje eksplicitno prepovedalo in se ne izvaja.

Vsekakor mora biti načrt za naslednje leto preventivno obveščanje porabnikov, da je za odpadne nagrobne sveče strokovno poskrbljeno, kar velja tudi skomunicirati. Odpadne nagrobne sveče predstavljajo izredno majhen delež v bilan-ci vseh odpadkov v Sloveniji.

2. Kljub rednemu spremljanju gospodarske politike se v tem trenutku ne morem spo-

mniti niti enega ukrepa, ki bi v zadnjem času učinkoval konkretno stimulativno na delovanje večinskega dela gospodarstva, t.j. malih podjetij. Vsekakor pogrešamo občutek, da bi na državni ravni obstajala neka razvojna vizija. Večinoma se govori le o novih davkih in drugih restrikcijah.

Pri odpadkih ne bodimo bolj papeški od papežaEmil Nanut, Kemis:

1. Poslovno leto bomo zaključili bolje, kot smo načrtovali. Obseg poslovanja bo za nekaj %

večji od lanskega, dobiček pa bo na lanskem nivoju. Močno nas bremenijo krediti, povezani z investicijo v Reciklažni center na Vrhniki. Na osnovi pogovorov z večjimi poslovnimi partnerji pričakujemo v letu 2012 nekoliko manjši obseg poslovanja, kar se predvideva na osnovi napo-vedovanega drugega vala recesije. Naša zadolže-nost ne omogoča večjega investiranja. Usmerili se bomo predvsem v racionalizacije v logistiki in obdelavi odpadkov, kar bo prispevalo k večji stroškovni učinkovitosti podjetja.

2. Kar se gospodarske politike tiče, je potrebno poskrbeti za odpravo kreditnega krča, ki duši

gospodarstvo in otežkoča delovanje še tistim podjetjem, ki imajo naročila. Manjši obseg pro-izvodnje v lesnopredelovalni in kovinskoprede-lovalni industriji se že naposredno odraža tudi na manjši količini nevarnih odpadkov, ki so naš osnovni posel. Za nas je zelo pomembno, da osta-nejo kemija, farmacija in gumarstvo v čim boljši kondiciji. Poleg zmanjševanja stroškov dela in drugih s strani gospodarstva pričakovanih ukrepov moram izpostaviti področje ravnanje z odpadki. Naša želja je, da država poenostavi predpise, jih naredi bolj pregledne ter s tem pri-speva k njihovi uporabnosti. To bo olajšalo delo v celi verigi (imetniki, predelovaci, inšpekcije, ob-delovalci podatkov ...) in povečalo učinkovitost vseh, kar mora biti prednostni cilj tako podjetij kot državne uprave. Ponovno bi izpostavil, da si slovensko gospodarstvo ne more privoščiti, da bomo na področju ravnanja z odpadki bolj papeški od papeža, kajti to pomembno vpliva na konkurenčno sposobnost našega gospodarstva. 

vseb

ina

dec

ember

2011

64/6

56

EOL

VsebinaiMPRESUMEmbalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si

Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, december 2011

Naklada 3.000 izvodov

Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

PARTnERJipri izdajanju revije EOL:

• Visoka šola za varstvo okolja

• Gorenje Surovina d.o.o.

4 Poslovna pričakovanja

9 novosti

10 Takšnih, kot smo mi, ni na svetu

13 Obremenjenost gospodarstva je previsoka

14 »V korak z branžo, korak pred branžo«

16 Prehrana bo predvsem v plastični embalaži

18 Omogočajo več prostora za predstavitev blagovne znamke

21 »Slovenska energetika je že sedaj nizkoogljična«

24 durban je za Slovenijo izziv

26 Sistem na prepihu

31 Praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi

32 Sheme v letu 2012: karte se mešajo na novo

38 Velika črna pika države je, ker nimamo sežigalnice

40 na Goriškem pripravljajo razpisno dokumentacijo

41 Okolju prijazne ptičje hišice

42 Čistilna naprava že prihodnje leto

44 korošci bodo plačevali enotno ceno

46 Vsak na svoji strani, stroka predlaga rešitve

48 Samooskrba s hrano nima nič skupnega z bioplinskimi napravami

52 Ali je papir sploh lahko eko?

54 Okoljska marjetica: V Sloveniji še premalo uveljavljena

56 nepotrebni spori med podjetji in krajani

58 Vsaka vlada spreminja program ravnanja z odpadki

60 kaj je in kaj ni v zeleni obleki

63 Premik k zelenemu tudi pri študentskih domovih

64 Poslovati trajnostno, poslovati uspešno

66 Podpira gradnjo šoštanjskega bloka

68 V proizvodnji vse več prijaznih materialov

70 Z Odprto hišo do metod trajnostne gradnje

73 Tudi fotovoltaika potrebuje varovalne sisteme

74 Ergonomija v procesu paletizacije

76 Logistična platforma – muha enodnevnica ali koncept, ki obeta

79 Standardi visoki, Slovenija ni zamudnica

82 (ne)zelene navade

82 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

vseb

ina

dec

ember

2011

64/6

5EO

L7

Kratko, zanimivo

MED iz Rož z RazLičNih KoNCEV SVETa

Vsaka kapljica redkega medu De hortus skriva čudovit okus različnih rož z različnih koncev sveta. Zato so ta izjemen izvleček pri podjetju PH Ontwerp želeli ujeti v grafični vizualizaciji kaplji-ce medu. Zunanja oblika se zliva v notranjo, kjer se skriva med v embalaži, ki ima obliko žogice. Vsako leto se barva in prosojnost medu spremi-njata, zato je embalaža oblikovana tako, da lahko svetloba pronica skozi med z obeh strani.

TuDi PLaSTiKa JE LahKo ELEGaNTNa

Embalaža za dišavo Antonio Banderas Secret podjetja MeadWestvaco je prejela nagrado bralcev revije Formes de Luxe. Njihova črpal-ka MWV Melodie Clikit IP je bila nagrajena kot najboljša inovacija na sejmu Luxe Pack Monaco 2011. Nagrade so podeljevali za najbolj izstopajoče in inovativne embalaže za luksuzne izdelke, ki so bili dani na trg v zadnjih dvanajstih mesecih. Črpalka Melodie Clikit IP je oblikovana tako, da lahko pre-stižnim znamkam ponudi boljšo zmogljivost in stroškovno učinkovit dizajn, ki ohranja videz luksuzne embalaže. Tako predstavlja

prilagodljivo in vsestransko alternativo kovinskim črpalkam brez izgube estetske vrednosti ali tehničnih zmogljivosti.

ŠaMPaNJEC z oSEBNo NoTo

Za konec leta 2011 je proizvajalec šampanjca Moët & Chandon tako kot vsako leto predstavil posebno praznično steklenico Golden Premium Jeroboam. Svojo Imperial Bottle so spremenili v spominek, ki bo na voljo v omeje-ni izdaji in poveličuje dediščino znamke, obenem pa omogoča ljubiteljem šampanjca, da do-dajo embalaži osebno noto. S po-sebno oblikovanim kemičnim svinčnikom lahko uživalci šampanjca ustvarijo oziroma okrasijo svojo personalizirano steklenico. Tako je vsaka zbirateljska steklenica s posebnim sporočilom unikat.

NoVa STaRa KoLoNJSKa

Obrtniški izdelovalci parfumov Askett & English iz angleškega mesteca Buckinghamshire so pred-stavili izvrstne dišave v duhu klasične kolonjske, tradiciji primerna je tudi embalaža.

Zelo angleški v svoji kreaciji, stilu in izražanju kolonjske Askett & English vsebujejo le najboljše

sestavine, da dišave ostanejo subtilne in hkrati sporočajo kakovost in okus. Dišave za moške in ženske so nastale kot spomin na poletja v Italiji in Franciji in odsevajo dediščino originalnih kolonjskih vodic.

PLaSTičNa aLTERNaTiVa za KoNzERViRaNa žiViLa

Podjetje Weidenhammer Packaging Group (WPG) je prejelo nemško nagrado za embalažo 2011 v kategoriji prodajne embalaže. Podeljuje jih nemški inštitut za embalažo, nagrado pa so si pri WPG zaslužili za svoj izdelek Permasafe, embalažo, ki je bila izdelana za pakiranje morske hrane proizvajalca Appfel Feinkast. Sodniki so embalažo ocenili kot izjemno inovativno, s

NoVoSTi5. mednarodna Konferenca LogIStIKa v KmetIjStvu

V Novem mestu je oktobra letos potekala že 5. mednarodna konferenca Logistika v kmetijstvu, ki so jo organizirali Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma in Občina Sevnica.

Osrednja tema letošnje konference je bilo grozdenje (panožno povezovanje). Slovensko kmetijstvo namreč plačuje davek nepove-zanosti pridelovalcev s celotno oskrbno verigo, kar se kaže v nizkih prodajnih cenah, neprodanih proizvodih in celo prenehanju s kmetijsko dejavnostjo na marsikateri kmetiji. Povezovanje pridelovalcev z vsemi deležniki v verigi vrednosti proizvoda lahko prinese tržne prednosti vsem sodelujočim partnerjem kot potrošnikom, ki bodo s slovensko hrano pri-dobili na kakovosti in varnosti.

Udeleženci konference, med njimi je bil dr. Alfonz Antoni, podpredsednik Evropskega logističnega združenja, so poudarili, da je logistika interdisciplinarna veda. Zato jo je potrebno nenehno raziskovati, razvijati, inte-grirati in implementirati v oskrbne verige. Tudi na področju kmetijstva, embalaže in oskrbe s prehrano je implementacija ter aplikacija logističnih znanj in vedenj zelo pomembna. Letošnja mednarodna konferenca je imela tudi ogled primera iz prakse – Vinski dvor Deu na Malkovcu.

A.L.

fao opozarja na LaKoto

FAO je predstavil novo poročilo o stanju in razpoložljivosti dveh resursov, ki sta ključnega pomena za pridelavo hrane: voda in prst. V poročilu SOLAW (State of the World's Land and Water Resources ofr Food and Acriculture) navajajo, da je znatno povečevanje proizvodnje hrane pred novimi izzivi. Po projekcijah naj bi se število svetovne populacije do leta 2050 povečalo na 9 milijard. Povečanje pridelave je z intenzivnimi tehnikami pridelave resno ogrozilo vodne sisteme in kakovost prsti.

Dodatno se bo povečalo povpraševanje po vodi in obdelovalni površini. Ustvarjajo se namreč konflikti med urbanimi in industrijskimi porabniki na eni strani in ruralnimi sku-pnostmi na drugi strani, prav tako pa znotraj kmetijskega sektorja (pridelava za prehrano ljudi, živali, energetske rastline za biogoriva). Klimatske spremembe bodo dodatno vplivale na temperaturna gibanja, padavinske sisteme in vodne tokove.

SOLAW navaja, da so najbolj ranljiva območja zahodna obala ZDA, Sredozemlje, S Afrika in predeli Azije. Tam se pričakuje največja izguba

Fotografije: arhiv proizvajalcev

dec

ember

2011

64/6

58

EOL

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo NoVoSTi

kakovosti prsti, biodiverzitete in izčrpavanje vodnih virov. Ocenjujejo, da bo do leta 2050 potrebno povečati globalno proizvodnjo hrane za 70 %, kar pomeni dodatno milijardo ton žit in 200 milijonov ton živinorejskih proizvodov vsako leto.

veLenje med prvImI prI trajnoStnI mobILnoStI

Tudi rezultati raziskovalne naloge Identifikacija stanja javnega potniškega prometa in ukrepov trajnostne mobilnosti v slovenskih občinah, nalogo je naročilo Ministrstvo za promet, so Mestno občino Velenje uvrstili med najuspe-šnejše pri približevanju trajnostne mobilnosti. Meril za oceno razmer v javnem potniškem prometu je bilo več: raznolikost ponudbe, trend prevozov, cenovna politika, kakovost voznega parka, opremljenost postajališč, intermodalnost in načrtovalski vidik. Mestna občina Velenje ima brezplačen mestni potniški promet in so-deluje v dveh evropskih projektih, povezanih s trajnostno mobilnostjo: Cities and Regions of Bicycles in Green Urban Transport Systems. V projektu BICY sodeluje 11 mest in regij iz 8 srednjeevropskih držav, v projektu GUTS pa se je združilo 8 znanstvenih inštitucij, lokalnih skupnosti in operaterjev javnega transporta iz 7 srednjeevropskih držav.

LuKa Koper med fInaLIStI za nagrado eSpo

Luka Koper je s projektom Živeti s pristaniščem drugo leto zapored sodelovala na tekmovanju za nagrado Združenja evropskih pomorskih prista-nišč (ESPO) in se ponovno uvrstila med finali-ste. Združenje evropskih pomorskih pristanišč s to nagrado spodbuja pristanišča na stari celini, teh pa je več kot 1200, da postanejo okoljsko bolj prijazna in odprta do lokalnih prebivalcev.

Luka Koper se zadnje desetletje intenzivno odpira navzven in na različne načine povezuje z lokalnim okoljem. Med najvidnejšimi do-godki so tradicionalni Pristaniški dan, spletni portal www.zivetispristaniscem.si; knjižica Luka Koper, okno v svet, zgibanka, za odrasle obiskovalce z zanimivostmi in manj znanimi informacijami o pristanišču, preko facebooka pa lahko ljudje spremljajo pristanišče »na daljavo«. Finančno podpirajo številne lokalne in regio-nalne projekte, skrbijo za čistost in ozelenitev pristanišča ter proizvajajo lastno oljčno olje. Investirajo v zelene tehnologije in zmanjšujejo vplive na okolje, poleg španske Valencije pa imajo le še v Kopru evropski okoljski certifikat EMAS.

Tekmovanja za nagrado ESPO se je letos udeleži-lo kar 17 evropskih pristanišč, med finaliste pa so se uvrstila le tri, poleg Kopra še švedsko pri-stanišče Stockholm in grška luka Thessaloniki.

številnimi funkcijskimi prednostmi. Permasafe so razvili izključno za pakiranje sterilizirane in pasterizirane hrane. Plastična »konzerva« prinaša prednosti plastični embalaži na trgu konzervi-ranih živil, kjer prevladujejo steklena embalaža in konzerve.

NaRaVNi NaPiTEK z GiNSENGoM

Znamka The Hain Celestial Group Inc. je pred-stavila naravne napitke z bogatim okusom, ki bodo po njihovem mnenju zapolnili praznino med energijskimi napitki in ostalimi pijačami. Napitek združuje vitamine B z energijskimi rastlinskimi dodatki, kot sta ginseng in kofein iz guarane z dodanimi revitalizacijskimi učinki črnega čaja. Zapakiran v priročni steklenički, ki vsebuje enojni odmerek, je Celestial Seasonings Kombucha Energy Shot na voljo v treh okusih – agrumi, jagodičevje in granatno jabolko.

NaGRaJENa zBiRaTELJSKa STEKLENičKa

Podjetje Sleever International je že tretje leto zapored oblikovalo zbirateljsko stekleničko za Heineken, tokrat za Jammin' rock festival, ki je potekal letos junija v Benetkah. Steklenica je bila tudi nagrajena. Nagradilo jo je združenje ProHelio, ki podeljuje nagrade za najboljši rotacijski tisk. Zbirateljska steklenička je doživela velik uspeh med uporabniki in vse tri verzije (črna, zelena in bela) so zelo zaželeni zbirateljski primerki.

DizaJN za SofiSTiCiRaNE žENSKE

Podjetje Axilone je za korektor za kožo Visionnary, blagovne znamke Lancôme, oblikovalo in izdelalo 7,5-mililitrsko in 30-mililitrsko stekleničko s pokrovčkom iz brizganega kopoliestra. Različni odtenki modre barve so doseženi s pomočjo lakiranja. Prenovljen, a sodoben dizajn z dotikom dr-znosti za sofisticirane ženske.

BREzzRačNE STEKLENičKE

Podjetje SKIN All natural je eno izmed prvih, ki je za svojo linijo izdelkov za nego kože uporabi-lo posebno oblikovane brezzračne stekleničke. Tako so njihove kreme, losjoni, geli in serumi varni pred kontaminacijo z zunanjimi viri. Glavna razlika je, da ne vsebuje potopne cevke, ampak premično opno, ki omogoča izločanje iz-delka. Vsebino lahko skoraj 100-odstotno pora-bimo, saj se opna pomika po celotni notranjosti stekleničke. S tem je tudi do okolja prijaznejša, saj ni odpadka, prav tako pa zaradi odso-tnosti zraka niso potrebni dodatni strupeni konzervansi.

iNoVaTiVNo PaKiRaNJE za V MiKRoVaLoVKo

Inovativna, fleksibilna embalaža podjetja Nordenia International omogoča pripravo vsebine v mikrovalovni pečici, ne da bi odstra-nili embalažo, hrana pa ostane hrustljava in okusna. Embalaža med kuhanjem absorbira vlago in maščobo. Ker lahko enostavno damo v mikrovalovko hrano v embalaži, je priprava pri-ročnejša, krajša in z manj umazanije. Inovativna embalaža je bila tudi nominirana za nemško nagrado za embalažo leta 2011.

dec

ember

2011

64/6

5EO

L9

Kratko, zanimivoNoVoSTimarIborSKI oSnovnošoLcI reKordno prI zbIranju odpadne eeo

Kar 41 osnovnih šol iz Maribora in okolice je zbralo 291 ton odpadne električne in elektron-ske opreme, baterij in sijalk v zbiralni akciji, ki sta jo organizirala Gorenje Surovina in Zeos. Učenci z mariborskega območja so tako samo v enem mesecu zbrali tolikšno količino odpadne opreme, kot jo Zeos kot nacionalna shema za zbiranje in obdelavo odpadne električne in elektronske opreme običajno zbere v 14 dneh na celotnem območju Slovenije. Z akcijo so že-leli ozaveščati najmlajše o pomenu pravilnega ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo tako z vidika varstva okolja kot racio-nalne rabe naravnih virov.

zmagaLI z eKo rapom

Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu je v Bruslju prejela pomembno okoljsko nagrado, saj se je uvrstila med najboljše med udeleženci evropskega projekta za spodbujanje varčne rabe energije v osnovnih in srednjih šolah. Tekmovanje v okviru pobude U4energy je pote-kalo pod pokroviteljstvom Evropske komisije. Sodelovalo je 476 šol iz 24 držav, za nagrade se je potegovalo 17 slovenskih projektov. Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu je dobila na-grado v kategoriji za najboljšo kampanjo za osveščanje o energetski učinkovitosti. Žirija je bila najbolj navdušena nad vodilno pesmijo kampanje eko rapom. Kot del projekta so na šoli izvedli anketo o učinkoviti rabi energije, preživeli dan brez elektrike in izdelovali šolsko maskoto Žarkec, ki opozarja na varčno rabo energije.

vIpap naČrtuje SamooSKrbo z energIjo

Papirniška družba Vipap Videm Krško sama ustvari nekaj več kot četrtino električne ener-gije, ki jo potrebuje za lastno proizvodnjo, v bodoče pa naj bi ta delež povečali. V Vipapu pripravljajo študije za oblikovanje najugodnej-ših rešitev pridobivanja električne energije, v prvem koraku pa predvidevajo vgradnjo turbi-ne na kotlu K6. Doslej so večkrat opozorili, da visoka cena električne energije znižuje njihovo konkurenčnost in so zaradi tega celo razmi-šljali o selitvi proizvodnje iz Slovenije, danes pa o tem vprašanju ne razmišljajo več. To bi lahko postalo aktualno po letu 2020, zlasti če bo takrat cena električne energije v Sloveniji višja od njene povprečne cene v tujini, menijo v družbi. V podjetju pripravljajo projekte za gradnjo novih turbin v več različicah, s kateri-mi bi zagotovili tudi stoodstotno samooskrbo družbe z električno energijo.

RožE za VaLENTiNo

Podjetje MBF Platiques je za dolgo pričako-vano dišavo Valentina modne hiše Valentino izdelala posebno stekleničko. Uporaba posebnih materialov za okrasitev s tremi elegantnimi roža-mi je zahtevala specializiran postopek izde-lave, rezultat pa je steklenička, ki odseva viso-ko modo hiše Valentino.

CoCa-CoLa REŠuJE PoLaRNE MEDVEDE

Bela je nova rdeča. Coca-Cola je združila moči z organizacijo WWF (World Wildlife Fund)

in bo z novo kam-panjo pomagala

pri ohranjanju polarnih med-vedkov. Prvič v zgodovini se bo rdeča pločevin-ka spremenila v polarno belo prav v čast po-larnih medve-dov. Za njihovo ohranjanje bodo organi-zaciji namenili tudi 3 milijone ameriških do-larjev. Poleg

tega Coca-Cola poziva uživalce k donacijam preko SMS-sporočil. Skupaj z oskarjevimi nominiranci MacGillivray Freeman Films pa bodo kot producenti sodelovali pri filmu, prav tako o medvedkih, z naslovom To the Arctic 3D, ki naj bi luč sveta ugledal v naslednjem letu.

Pri Coca-Coli še nikoli niso spremenili korpo-rativne barve pločevinke, tudi v dobrodelne namene ne. »Želimo pomagati polarnim med-

vedkom, priljubljeni Coca-Colini ikoni že od leta 1922, prav z ohranja-

njem habitata,« je povedal direktor podjetja The

Coca Cola Company, Muhtar Kent.

BožičNa EMBaLaža

Proizvajalec piva Stella Artois je

lansiral omejeno serijo prazničnih

pakiranj, predvsem da bi uživalce piva spomnil

na nastanek piva znamke Stella Artois, ki je bilo izdelano

posebej za božični čas. Poleg pakiranj bo prvič na voljo tudi 440-mililitrska zbirateljska pločevinka.

EMBaLaža S KiSiKoVo PREGRaDo

Skupaj z naročnikom Carl Kühne KG je pod-jetje RPC Kutenholz oblikovalo 2-litrsko embalažo za živila, narejeno iz večplastnega polipropilena in opremljeno s posebno kisiko-vo pregrado, ki ohranja izdelkom visoko kva-liteto brez dodanih konzervansov. Čeprav je embalaža velika, je ravnanje z njo enostavno. Nove embalaže so na trgu od letošnje pomladi, v njih pa so štirje različni solatni prelivi.

Po

loža

j Pano

ge

dec

ember

2011

And

rej B

ožič

foto

: arh

iv p

odje

tja

EMBALA

žA10

64/6

5

POLOžAJ PAnOGE

Hrastniška Steklarna je

v zadnjih letih doživljala

precejšnja poslovna nihanja.

S prihodom Andreja Božiča,

zdajšnjega predsednika uprave,

kaže prodaja možnosti za

stabilnejšo rast, še posebej

ugodni pa so rezultati pri

specialni stekleni embalaži.

kakšne so zahteve trga? Ali

tudi pri stekleni embalaži

velja, da je najboljša tista, ki je

najcenejša? Prihranek – da, a

svež dizajn, nenavadnost oblik,

visoka kakovost, to je odgovor.

in v letu 2012 naj bi bilo še

boljše, meni Andrej Božič.

Takšnih, kot smo mi, ni na svetu

v proizvodnem in prodajnem programu Steklarne je letos tržno najprodornejši program specialne embalaže. zakaj? večje povpraševanje, novi trgi, vaše konkurenčne prednosti?

Uspešnost je vedno posledica več različnih de-javnikov. Dejstvo je, da raste poraba luksuznih dobrin v svetu na trgih, ki se trenutno gospo-darsko krepijo, od Kitajske, Vietnama do Indije. Ker so naši tehnično zahtevni izdelki vrhunske kakovosti, se odlikujemo po fleksibilnosti, raz-mere na trgu pa so ugodne, na tem programu lahko še naprej računamo na uspeh. Smo pa za takšen položaj trdo garali. Imamo močno, sa-mozavestno ekipo. Sistematično se v prodajni politiki usmerjamo tudi h končnemu potrošni-ku, ne več samo k distributerjem. Stalno iščemo nove trge. Seveda pa brez odličnih proizvodov v tako zahtevni niši, kot so luksuzne dobrine, nimaš kaj početi.

brez novosti v programih specialne steklene embalaže zagotovo ne gre. Katere novosti ste ponudili?

Na programu specialne embalaže se gibamo, če lahko tako rečem, v dveh razredih, tako imenovanih premium in super premium kate-gorijah. Predvsem v slednji, kjer gre za stekleno embalažo za vrhunske pijače, najboljša oljčna olja in balzamične kise, trende tudi soustvarja-mo. Na tem področju ne prodajamo le izdelka,

temveč tudi znanje! To so izdelki z višjo dodano vrednostjo in za izjemno zahtevno klientelo. Ni dovolj nuditi le servis izdelave.

Zato smo letos pričeli tudi s ponudbo lastnih steklenic – z orodjem v naši lasti in z zaščitenim dizajnom. Tako še gradimo na prepoznavnosti za prihodnost, v pripravi je katalog te embalaže. To je naša naložba v prihodnost tega programa. Za Steklarno Hrastnik, ki je bila do sedaj izraziti izvajalec na tem področju, je to novost in izje-men kreativni premik. Delni učinki so vidni že letos, bolj poglobljene analize nove usmeritve pa bomo lahko spremljali v letu 2012.

S katerimi konkurenti na področju specialne embalaže se srečujete na trgu eu in kateri trendi, ko gre za dizajn, volumen, materiale, so modni?

Prav povsem primerljiva ni nobena steklarna na svetu. Premalokrat poudarimo – takšnih, kot smo mi, ni na svetu. Predvsem na področju specialne steklene embalaže in tudi na podro-čju ročne izdelave opalnega stekla za svetila smo v nekaterih segmentih vodilni proizvajalec na svetu! V svoji tržni niši dosegamo najvišje tržne deleže, vendar o konkretnih številkah še težko govorim, saj smo ravno v fazi izdelave natančne analize. Lahko pa povem, da imamo v EU, ko govorimo o specialni stekleni embalaži, morda tri konkurente, nikogar pa v celoti pri-merljivega, še posebej po kvaliteti ne.

Jože Volfand

2012

dec

ember

2011

Saš

o Str

opni

k

foto

: arh

iv F

it m

edia

1164

/65

EMBALA

žA

Trende pa lahko damo na skupni imenovalec – prihranek. Tanjši volumen, lažje steklenice, manj stekla, nižji stroški transporta. Poleg tega prednjači nenavadnost oblik, čedalje zahtev-nejše so osnove, primerne za zahteven dekor. To je v porastu že kar nekaj časa.

Kaj Steklarni Hrastnik poleg cene energentov zbija konkurenčnost na zunanjih trgih?

Bom navedel kar konkretno številko, kaj za nas pomeni cena plina. Za Steklarno Hrastnik je cena plina višja za 15 odstotkov v primerjavi z našimi konkurenti iz EU, ki so tudi veliki od-jemalci. Za naš promet to pomeni več kot 1,5 mio evrov višji strošek na letni ravni. Ali po-vedano drugače – 18 odstotkov vseh stroškov pade na strošek tega energenta. In če povem še, da je cena plina od januarja 2010 do oktobra 2011 narasla za več kot 50 odstotkov, potem si lahko sami ustvarite sliko o tem, da je to eden izmed elementov, ki nam niža konkurenčnost na zunanjih trgih.

Druga velika težava je obdavčitev plač. Naj navedem konkreten primer. Dogovorili smo se za zaposlitev tržne strokovnjakinje iz EU, konkretno iz Francije. K nam bi prišla od naše-ga konkurenta, bruto plača je bila dogovorjena. Toda ko je naredila izračun, koliko to znese neto, nam je ta zaposlitev padla v vodo! V go-spodarstvu te obdavčitve neposredno vplivajo na delovanje in prodajo.

Tudi naši zaposleni nas prosijo, naj dvigujemo bruto plače premišljeno, saj se pri takšnem na-predovanju lahko zgodi, da jih bo država tako udarila po žepu na popolnoma vseh področjih (višja davčna stopnja, odvzem ostalih dodat-kov), da bodo v resnici na slabšem.

Tretji dejavnik je socialna kapica, četrti pa delovno pravna zakonodaja oziroma bolje re-čeno – njeno neizvajanje. V državi je popolni pravni kaos in predvsem preko medicine dela se motivira tiste, ki ne želijo delati. Kaj naj potem rečem pridnemu delavcu, ki se čuti izi-granega, postaja nemotiviran, če je zmagovalec sodelavec, ki je vseskozi na bolniških. Da ne bo pomote – razumem, kaj je biti hudo bolan. Govorim o tistih, ki izigravajo sistem, ker sis-tem to dovoljuje.

Kaj želite doseči z novo naložbo v strojno opremo na področju specialne embalaže?

Višjo produktivnost. Še boljšo kvaliteto. Računalniško vodenje bo še zmanjšalo čas odprave drobnih napak, ki se lahko pojavljajo v steklu. Predvsem pa se bodo ob teh nalož-bah izboljšali tudi delovni pogoji za zaposlene

neposredno v proizvodnji. To je zelo pomemben dejavnik pri odločitvah za vse investicije, ki jih imamo ali pa so še v načrtu. A tudi olajšanje dela za zaposlene ter večja skrb za zdravje in varnost pri delu.

Kakšne rezerve imate pri namiznem programu in s kakšnim darilnim programom vstopate v praznični december?

To je program, kjer imamo tudi največ rezerv, tako pri kakovosti kot tudi pri oblikovanju. Na tem programu se moramo bolj posvetiti temu, da bo naša prednost, to je fleksibilnost, tudi strokovno učinkovita. Tudi tukaj je težnja za prihodnost prodajati znanje in razvoj, ne pa servis. Na tem programu imamo tudi večjo mo-žnost gradnje lastne blagovne znamke Vitrum.

praznični december?

Praznični december … Bi rajši rekel, da so prak-tično vsi naši izdelki zelo primerni za darilo. V letošnjem letu smo naše izdelke tudi "preoble-kli" in jih najdete v novi prodajni embalaži. Če iz povprečja izstopajo izdelki, potem mora tudi embalaža, kajne? Ta zdaj odseva briljantnost stekla, elegantnost linij in svežino dizajna.

Smo pa pripravili seveda tudi posebne darilne serije, kot sta recimo Winter dreams in Vintage. Vsaka je namenjena drugačnemu slogu in tipu kupca. Izpostavil pa bi tudi serijo Dalia, ki je kupce po svetu že prepričala s svojim retro dizajnom ter dovršenostjo izdelave.

ali so novosti povezane tudi z vašimi novimi projekti, kot je razvojni center novi materiali. Kakšna bo vloga centra, kaj načrtujete?

Razvojni center eNeM, d. o. o., je usmerjen v spodbujanje podjetniškega in gospodarskega razvoja znotraj družbe ter zunanjega okolja. Deluje kot koordinator interesov regije na lokalni, pa tudi na državni ravni. Razvoj in raziskava novih materialov bo izvor novih znanj in priložnosti.

Steklarna Hrastnik je skrbnik podružnice Nano materiali v steklarstvu. Ta pomeni 19,6-odstotni poslovni delež, v sredstvih to pomeni 2,1 mio evrov nepovratnih sredstev. Ta bodo namenjena predvsem za razvoj in raziska-ve ekološko neoporečnih materialov ter novih premazov na steklo na bazi nanotehnologije. V fazi investicij v razvojno dejavnost bomo razvi-jali celice za vzorčno proizvodnjo, v smeri pro-totipov robotskih celic za enakomeren nanos nanomaterialov, celic za odkrivanje napak v steklu in podobno. Po vpeljavi prototipov pa bomo nov sistem razširili na vse proizvodne linije v fazi proizvodne dejavnosti.

Končujete novo okoljsko naložbo, montažo

zračnega filtra. Kaj pomeni zračni filter za

okolje in zakaj ste se odločili za to naložbo?

Za to naložbo smo se morali odločiti, čeprav menim, da so promet ter privatna kurišča večji onesnaževalci zraka, kot je Steklarna Hrastnik.

Poskusni zagon filtra za zrak je predviden v decembru. Pri gradnji smo dodatno vgradili tudi regeneracijo odpadne toplote, s čimer bomo okolje še manj obremenjevali, hkrati pa energijo vračali v tehnološki proces in s tem privarčevali energijo – konkretno pomeni to kar 5-odstotno znižanje stroškov plina.

Za Steklarno Hrastnik je cena plina višja za 15 odstotkov v primerjavi z našimi konkurenti iz EU.

Problem je slabša plačilna disciplinaSašo Stropnik, Koding:

1. Poslovno leto bomo končali z mini-malno rastjo prometa. To bo enomestna

številka, kar je praksa že dve leti. Leta 2008 smo zadnjič dosegli dvomestno rast. Kot najbolj negativno v letu 2010 lahko ocenim poslabšanje plačilne nediscipline, še pose-bej v poletnih mesecih. Kot pozitivno pre-magovanje krize v določenih industrijskih panogah, predvsem avtomobilski industriji. Verjetno ima pri tem velik vpliv navezava na Nemčijo in ostale EU države. V letu 2012 pričakujemo povečanje prodaje industrij-skih YAG laserskih sistemov in povečanje prodaje ink jet tiskalnikov, ki so cenejši za obratovanje in servisiranje in hkrati tudi bolj ekološki ob uporabi črnil na bazi alko-hola. Potenciale vidimo predvsem v more-bitnem povezovanju s sorodnimi podjetji in z začetkom proizvodnje določenih izdelkov.

2. Od nove vlade pričakujem predvsem ureditev plačilne nediscipline. Predvsem

pa, da naredil državo bolj konkurenčno in privlačno za tuje in domače investitorje (Slovaška, Češka, Poljska se razvijajo veliko hitreje v zadnjih letih). Potrebna je davčna razbremenitev podjetij, zmanjšanje davka na dobiček, več spodbud in olajšav za ra-stoča podjetja in omogočiti lažje krediti-ranje podjetij. Hkrati moramo motivirati mlade že v šolah in univerzah. Mislim, da je v Sloveniji veliko znanja za tako majhno državo in po nepotrebnem uhaja v tujino. 

POSLOVnA PRiČAkOVAnJA 2012

Glasneje govorimo gospodarstveniki, manj se nas sliši.

dec

ember

2011

EMBALA

žA12

64/6

5 Kaj bi lahko še izpostavili pri okoljski sanaciji podjetja?

Kakšni sanaciji? Pri vseh investicijah gre za odnos do okolja, in ne sanacijo. Steklarna Hrastnik ni prav noben bavbav. Že drži, da smo energetsko potratna proizvodnja, nismo pa onesnaževalci. Poleg tega izdelujemo eko-loško najbolj čisto tvarino na svetu – steklo.

Letos smo investirali v filtracijo odpadnih voda. Naprava nemoteno obratuje od meseca marca 2011. Želimo, da bi v prihodnosti vso tehnološko vodo vrnili v proces ter tako občutno zmanjšali porabo pitne vode in po-sledično obremenjenost okolja. Naj še dodam, da stremimo k energetski varčnosti.

Kakšen poslovni rezultat pričakujete v tem letu in kako bo negotovost na evrskem območju vplivala na vaše podjetje?

Pričakujemo rezultat nekje okrog pozitivne ničle, plus nekje dober milijon evrov dobička iz naslova izrednih prihodkov. Leto 2012 se kaže še bolje, čeprav smo vedno stisnjeni v kot. Konec leta namreč postavljamo cene za naslednje leto in vračunati moramo pravilna razmerja za vse dvige energentov in embalaže, kar je že skoraj podobno vedeževanju. Pridobili smo tudi nekaj novih kupcev, za katere bomo

delali še zahtevnejše proizvode, z višjo dodano vrednostjo, toda tudi z večjo možnostjo stro-škovne neučinkovitosti.

Kaj pričakujete od nove vlade?

Glasneje govorimo gospodarstveniki, manj se nas sliši. Ali pa imam sam takšen občutek. Ne rečem, da je bilo do sedaj vse slabo. Kar je država ponujala, smo izkoristili. Lahko pa rečem, da NE pričakujem, da se bo zadolžila in potem ta denar neracionalno porabljala. To bi bilo nekaj, kar je sprto z zdravo pametjo. Pričakujem učinkovito javno upravo in PRAVNO DRŽAVO ter dobro plačane profesionalne menedžerje v državnih podjetjih, da bodo profesionalno vodena! Nujni so profesionalni nadzorni sveti. To bi bilo za za-četek čisto dovolj. V vsakem podjetju bomo že naredili svojo domačo nalogo in počistili vsak pred svojim pragom. Toda brez pravne države ter malo več možnosti za konkurenčnost lahko

garamo kot nori, pa težko ostajamo pri vrhu.

na kateri poslovni dosežek v letu 2011 ste najbolj ponosni?

Ko se je podjetje borilo za obstoj na trgu, sem kot predsednik uprave verjetno najbolj ponosen na to, da smo z ekipo uspeli ohraniti delovna mesta. Da ni bilo odpuščanj in smo reorgani-zacijo speljali zelo mehko. Steklarna Hrastnik je največji delodajalec v občini Hrastnik in ohranitev delovnih mest je zato verjetno tudi najpomembnejši dosežek.

Za uspeh štejem tudi sanacijo proizvodnje em-balažnega stekla, obnovitev peči ter tehnološke novosti, ki omogočajo izdelavo kvalitete, za katero konkurenca še išče rešitve.

Vsega tega ne bi bilo brez dialoga. V podjetju se pogovarjamo. Uvedli smo izjemno veliko pozitivnih sprememb, imamo velik potencial, bazen znanja, rezultati so, še posebej primer-jalno s preteklimi obdobji, dobri. Poslovanje imamo pod kontrolo, banke nam zaupajo in so nas podprle v načrtovanih investicijah.

Osebno sem zelo ponosen na nagrado, ki sem jo kot edini delodajalec do sedaj prejel od sin-dikata KNG. Dialog, dialog, dialog. In temu sledi zaupanje. 

Stalno iščemo nove trge. Seveda pa brez odličnih proizvodov v tako zahtevni niši, kot so luksuzne dobrine, nimaš kaj početi.

Promocija

KonKuren

čno

st

v p

api

rniš

tvu

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

Mar

ko J

agod

ič

1364

/65

EMBALA

žA

kaj se dogaja v slovenskem

papirništvu? Vsakoletno

panožno srečanje na Bledu

je zbralo 250 udeležencev

iz dvanajstih držav, na

tradicionalnem dnevu

papirništva in mednarodnem

simpoziju društva inženirjev

in tehnikov papirništva pa se

je predstavilo med drugim 18

razstavljavcev. Marko Jagodič,

direktor Papirnice Vevče in

predsednik društva inženirjev

in tehnikov papirništva, je eden

neposrednih organizatorjev

panožnega strokovnega

srečanja, položaj panoge pa

ocenjuje tudi z vidika pretirane

obremenjenosti gospodarstva

v Sloveniji.

kOnkUREnČnOST V PAPiRniŠTVU

obremenjenost gospodarstva je previsoka

zakaj ste papirničarji za nosilno temo letošnje-ga dneva papirništva izbrali doseganje večje konkurenčnosti?

Nosilna tema letošnjega dneva papirništva, ki je potekal konec novembra na Bledu, je bila S proaktivnim sodelovanjem do večje konkurenč-nosti. Zakaj taka tema? Cilj v svetu gospodarstva je znan: konkurenčnost. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost. Nekatere smo sami v svojih okoljih, s sodelavci, z znanjem, s spre-membami, investicijami, aktivnostmi že dodobra obdelali in jih obdelujemo vedno znova – spet in spet. Obstajajo pa področja, ki jih lahko izboljša-mo le skupaj z angažiranjem, s proaktivnostjo, s skupnim nastopom. In posebej v zahtevnih časih, kot jih živimo, jadikovanje ne pomaga, potrebno se je angažirati, biti proaktiven – posebno do ustvarjalcev našega (ne)konkurenčnega okolja.

In tema mednarodnega simpozija?

Mednarodni letni simpozij DITP z naslovom Izzivi in priložnosti v papirništvu, ki je sledil Dnevu papirništva, je v ospredje postavil ino-vativne rešitve s področja tehnologij, merjenja, ekoloških rešitev in donosnosti. Največja doda-na vrednost strokovnih srečanj pa je zagotovo v srečevanju ljudi iz panoge in izmenjavanju informacij.

Kako bo papirnica vevče končala leto 2011 in kakšna poslovna pričakovanja imate za leto 2012?

Papirnica Vevče načrtuje prihodke na lanskem nivoju, to je približno 90 milijonov evrov. V leto 2012 gledamo z negotovostjo. Glede na trenutno gospodarsko situacijo bomo zadovoljni, če bo leto 2012 vsaj malo boljše kot leto 2011. V veliki meri smo se specializirali za proizvodnjo etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo. Svoj pro-izvodno-prodajni program zaokrožujemo tudi s ponudbo premazanih grafičnih papirjev. Naše etiketne papirje in papirje za gibko embalažo do-bavljamo tehnološko dobro opremljenim tiskar-jem za znane multinacionalke, kot so Unilever, Nestlé, Masterfoods, P&G in druga podjetja, ki so vse bolj odgovorna pri izbiri okolju prijaznih embalažnih materialov za svoje izdelke.

v koliki meri je papirnica vevče letos realizirala proizvodne zmogljivosti in kaj je za vašo tehno-loško opremo najpomembnejše?

V Papirnici Vevče vsako leto samo za posoda-bljanje opreme namenimo več kot 2,5 milijo-nov evrov. Pri tem je pozornost usmerjena v

avtomatizacijo in robotizacijo procesov, zmanj-ševanje specifične porabe električne energije in vode (poraba energije in vode na tono proizve-denega papirja), v »on line« nadzor kvalitete. Poleg tega pa vsakih nekaj let za večje investicije namenimo najmanj 5-10 milijonov evrov za vzdrževanje svetovnega tehnološkega nivoja v papirništvu. Tehnološki razvoj papirnih strojev je usmerjen predvsem v nadgradnjo premaznih agregatov, kjer nove tehnologije omogočajo do-seganje boljših potiskovnih lastnosti ob nižjih stroških. Na kratko: naša stalna prizadevanja bodo tudi v prihodnje usmerjena v ohranjanje visokega tehnološkega nivoja ter v visoko uspo-sobljene kadre. V okviru svoje strateške usmeri-tve razvijamo izdelke z višjo dodano vrednostjo.

za vašo proizvodnjo je zelo pomembno upo-števati okoljske standarde in trajnostno načelo zlasti pri izbiri surovin. ali vam uspe zmanjše-vati uporabo kemikalij?

Zmanjševanje vplivov na okolje, ne samo pri upo-rabi kemikalij, je vedno bila naša naloga in tako ostaja tudi v prihodnje. Že leta namenjamo veliko pozornost zapiranju krogotokov in zmanjševanju izgub v proizvodnem procesu. Tako smo dosegli zavidljiv nivo na tem področju in smo s primer-ljivimi tovarnami v evropskem vrhu.

In kaj bi morala prednostno storiti nova vlada?

Nerazumljivo je, da je obremenjenost gospodar-stva v Sloveniji višja kot v Evropi ob tem, da vsi nastopamo na istem trgu. Smo panoga trajno-stnega značaja, velike kapitalske intenzivnosti in s strani naših ministrstev pričakujemo različne spodbude na istem nivoju, kot so jih deležni naši konkurenti v Evropi. Naša vlada, katerakoli stara ali nova, bi se morala zavedati, da brez uspešnega gospodarstva ni uspešne družbe, države. 

Spo

min

i

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

Fran

c Je

rina

EMBALA

žA14

64/6

5

Skorajda dvajset let, v letih

med 1987 in 2006, je Franc

Jerina, sedaj v pokoju,

vodil logaški Valkarton.

najbrž odločilno obdobje,

saj je podjetje skočilo iz

samoupravljanja v kapitalizem

in denacionalizacijske

poravnave. Ob 40-letnici

Valkartona je Franc Jerina

žlahtni sogovornik, ki lahko

najbolj prepričljivo pripoveduje

življenjsko zgodbo Valkartona.

in še nekaj – Franc Jerina je

prvi podprl ustanovitev revije

EOL, takrat Embalaže.

SPOMini

»V korak z branžo, korak pred branžo«

eden najtrših orehov iz vaše direktorske zgo-dovine je zagotovo denacionalizacija.

Denacionalizacija in poravnave z bivšimi lastniki. Naši začetki so namreč segali še v obdobje samoupravljanja, zakonodajo na tem področju pa so uredili leta 1993. Medtem smo morali direktorji za normalno poslova-nje podjetij sami urediti pogoje za delovanje. Preoblikovanje podjetja v delniško družbo je bilo izpeljano, lastninjene tudi. Spoznali smo se z neoliberalizmom, veliko smo se naučili, iz-boljšali organizacijo in produktivnost podjetja. Izvedli smo največje investicije v Valkartonu in tudi pomembne akvizicije. Podjetje sem vodil tako, da smo razvijali, širili obseg poslovanja in pridobivali nove firme.

Zavlačevanje lastninjenja in dolgoletna agoni-ja brez lastnika je pokopala velike slovenske gospodarske družbe. Mi smo lastninjenje zaključili med prvimi v Sloveniji in bili tudi prvi prodani.

Valkartonova delnica je bila razglašena za del-nico leta na slovenski borzi leta 2002 in tako je tudi ostalo. Lahko rečem, da sem zelo zadovo-ljen, saj tistih, ki so nam zaupali in so zamenjali svoj lastninski certifikat za delnice Valkartona, nismo razočarali in tudi ne ogoljufali.

takih izjav v današnjih časih ni veliko. a tudi valkartonu ni bilo lahko.

Seveda ni bilo. Zaradi odcepitve Slovenije in vojnih razmer v republikah bivše države smo v slovenskih podjetjih čez noč izgubili 40 odstot-kov trga. Ker je Valkarton vezan na poslovanje ostale industrije, je to neposredno vplivalo na poslovanje Valkartona. Jugoslavija je vodila gospodarsko politiko tako, da je zaščitila go-spodarstvo v okviru Jugoslavije in carinske stopnje za uvoz iz drugih delov sveta so bile tako visoke, da smo bili popolnoma odvisni od jugoslovanskega trga. Tudi v tem primeru smo nemudoma morali preiti na evropski oziroma svetovni nabavni trg. Valkarton je prebrodil hudo krizo, nastalo leta 1991, se dokaj hitro prilagodil novi poslovni situaciji in vzpostavil tako gospodarsko stanje, da je postal korpora-cija, ki je bila zanimiva, kjerkoli na trgu smo se pojavili. Tudi na Borzi.

Kdaj je bilo najtežje?

Veliko je bilo težkih dni. V okviru programa

V meni je bil močan občutek odgovornosti do dela, do zaposlenih, skupnosti in do poslovnih partnerjev.

2012

Jorg

Hod

aličfo

to: a

rhiv

Fit

med

ia

Poenostaviti upravne postopkeJorg hodalič, E-net okolje:

1. Leto 2011 bomo končali pozitivno, vsaj na papirju. Na poslovanje je v negativ-

nem smislu delovala finančna nedisciplina, tudi s strani sicer solidnih privatnih in jav-nih naročnikov, ter »dumping« cene konku-rence, ki je uspela preživeti. Pozitivno pa se odraža dolgoletno trdo in pošteno delo in to na način, da imamo stalne in zanesljive na-ročnike ter da je nekoliko manj konkurence. Na negativne trende je dodatno vplivalo še počasno in po našem velikokrat nepravilno delovanje upravnih organov, v našem pri-meru predvsem ARSO in delno MOP. Za leto 2012 imamo dogovorjenega oziroma podpisanega dela za cca slabo polovico leta, načrti pa so enaki kot vsako leto: trdo in pošteno delo.

2. Od nove vlade pričakujemo predvsem ureditev celotnega sektorja varovanja

okolja in prostora ter uskladitev zakonodaj-nih zahtev v tem segmentu s primerljivimi državami (npr. Avstrija itd.), kar pomeni v mnogih primerih tudi ZMANJŠANJE (sedaj prekomernih!) zahtev v sektorju varstva okolja. Predvsem pa bi bilo potrebno poe-notenje in poenostavitev relevantnih uprav-nih postopkov, vendar ne na škodo okolja. Cilj je vsekakor dosegljiv, vendar zahteva kar precej naporov in znanja. Od ekonom-ske politike pričakujmo transparentnost v plačilno – davčni sferi (predvsem plačevanje DDV po prejemu plačil!), razvojne spodbude in iskanje rešitev, ne pa problemov v celotni shemi javne uprave. 

POSLOVnA PRiČAkOVAnJA 2012

dec

ember

2011

1564

/65

EMBALA

žA

potiskane embalaže je bil uveljavljen program purepack embalaže. To je embalaža za krat-kotrajno uporabno mleko. To embalažo smo, razen za Ljubljanske mlekarne, ki uporablja tetrapack embalažo, prodajali vsem ostalim slovenskim mlekarnam. Mleko se kot masovni prehrambni izdelek kakovostno kontrolira in ugotovilo se je, da vsebuje snov heksaklor-benzen, ki je kancerogen. V Sloveniji je nastal strah, med kupci, potrošniki in v mlekarnah je zavladala panika. Vprašanja in napadi medijev in novinarjev so bili neizprosni. Razmere so se medijsko stopnjevale in pod vprašaj je prišel ugled Valkartona. Ugotovilo se je, da nam je nemški proizvajalec barv, ki smo jih uporabljali za tisk te embalaže, preko njihovega posredni-ka iz Nizozemske, dobavljal barve, okužene s to snovjo. Seveda smo takoj prekinili s proi-zvodnjo te embalaže, potiskane s to barvo. Končni epilog teh dogodkov je bil, da smo prenehali izdelovati purepack embalažo, saj so kljub priznanju poslovodstva nizozemske in nemške firme o vsebnosti nevarne snovi v barvi njihovi pravniki na sodišču zadevo zavlačevali več let. Na koncu smo s poravnavo dosegli re-lativno majhno odškodnino. To je bila velika preizkušnja v smislu, da je treba stvari preve-riti, opravljati ustrezne preizkuse in nikomur verjeti, čeprav so to podjetja iz Nizozemske ali Nemčije. V Sloveniji so veljali strožji standardi in kriteriji za varstvo potrošnika kot v državah EU, kjer so mleko v embalaži, potiskani z isto barvo, nemoteno prodajali dalje.

vendar ste v valkarton dolgo vztrajali.

Če si v podjetju pravnik ali računovodja, je dokaj enostavno zamenjati podjetje. Če pa si v upravi podjetja in odgovorno jemlješ svojo vlogo, je to drugače. V meni je bil močan ob-čutek odgovornosti do dela, do zaposlenih, skupnosti in do poslovnih partnerjev. Izredno so pomembni osebni kontakti z dobavitelji. Papir pomeni v realizaciji Valkartona med 45 in 55 odstotki. To pomeni, da je nepoznavanje razmer lahko usodno za obvladovanje podjetja. A kupci, največji kupci, pričakujejo, da jih bo vsaj enkrat letno obiskal tudi direktor podjetja. Direktor mora obvladovati odnose s sodelav-ci, sindikati in s skupnostjo, v kateri podjetje živi in deluje. Seveda se taki odnosi ne rodijo v enem letu ali dveh. Za to je potreben čas, so po-trebne izkušnje. Stabilno poslovodenje se kaže na koncu tudi v uspešnih bilancah podjetja, v zaupanju poslovnih partnerjev in v zadovolj-stvu lastnikov podjetja, tako da postaneš član ene večje družine, ne le v Sloveniji, ampak širše, v Evropi, kjer se na nabavnem, prodajnem ali razvojnem področju redno srečuješ. Valkarton

je bil tako veliko, ugledno in uspešno podjetje, da sem bil kot direktor podjetja enakopraven sogovornik partnerjev iz Evrope.

Če primerjate takratne in današnje poslov-ne odločitve direktorjev, v čem so razlike ali podobnosti?

Vedno je bilo zmanjševanje stroškov in s tem tudi število zaposlenih temeljna naloga po-slovodstva. Naš cilj je vseskozi bil, da smo bili konkurenčni trgu. To pa pomeni, da smo morali biti primerljivi z mednarodno konkurenco v produktivnosti in stroških. Ko danes dnevno poslušam o velikem številu brezposelnih, se spominjam časov, ko v Logatcu praktično nismo mogli dobiti delavke ali delavca za potrebe poslovanja. Tako smo že načrtovali, kako bi delavce pridobili iz našega podjetja v Makedoniji. Želim reči, da se razmere na trgu dela izredno hitro spreminjajo in zahtevajo od poslovodstva, da je na te spremembe pripravlje-no in sposobno čim prej najti najbolj optimalne rešitve. Ni pa prijetno delo ugotavljanje viškov zaposlenih in odpuščanje delavcev.

začeli ste že v časih, ko še ni bilo računalnikov in telefaksov, kaj šele interneta, elektronske pošte in mobilnih telefonov. Kako ste spre-mljali dogajanje doma in v svetu?

KTL kot tipična mestna firma je veliko vlagala v informacijski razvoj podjetja. Tako mi je bila to dobra osnova za delo v nadaljevanju. Organizacijo smo dovolj hitro prilagodili siste-mu ISO 9001 in pridobili ekološke standarde. S tem je rasel nivo informacijske razvitosti, ker brez spremljanja razvoja in novosti na podro-čju informatike in komunikacijskih tehnologij ni šlo. Če govorimo o strokovnih medijih, pa lahko rečem, da smo bili zelo odprti in smo spodbujali predvsem strokovni kader, da je spremljal razvoj v svetu in prenašal znanje v domače dogajanje.

»V korak z branžo, korak pred branžo« – je bil moj direktorski moto. Osebni odnosi so bili pomembni, če si hotel biti na tekočem z do-gajanjem in razmerami na tržišču in s trendi v panogi, z novicami. Direktor ne more sedeti v pisarni in čakati, kdaj ti bo kdo kaj sporo-čil, pomagal. Iskreni osebni stiki so vedno pomembni.

Katere so bile vaše besede ob predaji posla sedanjemu direktorju radetu mijatoviću?

Posel sem predal po bolezni, ki me je doletela in ki mi je preprečila, da bi še naprej lahko opra-vljal tako odgovorno delo. Vodenje uprave je prevzel kolega Rade Mijatović, ki je praktično dvajset let delal v moji ožji ekipi in je opravljal zahtevnejše posle.

Zapustil sem urejeno podjetje, sodobno postro-jeno za nekaj prihodnjih let. Investirali smo v razvoj v letih pred lastninjenjem, ker smo vedeli, kaj hočemo in s kakšno opremo lahko

zagotovimo kvaliteto proizvodov ter olajšamo delo zaposlenim. Kdor ni dovolj posodobil proi-zvodnje in ni dovolj kadrovsko močan vstopil v lastninsko preoblikovanje podjetij, ni vzdržal, je omagal, propadel. Bojazen, da bodo lastniki bolj skrbeli zase, za svoj dobiček kot razvoj in zaposlene, je bila pri nas v Valkartonu prisotna. Danes vidimo, da smo pravilno razmišljali. Od starih srednjih in velikih podjetij še danes ob-staja in uspešno posluje Valkarton, velikane naokoli sta pogoltnila in uničila pohlep kapi-tala ter slab in omahljiv vodilni kader. 

naš cilj je vseskozi bil, da smo bili konkurenčni trgu.

Embala

ža

za ž

ivil

a

dec

ember

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EMBALA

žA16

64/6

5

industrija prehrane je največji

porabnik embalaže, saj zajema

kar 40 odstotkov celotnega

embalažnega trga. Zaradi te

soodvisnosti imajo trendi v

prehrambni industriji velik vpliv

na stanje in tehnološki razvoj

celotne pakirne industrije.

Svetovne potrebe po embalaži

za živila naj bi po pričakovanjih

zrasle za 3,9 odstotka in

dosegle skoraj 92 milijard

evrov do leta 2013.

Nina Semolič

EMBALAžA ZA žiViLA

Prehrana bo predvsem v plastični embalaži

Med dejavnike, ki vplivajo na takšno rast, štejemo rastočo globalno proizvodnjo

hrane in trende priročnega pakiranja kot rezultat hitrega načina življenja. Rastoči od-stotek mestnega prebivalstva in zaposlenih žensk skupaj z rastjo števila gospodinjstev z enim članom posledično zahteva več pakirane in predelane hrane.

Velik napredek bo viden pri izdelkih iz bio-razgradljivega materiala, kar je posledica

nenehnega pritiska na proizvajalce embalaže k znižanju okoljskega odtisa predvsem v raz-vitih državah z bolj uveljavljenimi okoljskimi pravilniki.

največji porabnik so ZdA

Medtem ko so največji uporabnik embalaže za živila ZDA, je pričakovati najhitrejšo

rast v razvijajočih se regijah, kot so Azija, Latinska Amerika, Vzhodna Evropa in Afrika/Srednji vzhod. Višanje števila prebivalstva, urbanizacija, trendi v industrializaciji in

porast mednarodnega trgovanja – vse to bo vplivalo na napredke v še nerazvitih pakirnih sektorjih. Prav tako bo na večanje potreb po predelani hrani posledica širjenja srednjega ra-zreda. Največ dobička naj bi pakirni industriji prinesle Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. Predvsem slednja naj bi bila po pričakovanjih odgovorna za kar četrtino globalnega dobička na trgu embalaže za živila v letih od 2008 do 2013. Potreba po embalažah za živila pa bo rasla tudi zaradi nenehne ekspanzije v proi-zvodnji hrane. Vseeno lahko pričakujemo, da bo velika razlika v intenzivnosti uporabe med različnimi regijami ostala. Največji potencial rasti ostaja v razvitejših regijah. Na potrebo po živilski embalaži vplivajo tudi kulturne razli-ke, saj se načini shranjevanja hrane, priprave, potrošniške navade in infrastruktura živilske-ga trga prodaje na drobno med posameznimi državami zelo razlikujejo. Glede na tip izdelka bodo še naprej prednjačile torbe in vrečke, predvsem zaradi nenehnega razvoja, tudi na področju smol visokih zdržljivosti in dodane vrednosti, ki jih prinašajo možnosti uporabe, na primer v mikrovalovki (inovativne, kot so samostoječe vrečke, ki omogočajo ponovno za-piranje embalaže). Poleg tega bo na potrebe po torbah in vrečkah ugodno vplivalo še dejstvo,

Izdelki za varen, čist in urejen dom

BIO razgradljivevrečke

vrečke zaSESALCE

vrečke zaSMETI

vrečke sPATENTNIMzapiranjem

Sneberska c. 138B1260 Ljubljana - Polje, SlovenijaT: 01 520 66 00, F: 01 520 66 11,E: info@piskar.si, I: www.piskar.si

IZDELAVA OKOLJU PRIJAZNIH FOLIJ INPE VREČK TER PRODAJA IZDELKOV MELITA

vse vrste vrečk za gospodinjstvovrečke za smeti (od 30 do 300 l)dišeče vrečke za smetivrečke za ledvrečke za oblekenosilne oz. nakupovalne vrečkealufolijefolije za živilakavni in čajni aparatifiltri za kavofolije po vašem naročilu

dec

ember

2011

EMBALA

žA17

64/6

5da so mnogo prijaznejše do okolja, omogočajo optimalno skladiščenje in na splošno porabijo manj energije za izdelavo in transport v pri-merjavi s togo embalažo.

Najhitrejši dobiček je pričakovati na trgu plastičnih embalaž za živila, predvsem

zaradi izboljšanih zmogljivosti in cenovne konkurenčnosti. Vendar bodo tudi pločevinke ostale pomemben segment na trgu embalaž za živila, predvsem zaradi ekonomskih predno-sti. Čeprav je bilo steklo tradicionalno upo-rabljano za manjša pakiranja s širokim grlom (npr. hrana za dojenčke), se tudi tu pojavljajo plastične alternative, ki imajo okrepljene nosilne zmožnosti in izboljšane konstrukcije za vroče polnjenje. Prav tako teža stekla, v primerjavi s plastiko, omejuje razvoj nadalj-njih aplikacij, še posebej na izvoznih trgih, in to predvsem zaradi povišanih stroškov transporta.

Pet najbolje stoječih podjetij – Amcor, Crown Holdings, Bemis, Graphic

Packaging in Silgan Holdings – pokriva 12 odstotkov celotnega trga embalaže za živila. Amcor in Belmis sta vodilna ponudnika torb in vrečk, medtem ko sta Crown Holdings in Silgan največja proizvajalca kovinskih embalaž za živila.

Trendi v Evropi

V letu 2008 je evropski trg embalaž za živila presegel 23 milijard evrov in se s tem ume-

stil na tretje mesto med največjimi porabniki. Tako kot v Severni Ameriki je tudi v Evropi plastična embalaža izrinila kovinsko in ste-kleno. Predvsem zaradi okoljskih razlogov je vedno več v uporabi fleksibilna embalaža, saj za izdelavo potrebuje manj materiala, bolj pri-merna je za transport in skladiščenje. Potreba po embalažah za živila naj bi v Zahodni Evropi rasla letno, in sicer za 2,4 odstotka do leta 2013, dosegla pa naj bi 22 milijard evrov, kar je tudi najmanjša rast v napovedanem obdobju. Na to vpliva več dejavnikov, kot so podpovpreč-na ekonomska rast in nižja nataliteta, strogi okoljevarstveni zakoni ter relativno razvita prehrambna industrija. Rast se bo kljub temu nadaljevala, saj se bodo po pričakovanjih tudi regionalni ekonomski pogoji izboljšali.

Prav tako se pričakuje povečana potreba po embalaži za živila v državah z viso-

kimi izvozom prehrambnih izdelkov, kot so Belgija, Francija in Nizozemska. Visoko rast je pričakovati tudi v vzhodnoevropskih državah, kjer naj bi se kar podvojila. Ta regija je po pri-čakovanjih tista, ki bo prinašala dobiček tako prehrambnim blagovnim znamkam kot tudi proizvajalcem embalaže v Evropi. 

% letne rasti % letne rasti

Izdelek 2003 2008 2013 2018 2003–2008 2008–2013

Tržna vrednost svetovnega trga hrane in pijače

13.403 1.642 1.915 2.330 4,1 3,1

Svetovno povpraševanje po embalaži za živila

77,2 102,5 124 162 5,8 3,9

Zahodna Evropa 21,7 26 29,3 35,1 3,6 2,4

Vzhodna Evropa 3,1 5 7,1 10,8 10,2 7,1

Severna Amerika 22,9 29,1 33,7 40,8 4,9 3

Azija/Pacifik 21,7 30,6 38,9 54,4 7,1 4,9

Kitajska 3,5 8 12,9 21 18,1 9,9

Latinska Amerika 6,3 9,3 11,4 15,3 8,2 4,2

Afrika/Srednji vzhod 1,6 2,6 3,7 5,7 9,9 7,6

Izdelek 1998 2003 2008 2013 2018

Svetovno povpraševanje po embalaži za živila 64.130 77.240 102.500 124.000 162.000

% Zahodna Evropa 29,4 28,1 25,4 23,6 21,7

Povpraševanje po embalaži za živila 18.825 21.740 26.000 29.320 35.120

Torbe in vrečke 6.525 8.205 10.470 12.320 15.290

Kartonska embalaža 4.675 4.950 5.370 5.695 6.460

Kovinska embalaža 3.990 4.125 4.380 4.435 4.760

Plastična embalaža 1.820 2.715 4.050 5.175 6.885

Steklena embalaža 1.815 1.745 1.730 1.695 1.725

Tabela 1: Povpraševanje po embalaži za hrano (v milijardah ameriških dolarjev)

Tabela 2: Zahodna Evropa – povpraševanje po embalaži za hrano (v milijardah ameriških dolarjev) P

rom

oci

ja

Večpla

stn

e et

iket

e

dec

ember

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

64/6

5EM

BALA

žA18

Posebne formate etiket

poznamo že vrsto let. Pojavljajo

se v različnih industrijah,

največ v kemični, kozmetični

in farmacevtski. Večplastne

etikete so se začele uporabljati

predvsem v primerih, ko je

bila površina izdelka majhna

in s tem majhna oziroma

premajhna tudi površina etiket

za vse zahtevane informacije

o izdelku. Večplastne etikete

občutno povečajo prostor

za predstavitev blagovne

znamke, v tržne namene ali

pa zaradi zahtev. Čeprav

take etikete prinesejo vrsto

prednosti, pa prinašajo

tudi težave, saj so obstoječi

postopki za nameščanje na

embalažo namenjeni predvsem

enoplastnim. na kaj moramo

biti pozorni pri nakupu nove

oziroma optimizaciji stare

opreme?

Nina Semolič

VEČPLASTnE ETikETE

omogočajo več prostora za predstavitev blagovne znamke

Dvo- ali večplastne etikete so sestavljene iz enega ali več lističev, ki so umeščeni

med samolepilno etiketo in samolepilno pre-vleko. Uporabljati so se začele v farmacevtski industriji, in sicer zaradi strožjega nadzora Urada za živila in zdravila ter Agencije za nadzor zdravil. Zahteve so med drugim pri-našale več informacij o izdelku, zapisanih v več jezikih. Tako lahko na izdelkih včasih najdemo prave mini knjižice, nekatere štejejo tudi do 40 strani. Taka predstavitev prinaša proizvajalcu veliko koristi, še posebej, če se jo lahko namesti na obstoječe izdelke z obstoječim postopkom. Prednost takega označevanja je tudi, da nadomesti dodatne letake in informativne knjižice o izdelku, tudi škatla za izdelek ni več potrebna. To prinaša proizvajalcu nižje stroške in tudi čas izdelave je krajši.

nameščanje na embalažo

V praksi se kažejo problemi pri avtoma-tiziranih sistemih, ki so bili narejeni le

za enoplastne etikete. Vzemimo za primer standardni kolut papirnatih etiket. Premer koluta znaša 300–400 milimetrov, nanj pa je nameščenih več tisoč etiket, če so lahke, prilagodljive in debele le nekaj mikrometrov. Na drugi strani pa bi spravili na isti kolut le nekaj sto večplastnih etiket. Etikete so namreč težke, neprilagodljive, debelina pa lahko doseže tudi več milimetrov. Poleg tega so oblikovane tako, da jih uporabnik lahko odlepi, zato je potrebna uporaba neperma-nentnega lepila pri namestitvi označbe.

količina

Težave se začnejo že pri količini. V proi-zvodni liniji, ki izdela 100 steklenic na

minuto, za namestitev 5.000 etiket porabijo 50 minut. Če bi v proizvodno linijo pri enaki hitrosti vstavili večplastne etikete, je zelo verjetno, da bi kolut zdržal le 1.000 etiket. Ta zmanjšana zmožnost bi zelo znižala učinko-vitost celotne linije. Lahko bi sicer uporabili večji kolut, vendar bi se s tem povečala tudi možnost izpada notranjih strani etikete.

CA

LEID

OS

-NE

XX

US

.IT

Sponzor:

Ministero dello Sviluppo EconomicoUNITED NATIONSINDUSTRIAL DEVELOPMENT ORGANIZATION

Ob podpori:

IPACK-IMA 2012.No better place to trade

IPACK-IMA 2012 je referenčni dogodek za predelavo, pakiranje in ravnanje z materiali. Predstavlja stičišče devetih poslovnih skupnosti: žitarice, mlečni izdelki, pijače, slaščice, zelenjava in sadje, sveža in pripravljena hrana, kozmetični izdelki in zdravila, kemikalije – za industrijsko in domačo uporabo, trajno in netrajno blago.Če ste dejavni v kateri izmed omenjenih industrij, je IPACK-IMA pravo mesto za vas. Za ogled vam bo na voljo edinstvena zbirka integriranih, inovativnih in trajnostnih rešitev. IPACK-IMA prinaša dragocene priložnosti za posodobitev poslovanja, poleg tega pa postreže tudi z obsežnim številom mednarodnih dogodkov, med drugim tudi s predavanjem “Izboljšanje varnosti živil v Afriki”, ki bo organizirano v sodelovanju z Združenimi narodi.IPACK-IMA: dragocena in edinstvena poslovna priložnost.

Organizator: Ipack-Ima spa - corso Sempione 4 - 20154 Milano - Italijatel. +39 023191091 - faks +39 0233619826 - el.naslov: ipackima@ipackima.it - www.ipack-ima.com

Fieramilano, Milano - Italijaod 28. februarja do 3. marca 2012Odpiralni čas: 10.00 – 18.00 ureVhodi: Vzhodna, južna in zahodna vrataPrihranite čas, registrirajte se na: www.ipack-ima.com

Fieramilano, Milano - Italijaod 28. februarja do 3. marca 2012Odpiralni čas: 10.00 – 18.00 ureVhodi: Vzhodna, južna in zahodna vrataPrihranite čas, registrirajte se na: www.ipack-ima.com

EOL 190x136.indd 1 13/10/11 14:37

Pro

moci

ja

dec

ember

2011

1964

/65

EMBALA

žA

debelina

Problemi se lahko pojavijo tudi zaradi debeline večplastnih etiket. Kot že ome-

njeno, je navadna etiketa debela le nekaj mikrometrov, medtem ko večplastne dose-žejo tudi po več milimetrov. Tipičen stroj za etiketiranje meri razdaljo med etiketami s pomočjo viličnih senzorjev ali mikrostikala in s tem omogoča kontrolo korakov etiketira-nja. Ti isti senzorji opozorijo tudi, ko etiket na kolutu zmanjka. Vilični senzorji imajo omejeno debelino, zato bi bilo nameščanju večplastnih etiket potrebno najti alternati-ve. Debelina večplastnih etiket bi lahko tudi omejevala postopek nanašanja na produkt, saj so valji narejeni tako, da ne omogočajo »plavanja« etiket. Tudi v tem primeru bi nameščanje večplastnih etiket upočasnilo postopek, prav tako pa ne bi bilo mogoče zagotoviti natančnega polnjenja pri visokih hitrostih, kar bi lahko povzročilo prezgodnjo obrabo strojev. Večina strojev za etiketiranje ima relativno kompleksno serijo valjev, ki so nameščeni tesno skupaj. To je prilagojeno optimalnemu nameščanju enoplastnih eti-ket, ki so bolj prilagodljive, pri večplastnih pa tvegamo, da se odlepijo z nosilca. Tudi

to lahko povzroči mehanski zastoj oziroma dodatno vzdrževanje.

Teža in vrsta embalaže

Težave se pojavljajo tudi pri različ-nih vrstah embalaže. Pri okrogli

embalaži se lahko večplastna etiketa odlepi, čeprav je bila med postopkom brezhibno nameščena.

Težave se pojavljajo tudi zaradi teže več-plastnih etiket, saj obstaja možnost, da

se odlepijo zaradi lastne teže. Prav tako niso primerne za vroč potisk, zato je naknadno kodiranje potrebno umestiti na enoplasten del etikete. 

Čeprav večplastne etikete prinesejo vrsto prednosti, pa prinašajo tudi težave.

Rotoprint želi vsem svojim poslovnim partnerjem srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2012.

Sredstva za nakup novoletnih čestitk smo namenili v dobrodelne namene.

T: 01 5639 205 F: 01 5639 234E: rotoprint@siol.com I: www.rotoprint.si

Pro

moci

ja

Inte

rvj

u z

dr.

MIl

ano

M M

edved

oM

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

Mila

n M

edve

d

64/6

5O

KO

LjE

21

Prvi premogovnik na svetu,

ki je pridobil mednarodni

standard iSO 50001 za

energetsko učinkovitost, je

Premogovnik Velenje. Po

mnenju njegovega prvega

moža dr. Milana Medveda je

to še en dokaz, da razmišljajo

in delujejo trajnostno. Zaveda

se namreč, da je premog kot

energent okolju neprijazen,

hkrati pa svetovne energetske

bilance brez njega ne morejo.

Rešitev vidi v čisti izrabi

premoga. Po njegovem mnenju

bo v JV Evropi in v drugih

regijah sveta, kjer stavijo

na samooskrbo energije iz

premoga, moralo priti do

velikih investicij po vzoru bloka

6 Termoelektrarne Šoštanj.

mag. Vanesa čanji

inTERVJU Z dR. MiLAnOM MEdVEdOM

Strokovne analize prihodnje energetske pora-be v svetu napovedujejo skokovito rast. Se s temi napovedmi strinjate? Kdo bo zagotavljal dodatno energijo in kakšni bodo vplivi na okolje?

Različne mednarodne inštitucije napovedujejo precejšnje povečanje porabe energije, zlasti ele-ktrične. Električne zato, ker je najbolj udobna za porabnike. Najlažje je pritisniti stikalo za luč, vklopiti talno gretje ipd. Še posebej bo po-rasla poraba električne energije z uvajanjem električnih avtomobilov. Kljub številnim in-tenzivnim aktivnostim za racionalno porabo energije bo ta raba še vedno velika. Zasledil sem napoved, da naj bi se v naslednjih dvajsetih letih povečala kar za 40 %. Ob še tako intenziv-nih aktivnostih za dodatno izrabo obnovljivih virov energije vseh vrst, veter, biomasa, male hidroelektrarne, solarna energija idr., vsi ti dodatni viri ne bodo mogli sami zagotoviti potrebnega prirasta. Zato bodo konvencionalni viri še vedno potrebni.

torej tudi premog.

Premog je danes ključen energent, ki zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo prebivalstva. Ne govorim le o Sloveniji in EU, ampak v svetov-nem merilu. V nekaterih delih sveta se njegova poraba bistveno povečuje, na primer v Indiji in Kitajski. Indija danes proizvaja 550 milijonov ton premoga letno in ga 70 milijonov ton uvozi.

Primer Kitajske je še bolj drastičen. Kitajska ab-normno povečuje lastno proizvodnjo premoga in hkrati postaja največja uvoznica premoga na svetu. Še pred nekaj leti, na začetku tega tisoč-letja, je Kitajska sama proizvajala milijardo ton premoga letno, danes ga proizvaja tri milijarde in sto milijonov ton letno. Napovedujejo, da bodo v naslednjih letih dosegli skoraj štiri mi-lijarde ton lastnega premoga. Ob tem, da je bila Kitajska leta 2009 velika svetovna izvoznica premoga, danes pa je postala največja uvoznica, saj ga uvozi 200 milijonov ton letno.

To enormno povečevanje uvoza premoga seve-da povzroča dvig cen premoga na mednarodnih trgih, posebej prekomorskih. Ceno premoga na svetovnem tržišču bosta diktirala dva pa-rametra: cena nafte, saj je treba vse te količine prepeljati čez oceane s tankerji, in povečano povpraševanje.

Napovedi mednarodne agencije za energijo kažejo, da bo do leta 2030 od vseh energentov, ki zagotavljajo proizvodnjo električne energije, poraba premoga najbolj rasla. Zato lahko trdim, da je premog danes nujno potreben in bo tudi v prihodnjih desetletjih za preskrbo človeštva z energijo – tako električno kot toplotno.

Kaj pa okolje?

Zavedamo se, da premog škoduje oko-lju. Zato je nujno, da se uporablja samo v

»Slovenska energetika je že sedaj nizkoogljična«

dec

ember

2011

64/6

522

OKO

LjE

modernih termoenergetskih napravah, ki imajo visoke izkoristke in ki čim manj obremenjujejo okolje. Tak primer bo blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. Ko bo blok 6 zgrajen, bo to najčistejši termoenergetski objekt na svetu, tako ostre zahteve so vgra-jene v njegovo tehnologijo. Za isto količino proizvedene električne energije bo porabil tretjino premoga manj kot sedaj. Nekdo bi lahko rekel, da je to problem za Premogovnik Velenje, a sam na to gledam drugače. Ob tako učinkovitem termoenergetskem bloku bo ta naravna dobrina, ki se ji reče domači premog v Sloveniji, porabljena bolj racio-nalno. Če bodo letne količine porabljenega premoga manjše, bo zaloga v Šaleški dolini zadoščala za več let.

Koliko je še zalog premoga po svetu?

Na voljo so različni podatki, ki pa se dovolj ujemajo. Imam podatke British Petroleuma, ki analizira zaloge premoga po regijah sveta. Najbolj zgovoren podatek se mi zdi razmerje med trenutno odkritimi in potrjenimi za-logami, torej zalogami, ki jih lahko izkori-ščamo, ter sedanjo in napovedano stopnjo porabe. Po teh podatkih je v svetu premoga za nadaljnjih 118 let. Odkrite zaloge plina zadoščajo za 59 let, zaloge nafte pa za 46 let.

ali si svet z okoljskega vidika lahko privošči takšno črpanje naravnih zalog energije in pridobivanje električne energije?

Po celem svetu, še posebej v Ameriki, veliko vlagajo v t. i. čiste izrabe premoga (clean coal technologies). Američani razmišljajo precej drugače. Mi investicijo v termoelektrarno načrtujemo za 40-letno obdobje. V Ameriki termoelektrarne na premog načrtujejo za 25 let, saj tehnologija v tem času tako hitro na-preduje, da se izkoristki močno povečajo in se splača staro elektrarno podreti, namesto nje pa narediti novo.

Se stare tehnologije selijo na nerazvita območja?

Ne, za proizvodnjo električne energije ne moreš vsega preseliti iz Amerike v neke druge dele sveta. Ne glede na to, da gre za globalne premi-ke v različnih sektorjih, je preskrba domačega gospodarstva in prebivalstva vedno prva pri-oriteta. Zelo pomembno se mi zdi, da bi svet dosegel konsenz, da se lahko premog uporablja samo v modernih termoenergetskih projektih. Bolj kot Kitajska bi nas morala skrbeti JV regi-ja Evrope, ki ima zelo velike zaloge premoga. Poznamo razmere na Kosovu, v Bosni, Srbiji, Črni Gori, kjer zaloge štejemo v milijardah ton premoga. Ta celotna regija, v Turčiji je Premogovnik Velenje zelo aktiven, v zadnjih letih intenzivira modernizacijo odkopavanja premoga, ker smatra, da je premog domači energent, ki daje varno in zanesljivo preskr-bo z energijo tudi za prihodnost. Poskrbeti bi morali, da je ob novih investicijah zmeraj

uporabljena BAT (best avaliable technology) tehnologija tudi s področja čiste izrabe premo-ga. Samo v tem primeru bomo ob hkratnem zadovoljevanju energetskih potreb imeli tudi čistejše okolje.

je to realno?

Menim, da je. To se je zgodilo ravno v primeru šoštanjske termoelektrarne. Kar nekaj dema-gogije je v medijih okrog potrebnosti oziroma nepotrebnosti tega bloka. Osebno smatram, da ne gre za vprašanje, ali je blok 6 potreben ali ne, ampak za vprašanje, ali se bo električna energija v Šaleški dolini še naprej proizvajala. Če se bo, je treba stare bloke zapreti in zgraditi blok 6, ki bo ekonomsko bistveno bolj raciona-len in okoljsko bolj sprejemljiv od obstoječih. Če pa ne gradimo bloka 6, je potrebno z vidika okoljevarstva danes zapreti Termoelektrarno Šoštanj, ker že z letom 2014 stari bloki ne bodo izpolnjevali evropskih okoljskih zahtev. Prebivalci Šaleške doline in širše regije zahteva-jo zaprtje starih blokov, ki povzročajo bistveno več hrupa, emitirajo več prašnih delcev, CO2 in tako naprej. Zato me zelo čudi, da so okoljevar-stveniki proti bloku 6. Ravno oni bi morali za-govarjati njegovo čimprejšnjo izgradnjo, ne pa predelave starih blokov 4 in 5. Nikoli ne moreš narediti starega avta enako učinkovitega kot novega z novo tehnologijo, nižjo porabo goriva in z manj obremenitvami okolja.

dobro poznate trge jv regije evrope. ali bo na tem območju prišlo do tako finančno zah-tevnih investicij, kot je blok 6?

Da, mislim, da bodo to zahteve Evropske unije. Ne velja pozabiti še nečesa – to je regija, ki želi v prihodnjih desetih letih postati del EU. Z vidika okolja bo ta regija morala slediti enakim stan-dardom. Nepredstavljivo je, da bi mi v Sloveniji izpolnjevali najostrejše okoljske standarde, kar obstajajo, pa recimo na Hrvaškem tudi, sosednja Bosna pa bi imela neke odpustke. Vsi dihamo isti zrak. Zato menim, da bodo na področju sofinanciranja svojo vlogo odigrali razni mednarodni skladi, ki bodo pomagali vzpostaviti proizvodnjo energije na bistveno učinkovitejši način v skladu z najostrejšimi okoljskimi standardi.

Kje vidite tu priložnost slovenskega energet-skega sektorja in premogovnika velenje?

Menim, da je to zelo velika priložnost Slovenije z vidika vseh oblik energije. V Sloveniji znamo

graditi velike hidroelektrarne, to se dokazuje sedaj na spodnji in srednji Savi. Zgradili smo tudi črpalno hidroelektrarno Avče itd. Tudi slo-venska proizvodnja ima kar nekaj produktov, ki jih vgrajuje. Torej gre za slovensko pamet in slovenske izdelke. Na področju termoener-getike smo daleč vodilni partner pri izgradnji bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Na področju premogovništva je Premogovnik Velenje po oceni mednarodnih strokovnjakov, ki so revi-dirali naše zaloge premoga, referenčna točka podzemnega pridobivanja premoga v Zahodni Evropi. To je izredno visoka ocena. Našo uni-katno odkopno metodo plasiramo v različne predele sveta. Ponosni smo, da smo letos dobil naziv energetsko najbolj učinkovitega podjetja v Sloveniji, kar je za premogovniško dejavnost bistveno večje priznanje, kot bi šlo na primer za tovarno kavnih mlinčkov.

Pred kratkim smo zaključili postopke zunanje presoje standarda ISO 50001 za energetsko učinkovitost. Po mnenju komisije smo daleč presegli prag, ki je potreben za pridobitev tega certifikata. Premogovnik Velenje je prvi rudnik na svetu, ki ga je pridobil. Ta energetska učinkovitost kaže, da smo družbeno odgovor-no podjetje. Proizvodnjo premoga gledamo s trajnostnega vidika, hkrati pa smo tudi eko-nomsko učinkoviti.

Kako bi moralo biti organizirano slovensko gospodarstvo, da bi bilo kos investicijskim izzivom, o katerih ste govorili?

Na področju naše dejavnosti – premogovništva – smo naredili kar nekaj korakov. Vstopamo na trge JV regije z največjimi evropskimi druž-bami s področja premogovniške industrije. Premogovnik Velenje je most, ki vzpostavlja povezave med JV regijo in ostalim delom Evrope.

Lahko navedete kakšen konkreten projekt?

Naši projekti segajo vse do Turčije. Skupaj z nemškimi partnerji konkuriramo pri projektih modernizacije premogovnikov na teh trgih. S poslovnimi partnerji smo dogovorjeni, da o imenih projektov ne govorimo. So pa za nas trenutno aktualni trije – eden je že v teku, dva sta pa v fazi pridobivanja soglasij.

Če se vrnem k vašem vprašanju – mislim, da se nam ni treba nič kaj posebej organizirati, saj imamo na področju energetike v Sloveniji dobre reference. Ko ponujaš svoje storitve, je najbolje, da podaš reference, kjer se lahko ta ponudba preveri.

Kako ocenjujete strateško usmeritev k obno-vljivim virom energije? je preveč ali premalo ambiciozna?

Aktivnosti za intenziviranje izrabe obnovlji-vih virov so povsem na mestu. Logično pa je, da so njihovi produkcijski stroški tako visoki na začetku njihove industrijske poti, da jih je potrebno subvencionirati. Mislim, da je s temi

nikoli ne moreš narediti starega avta enako učinkovitega kot novega z novo tehnologijo, nižjo porabo goriva in z manj obremenitvami okolja.

dec

ember

2011

KEMIS d.o.o.Pot na Tojnice 42

1360 Vrhnika, SloveniaT: +386 1 729 50 30F: +386 1 729 50 40

E: info@kemis.siwww.kemis.si

Sodelavci KEMIS-a želimo vsem poslovnim partnerjem obilo sreče, zdravja in poslovnega uspeha v letu 2012!

ŠTEVILKE SO ZA KEMIS ZGOVORNE (1983-2010):1. takšen objekt za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji4 hčerinske družbe na Hrvaškem, v BiH in Srbiji29 sodelavcev – strokovnih, usposobljenih in izkušenih28 let trdega, strokovnega in odgovornega delanad 800 kupcev, ki nam zaupajonad 2.500 t zbranih nevarnih odpadkov iz gospodinjstevnad 3.500 t predelanih odpadnih organskih topilnad 26.000 t zbranih odpadnih avtomobilskih plaščevnad 40.000 t nevarnih odpadkov posredovanih v predelavonad 190.000 t pripravljenih odpadkov za predelavo/odstranitev

Pro

moci

ja

64/6

5O

KO

LjE

23

vlaganji potrebno nadaljevati in jih še intenzi-virati. Hkrati konvencionalni viri, kot so pre-mog, jedrska energija idr., omogočajo, da bomo v tem prehodnem obdobju vseeno preskrbljeni z energijo. Obnovljivi viri energije bodo svojo pravo vlogo dobili šele čez 30 ali 40 let.

na katere vire predvsem stavite?

Na sončno energijo, na primer. Pri tem se zavedam, da je ta celotna industrija še v zače-tnih korakih. Zdi se mi neprimerno, da nekdo primerja ceno nekega energenta, ki je subven-cioniran, s ceno klasičnih virov energije, ki niso subvencionirani. Zato je nujno, da znamo s konvencionalnimi viri preživeti ta desetletja do obdobja, ko bodo ti obnovljivi viri ali pa celo neka druga iznajdba, ki jih je bilo v preteklosti že kar nekaj, pomagali nositi breme energetske preskrbe. Ne bi smeli pozabiti, da bi morali biti vsi skupaj energetsko bistveno bolj učinkovi-ti. Vendar za enkrat kaže, da postajamo manj učinkoviti. Če proizvodni proces različnih sektorjev močno vlaga v zmanjšanje potrebne energije, pa na splošno človek zasebno porabi bistveno več energije. Gre za nivo ugodja, ki ga vsak posameznik zahteva.

Tu pridem na misel, ki jo velikokrat izrečem v javnosti. Energetiki smo tako imenovana stran preskrbe z energijo. Vsi ostali, tudi jaz

kot občan in seveda vse gospodarske družbe, smo na strani povpraševanja oziroma porabe. Kako uravnotežiti obe strani? Ali mislite, da bo padla poraba energije, če je ne bomo proizvedli dovolj? Če ne bo dovolj proizvodnje, sledi mrk. Najboljše je, da najprej pade potreba po pora-bi, potem je ne bo potrebno toliko proizvesti. Strinjam se s tezo dr. Petra Novaka, ki pravi, da ne bi potrebovali novih elektrarn, če bi bile naše stavbe energetsko varčne.

zavzemate se za ohranitev obstoječe strukture

proizvodnje energije. zakaj?

V Sloveniji imamo uravnoteženo strukturo proizvodnje energije: tretjino hidroenergije, tretjino jedrske energije in tretjino v premogu. To je dobra struktura in bi jo morali ohranjati tudi v prihodnosti. Ne glede na razvoj in na politične razmere v svetu, smo doma vedno preskrbljeni z električno energijo.

Zanimivi so podatki, da je Slovenija že sedaj v primerjavi z evropskimi državami nizkoo-gljična družba. Včasih kdo demagoško reče, da moramo zmanjšati emisije CO2 v energetiki. Slovenska energetika je že sedaj 60 % brezo-gljična. Evropsko povprečje je bistveno slabše, da o ostalih regijah v svetu sploh ne govorim. 

Premogovnik Velenje je skupaj s tremi tuji-mi partnerji, s skupino Fairwood, Cigler & partners in Chescor Capital, oktobra podpi-sal dogovor o skupnem podjetju Fairwood PV, ki bo delovalo na področju premogov-ništva v azijsko-pacifiški regiji, sedež pa bo imelo v Singapurju. Premogovnik Velenje bo nosilec tehnološkega razvoja, hkrati bo poligon za izobraževanje rudarjev, kot je že za bosanske rudarje iz rudnika Mramor v Tuzli.

na področju premogovništva je Premogovnik Velenje referenčna točka podzemnega pridobivanja premoga v Zahodni Evropi.

dec

ember

2011

koLUMna

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

64/6

524

OKO

LjE

Podnebna konferenca v južnoafriškem Durbanu se je končala s tradicionalnim

dramatičnim zaključkom. Ključni rezultat konference je dogovor o drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola za čas, ko bodo potekala pogajanja o novem mednarodno-pravnem instrumentu, ki bo enako veljal za vse države Sveta. Kjotski protokol namreč predvideva obveznosti samo za razvite države. Od njega pa so še pred ratifikacijo odstopile ZDA, drugemu ciljnemu obdobju pa se ne bodo pridružile Kanada, Rusija in Japonska.

Podaljšanje Kjotskega protokola samo po sebi seveda ne bo prineslo zmanjšanja

globalnih emisij toplogrednih plinov, saj evropske emisije, računane po metodologiji protokola, trenutno znašajo le 11 odstotkov globalnih emisij. Največ emisij prispevata Kitajska in ZDA, okrog 20 odstotkov pa jih nastaja zaradi krčenja tropskih gozdov. Zakaj se je torej Evropa pripravljena »žrtvovati« in še naprej prevzemati pravne obveznosti, ki jih druga velika gospodarstva niso pripravljena prevzeti, četudi jim gre gospodarsko veliko bolje kot Evropi?

Razlogi so trije:

1. Evropa izpolnjuje svojo odgovornost predvsem zaradi pričakovanja evropske

javnosti, da bo storila vse, kar je v njeni moči za zaustavitev globalnega segrevanja in za globalno pravičnost. V ta namen je že sprejeta ustrezna evropska zakonodaja v okviru pod-nebno-energetskega paketa in čudno bi bilo, če se ne bi želeli zavezati k izpolnjevanju la-stne zakonodaje tudi v mednarodnem okviru, če to lahko prinese kakršnokoli korist. Korist v tem primeru je premik v smeri globalnega sporazuma za vsa gospodarstva, ki je edina (čeprav še prepočasna) pot do dejanskega znižanja emisij.

2. Ustvarjamo pravni most do prihodnjega globalnega podnebnega režima, s čimer

zagotavljamo ohranitev in razvoj mehaniz-mov Kjotskega protokola. Ti so osnova za Evropsko shemo trgovanja z emisijami in za investiranje v znižanje emisij v državah v

razvoju po mehanizmu čistega razvoja (CDM). Neuspeh Durbana bi povzročil resen zastoj v rastočem sektorju gospodarstva, ki se ukvarja z razvojem, izdelavo, vgradnjo, investicijami in financiranjem nizkoogljičnih tehnologij.

3. Zelena rast je skoraj edina priložnost za izhod iz krize, ki je na obzorju evropskih

gospodarskih analitikov. V Sloveniji in v EU podjetja, ki so udeležena v nizkoogljičnih tehnologijah, kljub krizi rastejo. Bistvo tega je, da zeleno gospodarstvo odgovarja na re-alno priložnost izboljšanja učinkovitosti in zmanjšanja odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, medtem ko so klasični vzorci spodbuja-nja rasti (gradnja cest, spodbujanje potrošnje) bolj ali manj izčrpani. Kitajska, čeprav nasprotuje sprejemanju obveznosti v med-narodnem okviru iz vrste no-tranjih razlogov, že vlaga več v razvoj zelenih tehnologij kot Evropa. Nadaljevanje Kjotskega protokola tako med drugim pomaga Evropi ohranjati tudi konkurenčno prednost na tehnološkem in izvoznem področju.

Ne glede na siceršnje težave EU smo lahko državljani

evropskih držav na doseženo v Durbanu ponosni. Žal sicer še ni prišlo do povečanja ambicij zniževa-nja emisij, ki bi lahko edina zagotovila, da bi se globalno segrevanje ustavilo pod dvema stopinjama Celzija. V Durbanu so bila uresničena sprejeta izhodišča Slovenije, ki temeljijo na Deklaraciji državnega zbora o ak-tivni vlogi Slovenije pri oblikovanju globalne podnebne politike iz novembra 2009.

Tudi Slovenija, kot del EU, z domačimi ukrepi in pomočjo državam v razvoju vse

bolje izpolnjuje svojo odgovornost do Sveta. Osnutka Nacionalnega energetskega pro-grama in Strategije prehoda v nizkoogljično

družbo, ki sta v javni obravnavi, začrtujeta pot radikalnega zniževanja emisij toplogrednih plinov. Država že danes vlaga 300 milijonov evrov javnih sredstev letno v raziskave, ra-zvoj, investicije, subvencije in podpore za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in so-proizvodnjo. V letu 2013 bo začel delovati tudi Sklad za podnebne spremembe, ki se bo polnil s polovico prihodkov od dražb emisijskih ku-ponov v okviru EU ETS. Ta Sklad bo omogočil pospešitev izvajanja ukrepov proti podnebnim spremembam predvsem preko demonstra-

cijskih projektov in pomoči državam v razvoju. Pomoč državam v razvoju bo, poleg osnovnega cilja zniževanja emisij in prilagajanja na podnebne spremembe, pomembno prispevala tudi k in-ternacionalizaciji slovenskega gospodarstva.

V Durbanu sem na predstavitvi dolgoroč-nih nizkoogljičnih strategij v EU skupaj

s predstavniki Švedske, Francije, Nemčije, Velike Britanije in Evropske komisije pred-stavil osnutek slovenske strategije do leta

kOLUMnA

Durban je za Slovenijo izziv

Jernej Stritih1

1 Jernej Stritih, direktor Službe Vlade RS za podnebne spremembe

2012

Bra

nko

Rož

ičfoto

: arh

iv F

it m

edia

Za trdno programsko in reformno koalicijoBranko Rožič, Količevo karton:

1. Ne glede na to, da bomo zaradi izvedbe obsežne investicije v tem letu zaustavili

proizvodnjo na večjem kartonskem stro-ju, ki obsega 80 % vse proizvodnje, za več kot en mesec, bomo leto končali z dobrim finančnim rezultatom oziroma čistim do-bičkom. Vrednostni obseg poslovanja, ki se je v drugi polovici leta zaradi zaostrovanja tržnih razmer zmanjševal, tako da proizvo-dne kapacitete niso bile v celoti izkoriščene, bo nekoliko nad lanskoletnim predvsem zaradi spremembe prodajne strukture in učinka višjih cen, ki smo jih uveljavili na trgu zaradi dviga surovin in energije. Največji negativni učinek na naše poslova-nje je sredi leta vsekakor imelo spoznanje, da je ponovna recesija pred vrati in da zna biti ta vztrajnejša od tiste iz leta 2008. To posledično pomeni zaostrene odnose na trgu, manjši obseg poslovanja in zaslužka. Ključni pozitiven dogodek v tem letu je vsekakor izvedba obsežne naložbe v plani-rani vrednosti 45 mio €, s katero temeljito prenavljamo proizvodnjo in jo pripravljamo za nove programe premaznih kartonov in katere večji del bo zaključen do konca leta.

Kljub zgoraj navedenemu imamo za leto 2012 smele in visoke načrte. Z vsemi močni bomo poizkušali v čim večji meri z novimi produkti doseči ustrezni položaj na ciljnih trgih. V kolikor bomo uspešni, potem me za rezultat ob koncu leta ne skrbi.

2. Glede na množico predlogov, nasvetov in scenarijev, ki se v zadnjem času poja-

vljajo in zapisujejo že skoraj vsakemu, ki ima nekaj minut časa za razmislek, mi zmanjka izvirnosti. Bi pa želel dati novim izvoljenim nasvet iz podjetja, ki zadnjih deset let redno plačujejo od enega do treh mio € letno davka od dobička. Skrajni čas je, da spoznajo, da Slovenija nima neomejenega roka trajanja, oblikujejo naj široko, trdno programsko in reformno koalicijo. Od tod naprej bo lažje, čeprav bo hkrati težje. 

POSLOVnA PRiČAkOVAnJA 2012

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

25

2050. Primerjava predstavitev je pokazala, da po ambicioznosti ciljev še resno zaosta-jamo za vodilnimi državami v EU (Švedska na primer meri na podnebno nevtralnost do leta 2050, od leta 1970 pa so svoje emisije že znižali za polovico), a da se lahko uvrstimo med države, ki igrajo vodilno vlogo pri pre-hodu v nizkoogljično družbo tako v EU kot v Svetu. V zadnjih letih smo deloma zaradi zahtev evropskih direktiv, deloma pa tudi zaradi pomena, ki ga temu področju pripi-sujeta javnost in politika, vzpostavili vrsto ključnih elementov za ta prehod. Izziv za naslednje obdobje je, kako te elemente kar najbolje izkoristiti v namen znižanja emisij in izboljšanja konkurenčnosti Slovenije in našega gospodarstva.

Analize, ki smo jih pripravili kot podlago za osnutek nizkoogljične strategije, kažejo,

da 80-odstotno znižanje emisij lahko doseže-mo, če bodo uresničeni naslednji operativni cilji:

1. Znižanje primarne rabe energije: pri-marna raba energije se mora znižati za

približno 40 odstotkov do leta 2050 oz. letno od 0,5 do 1 odstotek. To znižanje je možno doseči z učinkovito rabo energije in ukinitvijo rabe fosilnih goriv v prometu. Končna raba električne energije naj bi ostala na podobni ravni kot danes.

2. Padanje cen novih tehnologij vsaj 5 odstotkov letno, v nekaterih obdobjih

tudi 10 odstotkov (cena fotovoltaike trenu-tno pada s stopnjo 12 odstotkov letno). Gre za parameter, ki zaradi odprtosti trga sicer deluje na globalni ravni, a Slovenija lahko naredi marsikaj, da se cene pri nas znižujejo vsaj tako hitro kot na velikih trgih. Cena investicij v energetiki je na primer odvisna od cene same tehnologije, cene financiranja, subvencij, administrativnih ovir in tehnične usposobljenosti. Na zniževanje kapitalskih stroškov lahko država vpliva s finančnimi instrumenti (cena denarja, subvencije) in nefinančnimi instrumenti (raziskave in ra-zvoj, administrativne ovire, izobraževanje in usposabljanje).

3. Cena ogljika se mora povečati, ni pa treba, da bistveno preseže 60 EUR/t CO2

v letih po letu 2025.

4. V energetiki se mora pretežni delež in-vesticij usmeriti v obnovljive vire vsaj v

obdobju 2020– 2030.

5. Delež BDP za investicije nasploh je v močni sinergiji z doseganjem ciljev zni-

žanja emisij. Država mora torej spodbujati tudi investicije nasploh.

Gre torej za močan konjunkturni program, v kolikor bodo vanj v veliki meri vklju-

čena slovenska podjetja in bodo ta podjetja lahko tudi povečevala izvoz. Hkrati se bo zmanjševal strošek uvoza fosilnih goriv, od katerih smo zelo odvisni predvsem v prometu in deloma še pri ogrevanju in industrijskih procesih. V prehod v nizkoogljično družbo sta že danes močno vključeni elektro in elektron-ska ter avtomobilska industrija v Sloveniji. Ta dva sektorja že danes načrtujeta na desetine milijonov investicij v razvoj in novo proizvo-dnjo. Najbolj viden dosedanji uspeh je hitra uvedba in padanje cen fotovoltaike, ki naj bi ji v kratkem sledili električni avtomobili. Tudi industrija gradbenih materialov je sposobna odgovoriti na zahteve energetske učinkovito-sti in udobnosti bivanja. Večji izziv predsta-vlja ponovna vzpostavitev vrednostne verige gozd–les, da bomo izkoristili ves ekonomski in okoljski potencial lesa kot nizkoogljičnega materiala in energenta.

Z Uredbo o zelenih javnih naročilih in uvajanjem energetskega knjigovodstva

v državne organe odhajajoča Vlada daje spodbuden signal zelenemu gospodarstvu v Sloveniji. Durban mu odpira perspektivo in izboljšuje predvidljivost na globalni ravni. V naslednjem letu pa bodo sprejete pomemb-ne odločitve v Evropski uniji – integracija podnebnih ciljev v finančne programe EU in morebitno zvišanje cilja za znižanje emisij do leta 2020 z 20 na 30 odstotkov. Z osnutki svojih strateških dokumentov na področju energetike in podnebja je Slovenija na to razpravo pripravljena. Izziv za novo Vlado pa je, da čim prej prepozna izziv prehoda v nizkoogljično družbo kot ključno prednostno nalogo, ki se ji ne bo mogla izogniti, in kot eno od priložnosti za izhod iz krize. 

Osnutka nacionalnega energetskega programa in Strategije prehoda v nizkoogljično družbo začrtujeta pot radikalnega zniževanja emisij toplogrednih plinov.

Lahko se uvrstimo med države, ki igrajo vodilno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo tako v EU kot v svetu.

Nep

rev

zem

aNje

o

dpadNe

embala

že

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

64/6

526

OKO

LjE

Odpadna embalaža se kopiči

in kopiči. A opozorila so bila

glasna. V nekaterih slovenskih

mestih so sprožili alarm,

saj komunalna podjeja niso

vedela, kaj storiti. Sistem

ravnanja z odpadno embalažo

v Sloveniji razpada. družbe

ne izpolnjujejo obveznosti,

inšpektorji okolja pravijo, da

ne Slopak ne interseroh in

ne Gorenje Surovina. MOP

ne reagira dovolj hitro in

energično, čeprav je Računsko

sodišče že zdavnaj opozorilo

na pomanjkljivosti sistema.

(nE)PREVZEMAnJE OdPAdnE EMBALAžE

Komunalna podjetja so se odločila za nepo-sredne pogovore z družbami za ravnanje z

odpadki, Zbornica komunalnega gospodarstva pa je zahtevala nujne ukrepe Ministrstva za okolje in prostor. Glavna inšpektorica za okolje obiskuje komunalna podjetja in piše prijave. Slopak in Interseroh sta v postopku. Kdo je odgovoren, da sistem ne deluje? Ali res nihče v Sloveniji ne ve, koliko odpadne embalaže pride na trg? Česa sheme niso storile, a bi morale? In kje je MOP? Zbrali smo nekaj mnenj in stališč, tudi predlogov. Ali je potrebno dogovoriti nova pravila igre ali pa se bo MOP preprosto odločil za državno javno službo?

Uredba je zrela za ustavno presojorudi Horvat, Saubermacher Slovenija

Uredba o odlaganju odpadkov na odlaga-liščih (Ur. l. RS, št. 61/2011 z dne 29. 7.

2011) se je oddaljila od zahtev iz Evropske direktive.

Dne 28. 7. 2011 je Vlada Republike Slovenije na svoji 146. redni seji sprejela novo

Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (v nadaljevanju: Uredba). Uredba je v skladu z določbo 68. člena začela veljati naslednji dan po

objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer dne 30. 7. 2011. V prehodnih in končnih določbah Uredbe so v 60. členu za prehodno ob-dobje podane minimalne zahteve za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov do izgradnje centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki se nanašajo na subjekte, ki so upravljavci centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in hkrati tudi upravljavci odlagališča komunalnih odpadkov.

Uredba predpisuje obdelavo vseh odpadkov pred odlaganjem. Če obdelava mešanih

komunalnih odpadkov še ni zagotovljena v skladu s 5. členom Uredbe (doseganje mejnih vrednosti TOC, AT4, kurilne vrednosti …) in je upravljavec centra za ravnanje s komunalnimi odpadki hkrati tudi upravljavec odlagališča komunalnih odpadkov, se za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov šteje mehanska obde-lava ali izločanje odpadnih kovin, vključno z

Sistem na prepihu

Ugotavljamo, da je celotna zakonodaja s področja ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki zrela za ustavno presojo.

Jože Volfand

dec

ember

2011

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: Bob

ofo

to: a

rhiv

pod

jetj

a

igor

Pet

ekRud

i Hor

vat

Ale

ksan

dra

Vel

kovr

hM

atej

a M

ikec

64/6

5O

KO

LjE

27

odpadno kovinsko embalažo, in odpadne pla-stike, vključno z odpadno plastično embalažo, in drugih gorljivih frakcij, primernih za ener-getsko predelavo. Mešani komunalni odpadki so torej obdelani, če je izločeno in oddano v predelavo ali odstranjevanje, razen odlaganja, najmanj 40 % odpadnih kovin, vključno z odpa-dno kovinsko embalažo, OEEO in odpadnimi baterijami, in 20 % odpadne plastike, vključno z odpadno plastično embalažo in embalažo iz sestavljenih materialov, in drugih gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo, glede na vsebnost teh odpadkov v mešanih ko-munalnih odpadkih pred obdelavo. Poleg tega pa je potrebno zagotoviti še takšno biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, da je letna količina preostanka mešanih komu-nalnih odpadkov, ki se odda v odlaganje, največ 222 kg na prebivalca občine, za katero upravlja-vec centra iz prvega odstavka tega člena izvaja javno službo obdelave mešanih komunalnih odpadkov.

Potrebno je poudariti, da je bila Uredba sprejeta tudi zaradi zahtev EU o prenosu

Direktive Sveta 1999/31/ES o odlaganju od-padkov z vsemi dopolnitvami v naš pravni red. Na žalost se je zakonodajalec z novo Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih oddaljil od zahtev iz Evropske direktive o odlaganju obdelanih in nereaktivnih odpadkov, pred-vsem pa zmanjšanju odlaganja bioloških ne-stabiliziranih odpadkov. Hkrati ugotavljamo v podjetju Saubermacher Slovenija, d. o. o., da je današnje stanje slabše, kot je bilo pred začetkom veljavnosti nove Uredbe o odlaganju odpadkov v Sloveniji. Potrebno je poudariti, da je trenutno dopuščeno odlaganje nestabilizi-ranih bioloških odpadkov, ki imajo velik vpliv na proizvodnjo toplogrednih plinov, hkrati pa zakonodajalec povečuje nevarnostni potencial odlagališč.

Prav tako nova Uredba v prehodnih določbah omejuje izvajanje storitev obdelave meša-

nih komunalnih odpadkov pod enakimi pogoji zasebnemu sektorju nasproti centrom za rav-nanje s komunalnimi odpadki, ki so hkrati tudi upravljavci odlagališča komunalnih odpadkov, kar ni skladno z evropsko zakonodajo in pra-kso, in to vse na račun povzročiteljev odpadkov.

Mnenja smo, da je stanje na področju ob-delave mešanih komunalnih odpadkov,

odlaganja preostanka odpadkov po obdelavi ter termične in snovne obdelave izločenih frakcij v Republiki Sloveniji neprimerno ter hkrati neusklajeno z evropsko okoljsko in gospodarsko regulativo in pravno prakso na področju omejevanja konkurence. Če upošteva-mo še dejstvo, da se v Republiki Sloveniji javni sektor obravnava privilegirano v primerjavi z zasebnim sektorjem, ugotavljamo, da je celotna zakonodaja s področja ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki zrela za ustavno presojo.

Sheme sploh ne vedo, koliko je zbrane embalažeIgor petek, Snaga Ljubljana

V podjetju Snaga Ljubljana smo se tudi sre-čali s problemom zavračanja prevzemanja

odpadne embalaže. Glavna težava je v tem, da država predpisuje deleže embalaže, ki jih mora prevzeti posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju DROE). Na koncu leta se pojavijo problemi v zvezi s trditvami vseh DROE, da so izpolnili svoje obveznosti v predpisanem deležu. Te trditve pa nimajo nobene osnove, ker DROE sploh ne vedo, koliko je zbrane embalaže, saj je zbrane embalaže vsako leto več. Poleg tega poteka stalno rivalstvo med DROE. Vse DROE želijo prevzemati vrednejšo odpadno embalažo in se izogibati komunalni embalaži, s katero imajo največ stroškov. Iz tega lovljenja kg v zadnjem delu leta nastajajo omenjeni problemi zavra-čanja predvsem komunalne embalaže. V Snagi smo bili na to pripravljeni in smo obvestili vse DROE o njihovih obveznostih do prevzemanja relativno natančno. Je pa taka zakonodajna rešitev neživljenjska in prinaša ogromno nepotrebnih problemov. Zato je nujna spre-memba sistema v smeri enostavnejših rešitev, ki bodo preprečevale nepotrebne postopke in omogočale učinkovito delo.

Kakršno koli zavračanje prevzemanja odpadne embalaže v našem podjetju bi

povzročilo škodo v nepredstavljivih višinah predvsem zaradi količin embalaže, ki nasta-jajo na območju, kjer dela naše podjetje. Pri nas do tega enostavno ne sme priti. Zato so v zadnjih dneh potekali zelo intenzivni pogo-vori s predstavniki vseh DROE za preprečitev neprevzemanja odpadne embalaže in zaenkrat do tega ni prišlo.

Problem pa zaznavamo tudi na drugi strani – v sistemu. DROE naj bi imele sklenjene

pogodbe z vsemi, ki dajejo embalažo na slo-venski trg in imajo obveznost prevzemanja embalaže v (utežnih) deležih embalaže, za kolikor imajo podpisanih pogodb in iz tega naslova prejemajo embalažnino. Z zbranimi sredstvi embalažnine se pokrivajo v naši državi stroški predelave odpadne embalaže. V Avstriji in Namčiji se npr. iz zbrane em-balažnine pokrivajo tudi stroški zbiranja, ki so znatno višji kot stroški predelave.

Embalažnino pa plačujejo potrošniki v ceni izdelka, ki ga kupimo v trgovini.

Država (v njenem imenu Carinska uprava) pa je zadolžena za vodenje evidenc. Za po-

krivanje stroškov vodenja evidenc mora biti za vso embalažo plačana ustrezna ekološka taksa. Težava je tudi v dejstvu, da po mojem mnenju za vso embalažo DROE ni plačana ustrezna embalažnina. Po neuradnih podatkih je le ta plačana v RS za količino cca 200.000 t, v tem delu Evrope pa nastaja statistično 160 kg na prebivalca embalaže, kar pomeni, da jo na slo-venski trg verjetno pride cca. 320.000 t. DROE so večinoma v lasti tistih, ki embalažo dajejo na trg, le-ti pa tudi zadržujejo višine embalažnin.

Vse dROE želijo prevzemati vrednejšo odpadno embalažo in se izogibati komunalni embalaži.

dec

ember

2011

64/6

528

OKO

LjE

Slopak presega količine in deleže prevzema odpadkov

Družba Slopak že peto let zapored presega količine in deleže prevzema ločeno zbrane

odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bil Slopak edina družba, ki je prevzela odpadke pri 35 komunalnih podjetjih. Delitev je potekala pri 23 komunalnih podjetjih, eno komunalno podje-tje pa kljub večkratnim pozivom družbi Slopak ni želelo predati ločeno zbranih odpadkov.

Izpolnjevanje deležev je v družbi Slopak preve-rila tudi inšpektorica za okolje, ki je naložila

družbi prevzem pri štirih komunalnih podjetjih od 59. V družbi SLopak upajo, da bodo ta šriti komunalna podjetja sodelovala pri izpolnitvi obveznosti, ,saj so eno komunalno podjetje k oddaji že večkrat pozvali, pa se le to ni odzvalo. V družbi Slopak glede na ukrep sklepajo, da to potrjuje njihovo izpolnjevanje obveznosti pri 55 komunalnih podjetjih. Družba Slopak bo v celoti spoštovala odločbo inšpektorata.

Na trgu so tri družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki od zavezancev prejemajo pla-

čila. Za to morajo prevzeti stroške ravnanja z odpadno embalažo pri vseh komunalnih pod-jetjih po vsej Sloveniji. K temu so se družbe za ravnanje z odpadno embalažo zavezale v okoljevarstvenih dovoljenjih. V dovoljenjih so morale zapisati, da bodo prevzemale skladno z deležem po vsej Sloveniji pri vseh komunalnih podjetjih.

Trenutno odpadki dosegajo najvišje vredno-sti na trgu od leta 2008. Vendar pa njihova

cena ne pokriva stroškov transporta, sortiranja in predelave. Te stroške v večjem delu pokriva-jo družbe za ravnanje z odpadno embalažo in sredstva za to prejmejo od zavezancev, ki dajejo embalažo na trg.

Obe shemi v postopkualeksandra velkovrh, glavna inšpektorica rS za okolje in prostor

Inšpekcija za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor je na podlagi prijav, da

družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne zagotavljajo prevzemanja odpadne embala-že pri vseh izvajalcih javnih služb, opravila inšpekcijski nadzor v družbah za ravnanje z odpadno embalažo Slopak d.o.o. in Interseroh d.o.o.. Pri obeh družbah je bilo ugotovljeno, da ne zagotavljata prevzemanja odpadne embala-že pri vseh izvajalcih javnih služb oziroma ne zagotavljata prevzemanja odpadne embalaže za vse embalerje, pridobitelje blaga itd., ki so jima s pogodbo prepustili svoje obveznosti za ravnanje z odpadno embalažo na celotnem ob-močju, na katerem odpadna embalaža nastaja.

V zvezi z ugotovljeno nepravilnostjo je bil obema družbama na inšpekcijskem pre-

gledu izrečen ukrep na zapisnik. Obema druž-bama za odpadno embalažo Slopak d.o.o. in Interseroh d.o.o.. je bilo na podlagi 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru izdano opozorilo na zapisnik ter na podlagi 29. člena

Trenutno odpadki dosegajo najvišje vrednosti na trgu od leta 2008. Vendar pa njihova cena ne pokriva stroškov transporta, sortiranja in predelave.

Pro

moci

ja

2012

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

29

istega zakona zahtevano, da družbi v roku na IRSOP posredujeta zahtevano dokumentacijo.

Za obe družbi je bil uveden tudi prekrškovni postopek. Določba 8. odstavka 53. člena

Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo določa predpisano globo za družbo za ravnanje z odpadno embalažo 4.000 evrov ter za njeno odgovorno osebo 1.200 evrov.

Zbornica komunalnega gospodarstva zahteva ukrepe

Na Zbornici komunalnega gospodarstva so se sestali izvajalci javne službe ravnanja s

komunalnimi odpadki (IJS) zaradi nakopičene odpadne embalaže, ker je družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso hotele več prevzemati.

Težave z neprevzemanjem odpadne emba-laže pri IJS so postale akutne v mesecu

oktobru letošnjega leta in so se pri večini IJS po posredovanju GZS –Zbornice komunalnega go-spodarstva in IJS reševale zgolj z zagotovitvijo najnujnejših odvozov. Vendar je to izvajalcem javne službe zagotovilo le zasilno delovanje. O neprevzemanju odpadne embalaže in predvide-nih ukrepih za sanacijo razmer so na novinar-ski konferenci v Sežani govorili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. MOP namreč ugotavlja, da kljub njegovim ukrepom pri ve-čini IJS odvoz odpadne embalaže še vedno ne poteka redno in da je v sistemu prevzemanja odpadne embalaže očitna sistemska napaka. Kaže se v tem, da imajo največ težav IJS, ki so zadolženi za zbiranje odpadne embalaže, dogo-vora o prevzemu pa sheme niso mogle doseči.

Zbornica komunalnega gospodarstva je zahtevala, da MOP kot pristojni organ za

določitev načina izvajanja javne službe ravna-nja z odpadno embalažo v RS urgentno uredi prevzem odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe tako za leto 2011 kot leto 2012 in s tem prepreči razpad sistema. MOP mora zahtevati od DROE, da v predvidene pogodbe ne vključujejo dodatnih zakonsko neupravi-čenih zahtev do IJS, hkrati pa zagotoviti, da nepodpis takšnih pogodb ni in ne more biti razlog za neprevzemanje odpadne embalaže s strani DROE.

Sheme opozarjale, sistem ruši MOPmateja mikec, Interseroh in gIz Skupne sheme

Zgodbe o odpadni embalaži se vlečejo že kar nekaj let, toda mnenja sem, da ni produk-

tivno razčiščevati zgodovine, ampak na podlagi preteklih in sedanjih izkušenj konstruktivno pogledati naprej. Kot je znano, nekatere druž-be za ravnanje z odpadno embalažo poslujejo bolje in druge slabše. Dejstvo pa je, da ob jasno postavljenih robnih pogojih med DROE ne bi smelo biti večjih odstopanj glede cen in učinko-vitosti poslovanja. Odstopanja v tržnih pogojih pomenijo, da obstaja možnost zlorabe sistema, še posebej ker je trg na eni strani liberaliziran, na drugi pa ni ustrezno reguliran.

Znano je, da se tudi zbiralci surovin borijo za svoje tržne položaje, za svoje vire, saj so

odpadki energetski in snovni vir. In v tovrstnih bitkah se sredstev ne izbira.

Analiza stanja nam tudi pokaže, da MOP v zvezi z ravnanjem z OE ne ravna niti

strokovno niti kot dober gospodar in še manj okoljsko odgovorno.

Strnjeno povedano, če bi Ministrstvo za okolje in prostor:

• ravnalo strokovno, bi vzpostavilo okoljske normative, s katerimi bi lahko že vnaprej preprečili trenutne težave na področju rav-nanja z odpadno embalažo;

• ravnalo kot dober gospodar, bi sprejeli dialog z GIZ Skupne sheme, Sekcijo za odpadno embalažo – skozi strokovno raz-pravo vseh udeleženih v sistemu bi zagotovo našli konstruktivno pot in rešitev tako za sistem ravnanja z odpadno embalažo kot za reševanje trenutnih problemov komunalnih služb;

• ravnalo okoljsko odgovorno, bi uresničevalo svoje strokovne naloge ter ravnalo kot dober gospodar, s tem bi lahko preprečilo kopi-čenje odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih.

Ob vsem tem so skrajno nenavadne izjave MOP o ustanovitvi javne službe za podro-

čje ravnanja z odpadno embalažo, ki bi delovala pod okriljem države. Te izjave kažejo, da MOP dejansko ne išče rešitev in dialoga znotraj ob-stoječega stanja oziroma sistema, temveč ga želi zrušiti iz razlogov, ki so nam, družbam za ravnanje z odpadno embalažo, neznani.

Sistem je sicer na resni preizkušnji, ampak ne zato, ker ne bi funkcioniral, temveč ker

Ministrstvo za okolje in prostor ni uresni-čilo svoje ključne naloge, to je vzpostavitev

temeljev učinkovitega delovanja sistema za ravnanje z odpadno embalažo. Namesto da bi se lotilo reševanja težav konstruktivno (kot dober gospodar), je ministrstvo svojo odgovor-nost prevalilo na DROE in aktiviralo inšpek-torje, ki morajo preverjati, kje je posamezna DROE prevzela odpadno embalažo in kje je ni. Inšpektorji pa vedno znova ugotavljajo, da za sankcije ni ustreznih zakonskih podlag, saj ni trdnih osnov, na podlagi katerih bi lahko ugotavljali kršitve.

Mar

ko O

mah

en

foto

: arh

iv F

it m

edia

POSLOVnA PRiČAkOVAnJA 2012

Eno leto čakali na dovoljenjeMarko omahen, omaplast:

1. Večino tega leta smo bili priča visokim cenam primarnih polimerov in posle-

dica tega je bilo močno povpraševanje po recikliranih polimerih. Večino prihodkov ustvarimo v tujini, kjer krize ni bilo čutiti tako kot na domačem trgu. Takšne tržne razmere in pravilne odločitve v podjetju so ugodno vplivale na naše poslovanje in zato bomo letošnje leto končali uspešno. Dober poslovni rezultat je posledica investicij, ki smo jih začeli že v letu 2009 in končali v začetku letošnjega leta. Novi programi so že prinesli prve rezultate, ki so pozitivni. Velikih pričakovanj za prihodnje leto ni-mamo, želimo si le, da ne bi bilo prevelikih cenovnih šokov. Povpraševanje se umirja že sedaj, glede na slabo politično in gospo-darsko situacijo v EU pa ne vidimo hitrega okrevanja. Vsekakor bo prva polovica leta zelo težka, kako bo v drugi polovici, je zaen-krat nemogoče napovedati. Zaradi ohlajanja trga smo previdnejši pri načrtovanju za naslednje leto, vendar pa to ne bo ustavilo investicij, ki smo jih že začeli izvajati.

2. Vsako resno podjetje je prisiljeno v sta-len razvoj novih produktov in storitev,

kar zahteva investicije. V času konjunkture so bile ukinjene vse olajšave za investicije, ki jih proizvodna podjetja nujno potrebuje-jo. Ustvariti je potrebno ugodno poslovno okolje, kjer ne bo birokratskih ovir in bo podjetjem omogočena odzivnost na trgu. V državi, kjer mora podjetnik, ki ima denar, prositi za dovoljenja tudi več kot leto dni, je nekaj hudo narobe. Na takšen način ne moremo biti konkurenčni drugim državam in zato tujci pri nas ne želijo investirati. 

Za obe družbi je bil uveden prekrškovni postopek.

dec

ember

2011

64/6

530

OKO

LjE

Pri tem se odgovorni na MOP ne ozirajo na večkratna opozorila DROE, da ni niti pra-

vilno in niti pravno veljavno določeno, v koli-kšnem deležu mora posamezna DROE pobirati odpadno komunalno embalažo pri izvajalcih javne službe, in da je ekonomsko in okoljsko nesprejemljivo, da se izvajajo prevozi po celotni Sloveniji, ker mora vsaka DROE prevzeti pri vsaki komunali točno določen delež.

Na težave, s katerimi se soočamo danes, smo družbe za ravnanje z odpadno em-

balažo opozarjale že na začetku letošnjega leta. Skupaj smo se dogovorile za rešitev, ki bi zagotovila vzdržnost sistema. O nepri-pravljenosti Direktorata za okolje, da bi se konstruktivno in sistemsko lotili reševanja problemov z odpadno komunalno embalažo, pričajo tudi naslednje ugotovitve:

• v januarju 2011, ko je bil dosežen in pod-pisan dogovor med DROE ter poslan v po-trditev MOP, ga je gospa Avčin Tržanova zavrnila in ocenila kot nelegalnega; sprašu-jem se, kako so lahko potem njene izjave, da DROE niso sposobne doseči medsebojnega dogovora, sploh verodostojne;

• MOP še naprej vztraja pri prevzemanju po deležih za vsako DROE pri vsakem izvajalcu

javne službe, četudi ni, kot je poročalo v svoji reviziji sistema tudi Računsko sodi-šče, vzpostavilo pogojev, da bi sistem lahko na način, kot ga zahteva MOP, tudi deloval, saj niso določeni normativni pogoji, izrav-nava med družbami itd.;

• MOP po zaključku leta sploh ne preverja, ali je posamezna DROE tako količinsko kot v deležu izpolnila cilje prevzemanja v preteklem letu;

• kar pa je še posebej sporno, da MOP, Direktorat za okolje, razpošilja arbitrarne dopise, ki DROE povzročajo škodo, ni-majo ustrezne zakonske osnove in s tem povzročajo zmedo med deležniki na trgu in zavezanci ter celo posegajo v svobodno gospodarsko pobudo, kar je navsezadnje tudi kaznivo.

Vse našteto kaže, da obnašanje MOP do na-vedene problematike ni samo škodljivo za

celoten sistem ravnanja z odpadno embalažo, ampak je celo nelogično.

Naj omenim še dejstvo, da sta Dinos in Surovina, ob informacijah, da ima Slopak

težave v poslovanju in je na meji obstoja ozi-roma prevzema s strani Papir servisa, konso-lidirala svoje aktivnosti in ustanovila skupno DROE, ki naj bi prevzela pomemben del zave-zancev, če bi se Slopak lastniško prestrukturi-ral ali bi zanj stekel stečajni postopek. Njune aktivnosti lahko sicer razumemo, saj je tudi za zbiralce pomemben enakopraven položaj na trgu in zagotovo je bila za Dinos, Surovino, Saubermacher ter druge zbiralce povezava med Slopakom in Papir servisom neugodna. Ker pa Dinos in Surovina skupaj obvladujeta približno 80 odstotkov izvajalskega trga zbi-ranja in priprave embalaže, bi to združevanje lahko pomenilo tudi nedovoljene pritiske na Interseroh kot neodvisno DROE.

Obstaja torej realna nevarnost, da v primeru prevzemanja vodilne vloge na

trgu ravnanja z odpadno embalažo s strani Surovine, Dinosa in Papir servisa slovenski sistem postane netransparenten in odvisen od zbiralcev.

Tako pozdravljam odločitev nadzornega sveta Slopaka, da bodo podjetje sanirali

in da, kot je možno razumeti iz njihovega sporočila, podpirajo transparentnost delo-vanja sistema ravnanja z odpadno embalažo. Upam tudi, da zaradi določenih parcialnih interesov v javnosti ne bo prihajalo več do medsebojnega obtoževanja vseh vpletenih v sistem ravnanja z odpadno embalažo in da bomo v okviru GIZ Skupne sheme znali obli-kovati takšne normative in standarde, da bo ravnanje z odpadno embalažo ekonomsko in okoljsko učinkovito.

Še vedno sicer ostaja zadrega zaradi kon-flikta interesov tistih družb za ravnanje z

odpadno embalažo, ki so v vertikalni povezavi

z zbiralci, saj imajo te zaradi verjetnosti pre-livanja sredstev med posameznimi odpadkov-nimi skupinami možnosti nezdravega vpliva na višino embalažnine, kar predstavlja nelo-jalno konkurenco in ovira transparentnost sistema ravnanja z odpadno embalažo.

V vsakem primeru pa bi bilo potrebno spremeniti način oblikovanja embalažnin

tako, da bi bile te transparentne in da bi vsaka DROE, ne glede na lastništvo in na svoje pri-marno poslanstvo, embalažnine izračunavala po primerljivi ekonomski metodologiji in ob upoštevanju lastnih konkurenčnih pogojev. Na tak način bi preprečili prelivanje sredstev med frakcijami in med drugimi materiali. Predlog za nov način oblikovanja cene emba-lažnin bi lahko pripravilo interesno združe-nje GIZ Skupne sheme, toda zgolj na podlagi jasnega pooblastila s strani MOP.

DROE smo na zadnji seji GIZ Skupne sheme, sekcija odpadna embalaža, spre-

jele skupno stališče, da v slovenskem sistemu ravnanja z odpadno embalažo ni zagotovlje-nih normativnih pogojev, ki bi za vse DROE zagotavljale enakopravne pogoje poslovanja. Prav tako smo se poenotile glede prevzema-nja odpadne embalaže pri vseh komunalnih podjetjih in opozorile, da zaradi možnosti različnih interpretacij, ki jih dopušča ohla-pna zakonodaja, prihaja do razhajanj v zvezi z doseganjem deležev in ciljev.

Tako DROE od MOP zahtevamo, da ne ruši obstoječega sistema, ampak naj postavi

normative in način izravnave med DROE, pri čemer jim lahko članice GIZ Skupne sheme konstruktivno pomagamo. 

2012

Miro

Škv

orc

foto

: arh

iv F

it m

edia

POSLOVnA PRiČAkOVAnJA 2012

S spodbudami k nizkoogljični družbiMiro Škvorc, Eko produkt:

1. Leto 2011 bomo končali pozitivno. Na pozitivno poslovanje je najbolj vplivala

notranja reorganizacija in povečana pro-duktivnost ter vedno večje povpraševanje po naravnih materialih. V letu 2012 pri-čakujemo rast in ne glede na krizo večje povpraševanje po ekološki gradnji. Vsako leto skušamo v Eko produktu izpolniti cilj, ki je del dolgoročnega načrta, da tudi v pri-hodnosti ostanemo največji ponudnik na področju ekoloških gradbenih materialov.

2. Vlada naj sprejme ukrepe, ki bi spod-bujali varčevanje z energijo in uporabo

takšnih rešitev, ki dejansko pripomorejo k trajnostnemu razvoju in nizkoogljični družbi. Pogrešam projekte, ki niso le v te-oriji, temveč tudi v praksi. Naj se rezultati posameznikov in skupin, ki z državnimi projekti sicer dobro služijo, dejansko pozi-tivno odražajo v družbi. 

na težave, s katerimi se soočamo danes, smo družbe za ravnanje z odpadno embalažo opozarjale že na začetku letošnjega leta.

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

31

Specialni kontejnerji za potrebe v energetiki

V podjetju Container, d.o.o., razvijamo in proizvajamo celovite kontejnerske rešitve za področje energetike.Naši vrhunski izdelki so skrbno iz-delani in zadostujejo pogoju dolge življenjske dobe in obstojnosti v vseh vremenskih pogojih.So večinoma nestandardnih mer, primerni za vgradnjo visoko tehno-loške opreme.Izvajamo tudi optimizacijo (teža/nosilnost) izdelkov, s katero je mogoče doseči velike prihranke pri materialu in posledično pri končni ceni.Visoka usposobljenost naših sode-lavcev vam omogoča vgradnjo vaše lastne opreme, za katero je kontej-ner namenjen, na naši lokaciji.Poleg predstavljenih kontejnerjev razvijamo, testiramo in proizvajamo tudi specialne kontejnerje za potre-be logistike (predvsem železniške), jedrske energije, ekologije ter vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.

CONTAINER, d.o.o.Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | tel: +386 (0)3 42 63 200 | faks: +386 (0)3 42 63 276 | e-naslov: info@container.si

www.container.si

Skladiščenje in transport nevarnih oziro-ma škodljivih snovi (v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju) zahteva specifično zasnovo konstrukcije kontej-nerja. V primeru nezgode na cesti ali žele-znici posebna izvedba konstrukcije zaščiti transportirano nevarno snov pred dina-mičnimi parametri, ki bi lahko poškodo-vali ali uničili kontejner in omogočili vdor vpliva nevarne snovi na okolje. Razvoj trga kontejnerjev za transport reciklaže (star papir, odpadne gume ipd.) je v evropskem prostoru že zelo razvit.

jedro ekološke ponudbe podjetja Container, d. o. o., so kontejnerji, prirejeni za skladi-

ščenje in transport vnetljivih tekočin in plinov (tip K-SVS), za zbiranje posebnih odpadkov (tip BM 1) ter za prevoz in skladiščenje nizko/srednje radioaktivnih odpadkov (tip OHT in

BOX v dveh kvalitetah, IP-2 in A). V podjetju sledijo aplikativnemu razvoju, medtem ko razvoj novih bazičnih modelov zahteva izraz širše družbene potrebe po novih ekoloških re-šitvah. Večino transportnih enot je primernih za cestni in železniški prevoz ter za prevoz po morju in plovnih rekah in njihovih kanalih.

Ekološki kontejnerji omogočajo fleksibilnost pri organizaciji zbiranja, hranjenja in tran-

sportiranja nevarnih snovi. Podjetja dobijo z namenskim ekološkim kontejnerjem objekt z vso potrebno in zadostno tehnično-varnostno dokumentacijo. Podjetje lahko objekt po po-trebi prestavlja znotraj tovarniškega prostora. Naročniki ekoloških kontejnerjev so večinoma podjetja, ki se ukvarjajo s skladiščenjem in transportom nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter podjetja, ki rešujejo svoje težave s hrambo in transportom drugih nevarnih snovi.

Ureditev postavitve ekološkega kontejnerja v podjetju predstavlja minimalen strošek

v primerjavi z gradnjo namenskega prostora za hranjenje nevarnih snovi.

Razvoj trga kontejnerjev za transport reci-klažnega materiala (star papir, biomasa,

gume ) je v evropskem prostoru že zelo razvit. Postavljena so zbirališča, sortirnice in prede-lovalnice reciklažnega materiala in njihovo razvrščanje v fazo ponovne industrijske izde-lave novih izdelkov. V ta namen smo skupaj z našimi partnerji razvili več različnih special-nih kontejnerjev, ki omogočajo prevoz velikih količin reciklažnega materiala po železnici.

Poleg predstavljenih kontejnerjev v podjetju razvijamo, testiramo in proizvajamo tudi

specialne kontejnerje za potrebe logistike (predvsem železniške), jedrske energije, ener-getike ter vojaške industrije.

Praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi

EkOLOŠki kOnTEJnERJi

Pro

moci

jaPro

moci

ja

Shem

e

dec

ember

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

64/6

532

OKO

LjE

ne samo pri ravnanju z

odpadno embalažo, tudi pri

zbiranju drugih odpadkov

se v Sloveniji postopoma

vzpostavlja sistem, ki naj

bi zagotovil ne le več reda,

temveč predvsem večjo

učinkovitost in gospodarnost.

Za izrabljena motorna vozila

je oživela shema Ekomobil, ki

še čaka na uradni blagoslov.

Poslovne interese sta združila

dinos in Gorenje Surovina,

tako je nastala nova shema

UniREC. Ali je tudi celotna

zgodba Slopaka povezana z

načrtom, da sheme ne delujejo

in da je čas za ustanovitev

državne javne službe za

ravnanje z odpadno embalažo?

kakšni interesi so za to

pobudo na MOP? interesi

izvajalcev ali posebni interesi?

Anketa, v kateri so sodelovali

predstavniki shem, je zgovorna.

ni le kritičen pogled na trg in

poslovanje z odpadki, pač pa

kaže, da se karte mešajo na

novo. kakšna je pri vsem tem

vloga Ministrstva za okolje in

prostor?

SHEME V LETU 2012

Karte se mešajo na novo

MOP ne upošteva varuhov pravnega redaMateja Mikec, direktorica interseroha in direktorica Giz Skupne sheme

Kateri okoljski in poslovni cilji bodo v ospredju v vašem delovnem načrtu pri prevzemu em-balaže oz. frakcij v letu 2012?

Količine ločeno zbrane embalaže pri komunal-nih podjetjih se izjemno hitro večajo. Interseroh je imel tako v letu 2009 12,40-odstotni delež, prevzeli pa smo 14,52 odstotkov vseh količin ločeno zbranih frakcij komunalne embalaže, kar pomeni 6.952 ton. V letu 2010 smo imeli 18,26-odstotni tržni delež, pri komunalnih podjetjih pa smo prevzeli 27,13 odstotkov vseh količin ali 18.922 ton. V letu 2011 imamo 25,41-odstotni tržni delež in ocenjujemo, da bomo pri komunalnih podjetjih prevzeli sko-raj 35 odstotkov vseh količin ločeno zbranih frakcij, kar je blizu 30.000 ton.

Kljub izjemno velikim količinam ločeno zbra-nih frakcij odpadne embalaže smo sistem vodili tako, da smo ohranjali stroškovno in okoljsko učinkovitost.

Na podlagi trenutnih razmer na trgu oce-njujemo, da bo naš tržni delež v naslednjem letu najmanj 30 odstotkov. Ocenjujemo tudi, da se bodo količine ločeno zbranih frakcij še povečale, in sicer z letošnjih 85.000 ton vsaj na 105.000 ton, tako da bomo prevzeli najmanj 40.000 ton odpadne embalaže. Naši okoljski cilji ostajajo enaki kot v preteklem letu – zago-tavljati takšen sistem, da se čim več odpadnih produktov predela in uporabi kot vir surovin za izdelavo novih izdelkov. Skupaj z našimi zave-zanci in partnerji si bomo še naprej prizadevali čim bolj zapreti krog ravnanja z odpadnimi produkti.

v tem letu so nekajkrat nastale težave pri pre-vzemu embalaže oz. frakcij med komunalnimi podjetji in shemami? Kje je glavna težava in kdo bi jo moral razrešiti?

Že velikokrat in na mnogih mestih smo opo-zarjali, da je ključen razlog za nastalo situacijo, ker Ministrstvo za okolje in prostor v vseh teh letih, odkar je zaživel sistem ravnanja z

Slovenija bi potrebovala eno samo veliko avtomatizirano sortirnico, v kateri bi se lahko sortiralo mešane komunalne odpadke (suha frakcija).

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: Rok

Trž

an

Mat

eja

Mik

ecm

ag. E

mil

Šeh

ičFr

anci

Len

art

Mat

ej S

traž

išča

rJu

re F

išer

64/6

5O

KO

LjE

33

odpadno embalažo, ni bilo sposobno pripra-viti učinkovite zakonodaje oz. takšnih nor-mativnih pogojev, ki bi Družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) narekovali oz. predpisali, koliko, kje in pod kakšnimi pogoji morajo pri komunalnih podjetjih prevzemati odpadno komunalno embalažo. To je še toli-ko bolj zaskrbljujoče, ker odpadna embalaža predstavlja kar 70 odstotkov vseh odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih.

Tako je Slovenija pri vzpostavitvi učinkovi-tega sistema ravnanja z odpadno embalažo ostala na polovici poti, saj bi moralo pristoj-no ministrstvo zakonsko urediti tudi pogoje prevzemanja komunalne odpadne embalaže. Le na ta način bi lahko preprečili nedoreče-nosti oz. različno ravnanje in odnos DROE do problema nečistoč (mešanih komunalnih odpadkov), ki se lahko pojavljajo med odpadno embalažo.

Interseroh ni edini, ki opozarja na vse te po-manjkljivosti slovenskega sistema ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti, nanje sta ravno tako opozorili Računsko in Upravno sodišče, a žal brez uspeha. Sprašujemo se, koliko so lahko naša opozorila sploh učinkovita, če ministrstvo ne upošteva niti mnenj varuhov pravnega reda v Sloveniji.

Slovenija bi morala do leta 2020 predelati polovico odpadkov. pri katerih frakcijah bo ta cilj mogoče doseči in pri katerih ne? Kje so v Sloveniji ekonomsko upravičene naložbe v predelavo oz. reciklažo? zakaj se ne zač-nejo realizirati načrti za termično obdelavo odpadkov?

Menim, da pri papirju in kovinah ne bo težko dosegati teh ciljev. Težave so lahko pri plastič-nih materialih, predvsem zaradi napačnega razvrščanja mešane embalaže, ki jo kot ločeno zbrano frakcijo prevzema Slopak. Ko govori-mo o doseganju okoljskih ciljev, pa je potrebno izpostaviti še eno ključno dejstvo. Slovenski sistem ravnanja z odpadno embalažo ni do-volj učinkovit tudi zaradi tega, ker v slovenski okoljski politiki za doseganje okoljskih ciljev niso upoštevani tudi ekonomski vzvodi. Po trenutno veljavni ureditvi DROE, predvsem na ravni čim nižjih stroškov delovanja, ne podpirajo doseganja okoljskih ciljev, ker DROE v odnosu do izvajalcev javnih služb nikakor niso stimulirane za povečevanje količin ločeno zbranih frakcij.

Z vidika ekonomičnosti ravnanja z odpadki je zadnje čase prav zanimivo, kako je nenadoma postalo kar malce moderno, da ima skoraj vsako komunalno podjetje svojo sortirnico, in po Sloveniji te male sortirnice, kjer se sortira ročno, rastejo kot gobe po dežju. Slovenija bi potrebovala eno samo veliko avtomatizira-no sortirnico, v kateri bi se lahko sortiralo mešane komunalne odpadke (suha frakcija). Postavljena bi morala biti nekje v centru Slovenije, saj je Slovenija tako majhna, da bi bilo verjetno ekonomsko bolj učinkovito izva-jati transporte iz cele Slovenije na to lokacijo. Težava pri izvedbi takšne ideje pa je znano slovensko vrtičkarstvo in sindrom NIMBY, kar je tudi vzrok, da Slovenija še vedno nima objekta za termično obdelavo odpadkov in tudi ne kaže, da bi ga kmalu imela.

Kaj bi morala Slovenija storiti, da bi se začela hitreje približevati družbi recikliranja?

Predvsem bi moral biti sistem v osnovi zasta-vljen bolj logistično. Vsako gospodinjstvo bi moralo že v kuhinji ločevati mokre frakcije od suhih in nato tudi ločevati suhe frakcije, kjer prevladuje embalaža, po vrstah materi-alov. Menim tudi, da so komunalna podjetja preveč prepuščena sama sebi. Že od nekdaj v Interserohu zagovarjamo stališče, da bi morali vzpostaviti med komunalnimi pod-jetji in DROE partnerski odnos, ne pa da se prepiramo o tem, kje in kako bo kdo prevzel svoj delež.

na katerih področjih bi moralo ministrstvo za okolje in prostor pri ravnanju z odpadki oz. pri trajnostnem upravljanju naravnih virov zago-tavljati večjo učinkovitost, transparentnost in koordinacijo z vsemi akterji, odgovornimi za implementacijo zakonodaje s tega področja?

Nikoli ne smemo pozabiti, da ravnanje z odpadno embalažo vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Kot primer naj navedem, da je 26 zavezancev Interseroha že leta 2009 s podpisom peticije opozorilo Ministrstvo za okolje in prostor in Odbor za okolje, da jih zaradi neurejenosti zakonodaje na področju ravnanja z odpadno embalažo neupravičeno bremenijo dodatni stroški. Zavezanci se niso strinjali s sprejeto spremem-bo uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, po kateri zavezanci, ki dajejo na trg pretežno ne-komunalno odpadno embalažo, sofinancirajo tudi stroške ravnanja s komunalno odpadno embalažo, torej tisto, ki nastaja v gospodinj-stvih. Ministrstvo za okolje in prostor se tedaj sploh ni odzvalo na zahteve gospodarstva o povišani transparentnosti stroškov ravnanja z odpadno embalažo in na njihova opozorila, da moramo v Sloveniji vzpostaviti sistem, ki bo pravičen za vse zavezance ne glede na to, kakšno embalažo dajejo na trg. Prav tako se niso z ničimer odzvali na njihovo zavzema-nje za sistem, ki bi omogočal, da snovne in

finančne tokove sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, popol-noma ločijo od snovnih in finančnih tokov sistema, ki ni komunalni odpadek.

Ponovno tudi poudarjam, da odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor ne razumejo, da je potrebno za dosego okoljskih ciljev uve-sti ustrezne ekonomske vzvode. Ekonomski vzvodi za doseganje okoljskih ciljev določajo takšna »pravila igre«, ki vse vključene v sis-tem ravnanja z odpadno embalažo stimulira k doseganju višjih ciljev. Če pravila igre niso jasno postavljena, se bo vsak v embalažni verigi: zavezanci, družbe, zbiralci in izvajalci javne službe obnašal v skladu z lastnimi krat-koročnimi koristmi. To pa prav gotovo ne vodi k večanju količin ločeno zbrane embalaže iz gospodinjstev.

Ponovno tudi poudarjam, da odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor ne razumejo, da je potrebno za dosego okoljskih ciljev uvesti ustrezne ekonomske vzvode.

dec

ember

2011

64/6

534

OKO

LjE

Ker ekonomski vzvodi za doseganje okoljskih ciljev niso pravilno postavljeni, kar pomeni tudi, da embalaža, ki konča v gospodinjstvih, ni obremenjena s pravičnim in pravilnim stroškom zbiranja in predelave, se v Sloveniji pojavlja tudi ta absurd, da se zaradi premajhne razlike v ceni med povratno in nepovratno em-balažo 68 odstotkov piva proda v pločevinkah. Podatke navajam po rezultatih raziskave, ki jo je leta 2010 izvedel Aragon o odnosu potrošni-kov do ravnanja z odpadno embalažo.

Kaj predlagate za večjo učinkovitost komu-

nalnih podjetij in gospodarskih subjektov pri

ravnanju s frakcijami?

Kot sem že navedla, bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor tudi v Sloveniji določiti raz-lične kvote za zbiranje odpadne embalaže iz gospodinjstev in za zbiranje odpadne embalaže iz gospodarstva. To pomeni, da bi morala DROE voditi ločeno evidenco, koliko je v njen sistem vključene odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek (pretežni del prodajne embalaže) in koliko je odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek (pretežni del transportne in skupin-ske odpadne embalaže).

Vsaka DROE bi morala v poročilu Ministrstvu konec marca za preteklo leto sporočiti: količino odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, vključene v njen sistem ravnanja z odpadno embalažo za preteklo leto, količino odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, prevzeto od izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki v preteklem letu, in seznam izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki, kjer je odpadno embalažo prevzemala. Ministrstvo bi nato z upoštevanjem metode izravnalnih količin ugo-tovilo, ali je posamezna družba zbrala dovolj odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek. Tako bi bila DROE prisiljena določiti realno višino embalažnine za zbiranje odpadne emba-laže in tudi stimulativno pristopiti k izvajalcem javne službe za ravnanje z odpadki.

To bi lahko bil eden od vzvodov za dvig količin ločeno zbranih frakcij embalaže v gospodinj-stvih, drug vzvod pa bi bil, da bi Ministrstvo omogočilo izvajalcem javne službe vpeljavo nadstandardnih rešitev pri zbiranju odpadne embalaže, kar je med drugim zbiranje odpadne embalaže po sistemu rumene vreče predvsem izven večjih mest.

Zakonodaja in izvedba na dveh bregovihmag. Emil Šehič, direktor zEoS, d. o. o.

Kateri okoljski in poslovni cilji bodo v ospredju v vašem delovnem načrtu pri pre-vzemu embalaže oz. frakcij v letu 2012? tudi količinsko.

Okoljski cilji družbe ZEOS so strogo povezani s cilji, ki jih proizvajalcem nalaga področna evropska in nacionalna zakonodaja. V prvi vrsti so pomembni cilji zbiranja in obdelave ter predelave odpadne EE-opreme. Osnovne cilje smo uspeli zagotoviti že v letu 2010 (zbrano 5,2 kg/prebivalca), v nadaljevanju pa se predvide-vajo spremembe oz. prenova direktive EU, ki bo tovrstne cilje še povečala. Tako bo cilj zbiranja odpadne opreme z zdajšnjih 4 kg/prebivalca letno predvidoma povečan na 45 odstotkov količine, dane na trg v preteklih dveh letih za leto 2016, ter 65 odstotkov za leto 2020. Skladno s temi predvidenimi cilji so zastavljeni tudi cilji družbe ZEOS. Ker ti višji cilji zahte-vajo še intenzivnejše procese zbiranja, seveda vplivajo tudi na same poslovne cilje družbe. Neprofitno delovanje in stabilno poslovanje ob nizkih pristojbinah za ravnanje z odpadno EE-opremo bo tudi v prihodnje zahtevalo učinkovito vodenje procesov in optimiranje stroškov na vseh ravneh poslovanja. Družba ZEOS kot skupna shema namerava okrepiti de-lovanje na njenih ključnih področjih, ravnanje z odpadno EE-opremo ter ravnanje z baterijami in akumulatorji. To so namreč področja, kjer prvenstveno delujejo lastniki družbe.

v tem letu se je nekajkrat zgodilo, da pri-haja pri prevzemu embalaže oz. frakcij do problemov med komunalnimi podjetji in shemami? Kje je glavna težava in kdo bi jo moral razrešiti?

V Sloveniji je vzpostavljeno izpolnjevanje odgovornosti proizvajalcev do ravnanja z odpadki preko skupnih shem, pri čemer je v večini primerov za eno vrsto odpadka regi-striranih več skupnih shem. Proizvajalci, ki so pogodbeno vezani na posamezne skupne sheme, imajo obveznost in pravico izpolnjeva-ti odgovornost za delež opreme, ki jo dajo na trg RS na področju celotne države. Zakonodaja sicer predpisuje to obveznost, vendar v praksi brez dodatne regulative ter nadzora ni izve-dljiva. Da je to dejstvo, dokazuje praksa in problematika prevzemanja odpadkov že več kot 5 let. Možnih je več rešitev. Strog nadzor skupnih shem in sankcioniranje, spremembe zakonodaje v smislu reprezentativnosti sku-pnih shem, vzpostavitev t. i. "evidenčne hiše" itd. V vsakem primeru je potrebno med vsemi

akterji dogovoriti možne predloge ter najbolj-šega realizirati. Pri tem ima seveda ključno vlogo MOP. Nesprejemljivo je namreč, da se morajo sheme že od samega začetka posvečati tej problematiki, včasih celo več kot samemu procesu zbiranja in ravnanja z odpadki.

Slovenija bi morala do leta 2020 predelati polovico odpadkov. pri katerih frakcijah bo ta cilj mogoče doseči in pri katerih ne? Kje so v Sloveniji ekonomsko upravičene naložbe v predelavo oz. reciklažo? zakaj se ne zač-nejo realizirati načrti za termično obdelavo odpadkov?

Družba ZEOS je že v letu 2010 zbrala in prede-lala več kot 40 odstotkov opreme, dane na trg. Res nekaterih frakcij več (npr. TV-aparatov ter monitorjev) in nekaterih manj (malih apara-tov). Bolj kot to so pomembni vzporedni masni toki odpadkov, kjer vrednost posameznih su-rovin vpliva na odločitev posameznikov ter podjetij, ali bodo ti odpadki končali v procesu pravilne predelave ali ne. Prav zaradi tega so pod vprašanjem mnoga vlaganja v infra-strukturo obdelave. Upravičenost je namreč odvisna tudi od količin in "kvalitete" odpadka.

Kaj bi morala Slovenija storiti, da bi se začela hitreje približevati družbi recikliranja?

Pomembno je predvsem sistematično delo na ozaveščanju ter nadzor in sankcioniranje.

na katerih področjih bi moralo ministrstvo za okolje in prostor pri ravnanju z odpadki oz. pri trajnostnem upravljanju naravnih virov zagotavljati večjo učinkovitost, tran-sparentnost in koordinacijo z vsemi akterji, odgovornimi za implementacijo zakonodaje s tega področja?

Na področju ravnanja z odpadki ugotavljamo, da sta zakonodaja in implementacija mnogo-krat na različnih bregovih. Potrebno je vzpo-staviti spremljanje izvajanja in preko povratnih informacij zagotavljati fleksibilnost v zakono-daji. V vsakem primeru bi zakonodajalec moral aktivno sodelovati v delovnih skupinah, kjer se problematika obdeluje ter sprejemajo rešitve.

Kaj predlagate za večjo učinkovitost komu-nalnih podjetij in gospodarskih subjektov pri ravnanju s frakcijami?

Poleg odprtega dialoga so nedvomno pomemb-ni tako standardi na področju prevzemanja in ravnanja z odpadki kot tudi skupni pristop v ozaveščanju širše javnosti o pravilnem ravna-nju z odpadki.

na področju ravnanja z odpadki ugotavljamo, da sta zakonodaja in implementacija mnogokrat na različnih bregovih.

na podlagi trenutnih razmer na trgu ocenjujemo, da bo naš tržni delež v naslednjem letu najmanj 30 odstotkov.

EUROGRAFŠtrbenkova c. 6, 3320 Velenje, Slovenija

www.eurograf. s iinfo@eurograf.si

Za vas

oblikujemo in

tiskamo:

koledarje

rokovnike

kataloge

prospekte

letake

plakate

brošure

zloženke

mape

revije

knjige

dopise

vabila

voščilnice

vizitke.. .

tiskarna idej

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

35

Takojšnja ukinitev sedanje izjave o lokacijifranci Lenart, direktor sheme Ekomobil

Kateri so glavni okoljski cilji v delovnem načrtu 2012 pri izvajanju skupnega načrta z izrabljenimi vozili?

Za razgradnjo vozil izrabljenih vozil bodo od aprila leta 2012 skrbeli uvozniki, trgovci in proizvajalci vozil, ki so svoje obveznosti pre-nesli na družbo Ekomobil, d. o. o.

V novembru 2011 je družba Ekomobil na podla-gi dogovora z zavezanci na MOP oddala predlog Skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili. Predvidevamo, da bo skupni načrt vpisan v evi-denco skupnih načrtov MOP do marca 2012. V njem je predvideno zbiranje izrabljenih vozil na 51 lokacijah, ki enakomerno pokrivajo celotni teritorij Slovenije. Zbrana vozila bodo obdelana v treh centrih za obdelavo ter pripravljena za nadaljnjo obdelavo v eni od dveh naprav za drobljenje.

ali se težave pri prevzemanju in obdelavi iz-rabljenih vozil v letu 2011 nadaljujejo in boste izvajalci gospodarske javne službe razgradili le skromno število vozil?

Izvajalci gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili ocenjujemo, da bomo tudi v letu 2011 zbrali in razgradili le 10 odstotkov vseh izrabljenih vozil, ki nastanejo letno na teritoriju Slovenije. Večino vozil zadnji imetniki odjavijo iz prometa na podlagi Izjave o lokaciji, s katero sicer jamčijo, da se vozilo nahaja na znani lokaciji imetnika, v resnici pa ta vozila končajo v nelegalni obdelavi pri avtoodpadih brez ustreznih dovoljenj ali pri zbiralcih sekun-darnih surovin. Dokler ne bo spremenjen način izpolnjevanja Izjave o lokaciji oz. ne bo uveden ustrezen nadzor s sankcijami za zadnje imetnike, ki napačno odjavljajo odslužena vozila iz prome-ta, tako dolgo v Sloveniji ne moremo pričakovati večjega odstotka zbranih in okolju ter zakonodaji ustrezno razgrajenih izrabljenih vozil.

Koncesionarji sedaj dosegate stopnjo prede-lave izrabljenih vozil?

Do 31. decembra 2014 je potrebno pri ponovni uporabi in predelavi izrabljenih vozil dosegati

najmanj 85 odstotkov povprečne mase vozila, od 1. januarja 2015 pa najmanj 95 odstotkov. S sedanjimi postopki predelave koncesionarji dosegamo zastavljene okoljske cilje, prav tako predvidevamo, da bodo ti cilji doseženi tudi pri izvajanju skupnega načrta od leta 2012 dalje. Posebno pozornost v skupnem načrtu posve-čamo pripravam postopkov za obdelavo vozil po letu 2014, saj bo možno zahtevane stopnje predelave doseči le z natančnejšo obdelavo plastičnih materialov ali s sofisticiranimi po-stopki obdelave lahke frakcije, ki nastane po drobljenju predhodno obdelanih vozil.

Kaj bi morala storiti Slovenija, da bi postala družba recikliranja?

Tako pri zbiranju in predelavi izrabljenih vozil kot tudi pri zbiranju in predelavi ostalih odpad-kov (embalaže, električne opreme …) imamo v Sloveniji na področju zakonodaje ustrezno implementiran evropski pravni red. Problemi pri doseganju okoljskih ciljev nastajajo pri njegovi implementaciji v prakso. V ta namen je potrebno dosledno izvajati dva ukrepa: izobraževanje in informiranje vseh ciljnih skupin prebivalstva o potrebnosti in načinih za doseganje zastavljenih okoljskih ciljev ter učinkovit inšpekcijski nadzor za sankcionira-nje kršiteljev.

Sheme in izvajalci gospodarskih javnih služb so kritični do ministrstva za okolje in prostor. Kaj bi moralo ministrstvo prednostno storiti za večjo učinkovitost in transparentnost pri ravnanju z odpadki?

Stanje izvajanja praktično vseh skupnih načrtov za ravnanje z odpadki je medseboj-no primerljivo in ni dovolj učinkovito. V ta namen bi bilo potrebno za vsak načrt posebej vzpostaviti projektne skupine, sestavljene iz predstavnikov MOP, ARSO, inšpekcijskih služb in izvajalcev skupnih načrtov. Izdelati bi bilo potrebno analize stanj, opredeliti zahtevane okoljske cilje ter določiti termine in izvajalce za njihovo realizacijo. Le skupen in interdisci-plinaren pristop zakonodajnega, izvršnega in represivnega področja bo omogočal prehod v okolju prijaznejšo družbo.

Kako doseči večjo učinkovitost pri zbiranju in predelavi izrabljenih vozil?

S takojšnjo ukinitvijo sedanje oblike Izjave o lokaciji, z uvedbo takse za začasno odjavljeno vozilo iz prometa in učinkovitim inšpekcijskim

V novembru 2011 je družba Ekomobil na podlagi dogovora z zavezanci na MOP oddala predlog Skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili.

Pro

moci

ja

Le skupen in interdisciplinaren pristop zakonodajnega, izvršnega in represivnega področja bo omogočal prehod v okolju prijaznejšo družbo.

2012

dr.

Sim

on ž

nida

r

foto

: arh

iv F

it m

edia

Povrniti medsebojno zaupanjeDr. Simon žnidar, EGP Škofja Loka:

1. Po spodbudnih prvih mesecih leta se je poslovni utrip pozneje občutno umiril.

Gospodarstvo se je nemudoma odzvalo na dogajanja finančnega trga. Vseh ciljev, ki so bili postavljeni ob upoštevanju spodbudnih ekonomskih napovedih ob koncu 2011, v celoti tako ne bo možno doseči. V leto 2012 gledamo realno optimistično. Letošnji vlo-žek v učinkovitejše organiziranost, pove-čevanje produktivnosti in tudi investicije v tehnologijo so temelj uspešnega dela z obstoječimi in novimi poslovnimi partnerji v letu 2012.

2. Vlada mora sprejeti ukrepe in spodbu-de za povrnitev medsebojnega zaupanja.

Zaupanja v lastne sposobnosti, v gospodar-ski razvoj, podjetnike, v državo in državno upravo, zaupanja v evropski in svetovni trg. A to ni le vloga vlade, temveč vseh nas. 

POSLOVnA PRiČAkOVAnJA 2012

dec

ember

2011

64/6

536

OKO

LjE

nadzorom nad vsemi legalnimi in nelegalnimi izvajalci zbiranja in predelave izrabljenih vozil.

Slopak je edina shema z Zeleno pikoMatej Stražiščar, direktor Slopaka

Čeprav so nekateri pričakovali najbolj črn sce-narij, se to ni zgodilo. Papir servis ni mogel prevzeti Slopaka, saj se je nadzorni svet od-ločil, da bo v dogovoru s ključnimi lastniki in zavezanci spodbudil postopno finančno sana-cijo sheme. Tudi pogodba med Papir servisom in Slopakom, ki jo je ob ustanovitvi družbe sklenila takratna direktorica sheme, Barbara Avčin Tržan, in je družbo pehala v izgubo, naj bi doživela spremembe. Takšne, ki bodo obema partnerjema, Slopaku in Papir servisu, zago-tavljale enakopraven položaj na trgu oziroma omogočale prilagajanje tržnim razmeram. direktor Matej Stražiščar je odgovarjal na

vprašanja o poslovnih ciljih po seji nadzornega sveta, ko se je pričakovalo dokončno stališče o usodi pogodbe med Slopakom in Papir ser-

visom, a do razpleta še ni prišlo.

Kateri okoljski in poslovni cilji bodo v ospredju v vašem delovnem načrtu pri prevzemu emba-laže oziroma frakcij v letu 2012? Kako boste sanirali izgubo, ki ste jo pridelali letos?

Okoljski cilj je samo eden: izpolniti okoljske obveznosti skladno z zakonodajo za zavezan-ce, ki so nam zaupali odgovornost ravnanja z ločeno zbranimi vrstami odpadkov. Med njimi so sheme za odpadno embalažo, odpadno elek-tronsko opremo in baterije, odpadna zdravila in odpadne gume.

Za naslednje leto je temeljno poslovno izhodišče: vzpostaviti pozitivno poslovanje in sanirati del izgub letošnjega leta. Pripravili smo temeljito analizo, načrti so tako na ravni aktivnega vklju-čevanja v sistemske rešitve kot krepitve podjetja – tudi na ravni znanja zaposlenih.

ali ne bo eno izmed osrednjih vprašanj, pred-vsem zaradi urejanja odnosov z zavezanci, kakšna bo politika embalažnin v letu 2012?

Vlagamo precejšnje napore v rešitve, ki bi nam omogočile, da ne bomo povečevali embalažnin v letu 2012 glede na leto 2011. V tem delu smo odvisni tudi od pripravljenosti podizvajalcev za racionalizacijo procesov. Slednje bomo preve-rili tudi preko razpisa, saj želimo zavezancem v času gospodarske krize ponuditi stroškovno maksimalno učinkovito rešitev. Vsekakor pa je temeljno izhodišče izpolnjevanje obveznosti za vse naše zavezance skladno z zakonodajo pri vseh komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji.

Letos se je nekajkrat zgodilo, da je prišlo pri prevzemu embalaže oziroma frakcij do proble-mov med komunalnimi podjetji in shemami? Kje je glavna težava in kdo bi jo moral razrešiti?

Slovenija ima dober temelj sistema, vendar pa ga je treba dopolniti. O tem govorijo tudi izkušnje drugih držav. Ob uvedbi konkurence je na področju ravnanja z odpadno embalažo nujna uvedba jasnih obveznosti vseh akterjev v sistemu. Preseči moramo možnosti različnih interpretacij zakonodaje. Evropska direktiva je jasna in je ni mogoče razumeti različno.

Zmanjšati moramo prag oziroma opredeliti, s katero količino embalaže, dane na trg, posta-ne podjetje zavezanec za ravnanje z odpadno embalažo. Z mejo 15 ton smo sistematično vzpostavili vrzel neplačnikov, kar obremenjuje

vse zavezance za ravnanje z odpadno embalažo, ki plačujejo izvajanje ravnanja z njo. Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za okolje morata uvesti natančnejše poročanje – na ko-munalno podjetje natančno po vseh frakcijah. To smo si zapisali v okoljevarstvena dovoljenja in prav je, da to preverjamo tudi prek poročanja. Preverjanje delovanja s strani inšpektorata pa se mora bolj aktivno dogajati tudi pri nadzoru aktivnosti na terenu. Skratka nič takega, s čimer se ne bi srečali tudi sistemi drugih držav.

Slopak in lastniki so izjemne napore vložili v vzpostavitev sistema in to se izkazuje tudi v odličnosti sodelovanja v celi verigi – tu bi iz-postavil predvsem izjemno dobro sodelovanje s komunalnimi podjetji. Ta so prav tako vložila velike napore v izobraževanje ljudi za ločevanje odpadkov.

Slovenija bi morala do leta 2020 predelati polovico odpadkov. pri katerih frakcijah bo ta cilj mogoče doseči in pri katerih ne? Kje so v Sloveniji ekonomsko upravičene naložbe v predelavo oziroma reciklažo?

Slovenija ima zelo dobre možnosti, da to do-seže pri vseh vrstah ločeno zbranih odpadkov. Zavezanci naših shem so vsa leta podpirali različna izobraževanja, kolegi iz komunalnih podjetij po vsej Sloveniji so opravili veliko delo. Mnogokrat je tudi Ministrstvo za okolje in prostor spodbudilo razmišljanja o ločevanju odpadkov. Zagotovo ne moremo mimo deleža nevladnih organizacij po celotni Sloveniji. V ak-ciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu so Ekologi brez meja z našo podporo po celi Sloveniji uvedli čiščenje z ločevanjem odpadkov. Slovenija bo zagotovo v nekaj letih blestela v odgovornem ločevanju odpadkov med državami EU.

toda reciklaža?

Ekonomsko upravičenost reciklaže je mogoče obravnati le po posameznih primerih – glede na obseg obrata in količin. Na primer, za steklo in aluminij je pomembna količina, za katero imamo verjetno v Sloveniji premajhen obseg. Kapacitete za papir imamo in tudi delujejo, enako je z lesom (toplotna obdelava, vezane plošče). Les ima po-tencial za še večji obseg. Plastične obdelave so specifične, imamo lahko tudi različne male obra-te za različne vrste. PET je premalo za reciklažo v Sloveniji. Podjetja, ki se pri nas ukvarjajo s PET, v večini primerov izvajajo pripravo materiala za predelavo oz. ga pripravijo do kakovosti (sorti-ranje, baliranje, mletje), ki jo je mogoče plasirati na trg. Pri ostalih posameznih frakcijah je zelo

Preseči moramo možnosti različnih interpretacij zakonodaje. Evropska direktiva je jasna in je ni mogoče razumeti različno.

»nacionalizacija« sistema bi vodila do večjih finančnih obremenitev gospodarstva in s tem tudi do večjih obremenitev potrošnikov.

načrtna skrb za okolje

Čisto leto!

novo

Pro

moci

ja

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

37

verjetno problem ekonomija obsega. Z vidika strateškega razmišljanja je predvsem pomembna toplotna obdelava, kjer lahko en del neobnovlji-vih virov energije nadomestimo s preostankom po sortiranju. Za elektroniko in baterije pa so potrebni tehnološko zahtevni obrati.

Kaj predlagate za večjo učinkovitost komunalnih podjetij in gospodarskih subjektov pri ravnanju s frakcijami?

Slovenija se bo srečala z istimi vprašanji kot druge države. Vprašanj ni malo. Smo lahko pri ravnanju z odpadki in izkoriščanju odpadkov kot surovine družbeno in okoljsko še bolj odgovorni? Ali znamo v tem prepoznati nove zaposlitvene priložnosti tudi za ranljive skupine, ali znamo logistiko optimizirati tako, da bistveno zmanj-šamo vpliv CO2 zaradi transporta? In ali znamo pri vsem tem vključiti vse sodelujoče, da v celi verigi prispevajo k boljšim okoljskim rezultatom? In predvsem, ali znamo v procesu vzpostaviti že na ravni proizvodnje embalaže vstopne surovi-ne tako, da bomo iz njih lahko ustvarjali nove izdelke s čim manj vlaganja dodatnih surovin v proces? Mnogo je torej vprašanj, na katera išče-mo odgovore tudi družbe za ravnanje z odpadno embalažo v združenju PRO EUROPE – nemalo-krat tudi preko evropskih projektov.

v gospodarsko interesnem združenju se niste mogli dogovoriti o prevzemu odpadne embalaže glede na tržne deleže. zakaj ne, kje je vzrok?

Slopak je edina shema, katere zavezanci so pove-zani preko sistema Zelene pike s sistemi po vsej Evropi. Med našimi standardi sta dva temelja: evropska direktiva in spoštovanje državne zako-nodaje, hkrati pa skrb za nadstandard, vlaganje v izobraževanje, razvoj sistema. Okoljski cilji so obveza, vse ostalo je del družbene odgovor-nosti sheme in s tem tudi zavezancev. Osnovni standard okoljskih ciljev ne dopušča različnih interpretacij – prevzem odpadkov v deležu pri vseh komunalnih podjetjih je povsem jasen. K temu smo se zavezale vse družbe v svojih okolje-varstvenih dovoljenjih. In žal tu ne gre za to, ali se uspemo dogovoriti, ampak ali bodo vse družbe spoštovale zakonodajo.

mop napoveduje državno javno službo za pre-vzemanje odpadne embalaže, ker se sheme ne morete dogovoriti. Kakšno je vaše stališče?

Podoben razvoj sistemov lahko spremljamo v mnogih evropskih državah. Izkušnje z uvedbo nacionalnih sistemov/agencij oziroma uvedba novih taks so namreč bistveno slabše in dražje kot reševanje težav, ki se pojavljajo v sistemih,

kot ga ima Slovenija.

»Nacionalizacija« sistema bi vodila do večjih finančnih obremenitev gospodarstva in s tem tudi do večjih obremenitev potrošnikov. Izjemno slabe izkušnje s takim sistemom imajo na Hrvaškem, kjer je trenutno v teku vrsta postopkov na sodišču zaradi sumov korupcije. Slopak se zavzema za rešitve, ki jih podpirajo tudi mnogi drugi, vključeni v sistem. Na kaj mislim? Na jasne obveznosti vseh posameznih akterjev v sistemu z jasnimi zakonskimi opredelitvami. Tako ne bodo možne različne interpretacije in jasne bodo sankcije za kršitelje. Zmanjšati je treba število zavezancev, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Prag za prijavo v sistem mora po zgledu drugih evropskih držav postati 500 kg dane embalaže na trg na leto. Trenutno je ta prag v Sloveniji 15 ton. Uvesti je treba natančno in preverljivo poročanje s strani družb za ravnanje z embalažo. Jasno je treba zahtevati, da družbe, ki prejemajo plačilo s strani zavezancev, tudi pokri-jejo stroške. In končno – redno je treba preverjati delovanje sistema ne samo prek evidenc, pač pa tudi prek dejanskega izvajanja inšpekcijskih pregledov na terenu.

Z novim letom UniRECJure fišer, direktor družbe Gorenje Surovina

zakaj sta se gorenje Surovina in dinos odločila za ustanovitev sheme unIrec in ali njeno ime nakazuje, da bo poslovanje družbe usmerjeno tudi v reciklažo?

Menimo, da področje embalaže v okviru obstoje-čih delujočih shem ni transparentno in da se ne izpolnjujejo okoljski cilji na tem področju. Oboji ocenjujemo, da je največji problem v dejstvu, da vsi izvajalci skupaj v tem trenutku zelo težko zagotavljamo sortiranje in obdelavo povečanih količin komunalne embalaže. V ta namen smo pripravljeni skupaj investirati v razvoj infrastruk-ture za obvladovanje tega toka odpadkov.

Kakšna so poslovna pričakovanja sheme unIrec v letu 2012 in ali ste operativno in ka-drovsko opremljeni za izvedbo poslovnih nalog nove sheme?

Ocene v tem trenutku ni možno podati, bomo pa v kratkem lahko povedali kaj več.

Kako bo shema gorenje Surovina končala

poslovno leto in ali ste pri prevzemanju odpadne embalaže dosegli postavljene cilje tudi glede na vaš tržni delež?

Gorenje Surovina bo v letu 2011 izpolnila svoje zaveze pri vseh komunalah, s katerimi ima skle-njeno pogodbo. Na nekaterih bomo pobrali tudi več, tako da bomo svoj delež, ki nam ga predpisuje MOP, izpolnili.

zakaj se je v jeseni ponovno zapletlo pri prevze-mu odpadne embalaže in je prišlo do kopičenja odpadne embalaže, ker sheme, tudi vaša, ni hotela prevzemati odpadkov od nekaterih komu-nalnih podjetij? Kolikšen je letos vaš tržni delež?

Naša shema je vedno in povsod, kjer je imela skle-njeno pogodbo, prevzemala odpadno embalažo v skladu s predpisanim deležem. Res pa je, da komunalna embalaža niso samo rumene vreče, so tudi druge ločeno zbrane frakcije (plastika, karton, steklo,…). Mi želimo pobirati v višini našega deleža vse frakcije.

Kateri problemi nastajajo v poslovnih odnosih med shemami in komunalnimi podjetji in zakaj ne morete sheme dogovoriti nekaterih rešitev znotraj gIz-a?

Sheme smo dogovorile način reševanja znotraj GIZ, ki je normativno podprt z uredbo. Dogovora izven tega na MOP niso podprli, čeprav je bil ta že enkrat predlagan.

ocene o vlogi mop-a pri zagotavljanju učinkovi-tejšega sistema ravnanja z odpadno embalažo so večinoma negativne. Kaj bi moral storiti mop?

Več dialoga.

Kako bo shema unIrec prispevala, da bo Slovenija postajala družba recikliranja?

Na nivoju izvajalskih storitev bomo vzposta-vili infrastrukturo, ki bo zmogla predelati vso komunalno embalažo in jo poskušala čim več reciklirati. Istočasno bomo našim zavezancem predstavili sistem, ki bo stroškovno učinkovit in transparenten. 

na nivoju izvajalskih storitev bomo vzpostavili infrastrukturo, ki bo zmogla predelati vso komunalno embalažo in jo poskušala čim več reciklirati.

Cen

tri

za r

avn

anje

z

odpadki

in

tehno

logij

e

dec

ember

2011

foto

: She

rpa

Milk

a Le

skoš

ek

64/6

538

OKO

LjE

Milka Leskošek, vodja projekta

Regijski center za ravnanje z

odpadke Celje, ki je sicer vodja

razvoja v javnem podjetju

Simbio, je v zadnjem desetletju

prva prehodila zapleteno pot

zakonodajnih sprememb s

področja ravnanja z odpadki

in njenih implementacij v

praksi. RCERO Celje je, kot je

znano, prvi in edini v Sloveniji,

ki že od leta 2008 omogoča

celovito obdelavo odpadkov.

Milka Leskošek ocenjuje, da

se je v zadnjem desetletju na

področju ravnanja z odpadki

v Sloveniji naredilo ogromno.

Je pa kritična do države, ker

še nimamo sežigalnice, kar je

bila njena naloga. nesmiselno

se ji zdi, da vsako območje v

Sloveniji načrtuje drugačen tip

tehnologije regijskih centrov

in bodo vsi ponavljali iste

napake. in še - če so pristojne

službe v Sloveniji ugotovile, da

je tehnologija, ki so jo uvedli

v RCERO Celje, primerna za

vso državo, bi morala biti

temu primerno prilagojena

zakonodaja.

mag. Vanesa čanji

CEnTRi ZA RAVnAnJE Z OdPAdki in TEHnOLOGiJE

več kot tri leta je tega, kar obratuje rcero celje. Lahko predstavite podatke, kaj ste v tem obdobju naredili za povečanje ločeno zbranih frakcij? Kaj kažejo številke?

Slovenska zakonodaja, ki je usklajena z zako-nodajo EU, postavlja zelo visoke zahteve glede ločevanja odpadkov. Ko je bila z izgradnjo in uvedbo tehnoloških postopkov obdelave od-padkov v RCERO ustvarjena možnost ustrezne obdelave in priprave odpadkov za reciklažo, smo začeli intenzivno uvajati in širiti progra-me ločevanja odpadkov na izvoru. Ustrezna infrastruktura, kot so ekološki otoki in zbirni centri, je bila postavljena že kmalu po letu 2000. Po izgradnji RCERO pa je bil uveden pro-gram ločenega zbiranja bioloških odpadkov z uvedbo rjavih zabojnikov pri gospodinjstvih in program zbiranja embalaže z uvedbo rumenega zabojnika.

S povečevanjem ločevanja odpadkov na izvoru se zmanjšuje tudi kalorična vrednost izločene gorljive frakcije, ki prihaja iz mehansko biolo-ške obdelave. To je pozitivno dejstvo, ki pove, da je v preostanku odpadkov manj plastike in papirja. Zelo visoka kurilna vrednost je pov-zročala tudi težave pri obratovanju Toplarne v Celju. Z uvedbo novih programov se je zelo povečala količina ločeno zbranih surovin v sor-tirnici in v bioloških odpadkov v kompostarni.

Delež ločeno zbranih frakcij, to je bioloških odpadkov, papirja, stekla, plastike in druge embalaže ter nevarnih odpadkov je v letu 2010 predstavljal 14% glede na celotno zbrano koli-čino odpadkov. V letu 2011 pa ta delež znaša že okrog 22%. Pričakujemo, da se bo ta delež v prihodnjih obdobjih še bistveno povečeval. Opažamo velik dvig zavesti prebivalcev, ki se odraža na zmanjševanju celotne količine odpadkov. Prebivalci uporabljajo vse manj izdelkov v plastični embalaži, velik pa je tudi porast kompostiranja bioloških odpadkov v gospodinjstvih. Takšne rezultate pripisujemo predvsem zelo intenzivnim programom obve-ščanja prebivalcev in okoljskega komuniciranja z javnostmi. Predvsem smo se usmerili na mlaj-šo populacijo.

Kolikšen odstotek zbranih mešanih komunal-nih odpadkov obdelate v mbo? Kaj se bo v prihodnje dogajalo s količinami teh odpadkov?

Približno 60 % komunalnih odpadkov obdela-mo v postopku mehansko biološke obdelave, kjer se po biološki obdelavi iz odpadkov izločijo gorljiva frakcija in kovine. Tako imenovana težka frakcija, ki biološko ni več aktivna, se odloži na odlagališču. Delež teh odpadkov se bo v prihodnosti zmanjševal zaradi povečanja učinkovitosti ločenega zbiranja odpadkov.

Velika črna pika države je, ker nimamo sežigalnice

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

39

Koliko preostanka odpadkov letno odložite?

Odložimo le 30 % odpadkov, ki pridejo v center kot mešani komunalni odpadki. Ostalo se ali biološko razgradi ali se preda na sežig.

z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov se je najbrž zelo povečala zasedenost kompostar-ne. Koliko komposta »pridelate« letno? Kaj z njim naredite (ali morda analizirate njegovo kakovost)?

Količina bioloških odpadkov, ki pridejo v kompostarno, se vsako leto povečuje. V letu 2010 smo pridelali okoli 1200 ton komposta. Količina se povečuje za približno 10 % letno. V skladu z zakonodajo redno izvajamo kontrolo kakovosti komposta. Trenutna zakonodaja glede vsebnosti težkih kovin predpisuje zelo stroge kriterije, kjer pa naš kompost ne dosega kriterijev za vnos v tla, kjer se prideluje hrana. Sedaj proizvedeni kompost še uporabljamo za rekultivacijo starega odlagališča. V prihodnosti pa bomo zagotovili možnost uporabe za druge namene.

Kako glede na dosedanje izkušnje ocenjuje-te ustreznost izbrane tehnologije v rcero celje? Kje prihaja do večjih problemov? Kje vidite možnosti nadgradnje oziroma optimi-zacije centra?

Prednost našega Centra je, da tehnološki po-stopki omogočajo celovito obdelavo odpadkov, pripravo na recikliranje, delno recikliranje, pripravo na termično obdelavo in odlaganje obdelanih odpadkov.

Tehnološke postopke stalno dopolnjujemo in izboljšujemo ter tako ustvarjamo možnost doseganja vse višjih okoljskih standardov pri tej dejavnosti. Pomembno je predvsem redno in ekonomsko racionalno obratovanje ter stalno zmanjševanje vplivov na okolje, ki še nastajajo.

So kapacitete rcero celje predimenzionira-ne? bi bilo res dovolj kapacitet v Sloveniji, če bi delovali samo trije rcero centri?

Naš center je dimenzioniran za 250.000 prebi-valcev in ni predimenzioniran. Verjamem, da bi vse potrebe v Sloveniji lahko pokrili tudi v samo treh centrih, ki bi bili primerno organizirani. Vsekakor pa bi v Sloveniji morali zagotoviti vsaj eno sežigalnico za klasični sežig odpadkov. To je dolžnost države Slovenije oziroma njenih

pristojnih organov, ki si lahko neizpolnitev te zahteve jemljejo kot veliko črno piko. Določene standarde, ki jih predpisujejo direktive EU, je mogoče izpolniti le z to tehnologijo. Država je namreč v zakonodaji predpisala najstrožje zahteve, zahteve v večini držav EU so bistve-no blažje, ni pa zagotovila pogojev za uporabo tehnologije, ki to omogoča.

Pritiski države na izvajalce dejavnosti, ki naj bi dosegali standarde, ki jih z obstoječimi teh-nologijami ni mogoče, so neresni. Povzročajo le stanje zmedenosti in neodločnosti in zavirajo resno in uspešno delo.

Kako odgovarjate na ocene, da centri za ravnanje z odpadki v Sloveniji investirajo v tehnologijo, ki ni optimalna. In to žal vsi po vrsti. tisti, ki investicije izvajajo kasneje, se nič ne naučijo od vas, ki ste v Sloveniji orali ledino.

Prepričani smo, da je bila v danih razmerah izbira naše tehnologije optimalna. Postopki mehansko biološke obdelave na splošno niso najbolj optimalna rešitev. V času, ko smo mi pričeli z realizacijo projekta v Sloveniji, ni bilo mogoče realizirati večje klasične sežigalnice. Zato smo izbrali tehnologije, ki jih je bilo mo-goče umestiti v naš prostor in so zagotavljale ustrezne okoljske in ekonomske parametre. Če so pristojne službe v Sloveniji ugotovile, da je takšna tehnologija primerna za vso državo, bi morala biti temu primerno prilagojena zakono-daja. Nesmiselno je, da vsako območje načrtuje drugačen tip tehnologije in bodo vsi ponavljali iste napake, na katerih smo se mi že naučili. Smiselno bi bilo uporabiti naše izkušnje pri izgradnji naprav, ki se še načrtujejo. 

Razlogi za nedoseganje okoljskih ciljev, kot jih vidimo izvajalci dejavnosti:• država ni izpolnila svoje naloge: v RS ni

nobene sežigalnice, niti se ne načrtuje;

• z obstoječimi tehnološkimi postopki ni mogoče doseči ciljev glede odlaganja biorazgradljivih odpadkov (doseganje 5% TOC je brez zažiganja utvara);

• predpisi ne upoštevajo dejanskih teh-noloških, ekonomskih in socialnih možnosti v Sloveniji;

• zahteve naše zakonodaje so postavljene enako visoko kot v Avstriji in Nemčiji, kjer je stanje tehnike, financ in tradicije bistveno drugačno;

• ukrepi za doseganje ciljev niso finanč-no ovrednoteni, vprašljiva je njihova okoljska učinkovitost (predpisani TOC in AT4);

• prezahtevni, nerealni in neusklajeni predpisi in postopki ustvarjajo stalne blokade pri izvajalcih dejavnosti, ki so kadrovsko podhranjeni;

• najsposobnejši in najbolj izobraženi kadri so nameščeni v upravnih služ-bah, vendar na žalost ne ustvarjajo enostavnih postopkov, ki bi olajšali delo izvajalcem;

• izvajalci so pri upoštevanju zakonodaje prepuščeni lastni iznajdljivosti (tehno-loški izzivi, SRS 35, okoljska dajatev, finančno jamstvo, doseganje realne cene itd.).

SpomnimoIzgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki Celje se je začela leta 2006, trajala pa je do konca leta 2008. Najprej sta bili izgrajeni prebiralnica in skladišče ločeno zbranih sekundar-nih surovin, katerih zmogljivosti znašajo najmanj 5.000 ton na leto. V teh objektih poteka priprava sekundarnih surovin pred predajo v reciklažo. Temu je sledila demontaža kosovnih odpadkov, katere letne zmogljivosti znašajo 5.000 ton, ter kompostarna za kompostiranje bioloških odpadkov (zmogljivost 5.000 ton letno). V okviru izgradnje centra je bilo urejeno tudi odlagališče preostanka odpadkov, katerega prostornina znaša približno 1.900.000 kubičnih metrov, zgrajeno pa je skladno z najnovejšimi evropskimi standardi. Na koncu so bili urejeni še: pralnica vozil in opreme, upravna zgradba in spremljajoča infrastruktura.

Projekt izgradnje Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje je bil razdeljen na dve fazi:

Prva faza projekta vključuje izgradnjo novih objektov in naprav na odlagališču odpadkov v Bukovžlaku, vključno z izgradnjo sortirnice in kompostarne, izgradnjo novega odlagališča in z njim povezane infrastrukture. Za izgradnjo prve faze je Evropska unija iz kohezijskega sklada namenila nekaj manj kot devet milijonov evrov.

Druga faza, ki je potekala istočasno s prvo fazo, zajema vzpostavitev sistema za mehansko biološko obdelavo komunalnih odpadkov na odlagališču v Bukovžlaku ter vzpostavitev sistema za termično obdelavo komunalnih odpadkov oziroma Toplarne Celje - vzhod. V sistem je vključena vsa potrebna infrastruktura za sprejem in termično obdelavo odpadkov ter čiščenje dimnih plinov, hkrati pa je sproščeno toploto mogoče izkoristiti za proizvodnjo toplotne in električne energije. Za izgradnjo druge faze so iz sredstev kohezijskega sklada prejeli 20 milijonov evrov.

Če so pristojne službe v Sloveniji ugotovile, da je takšna tehnologija primerna za vso državo, bi morala biti temu primerno prilagojena zakonodaja.

CER

O N

Ova

GO

RiC

a

dec

ember

2011

Mitj

a Tr

tnik

foto

: arh

iv F

it m

edia

64/6

54

0O

KO

LjE

Čeprav je že kazalo, da

se občine na širšem

novogoriškem območju ne

bodo mogle dogovoriti o

izgradnji predvidenega Centra

za ravnanje z odpadki nova

Gorica, kaže, da so ujeli zadnji

vlak za pridobitev kohezijskih

sredstev. Po pristopu Občine

Ajdovščina k dogovoru so

lahko začeli pripravljati vlogo

za pridobitev evropskih

sredstev, prva faza gradnje pa

naj bi se začela že prihodnje

leto. koordinator projekta je

Mitja Trtnik, podžupan Mestne

občine nova Gorica.

CERO nOVA GORiCA

dogovarjanja med občinami v regiji o gradnji centra za ravnanje z odpadki nova gorica so se zavlekli, tako da je bila naložba že ogrožena.

Projekt sofinancira 13 občin severne Primorske, ki v projektu nastopajo partnersko in enako-pravno. Vse aktivnosti glede priprave dokumen-tacijo za gradnjo CERO Nova Gorica potekajo v skladu s terminskim planom. Celotna dokumen-tacija za MOP za vlogo za pridobitev sredstev za izgradnjo CERO Nova Gorica je pripravljena in bo oddana do konca decembra. V projektu so-delujejo naslednje občine: Mestna občina Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija, Cerkno, Kobarid, Bovec, Tolmin, Kanal ob Soči, Brda, Šempeter - Vrtojba, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Vipava.

Kaj boste zgradili in ali ste upoštevali dejstvo, da boste morali tudi v goriški statistični regiji zmanjšati količino odloženih odpadkov?

Gradnja regijskega centra za ravnanje z od-padki na območju severne Primorske je nujna. Obstoječa odlagališča so neustrezna in se bodo morala zapreti v naslednjih letih. Poleg tega re-gija nima možnosti obdelave odpadkov, zato je gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki več kot nujna. Med drugim tudi zato, ker morajo občine zadostiti vse ostrejšim zakonodajnim zahtevam, ki se nanašajo na predelavo in na zmanjšanje količine odloženih odpadkov.

Strokovne študije so pokazale, da je odlagali-šče na lokaciji CERO Nova Gorica stroškovno najustreznejša lokacija za gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki. Je namreč edino odlagališče, ki ima dolgoročno zadovoljive ka-pacitete za odlaganje in dovolj razpoložljivega prostora za vse načrtovane namenske objekte, tudi za odlaganje nenevarnih odpadkov, ki jih ni možno predelati. Gradnja regijskega centra na tej lokaciji ima tudi okoljske prednosti, saj se ne nahaja na občutljivih kraških tleh, temveč v kotlini, katere tla so praktično neprepustna za izcedne vode.

Z izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki bo celotno območje goriške statistične regije dobilo možnost centralne predelave in obdelave mešanih komunalnih odpadkov in lo-čeno zbranih frakcij. Regijski center za ravnanje z odpadki Nova Gorica bo načrtovan tako, da bo omogočal tudi varno in zakonsko ustrezno odlaganje nenevarnih odpadkov, ki jih ni možno več predelati.

Katere okoljske probleme bo rešila načrtovana

naložba v krajevni skupnosti rožna dolina pri novi gorici? Kaj bo pomenil cero za odlaga-lišči tolmin in ajdovščina in katerim okoljskim standardom boste zadostili?

Cilji naložbe projekta CERO Nova Gorica je zmanjšati količino odloženih mešanih komunal-nih odpadkov za trikrat in jih ustrezno stabilizi-rati pred odlaganjem, poleg tega pa tudi prevzeti in obdelati ostale ločeno zbrane frakcije. S tem bomo vplivali na zakonodajne zahteve, ki se nanašajo na predelavo in na zmanjšanje koli-čin odloženih odpadkov. Obstoječi odlagališči v Tolminu in Ajdovščini sta predvideni za zaprtje in vse njihove mešane komunalne odpadke bo prevzel CERO Nova Gorica.

Kakšna je finančna konstrukcija projekta? Kdaj boste objavili razpise za gradnjo?

V letu 2012 moramo pripraviti razpisno doku-mentacijo in dokumentacijo za javna naročila. Ocenjena vrednost projekta je 39 mio evrov. Finančna konstrukcija projekta je sledeča; 66 odstotkov sredstev bo prispeval Kohezijski sklad, 11 odstotkov država oz. Ministrstvo za okolje in prostor RS in 23 odstotkov občine. Začetek gradnje regijskega centra je predviden za leto 2013, konec gradnje pa za leto 2015. Prva faza odlagalnega polja in čistilna naprava za izcedne vode na odlagališču pa se bosta začela graditi že prej, v letu 2012.

Slovenija mora pri odpadkih doseči boljše rezultate pri ločenem zbiranju odpadkov in pri predelavi. Kako uspešni ste v goriški regiji?

Količine odloženih odpadkov na odlagališčih so se občutno znižale, medtem ko so se količine ločeno zbrane odpadne embalaže, biorazgra-dljivih odpadkov in drugih frakcij komunalnih odpadkov tako rekoč podvojile. 

Na Goriškem pripravljajo razpisno dokumentacijo

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

41

Izteka se okoljski izobraževalni natečaj »Otroci ustvarjajo ptičje hišice« v orga-

nizaciji blagovnih znamk EkoBTC in Zelene Slovenije, v okviru katerega smo osnovnošolce iz Mestne občine Ljubljana povabili, da pred-stavijo svoj razmislek o okolju v obliki maket uporabnih ptičjih hišic, izdelanih iz odpadnega materiala. Gre za prikaz, na kakšen način se lahko stvari, ki jih kot potrošniki kupimo in ki nam ostanejo kot odpadni material, ponovno uporabijo.

Ker se prizadevanja za okolju prijazno življenje, delo in družbeno odgovornost

začenjajo pri mladih, je ključ okoljskega izo-braževalnega natečaja, da so mladi osveščeni o odgovornem odnosu do okolja. Mladi bodo tako s svojo kreativnostjo in prispevki nagovorili širšo javnost ter tudi sami postali bolj senzi-bilni glede odgovornega odnosa do odpadkov. Z natečajem želimo osnovnošolce poučiti, da odpadek ni smet, temveč vir oziroma surovina, ki se lahko ponovno koristno uporabi.

Zmagovalne rešitve bo izbrala strokovna ži-rija v sestavi treh predstavnikov EkoBTC in

dveh članov Zelene Slovenije, ki bo ocenjevala izvirnost ideje, kakovost tehnične izvedbe, izgled, primernost za namen uporabe, naj-pomembnejši kriterij pa bo uporaba čim več različnih odpadnih materialov.

Prijavilo se je 18 šol iz Mestne občine Ljubljana in skupno okoli 350 sodelu-

jočih učencev.

Seznam prijavljenih šol:OŠ BežigradOŠ Božidarja Jakca LjubljanaOŠ LedinaOŠ n.h. Maksa PečarjaOŠ Martina Krpana LjubljanaOŠ Miška Kranjca LjubljanaOŠ PruleOŠ Savsko naseljeOŠ SostroOŠ Sostro Podružnica BesnicaOŠ Sostro Podružnica JančeOŠ ŠkofljicaOŠ Toneta ČufarjaOŠ Vide Pregarc LjubljanaOŠ VodmatOŠ VrhovciZavod st. Stanislava, OŠ Alojzija Šuštarja LjubljanaZavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana

Najlepši izdelki bodo od otvoritvenega dogodka 19. januarja 2012 dalje pred-

stavljeni na razstavi v spodnji etaži dvorane Emporium v BTC City Ljubljana.

Pokrovitelj natečaja, ki bo nagradil kreativ-nost sodelujočih, je družba BTC. Na zaključ-

nem dogodku bodo podeljene glavne nagrade:

• Prvo mesto (ptičja hišica, ki bo po oceni žirije dosegla največje število točk) bo nagrajeno s prenosnim računalnikom, sodelujoči učenci in mentor bodo prejeli vstopnice za Vodno mesto Atlantis.

• Drugo mesto bo zasedlo pet ptičjih hišic, vsi sodelujoči učenci in mentorji bodo prejeli vstopnice za Vodno mesto Atlantis.

• Tretje mesto bodo zasedli vsi ostali sodelu-joči in bodo prejeli simbolično nagrado, eko pisala.

Nagrajene rešitve bodo objavljene na spletnih naslovih www.eko-btc.com in

www.zelenaslovenija.si.

okolju prijazne ptičje hišice

Pro

moci

ja

CER

O D

OlE

njs

ka

– I

I. f

aza

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

64/6

54

2O

KO

LjE

končno se je tudi za izgradnjo

ii. faze regionalnega centra

za ravnanje z odpadki CERO

dolenjska prižgala zelena

luč. dolgo je trajalo, pet let.

A kaže, da so bili v novem

mestu pripravljeni. Prve

objekte napovedujejo že

v prihodnjem letu. Slavko

Janežič, koordinator izgradnje,

pojasnjuje, kaj se je dogajalo

in kaj ii. faza pomeni za širšo

regijo.

CERO dOLEnJSkA – ii. FAZA

čistilna naprava že prihodnje leto

ministrstvo za okolje in prostor je po petih letih potrdilo II. fazo gradnje centra za ravnanje z odpadki dolenjska in s tem tudi financiranje. zakaj je prišlo do zamude in kaj vas čaka zdaj?

Navedel bom predvsem dejstva. Projekt Center za ravnanje z odpadki Dolenjska (CeROD) je tehnično in finančno zasnovan regijsko. Poleg sanacije in zapiranja obstoječega odlagališča ter izgradnje novega odlagališča odpadkov s ka-paciteto cca 1.306.000 m3 odlagališčnega pro-stora vključuje tudi izgradnjo MBO odpadkov, izgradnjo potrebne infrastrukture za obrato-vanje CeROD in izgradnjo infrastrukture izven območja CeROD. Pri tem mislim na cestno in kanalizacijsko infrastrukturo v KS Brusnice. Projekt CeROD je bil preko Ministrstva za okolje in prostor uvrščen na seznam možnih projektov, katerih izgradnja naj bi se sofinan-cirala tudi s sredstvi evropskega sklada ISPA.

Podpis finančnega memoranduma o sofinanci-ranju izgradnje CeROD med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo v višini 4.971.500 evrov (1.191.370.260 SIT) je bil dne 21. 1. 2002. Tako je postal projekt CeROD prvi projekt na podro-čju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji, ki ga je podprla Evropska unija preko fonda ISPA.

toda pri realizaciji je prišlo do zamude.

Projekt CeROD je bil na podlagi finančnega me-moranduma o sofinanciranju izgradnje CeROD

med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo razdeljen na dve fazi. Prva faza je bila v celoti realizirana. Obsegala je sanacijo in zapiranje obstoječega odlagališča ter izgradnjo novega odlagališča preostankov komunalnih odpad-kov, izgradnjo komunalne infrastrukture za potrebe obratovanja CeROD in tehnično pomoč za nadaljnjo projektno obdelavo tehnologije in postopkov obdelave preostankov komunalnih odpadkov. Poleg tega pa še pripravo investi-cijsko-tehnične dokumentacije za izgradnjo potrebnih objektov in naprav II. faze projekta. Druga faza zajema izgradnjo objektov z mehan-sko-biološko obdelavo odpadkov z zunanjo in prometno ureditvijo, kapacitet za izrabo plina za proizvodnjo električne energije, informacij-skega sistema in čistilne naprave za izcedne in odpadne tehnološke vode. Faze so tehnično in finančno neodvisne, kar dokazuje zaključena realizacija prve faze.

zakaj je bila potrebna II. faza cerod?

Izvedba projekta Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske – II. faza (v nadaljevanju CeROD II) je potrebna zaradi celovitega pri-stopa ravnanja z odpadki na regijskem nivoju, omejenosti razpoložljivih lokacij in kapacitet za predelavo odpadkov. Projekt pokriva celo-tno geografsko območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine in meri 2.383 km2. Na prispev-nem območju je po statističnih podatkih za

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

43

leto 2010 živelo 161.126 prebivalcev v 51.464 gospodinjstvih. Povprečno so v gospodinjstvu živeli po trije prebivalci (3,13). Povprečna teža komunalnih odpadkov na občana v celotnem regionalnem območju je 364,18 kg. Z naložbo želimo prvenstveno uskladiti ravnanje z od-padki z veljavnimi predpisi, in sicer zmanjšati količine odloženih odpadkov iz 55.500 t/leto v letu 2015 (območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja) na 17.020 t/leto po izvedbi projekta. Posodobili bomo regionalni center za ravnanje z odpadki in zmanjšali škodljive emisije v vode in zrak z izgradnjo čistilne naprave za izcedne vode in izrabo odlagališčnega plina. Z izvedeno II. fazo bo tako mogoče odlagati odpadke do leta 2042, brez izvedbe investicije pa bi bilo odlagališče polno že v letu 2023.

Katere objekte boste zgradili?

Zgradili bomo mehansko-biološke naprave (MBO) za obdelavo odpadkov kapacitete 55.500 t/leto (za vse procesne linije skupaj) z zunanjo ureditvijo, čistilne naprave za izcedne vode kapacitete 30.000 m3/leto, kapacitete za izrabo plina za proizvodnjo električne energije in informacijski sistem.

Stroka opozarja na problem najboljših teh-noloških rešitev, češ da vsak investitor išče drugačne tehnologije.

Upoštevan tehnološki proces MBO je spoj dveh načinov obdelave. Z mehansko obdelavo bodo izločene uporabne frakcije, z biološko obdelavo pa bo biološki del vsebovan v mešanih komu-nalnih odpadkih stabiliziran in kot preostanek odložen na odlagališče. Poleg biostabilizacije organskega dela mešanih komunalnih odpad-kov se bo izvajalo tudi kompostiranje ločeno zbranih bioloških odpadkov.

V MBO so vgrajena štiri tehnološka polja: iz-ločanje materialov, primernih za recikliranje, izdelava nadomestnega goriva, biostabilizacija organskega dela odpadkov in kompostiranje ločeno zbranih bioloških odpadkov.

Kaj pa čistilna naprava za izcedne in odpadne tehnološke vode?

Na Odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec pri Novem mestu nastaja letno cca 30.000 m3 izcedne vode, ki se trenutno redno odvaža na čiščenje na Centralno čistilno napravo Novo mesto. Z izgradnjo čistilne na-prave, temelječe na tehnologiji dvojne rever-zne osmoze (DRO), se bo izcedna voda lahko očistila neposredno na lokaciji odlagališča nenevarnih odpadkov. Reverzna osmoza je proces čiščenja vode, pri katerem se iz vode odstranijo organska onesnaženja, težke ko-vine in bakterije ter druge v vodi raztopljene nečistoče. V ta namen sistem reverzne osmoze uporablja tehnologijo membranske filtracije, ki dopušča pretok le čistim molekulam vode. Večji delci ne morejo priti skozi membrano in odtekajo kot odpadna voda.

Naprava je konstruirana v standardni modular-ni obliki. Posamezni deli so instalirani v skupni osnovni okvir. Konstrukcija okvirja je izdelana iz nerjavnega jekla, tako da zagotovi življenjsko dobo sistema. Enota je konstruirana tako, da je montirana v kontejnerju (standardne velikosti ISO). Standardna modularna oblika omogoča takojšnjo uporabo že ob montaži naprave v to-varni, vključno z izvedbo celotnega testiranja. To omogoča hitro instalacijo in zagon naprave.

ali boste uporabili plin za proizvodnjo elek-trične energije?

Da. Sedaj se na odlagališču Leskovec nastali odlagališčni plin delno uničuje s sežigom na bakli. Plinska postaja za črpanje odlagališčnega plina z baklo je bila postavljena leta 2007.

Projekt obravnava postavitev male plinske elektrarne (MPE) na odlagališčni plin na odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec pri Novem mestu. MPE je motor z notranjim zgorevanjem v kontejnerski izvedbi električne moči cca 330 kW. Plinski motor z generatorjem (plinski agregat) in pripadajoča nizkonapeto-stna omara za sinhronizacijo bosta nameščena v kontejnerju.

Kaj bo torej prinesla izgradnja infrastrukture?

Po izgradnji načrtovane infrastrukture za ob-delavo in predelavo odpadkov v okviru CeROD II in s povečanjem deleža ločeno zbranih frakcij na izvoru bo količina letno odloženih preostan-kov odpadkov znašala 17.020 ton oziroma 30,6 odstotkov glede na vhodne količine odpadkov – 55.500 ton (v letu 2015). Celotna vrednost investicije je ocenjena na 32.548.321 evrov skupaj z DDV.

Ločeno zbrane frakcije (papir in karton, pla-stika, steklo in kovine), ki se zberejo v Posavju in Beli krajini (9.311 t/l), se predajo direktno v predelavo in niso vhodne količine na CeROD. Vhodne količine niso tudi ločeno zbrani biolo-ško razgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov iz Posavja in Bele krajine (1.982 t/l), ki se kompo-stirajo na manjših (občinskih) kompostarnah. Odpadki, ki se bodo procesirali v CeROD II, so (leto 2015): ločeno zbrani biološki odpadki (9.500 ton na leto) in mešani komunalni od-padki (46.000 ton na leto).

Po končanem tehnološkem postopku predelave odpadkov v obratu MBO bo potrebno depo-nirati 920 ton inertnega materiala in 16.100 biostabilitata. Na trg sekundarnih odpadkov pa bo dano 4.600 ton reciklatov (karton, papir, HDPE, PP, PET, PVC), 1.380 ton kovin (železo in aluminij); 4.750 ton komposta, ki je prav tako del predelanih odpadkov, bo mogoče upo-rabiti glede na njegovo kakovost v kmetijstvu.

Kdaj bodo objekti zgrajeni?

Etapno. Prvi že prihodnje leto, to je čistilna naprava za izcedne vode. Poskusno obratovanje za MBO pa leta 2014–2015. 

energetskaprihodnost

Elektroinštitut Milan Vidmar je vodilna slovenska inženirska in znansveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike, ki v svojih raziskovalnih študijah, ekspretnih poročilih, ekoloških, kemijsko-�zikalnih in drugih analizah obravnava proizvodnjo, prenos in distribucijo slovenskega elektroenergetskega sistema ter izvaja nadzor nad njegovo kakovostjo in delovanjem.

Elektroinštitut Milan Vidmar, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, telefon: 01 474 36 01, faks: 01 425 33 26, e-naslov: info@eimv.si, internet: www.eimv.si

Pro

moci

ja

KOCER

OD

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

64/6

54

4O

KO

LjE

Še vedno se zatika. koroški

center za ravnanje z odpadki

še vedno ni začel poskusno

obratovati. Je pa imenovan

direktor kOCEROd-a, to je

mag. ivan Plevnik, ki je kljub

visokim oviram, predvsem

zaradi težav z glavnim

izvajalcem, naložbo vendarle

pripeljal do finala. in kdaj bo

torej kOCEROd odprt? Zdaj je

res tik pred vrati!

kOCEROd

Korošci bodo plačevali enotno ceno

Kocerod je pred zagonom. Kako bo s funkci-oniranjem centra, kaj morate še rešiti, kakšne načrte imate za leto 2012?

Kljub napovedim, da bo KOCEROD pričel z obratovanjem sredi meseca novembra, se to ni zgodilo zaradi zamud pri zaključevanju del Primorja, d. d. Res je izvajalec večino gradbenih del na objektih že zaključil, razen železniškega prehoda in cestnega priključka, pa vendar v tem trenutku še ne morem z gotovostjo napo-vedati pričetka poskusnega obratovanja, saj izvajalec še ni pridobil vse potrebne projektno tehnične dokumentacije od podizvajalcev. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za poskusno obratovanje. Predaja dokumentacije je v več primerih pogojena s poplačili zapadlih obveznosti do podizvajalcev, ki jih izvajalec Primorje, d. d., zaradi likvidnostnih težav še vedno ni poravnal. V tej zvezi smo postavili jasno zahtevo do izvajalca, da to razreši s podizvajalci do konca tega leta in v mesecu januarju 2012 omogoči pričetek poskusnega obratovanja.

Koliko zamujate?

Center s pričetkom obratovanja zamuja že več kot leto dni. Od tod tudi vrsta težav v obstoječih štirih komunalnih podjetjih, saj s komunalnimi odpadki ne morejo ravnati v skladu predpisi, oteženo pa je tudi odlaganje. Dve odlagališči so med tem časom že zaprli,

drugi dve pa sta tudi že v postopku zapiranja. Skratka, naša želja je, da center prične z obra-tovanjem takoj, ko bodo za to ustrezni pogoji. Verjamemo, da je to mogoče, če se bo le izvaja-lec držal danih obljub. V letu 2012 želimo začeti s poskusnim obratovanjem centra kot celote (sortirnice, kompostarne, MBO, vključno z odlaganjem preostanka na novem odlagališču).

Začetek obratovanja centra pomeni celovit pri-stop k ravnanju s komunalnimi odpadki. Če še danes skoraj 90 odstotkov vseh odpadkov od 28.000 ton konča na odlagališča, bo v prihodnje drugače. Več kot 40 odstotkov naj bi jih bilo izločenih v tako imenovane koristne frakcije za snovno izrabo, preostanek pa predelan tako, da bosta iz njih pridobljena gorljiva frakcija in kompost z na odlagališču odloženo količino predstavljala manj kot 30 odstotkov celotne količine odpadkov v okviru dovoljene vsebnosti ogljika v preostanku. Gre za zahtevne cilje, ki jih bo glede na sedanje stanje mogoče doseči le, če se bomo vsi povzročitelji na izvoru obnašali odgovorno in dosledno ločevali komunalne odpadke v skupine predpisanih frakcij ter jih odlagali na za to vnaprej določena mesta. Na prvi pogled ni veliko potrebno, vendar praksa kaže, da sta za premike v naših glavah potrebna čas in potrpljenje.

Kako boste uredili razmerja s komunalnimi podjetji, koliko ljudi boste zaposlili?

dec

ember

2011

ivan

Ple

vnik

foto

: arh

ivpo

djet

ja

64/6

5O

KO

LjE

45

Dne 24. 11. 2011 je vseh 12 občin Koroške ra-zvojne regije na ustanovni skupščini sprejelo in podpisalo Družbeno pogodbo o ustanovitvi javnega podjetja KOCEROD, družbe za ravna-nje z odpadki, d. o. o. S tem smo v regiji tudi dokončno poenotili poglede na to, kako naj bo organizirana javna služba ravnanja z odpadki. Do sedaj so se v regiji z ravnanjem s komunalni-mi odpadki ukvarjala štiri komunalna podjetja, kar pa z vidika ekonomičnosti in racionalnosti v prihodnje ne bi bilo sprejemljivo, zato smo predlagali ustanovitev novega javnega podjetja KOCEROD, družbe za ravnanje z odpadki, d. o. o., katere ustanovitelj je vseh 12 občin po ključu prebivalstva, za del javne službe »obdelava ko-munalnih odpadkov in odlaganje preostanka«. Obstoječa javna podjetja naj bi izvajala naloge zbiranja in prevoza še eno leto po ustanovitvi novega podjetja. Pozneje bi te naloge opravljali skupno v okviru novoustanovljenega podjetja. Skupno opravljanje bo v okviru dogovorjenih skupnih standardov in normativov, tako da bodo vsi prebivalci koroških občin enako obravnavani in bodo plačevali enotno ceno za prevoz, ne glede na oddaljenost.

Nedavno so bili vplačani vsi ustanovni dele-ži, tako bo družba formalno začela z delom v naslednjih dneh. V skladu z začasnimi akti

poslovanja bo v družbi za izvajanje nalog pre-delave in odlaganje zaposlenih cca 25 delavcev (brez javne službe zbiranja in prevoza, ki še ostaja v okviru obstoječih podjetij). V prvi vrsti bomo na novo zaposlili strokovno tehničen kader, ki je potreben za nemoteno opravljanje nalog centra. Dogovarjanje med obstoječimi komunalnimi podjetji do sedaj ni predstavljalo nobenega problema in mislim, da bo tudi v pri-hodnje tako. Vsem nam je v interesu, da vzpo-stavimo učinkovito in stroškovno sprejemljivo izvajanje javne službe ravnanja z odpadki.

Kako ocenjujete sedanji zapleten položaj pri prevzemanju odpadne embalaže? odnose med shemami? Kaj bi moralo storiti ministrstvo za okolje in prostor, da se ne bi ponovili problemi z neprevzemanjem embalaže?

O teh vprašanjih nisem razmišljal, zato na tem mestu ne morem podati kompetentnih odgovo-rov. Prav gotovo pa je nesprejemljivo to, kar se dogaja, da družbe zavračajo prevzem embalaže oziroma se sklicujejo, da so že dosegle svoje kvote. Stanje je na nek način škandalozno. »Država« je polna besed in zahtev po ločenem zbiranju, kar je prav, po drugi strani pa ne naredi reda med nosilci embalažne sheme s ciljem zagotoviti čim večjo snovno izrabo ko-munalnih odpadkov. Še več, menim, da prihaja

čas, ko moramo ponovno premisliti, s katerimi dodatnimi ukrepi lahko dosežemo v okviru javne službe še večji izplen surovin v cilju, da kar najmanj odpadkov odložimo, oziroma kako vključiti obstoječe kapacitete sortirnic v okvir javne službe za dosego višjih ciljev. 

V letu 2012 želimo začeti s poskusnim obratovanjem centra kot celote (sortirnice, kompostarne, MBO, vključno z odlaganjem preostanka na novem odlagališču).

65 21340120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov. Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin. Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

Odpadek je vir

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana

Tel. 01 561 06 10

www.dinos.s i

Pro

moci

ja

Odla

gali

šča

iner

tnih

OdpadkO

v

vranO

vič

i

dec

ember

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

64/6

54

6O

KO

LjE

Razpleta problematike

odlagališča inertnih odpadkov

Vranoviči še ni. Po navedbi

Agencije RS za okolje naj bi

bila komunala Črnomelj že od

leta 2000 obveščena, da so

predpisi glede odlaganja na

kraških tleh jasni in neizprosni

oziroma da prepovedujejo

odlagališča na omenjenem

zemljišču. V komunali

Črnomelj zatrjujejo, da ni

tako. Zaradi tega so konec

septembra sprožili upravni

spor zoper ARSO, da bi

vendarle dobili okoljevarstveno

dovoljenje za deponijo, od

katere je odvisnih 260 delovnih

mest v podjetju Livar, in za

katerega si prizadevajo že

vse od leta 2002. Vpletene

akterje smo povprašali, kakšen

razplet dogodkov pričakujejo.

kot kaže, vsak vztraja na

svoji strani, prebivalci občine

Črnomelj pa so zaskrbljeni.

Majdi Kosi

OdLAGALiŠČA inERTniH OdPAdkOV VRAnOViČi

Potek in ozadje dogodkov pojasnjuje Slavko Malešič, v. d. direktorja, iz Komunale

Črnomelj: »Kljub pričanju Agencije RS za okolje zatrjujem, da leta 2000 nismo bili pose-bej obveščeni o kakršnemkoli prepovedanem odlaganju na zemljišču odlagališča Vranoviči. Takrat smo na tem istem zemljišču imeli še od-lagališče nenevarnih (komunalnih) odpadkov z vsemi potrebnimi dovoljenji. Je pa bil tega leta res sprejet Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur. l. RS, št. 5/2000). Nato smo leta 2002 od Agencije RS za okolje pridobili pisno mnenje, da so odpadni livarski peski inertni in primerni za odlaganje na tem odlagališču, prav tako pa se lahko uporabljajo za prekrivanje odlaga-liščnega prostora. Posebej so poudarili, da bo potrebno obstoječe odlagališče, skladno z novo nastalim stanjem, opredeliti kot odlagališče nenevarnih in inertnih odpadkov. Na tej osnovi so se začeli vsi postopki za ureditev odlagališča inertnih odpadkov.

V postopku priprave občinskega lokacijskega načrta (OLN) je MOP izdal odločbo, da ni

potrebna celovita presoja vplivov na okolje, ARSO pa v roku ni podal nobenih usmeritev. Pridobljeno je bilo tudi pozitivno mnenje Urada za upravljanje z vodami, ki deluje v sklopu ARSO. Postopek je žal trajal dolgo, tako da je bil OLN sprejet šele v letu 2007. Leta 2008 je Občina Črnomelj pooblastila JP Komunalo Črnomelj za inženiring do pridobitve gradbe-nega dovoljenja za odlagališče inertnih odpad-kov Vranoviči. V postopku je Agencija RS za okolje izdala sklep, da okoljevarstveno soglasje v tem primeru ni potrebno ter je našo vlogo za-vrgla. Po izdelavi projektne in druge potrebne dokumentacije smo v letu 2009 podali vlogo za

gradbeno dovoljenje. Upravna enota je nato od nas zahtevala dopolnitev vloge z okoljevarstve-nim dovoljenjem. V aprilu 2010 smo na ARSO podali vlogo za okoljevarstveno dovoljenje, ju-lija smo bili prvič pozvani na dopolnitev vloge. Po dopolnitvi vloge so nas novembra 2010 drugič pozvali k dopolnitvi vloge. Po naših urgencah za pospešitev postopka smo v juliju 2011 prejeli odločbo ARSO, da se naša vloga zavrže. Na to odločbo smo se pritožili, MOP pa jo je v začetku septembra zavrnil. V začetku oktobra 2011 smo sprožili spor na Upravnem sodišču. Občina Črnomelj in Javno podjetje Komunala Črnomelj sta v novembru 2011 na MOP poslala predlog za spremembo Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 61/2011) v tistih členih, ki onemogočajo umeščanje odlagališč za inertne odpadke v prostor.«

Slavko Malešič še komentira, da so postopki za pridobitev dovoljenj nerazumljivi, za-

pleteni in dolgotrajni, obenem pa vse od leta 2002 Komunali Črnomelj nihče ni dal vedeti, da odlagališča ne bo mogoče realizirati. Ker je bilo v postopek vloženo veliko dela in finanč-nih sredstev, ne nameravajo odstopiti od svoje namere. Nerazumljivo je tudi, da pri odlagali-ščih za inertne odpadke za zagotovitev varstva tal ne dovoljujejo nanosa umetnih tesnilnih plasti. V današnjem času je z razpoložljivimi tehničnimi ukrepi nedvomno možno zagotoviti ustrezno varnost tal. Ne nazadnje to možnost predlaga tudi stroka (geologi, hidrogeologi), zakonodajalec pa ji za zdaj ne prisluhne. V lokalnem okolju je zaradi odločitve Agencije RS za okolje pričakovati velike probleme, ki jih lokalne skupnosti same ne morejo rešiti. Ker

Vsak na svoji strani, stroka predlaga rešitve

dec

ember

2011

Sla

vko

Mal

ešič

mag

. Boš

tjan

Met

elko

Moj

ca Č

emas

Stje

pano

vič

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv F

it m

edia

64/6

5O

KO

LjE

47

se tudi drugje v Sloveniji srečujejo z enakimi težavami glede odlagališč inertnih odpadkov, iz Komunale Črnomelj apelirajo, da naj se pridružijo pri prizadevanjih za čimprejšnjo spremembo te uredbe.

V Agenciji RS za okolje zanikajo trditve Javnega podjetja Komunala Črnomelj.

Pravijo, da gre za enostransko interpretacijo stranke v postopku. Prav tako menijo, da so delovna mesta v primeru izdaje negativne odločbe za obratovanje odlagališča inertnih odpadkov Vranoviči izključno krivda stranke v postopku, ker kljub seznanjenosti z dejstvi vztraja pri poskusih pridobivanja dovoljenja, ki ga v nobenem primeru ne more dobiti tako zaradi jasnih določil zakonodaje kot zaradi mo-žnih prekomernih obremenjevanj okolja. 30. člen Uredbe o odlaganju odpadkov je namreč že leta 2000 določal, da odlagališče ne sme biti na zemljišču z močno razpokano kamninsko podlago, dobro vodno prepustnostjo in nedo-ločljivimi tokovi podzemne vode. V podjetju so vseskozi vedeli za to določilo, saj jim je bilo že v postopkih izdaje odločbe o zaprtju odla-gališča nenevarnih odpadkov Vranoviči poja-snjeno, da na kraških območjih po letu 2009 ne bi smelo obratovati nobeno odlagališče. Še več, tudi gradnja novih odlagališč ali širitev je na teh območjih prepovedana. Dodajajo še, da določilo ne dela nobene razlike med tem, ali gre za odlagališče inertnih, nenevarnih ali nevarnih odpadkov. Mejne vrednosti pa-rametrov, ki jih morajo izpolnjevati odpadki, ki se jih želi odložiti na odlagališče za inertne odpadke, so določene na podlagi predpisa Evropske skupnosti iz leta 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih. Ta odločba je bila prenesena v pravni red Republike Slovenije leta 2004 s spremembo Pravilnika o odlaganju odpadkov in že takrat je bilo določeno, da mejna vrednost parametra izlužka inertnega odpadka, ki se ga želi odložiti na odlagališče za inertne odpadke, ne sme presegati mejne vrednosti za molibden 0,5 mg/kg suhe snovi. Podjetje Livar je tako kot povzročitelj odpadkov zavezano najprej zagotoviti ponovno uporabo ali recikliranje ali predelavo teh odpadkov, medtem ko se po mnenju Agencije RS za okolje trenutno odloča za najslabšo možnost – za odlaganje odpadkov.

Pod vprašajem naj bi bilo tako več kot 260 de-lovnih mest, saj bo podjetje Livar v primeru

neustrezne nove rešitve za odlaganje inertnih odpadkov prisiljeno ustaviti proizvodnjo. Mag. Boštjan Metelko, direktor službe za kakovost in varstvo okolja v podjetju Livar, d. d., prizadevanja podjetja komentira: »Problematika oddaljenosti odlagališča iner-tnih odpadkov od proizvodnega centra pomeni povečanje stroškov za odvoz odpadkov, s tem pa seveda povečanje stroškov proizvodnje, ki jih ima proizvajalec v svoji proizvodnji. Seveda si Livar prizadeva, da bi imel urejeno odlaga-lišče inertnih odpadkov kar se da blizu svoje proizvodnje ter tako obvladoval posledično pogojene stroške prevozov. Že leta 2003 smo tako podpisali tripartitno pogodbo z Občino Črnomelj in Komunalo Črnomelj z namenom urejanja in sofinanciranja na področja odlagali-šča inertnih odpadkov na območju že obstoječe deponije Vranoviči.

V celotnem obdobju smo s pogodbenimi par-tnerji sodelovali na področju predaje vseh

informacij, povezanih z našo dejavnostjo, da je stranka v postopku lahko pridobivala potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti odlaganja inertnih odpadkov. S stališča ocene nevarno-sti omenjene deponije inertnih odpadkov ter njene umestitve na območje obstoječe deponije Vranoviči lahko le dodamo, da inertni odpad-ki niso škodljivi ter ne povzročajo negativnih vplivov na okolje. Z načrtno ureditvijo odla-gališča inertnih odpadkov je moč izkoristiti te odpadke za izravnavo terenov – pridobivanje kmetijskih zemljišč/travnikov, gozdnih povr-šin ipd., inertne odpadke lahko uporabimo za sanacijo opuščenih kamnolomov, ki puščajo rane v našem okolju ter vračanje naravi prija-znejši videz.« Na vprašanje, zakaj se podjetje odloča za odlaganje in ne za reciklažo odpad-kov, Metelko pojasnjuje: »Reciklaža inertnih odpadkov (v primeru livarne je to regeneracija), ki je mogoča le v primeru odpadnih peščenih form in jeder, je možna z vgradnjo posebnih sistemov za regeneracijo, ki pa obsega velika vlaganja v opremo (za posamezno lokacijo okoli 400 tisoč evrov). Livar se je že v preteklosti tru-dil, da bi inertne odpadke uporabili pri sanaciji zemljišč ali kot nasutja pri izdelavi tamponov pri izgradnji cest. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bi se omenjene odpadke »koristno« uporabilo ter tako čim manj odlagalo.«

Mojca Čemas Stjepanovič, županja ob-čine Črnomelj, je bila s problematiko

odlagališča inertnih odpadkov na sedanji lo-kaciji seznanjena šele v sredini letošnjega leta, ko je bilo JP Komunala obveščeno, da je vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja s strani ARSO negativno rešena. »Poskušali smo priti do dodatnih obrazložitev, vendar neuspešno, ker je bil čas dopustov.

Občina Črnomelj je zelo zainteresirana za ureditev deponije inertnih odpadkov,

kar smo izrazili tudi na sestanku z ARSO v septembru 2011, in sicer naj ustrezne institu-cije povedo, kaj je potrebno narediti za varno odlaganje teh odpadkov. Nesprejemljivo je namreč, da v današnjem času, ko so po izja-vah strokovnjakov možne številne tehnične rešitve za varno odlaganje inertnih odpadkov, v našem primeru to ne bi bilo mogoče, ker Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 61 /2011, v nadaljevanju Uredba) tega ne dovoljuje. Ministrstvu za okolje in prostor smo zato predlagali spremembo Uredbe, in sicer v smislu, da se v primeru odlaganja inertnih od-padkov na prepustnejši kraški podlagi dovoli izpolnitev zahtevane meje vodoprepustnosti tal z dodatnimi umetnimi tesnilnimi plastmi. Dejstvo je, da je ob nezmožnosti odlaganja na to lokacijo Livar, d. o. o., pod vprašaj postavil 260 delovnih mest, kar dejansko predstavlja doda-tno »socialno bombo« (poleg Secop, d. o. o.) v občini Črnomelj in v celotni Beli krajini. Občina Črnomelj se zaveda pomembnosti varovanja okolja in s tem povezanega varnega odlaganja inertnih odpadkov livarskega peska. Prepričani smo, da bi lahko z ustrezno varno tehnologijo, kar je prav gotovo v današnjem času možno, skupaj z vodstvom Livarja zagotovili odlaganje inertnih odpadkov, vendar nam je zaradi toge, neživljenjske zakonodaje ta trenutek to onemo-gočeno. Na Občini Črnomelj pričakujemo, da bodo pristojni pripravili spremembo Uredbe v čim krajšem možnem času in jo tudi sprejeli ter s tem omogočili deponijo inertnih odpadkov, s čimer bo zagotovljenih 260 delovnih mest oziroma preskrbljenih okoli 1.050 prebivalcev občine Črnomelj oziroma Bele krajine.«

Morda pa bi vsi vpleteni akterji prisluhnili tudi predlogom stroke? 

Bio

pli

nske

elek

trarne

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

Mar

jan

kol

ar

64/6

54

8O

KO

LjE

Skupina keter je v Sloveniji

najbolj znana po bioplinski

elektrarni Organica. To je

blagovna znamka, ki postaja

že mednarodna. V tujini stroka

Organico uvršča med najboljše

naprave te vrste na svetu.

Skupina keter z njo močno

prodira tudi v Brazilijo. Toda

rojstvo in zorenje Organice je

v resnici življenjska in poslovna

zgodba Marjana kolarja,

prvega med tremi enakimi v

Skupini keter. kakšna je ta

zgodba?

Jože Volfand

BiOPLinSkE ELEkTRARnE

Kaj vas je vodilo k razvoju lastnega inovativ-nega produkta, bioplinarne organica, in po katerih tehnoloških rešitvah se ta razlikuje od bioplinarn ostalih ponudnikov? je vse to povezano z vašo življenjsko zgodbo?

Je. Leta 1991 sem kmetijo prevzel od staršev, ko sem končal kmetijsko šolo. Pri kmetovanju sem imel veliko podporo s strani svojih star-šev in tako smo postali ena največjih kmetij v Sloveniji. Na začetku smo imeli prašičerejsko panogo, kateri smo dodali še govedorejo in po-ljedelstvo. Že leta 1999 sem se začel ukvarjati s težavo neprijetnega vonja, ki je nastajal zaradi prašičje farme, in začel razmišljati o rešitvi, ki bi na ekološki način odpravila to težavo. Zgodbo sem zaupal kolegoma Denisu Bolčini in Tomu Begoviču, ki zadev v kmetijstvu nista poznala. Takrat sta se ukvarjala z investicijami v inovativne tehnologije. Tako sem do leta 2005 raziskoval po Evropi. Nato sem v neki nemški reviji po naključju naletel na članek o biopli-nu, ki ga pridobivajo iz organskih kmetijskih ostankov. Zamisel se mi je zdela popolna za našo kmetijo. Predvsem pa me je zanimalo, ali lahko takšna naprava obratuje tudi na živalske ostanke, živalske iztrebke in gnojevko, saj bi lahko tako preprečili širjenje neprijetnega vonja v okolico. Naročil sem tehnologijo pri uglednem avstrijskem podjetju Nahtec.

a začela se je negativna poslovna akcija?

Da. Z izvajalcem sem imel velike težave že pri gradnji, saj je gradnja, ki je bila predvidena za 6 mesecev, trajala kar celih 18 mesecev. To me je skoraj porinilo v finančni propad. Ko pa je bila bioplinska naprava postavljena, so se prave težave komaj začele. Naprava, ki so jo načrtovali šolani inženirji, je bila v resnič-nem vsakdanu kmetovanja precej nedovršena in ni delovala, kot je bilo zagotovljeno. Zato nisem mogel vračati denarja. Tako sem po-novno začel razmišljati o tem, kako bi stvari izboljšal. Nezanesljivo delovanje elektrarne je namreč začelo ogrožati obstoj kmetije, saj sem za gradnjo založil vse svoje premoženje, vsaka ustavitev procesa pa je zame pomenila veliko izgubo. Na drag servis iz tujine je bilo včasih treba čakati tudi tedne, zato sem se vsakič, ko se je naprava iz tega ali drugega razloga ustavila, sam poglobil v težavo in iskal rešitev zanjo. Tako sem z vsemi močmi in raziskavami prišel do rešitve bioplinske naprave. Danes sem izredno hvaležen, da me je ta težava pripeljala do iznajdbe res vrhunske naprave. Nato sem se ponovno odločil za gradnjo nove, povsem drugačne in izboljšane bioplinske elektrarne na podlagi lastnega znanja in izkušenj. K sodelovanju sem povabil Denisa in Toma in zgradili smo skupno napravo, polno inovacij

Samooskrba s hrano nima nič skupnega z bioplinskimi napravami

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

49

in znanja, s katero smo dosegli vrhunske rezul-tate. Napravo smo testirali, optimizirali in šele leta 2008 tovrstni produkt ponudili trgu. Tako se je pričela izvrstna pot BPE Organice, ki jo mednarodni strokovnjaki danes uvrščajo med najboljše naprave na svetu. Bioplinska naprava Organica je danes blagovna znamka Skupine Keter. Prva naročila so prišla iz Slovenije, sedaj pa smo jih začeli graditi tudi v tujini.

v čem je vaša konkurenčna prednost?

BPE Organica ima dober temelj, je naprava, ki samostojno deluje 24 ur na dan. Naša prednost je tudi v tem, da gradimo bioplinske elektrarne na ključ. To pomeni, da pokrivamo vse sklope, od projektiranja in izgradnje do spravljanja v pogon in spremljanja biološkega procesa. Kratko – od začetka biomase do daljnovoda pokrivamo vse segmente delovanja.

vendar v Sloveniji ni pretiranega zanimanja za bioplinarne. Kako je na tujih trgih? Kako se trgi razlikujejo med seboj po zakonskih in drugih omejitvah in/ali spodbudah?

Trenutno je v slovenskemu elektro omrežju na voljo 15 enot po en MW ter ena manjša elek-trarna, ki bo končana v naslednjem mesecu. V tujini imamo doslej podpisanih 28 pogodb. Precej je tudi že dogovorov, ki so tik pred skleni-tvijo pogodbe. Številke niso majhne. Prodiramo v Španijo, Italijo, Avstrijo, Anglijo, Belorusijo. Torej smo se usmerili v države EU, kar na začet-ku ni bil naš namen, saj smo se sprva bolj videli v državah nekdanje Jugoslavije. Vse močneje smo prisotni tudi v Braziliji.

Vsak trg ima svoja pravila poslovanja, svoje zakonske predpise. Moramo jih upoštevati. Predvsem pa je pomembna vztrajnost, ki se dolgoročno izplača. Tudi spodbude so različne, kot je cena energije, ki je v okoliških državah dosti višja kot pri nas.

poleg cene energije je v Sloveniji zadnje čase vse več negativnih reakcij lokalnih skupnosti na gradnjo bioplinskih naprav.

Lokalne skupnosti izgradnjo elektrarn dobro sprejemajo. Seveda so povsod izjeme, vendar po večini predvsem zaradi nepoznavanja teh-nologije in predsodkov na podlagi informacij, ki izhajajo v medijih. Ko pa ljudem naprave predstavimo, razkažemo ter jim obrazložimo njihovo delovanje, ko ljudje dejansko vidijo, da je zelo čista tehnologija, predsodki izginejo. Ljudem so na voljo nova delovna mesta, kar

pripomore k boljšim razmeram v posameznih občinah.

potemtakem ste prepričani o razvojnih pri-ložnostih Keter organice na slovenskem, evropskem in globalnem trgu?

Na podlagi študije o potencialu bioplina v Sloveniji, ki ga je izdala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, imamo po najbolj konser-vativnem scenariju v Sloveniji možnost za postavitev 86 MW bioplinskih elektrarn. Prav tako smo se kot država v nacionalnem energet-skem načrtu zavezali tudi k izpolnitvi norme za 61 MW iz bioplina. Trenutno jih imamo 21 MW. Naše podjetje v prihodnosti v Sloveniji vidi predvsem trženje malih 50 kW bioplin-skih elektrarn, ki so zanimive predvsem za srednje in manjše kmetije. Na globalnem trgu imamo s svojo tehnologijo zelo dobre možnosti. Priznavanje tovrstne zelene tehnologije je v tujini dosti večje, saj se zavedajo pozitivnih vplivov na okolje. Med drugim je korist zmanj-ševanje emisij toplogrednih plinov iz ozračja.

po mnenju evropske okoljske agencije se pri-poroča nadaljnja izraba energije iz biomase za ogrevanje in električno energijo, ker naj bi bilo ekonomsko smotrnejše in okoljsko učinkovi-tejša v primerjavi z rabo biogoriv v cestnem transportu. ali sledite dejanski rabi bioplina iz bioplinarn organica, potem ko jih predate v upravljanje naročniku?

Seveda, saj ravno iz bioplinske elektrarne, v katero dajemo zeleno organsko biomaso, pridobivamo električno energijo in toploto. Električno energijo dajemo v omrežje, toploto pa uporabljamo za ogrevanje stavb in prostorov in za druge možnosti koristne uporabe, kot je ogrevanje rastlinjakov.

Kaj je najpogostejši motiv zasebnikov, ki investirajo v bioplinarno? Kolikšen je sploh lahko realen delež bioplina kot energenta v energetski bilanci Slovenije?

Vsakdo, ki se odloči za kakršnokoli investicijo na področju kmetijstva, industrije ali gospo-darstva, se zanjo odloči v prvi vrsti zaradi prihodkov v skrbi za finančno preskrbljenost. Enako je z investicijami v bioplinsko napravo. Naši investitorji so večinoma kmetje, ki so se za bioplinske elektrarne odločili zaradi dodatnih možnosti po zaslužku. Kot kaže, je v Sloveniji kmetijstvo ena izmed izumirajočih panog, ki ne prinašajo več finančne varnosti, bioplinska naprava pa za kmeta predstavlja novo možnost vzpostavitve ravnovesja na kmetiji in normalen

zaslužek. Delež bioplina kot surovine za prede-lavo v električno energijo je v energetski bilanci Slovenije na podlagi študije KGZS do 86 MW.

Kako v vaši poslovni in razvojni filozofiji razre-šujete konflikt, da ima pridelava hrane za ljudi prednost pred pridelavo rastlin za energijo?

Z dejstvom, da ima pridelava hrane za ljudi in živali prednost pred pridelavo rastlin za ener-gijo, se popolnoma strinjamo in to tudi podpi-ramo. Strinjamo se tudi z dejstvom, da morajo biti jasno določene meje, koliko obdelovalnih površin se lahko uporabi za pridelavo rastlin v energetske namene, in da se vzpostavi red, ki pa mora potem držati in veljati za vse enako.

Vendar pa v Sloveniji vlada neutemeljen strah, da bomo zaradi nekaj bioplinskih elektrarn ostali lačni in to v času, ko imamo v posame-znih krajih več trgovin, kot ima kraj prebival-cev, ko se zavrže celo do 50 odstotkov hrane v restavracijah in po gospodinjstvih, vsi pa si bolj kot vse drugo želijo koruznih žgancev.

V Sloveniji se trenutno za pridobivanje bioplina skupno uporablja le 2.000 ha obdelovalnih po-vršin, kar je manj, kot je škode na pridelku, ki jo povzroči divjad. V kolikor bi zapolnili razpo-ložljiv potencial bioplina v Sloveniji in postavili vseh 86 MW brez poseganja v prehrano, bi pri tem uporabili 5,9 odstotkov njivskih površin. To je zanemarljivo v nasprotju z dejstvom, da je bilo samo v lanskem letu opuščenih kar 26.000 ha kmetijskih zemljišč, zasejanih je bilo 8.500 ha manj žit, propadlo je 1.300 govedorejskih in 4.000 prašičerejskih kmetij. Z gotovostjo lahko trdim, da pomanjkanje samooskrbe s hrano v Sloveniji nima nič skupnega z bioplinskimi elektrarnami. Prej nasprotno, marsikateri kmet lahko normalno zaživi le s pomočjo bioplinske elektrarne, saj se mu obdelovanje zemlje in reja živali tako splača, kar pa pomeni, da bioplin kmetijstvo rešuje in ohranja.

toda javna razprava o Strategiji izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v ener-getske namene, pripravilo jo je mKgp, je opozorila tudi na drugačna stališča. Kakšno je vaše mnenje o vsebini strategije?

Predlog strategije je nestrokoven in neuteme-ljen dokument, ki povrhu vsega sploh ne zajema področja, zaradi katerega se je pojavila potreba po pripravi te strategije. Osnutek je bil izdelan brez upoštevanja kakršnekoli strokovne študije in je celo v nasprotju z edino strokovno študijo KGZS. Kot že omenjeno, študija jasno oprede-ljuje tri možne scenarije rabe biomase. V njej je na osnovi relevantnih podatkov utemeljen dejanski potencial biomase v Sloveniji, ki bi ga bilo mogoče izkoriščati v namen pridobivanja energije brez poseganja v prehransko verigo. V osnutku strategije je sicer omenjeno, da se strategija opira na to študijo, vendar brez nadaljnje argumentacije o utemeljitvah, zakaj se upošteva Scenarij 1 (najkonzervativnejši). Vse nadaljnje navedbe pa so zelo nejasne in

naše podjetje v prihodnosti v Sloveniji vidi predvsem trženje malih 50 kW bioplinskih elektrarn, ki so zanimive predvsem za srednje in manjše kmetije.

V Sloveniji se trenutno za pridobivanje bioplina skupno uporablja le 2.000 ha obdelovalnih površin.

dec

ember

2011

64/6

55

0O

KO

LjE

brez pravega smisla v osnutku, saj popolnoma zgrešijo bistvo. Strateške usmeritve in cilji, ki so navedeni z razlogom, da bi z njimi dosegli končni cilj Strategije – prehransko varnost v Sloveniji, so napisani zelo ohlapno, preveč površinsko in dvoumno ter sploh ne ponujajo konkretnih rešitev dejanske problematike oz. iz njih sploh ni moč razbrati, čemu služijo.

Kaj predlagate?

Menim, da bi bilo potrebno izdelati doda-tno strokovno študijo, s katero bi se ocenilo stanje kmetijstva v Sloveniji, stopnjo izkori-ščanja potenciala podeželja in primarne pri-delave, ter tako ugotovilo, na kakšni stopnji se kmetijstvo sploh nahaja. Prepričani smo, da bi prav tu z bioplinsko tehnologijo lahko povečali dinamičnost našega kmetijstva.

Glede na strukturo naše kmetijske dejav-nosti bi bilo smiselno ustvariti pogoje za manjše bioplinske naprave, ki bi omogočile povečanje obsega kmetovanja in hkrati z dodatnim izkoriščanjem odvečne toplotne energije prispevale k povečanju samooskrbe s hrano in energijo iz obnovljivih virov. Naš predlog je bil tudi pospešitev pridobivanja dovoljenj, predvsem za manjše naprave in vključevanje organskih komunalnih odpad-kov v bioplinske naprave. Strategija tudi ne bi smela odstopati od akcijskega načrta, za katerega je Ministrstvo za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano že dalo soglasje in po katerem je v Sloveniji predvidena gradnja bioplinskih naprav s skupno močjo 61 MW. Tudi študija KGZS je prikazala potencial biomase za vsaj 86 MW brez neposrednega vpliva na prehransko verigo. Zato menimo, da je osnutek strategije v kar nekaj točkah precej zgrešen.

Vsekakor pričakujemo, da bo sprejeta stra-tegija jasna, da bo upoštevala tudi naše predloge, da bo naklonjena lastnikom in investitorjem v bioplinsko tehnologijo ter jim nudila zagotovilo, da lahko brez skrbi načrtujejo svojo prihodnost.

Za primerjavo z globalnimi trendi ocenjuje-mo, da lahko prav bioplin znatno prispeva k oživljanju kmetijstva, samooskrbi z energijo in hrano, prispeva k biološki pridelavi zdrave hrane, čistejšemu okolju in manjši odvisnosti od uvoza dragih in manj čistih oblik energije. Zgledovati bi se morali po razvitih državah, kjer bioplin podpirajo in ga strateško spodbu-jajo. Najboljši primer sta Nemčija, kjer deluje že preko 5.800 bioplinskih elektrarn, do leta 2020 pa načrtujejo gradnjo še 12.000 novih. V sosednji Avstriji, kljub obstoječim 450 bio-plinskim elektrarnam, načrtujejo nove inve-sticije s posebno finančno spodbudo. Tudi na Hrvaškem so že spoznali prednosti bioplina in med vsemi OVE namenjajo nepovratna sredstva iz programa IPARD le za bioplin.

v Strategiji se med ukrepi predvideva za investitorje v bioplinarno obvezna prido-bitev soglasja za gradnjo ali širitev s strani mKgp. Kakšen je vaš pogled iz prakse na to dodatno obvezo investitorja?

Vsekakor bo potrebno pred pričetkom uve-ljavitve ukrepa jasno navesti in uzakoniti pogoje za pridobitev tega soglasja, saj se lahko glede na naše izkušnje o pridobivanju posameznih soglasij in dovoljenj v primeru nedefiniranih in nejasnih postopkov za pri-dobitev le-te časovno zavlečejo tudi po več let. Vmes se pogoji še ničkolikokrat spreme-nijo, kar investitorju dolgoročno onemogoča uspešno izvedbo projekta.

Kakšna bo usoda bioplinarn v prihodnje po svetu in pri nas?

Glede na to, da smo majhna država, tudi gradnja bioplinskih elektrarn pri nas ne bo trajala v nedogled, temveč v najboljšem primeru le do izpolnitve izračunanega poten-ciala bioplina. V ostalih državah, predvsem pa v tistih, kjer bioplin in zeleno tehnologijo trenutno komaj odkrivajo, pa dajejo bioplinu

in izgradnji bioplinskih elektrarn velik po-

udarek in, kot sem že omenil, njihov razvoj

bolj aktivno spodbujajo. 

Zakonodaja naj bo usklajenaprejeli smo pobudo županje občine Črnomelj glede okoljsko-kmetijske problematike, s katero se spopadajo na območju te občine, in sicer gre za raztros gnojevke iz bioplinske elektrarne Lokve in sosednje prašičje farme Stariha.

Bioplinska gnojevka iz bioplinske elek-trarne je po rezultatih monitoringa

presegala dovoljene vrednosti cinka in kadmija za prvi razred okoljske kakovosti po merilih Uredbe o biološko razgradljivih odpadkih. Po številnih prizadevanjih za razjasnitev neustreznega tolmačenja rezul-tatov analiz je pristojni inšpektor za okolje in prostor družbi Bioenerg, d. o. o., z odločbo prepovedal oddajanje bioplinske gnojevke za rabo v kmetijstvu kot gnojila, ki nastaja pri proizvodnji bioplina. Bioplinska elektrarna Lokve je iz procesa fermentacijskega postop-ka izključila surovo prašičjo gnojevko in po najnovejših rezultatih analiz sedaj dosega 1. razred okoljske kakovosti.

S tem problema nismo rešili, saj nam osta-jajo težave z razvozom gnojevke s prašičje

farme. Pri tem nas ne skrbi le nevzdržen smrad, ampak po rezultatih analiz gnojevke s prašičje farme tudi vsebnost težkih kovin.

Rezultati omenjene analize med drugim izkazujejo vsebnost cinka 867 mg/kg s.s.

in kadmija 0,68 mg/kg s. s. Po sedaj veljavni zakonodaji s področja kmetijstva navedene vrednosti cinka niso presežene oz. sporne,

presežene pa so po veljavni zakonodaji s področja varstva okolja, saj Uredba o biolo-ško razgradljivih odpadkih za kompost in pregnito blato 1. razreda okoljske kakovosti dovoljuje vsebnost cinka 200 mg/kg s. s. in kadmija (ki po tem izvidu še ne presega do-voljene meje) 0,7 mg/kg s. s.

Občina Črnomelj se v reševanju te proble-matike dejansko čuti nemočna, saj se vsa

prizadevanja glede zagotavljanja čistega in zdravega okolja našim občanom in rešitve problema ustavijo pri zakonskih podlagah, ki so nejasne oz. neusklajene že pri določ-bah opredeljevanja mejnih vrednosti. Ker menimo, da je nedopustno in neodgovorno, da je lahko zaradi neusklajenih zakonskih podlag ogroženo zdravje naših občanov, smo pristojna ministrstva pozvali, naj pristopijo k usklajevanju zakonodaje. Menimo, da bi morala pristojna ministrstva (MKGP, MOP in tudi Ministrstvo za zdravje) celovito uskla-diti zakonodajo na tem področju, saj je na marsikaterem področju nedorečena ali pa je sploh ni (npr. smrad).

Za občino in njene občane pomeni takšno početje oz. neodgovorno ravnanje nekate-

rih pristojnih organov okoljsko, zdravstveno in splošno nevarnost, zato si bomo v občini še v večji meri prizadevali za rešitev te pro-blematike, saj opažamo, da postaja vse večji problem tudi v drugih lokalnih skupnostih.

Mojca Čemas Stjepanovič, županja Občine Črnomelj

Za primerjavo z globalnimi trendi ocenjujemo, da lahko prav bioplin znatno prispeva k oživljanju kmetijstva, samooskrbi z energijo in hrano, prispeva k biološki pridelavi zdrave hrane, čistejšemu okolju in manjši odvisnosti od uvoza dragih in manj čistih oblik energije.

Zeleno omreŽje

dec

ember

2011

Fotoaktivni betonski tlakovci

64/6

5O

KO

LjE

51

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in

regionalno politiko (SVLR) je 28. 10. 2011

izdala odločbo o dodelitvi sredstev za projekt

»Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Šaleški

dolini«. Dobre 3 milijone evrov vreden projekt

je del Operativnega programa razvoja okolj-

ske in prometne infrastrukture za obdobje

2007-2013 (OP ROPI) in bo sofinanciran iz

Kohezijskega sklada EU v višini 1,68 milijona

evrov. Nacionalni javni vir oziroma proračun

RS bo prispeval 297 tisoč evrov, lokalni ob-

činski viri pa 1,05 milijona evrov vključno z

DDV, ki se bo lahko poračunal, kar pomeni,

da dejansko investicijski vložek občin znaša

le nekaj več kot 551 tisoč evrov.

V okviru projekta »Odvajanje in čiščenje od-

padne vode v Šaleški dolini« bodo izvedene

investicije v odvajanje in čiščenje odpadne

vode v občinah Velenje in Šoštanj. Cilj pro-

jekta je izgradnja ustrezne infrastrukture za

odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih

vod na območjih, ki so v državnem programu

opredeljene kot območja, ki morajo biti opre-

mljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi

direktivami na področju odvajanja in čiščenja

odpadnih voda, in s predpristopno pogodbo in

ciljem zmanjšanja vplivov na okolje.

S tem je Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.,

po pooblastilu občin nosilk uspešno zaključilo

tudi drugo kandidaturo za pridobitev nepo-

vratnih sredstev iz kohezijskega sklada EU za

gradnjo prepotrebne komunalne infrastruk-

ture v Šaleški dolini v finančni perspektivi

2007 – 2013.

Pooblaščeni koordinator

Mag. Branko NAVERŠNIK, univ.dipl.ekon.

Vodja službe za investicijski inženiring

Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.

Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje

T: 03 896 11 00

F: 03 896 11 27

E: glavni@kp-velenje.si

www.kp-velenje.si

Cinkarna Celje d.d. je že vrsto let aktivna na

področju nanotehnologije titanovega dioksi-

da (TiO2), saj le-ta ponuja mnogo priložnosti

razvoja novih, okolju prijaznih produktov

z visoko dodano vrednostjo. Mednje sodi

ultrafini anatas, ki je kristalna oblika TiO2,

za katero je značilna visoka fotokatalitska

aktivnost. Fotokatalitsko učinkovanje omo-

goča razgradnjo organskih onesnažil, kadar

so te v stiku s površino delcev anatasa. To

zmanjša potrebo po čiščenju ter posledično

podaljšuje življenjsko dobo materialov, prav

tako pa omogoča čiščenje onesnaženih voda

in zraka. V Cinkarni Celje razvijamo sisteme

za čiščenje odpadne vode in zraka, kar bi lahko

omogočilo reševanje veliko težavnih ekoloških

problemov, ki jih predstavljajo industrijski

izpusti. Prav tako smo aktivni na področju

izdelave gradbenih materialov (fasade, pre-

mazi) in transparentnih premazov za steklene

površine. Oboji vsebujejo ultrafini anatas, in

ker preprečujejo organsko onečiščenje in omo-

gočajo spiranje anorganskih prašnih delcev,

so bolj obstojni.

Cinkarna,

Metalurško kemična industrija Celje, d.d.

Kidričeva 26, 3001 Celje

T: 03 427 60 00

F: 03 427 61 06

E: info@cinkarna.si

www.cinkarna.si

Podjetje Xella porobeton si prizadeva spod-

buditi gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih

družinskih hiš. Privatni investitorji še vedno

oklevajo pri odločitvi za takšno gradnjo, saj

jo pogosto enačijo z montažno gradnjo, ki pa

naj bi bila finančno nedosegljiva. V podjetju

zato za bodoče graditelje hiš pripravljajo

osvežen in razširjen nabor projektov novih,

sodobnih, masivnih Ytong hiš. Projekt hiše

tako postane dostopen za vsak žep, saj skoraj

ni dražji od klasične varčne hiše, hkrati pa v

podjetju poskrbijo za nasvete za pravilno in

natančno gradnjo, kar je pri tovrstni gradnji

odločilnega pomena. Nov katalog hiš bo vse-

boval več novih pasivnih in zelo dobrih niz-

koenergijskih hiš, za katere bodo pripravljeni

tudi izračuni porabe energije in optimizacije

hiš po phpp. V projekte je vključen porobeton

Ytong ter toplotna izolacija Ytong Multipor,

ki poskrbita za zelo dobro zrakotesnost, brez

katere ni energijsko varčne hiše. Katalog novih

hiš bo izšel na začetku 2012.

Xella porobeton SI, d.o.o

Loke pri Zagorju 64

1412 Kisovec, SLOVENIJA

www.ytong.si

Za odpadne vode evropska sredstva

Cinkarna za izboljšanje okolja

Xella porobeton s katalogom novih hiš

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Eko

loška r

Ecik

laža

in

proiz

vodnja

papir

ja n

a d

anskEm

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

64/6

55

2O

KO

LjE

Revija, ki jo držite v rokah,

je nagrajeni izdelek. Tako je

odločila žirija mednarodnega

natečaja podjetja Europapier

in papirnice dalum, ki je iskala

najboljši tiskani izdelek na

področju Srednje Evrope na

recikliranih papirjih Cyclus.

EOL je zmagal po vsebinski

in tiskarski plati. del Eolove

ekipe, oblikovalki Fit medie,

Metka V. Piano in Maja kresnik,

sva kot zmagovalki natečaja

obiskali dansko papirnico

dalum, najbolj okolju prijazno

papirnico Evrope. iskali

sva odgovor, ali sta papir in

njegova proizvodnja res lahko

ekološka.

Maja Kresnik

EkOLOŠkA RECikLAžA in PROiZVOdnJA PAPiRJA nA dAnSkEM

V papirnici Dalum so ponosni na svojo proi-zvodnjo. Do papirja imajo (p)oseben odnos,

prepuščajo mu celo vlogo predstavnika, saj je njihov moto Let the paper talk oz. naj papir spregovori. Skrbno bdijo nad celotnim ciklom proizvodnje, od nabave surovin (predvsem star oz. odpadni papir) do končnega izdelka, ki zapusti tovarno. K temu jih ne nazadnje zavezujejo tudi certifikati – evropska okoljska marjetica (EU Ecolabel, ki je nadgradnja dol-goletnega certifikata Nordic swan), ISO 9001 in 14001, NAPM, EMAS, Modri angel (Blaue Engel). In kako izgleda predelava potiskanega odpadnega papirja?

Papirnica Maglemoelle

Najprej s selekcijo poskrbijo za čisto vhodno surovino, tako da odkupujejo odpadni

papir, pretežno iz tiskarn (tako je delež drugih materialov in neželenih primesi minimiziran). Količina bal odpadnega papirja v skladiščih papirnice Maglemoelle (proizvodnja recikli-ranih vlaken) je impresivna, saj iz 120.000 ton letno pridelajo 75.000 ton papirne osnove. Te nato zmeljejo oz. narežejo ter namočijo za proces razbarvanja oz. očiščenja. Z magnetom izločijo kovinske delce: sponke, spirale ipd. Za razbarvanje uporabijo vodo iz bližnje reke ter navadno milnico, ki, pomešana z zrakom, nečistoče iz kaše (tiskarske barve, premaze, lepila, delce plastike in lesa ipd.) dvigne na vrh bazenov, od koder jih mehansko posnamejo.

Ta “smetana” predstavlja približno 2-odstotni delež celotne proizvodnje, ki ga ne predelujejo, temveč izročijo lokalni skupnosti v nadaljnjo uporabo (3.000 ton energenta za sežig v mestni toplarni). Papirna kaša nato potuje v usedalni-ke, kjer se začne proces izločanja odvečne vode. Rečna voda se prečisti in zakroži po papirnem mlinu kar dvanajstkrat, preden jo vrnejo reki, čistejšo kot ob zajemu. To zagotavlja neuporaba kemikalij ter lastne biološke čistilne naprave. En odstotek izločenih organskih nečistoč iz biološke čistilne naprave uporabijo kot gnojilo v kmetijstvu.

Iz že gostejše papirne kaše v usedalnikih izločijo kaolin, apnenec in papirne delce, ki

so premajhni (prekratkih vlaken) za izdelavo kakovostnega papirja. Odpadno dehidrirano goščo, ki predstavlja približno 37 odstotkov proizvodnje, tj. 53.000 ton, pošiljajo v bližnjo betonarno kot polsurovino za izdelavo cemen-ta. Ta prekratka vlakna recikliranega papirja so tudi razlog, da 100-odstotne reciklaže papirja nikdar ne bo mogoče doseči, saj so za kakovo-sten papir potrebna daljša vlakna iz primarne celuloze. Papir oz. primarna vlakna dopuščajo približno pet- do sedemkratni ciklus reciklaže, saj se v vsakem ciklu vlakna narežejo, trgajo in drugače krajšajo oz. uničujejo.

ali je papir sploh lahko eko?

Vendar pa ne gre posploševati, da je vsaka reciklaža tudi okolju prijazna.

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

53

Sledi beljenje ostale kaše z vodikovim pe-roksidom. Skozi sita in valje preprostega

papirnega stroja jo nato spremenijo v 5 mm debele plošče, ki še najbolj spominjajo na vlažne mavčnokartonske plošče. Te plošče so tudi končni (pol)izdelek papirnega mlina ter osnova za izdelavo papirja na prefinjenih, viso-kozmogljivih papirnih strojih v drugem obratu, papirnici Dalum.

Papirnica dalum

V Dalumu se postopek z namakanjem in ustvarjanjem papirne kaše z vodo iz bližnje

reke približno ponovi (razen procesa razbarva-nja). Iz končnega izdelka izločijo 90 odstotkov vode, ki jo nato očiščeno vrnejo v ribolovno območje reke. Poraba vode je pri proizvodnji recikliranega papirja približno trikrat manjša kot pri tradicionalni proizvodnji, prihranek energije pa celo desetkraten.

Za energetske potrebe papirnice (predvsem za sušenje papirja s pomočjo gorilnikov na

liniji) uporabljajo sodobno kotlovnico na lesno biomaso, s pomočjo katere ogrevajo tudi bližnje mesto Odense. Papir izdelujejo na dveh strojih širin 3,2 in 4,8 metra ter v različnih debelinah (gramaturah) in kakovostih oz. gladkostih končne površine ter tudi različnih stopnjah beline, ki jo dosegajo z naravnimi postopki (vodikov peroksid), brez uporabe optičnih belil in klora. S premišljeno uporabo naravnih in se-kundarnih virov dosegajo skoraj nični ogljični odtis. Skrb za okolje je pri njih živa, zavestna in predana.

Papirnica izvozi 95 odstotkov svoje proi-zvodnje, od tega večino v evropske države

(Nemčija, Beneluks, Velika Britanija in ostale). Prave konkurence pravzaprav nimajo, saj kako-vostnega recikliranega papirja za konkurenčno ceno in v primernih količinah ni. Evropska konkurenta sta le še papirnica Lenzing ter Mondi Europe & International, ki pa nista specializirana le za reciklažo.

Čista in umazana reciklaža

Trend recikliranja in ponovne uporabe je v porastu tudi pri papirju in še kako velja ma-

ksima, da je odpadek vir! Uporaba recikliranega

papirja je tudi ekonomsko upravičena, saj lahko zaradi manjše transparentnosti izberemo papir eno do dve stopnji nižje debeline (gramature) kot primerljiv premazan papir za isti učinek. Nižja gramatura papirja seveda pomeni cenejšo tiskovino in logistiko (transport, poštnino).

Vendar pa ne gre posploševati, da je vsaka reciklaža tudi okolju prijazna. Ob neselek-

tivni ter nekontrolirani uporabi odpadnega papirja je možnost za neželene primesi precej-šnja, s tem pa tudi potreba po agresivnejših po-stopkih in kemikalijah za obdelavo, kar lahko vodi v še večje onesnaženje okolja (denimo beljenje s klorom ter posledični izpusti imajo izjemno negativen vpliv na vodne organizme). Certifikati zagotavljajo spoštovanje narave in varnost vaših tiskovin – FSC, PEFC, TCF, ECF, PCRF, NAPM, Blaue Engel, EU Ecolabel – po-znate njihov pomen?

Veliko papirja potiskamo po nepotrebnem in mnogim tiskovinam bi se lahko izognili

oz. jih nadomestili s sodobnimi elektronskimi mediji. Povsem pa se porabi papirja še nekaj časa ne bo mogoče izogniti. Ključ do uspeha je v pravilnem načrtovanju in izbiri. Za okolj-sko obarvano komuniciranje pač ne smemo uporabiti premazanih sijajnih papirjev brez ustreznih certifikatov. Zmanjšanje ogljičnega odtisa tiskovine je lahko z ekopapirjem tudi

45-odstotno!

Slovenija je majhen porabnik recikliranih papirjev, saj okoljska zavest še ni dovolj

močna, da bi izpodrinila pretirano uporabo premazanih ter velikokrat toksičnih azijskih papirjev, ki okolja ne onesnažujejo le s proi-zvodnjo, temveč tudi z dolgimi transportnimi potmi. Avtorica članka se med listanjem revij in drugih tiskovin nemalokrat vprašam, koliko so pravzaprav strupene. Za dotikanje in vdiho-vanje. Da področja embalaže, sploh živilske, niti ne omenjam. Pa vi, se kdaj vprašate, preden poslinite prst za lažje obračanje strani? 

Veliko papirja potiskamo po nepotrebnem in mnogim tiskovinam bi se lahko izognili oz. jih nadomestili s sodobnimi elektronskimi mediji.

komunalci nagovarjajo oblikovalce

V belgijskem oz. flandrijskem/flamskem podjetju za ravnanje z odpadki – Openbare Afvalstoffenmaatschappij voor het Vlaams Gewest (Public Waste Agency of Flanders)

– se za učinkovitejše načrtovanje odpadkov obračajo na oblikovalce. Ugotovili so namreč, da z izobraževanjem ter motiviranjem oblikovalcev, predvsem produktnih oz. industrijskih, dosegajo največje premike v družbi v smislu zmanjševanja deleža nereciklabilnih oz. mešanih komunalnih odpadkov. Očitno imajo oblikovalci, zlasti belgijski, velik posluh za okolje. Poleg osveščanja širše javnosti glede pomena ločevanja apelirajo predvsem na načrtovalce izdelkov, da že v razvojni fazi upoštevajo tudi konec življenja izdelkov (EOL – end of life). Oblikovalci pomembno vplivajo na naročnikov izbor tehnologij ter materialov za masovno ali obrtniško produkcijo izdelka. Načrtovalski odločitvi glede izdelkovega EOL sta dve: razgradnja in reciklaža ali odlaganje (z možnostjo ponovne uporabe oz. reuse). Za lažjo odločitev so pripravili orodje Ecolizer, s katerim na podlagi pregledno razvrščenih podatkov za stotine različnih materialov (ter obdelav) izračunajo, ali je z okoljskega ter ekonomskega vidika bolj smiselna prva ali druga odločitev. Rezultati so marsikdaj presenetljivi, orodje Ecolizer pa zaradi bliskovitega razvoja novih tehnologij in ma-terialov zahteva nenehno nadgrajevanje. Pripravljajo tudi njegovo spletno različico, ki bo prosto dostopna vsem oblikovalcem, ne le flamskim (četudi so podatki prirejeni za Belgijo v smislu porabe in cen energije, dela ter materialov).

OVAM apelira na oblikovalce:• izogibajte se nepotrebnim funkcijam izdelkov (npr. elek-

trična maskara za trepalnice),• uporabljajte trajnostne materiale in tehnologije povsod, kjer

je le mogoče (npr. les),• pri kombiniranju materialov naj bodo spoji enostavno

razstavljivi,• z jasno označitvijo in dostopom do baterije v izdelku, če jo le-ta vsebuje, lahko pred odla-

ganjem odpadka vsak potrošnik baterijo sam odstrani,• uporabljajte materiale, ustrezne namenu izdelka ter njegovi življenjski dobi ipd.

Kam je razvrščen vaš izdelek, preverite na http://www.ovam.be/jahia/Jahia/pid/2230?lang=null.

1.080 kg odpada

421 kg CO2

3.009 prevoženih km

27.034 l vode

6.010 kWh energije

1.755 kg lesa

Pri tisku na reciklirani papir Cyclus Print smo s to, dvojno številko EOL-a privarčevali:

Vir

: ww

w.a

rjow

iggi

nsgr

aphi

c.co

m

OkO

ljska

marje

tica

dec

ember

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

64/6

55

4O

KO

LjE

Okoljska marjetica, znak za

okolje, postaja v Evropi vedno

bolj uveljavljen instrument

zagotavljanja varstva okolja.

Marjetica odlikuje proizvode oz.

storitve, ki zadovoljujejo visoke

okoljske standarde ter visoka

merila glede uporabnosti,

njenega pridobitelja pa

zavezuje h kontinuirani skrbi

za varstvo okolja. Potrošnike

marjetica usmerja z jasnimi

in strokovno utemeljenimi

informacijami, ki so dostopne

na izdelku oz. odlikujejo

posamezno storitev.

ana Matoz Ravnik1

OkOLJSkA MARJETiCA

V postopku podeljevanja okoljske marjeti-ce se presoja celoten vpliv proizvoda oz.

storitve na okolje, od pridobivanja surovin do izločitve iz okolja. Prednosti, ki jih podeljena marjetica prinaša, so za družbo potrditev spo-štovanja okoljevarstvenih zahtev, za podjetja z marjetico pa pomemben in pogosto ključen element promocije in tržne prednosti.

Okoljsko marjetico je vpeljala Evropska unija leta 1992 kot okoljski mehanizem,

ki temelji na prostovoljnosti in tržnih mehaniz-mih povračila. Od uvedbe število z marjetico nagrajenih podjetij v EU strmo narašča. Tako je bilo leta 2011 na ravni Evropske unije pode-ljenih 1.150 okoljskih marjetic, od tega največ v Italiji in Franciji.2 Marjetica se trenutno po-deljuje za 24 vrst proizvodov in storitev, kot so čistila, gospodinjski aparati, elektronska oprema, barve in laki, turistične namestitvene storitve, papir …, nove kategorije pa se stalno dodajajo. V letu 2011 je bilo kar 36 odstotkov vseh podeljenih okoljskih marjetic iz katego-rije turističnih nastanitvenih storitev. Tudi v Sloveniji smo v letu 2011 podelili dva znaka za okolje na tem področju, skupaj pa je bilo v letu 2011 podeljenih 5 okoljskih znakov. S tem se je po številu marjetic na milijon prebivalcev Slovenija uvrstila nad povprečje v EU-27.

2 Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=389.

Marjetice za izdelke in storitve

Številna dejstva govorijo v prid sprejemu poslovne odločitve v smeri pridobitve

znaka za okolje oz. nakupu izdelka ali upo-rabe storitve, ki že ima okoljsko marjetico. Nekaj konkretnih primerov: (i) detergenti z marjetico ne vsebujejo dokazano zdravju in vodi škodljivih kemikalij, (ii) poraba energije

v stanju pripravljenosti pri TV-sprejemniku z marjetico je polovico manjša, kar znižuje ogljič-ni odtis elektronskih naprav, (iii) marjetica v papirni in grafični industriji zagotavlja, da je papir iz recikliranih vlaken, kar prispeva k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi.3 To je le nekaj dejstev, ki dokazujejo, da je okoljska marjetica zanimiv in večplasten instrument zagotavljanja varstva okolja.

3 Vir: http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/about_ecolabel/facts_and_figures_en.htm.

V Sloveniji še premalo uveljavljena

Okoljska marjetica za njenega imetnika pomeni dodano vrednost in konkurenčno prednost na rastočem trgu blaga in storitev.

1 Ana Matoz Ravnik, ARSO

.1

1 .

dec

ember

2011

Pro

moci

ja

Pro

moci

ja

64/6

5O

KO

LjE

55

V Sloveniji okoljsko marjetico pravnim osebam podeljuje Agencija Republike

Slovenije za okolje (ARSO) na podlagi izvede-nega upravnega postopka z upravno odločbo in podpisom tipske pogodbe o uporabi znaka za okolje, na način in pod pogoji, določenimi z evropskimi določbami o dodeljevanju okolj-ske marjetice (spletna stran ARSO: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20znaki/ECO%20Label/). Pri tem mora pravna oseba, ki je znak pridobila, plačati pristojbino za vlogo ter letno pristojbino. Podatke o pode-ljenem znaku ARSO sporoča Evropski komisiji po tem, ko postane odločba o podelitvi znaka pravnomočna. Pravno podlago za pridobitev okoljske marjetice v Sloveniji predstavlja 31. člen Zakona o varstvu okolja. Ta določa, da se znak za okolje lahko podeli za spodbujanje proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki imajo v primerjavi drugimi istovrstnimi proizvodi manjše negativne vplive na okolje v celotnem obdobju svojega obstoja in s tem pri-spevajo k učinkoviti rabi delov okolja ter visoki stopnji varstva okolja. Skupine proizvodov oz. storitev, pogoji, ki jih mora proizvod izpolnje-vati za pridobitev znaka za okolje, in oblika znaka so določeni s predpisi EU, ki se nanašajo na sistem EU za podeljevanje znaka za okolje.

V Sloveniji doslej le devet marjetic

Kot ime pove, ima okoljska marjetica značilno in javnosti prijetno obliko cvetlice (spletna

stran Evropske komisije: http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/index_en.htm). Taka oblika je enotna v vseh državah članicah EU, na Norveškem, v Liechtensteinu in na Islandiji. Okoljska marjetica je edini priznani okoljski znak, ki ga podeljujemo v Sloveniji, saj se drug nacionalni okoljski znak nikoli ni izoblikoval in uveljavil. Če izvzamemo obvezne nalepke, ki nas obveščajo o energijski učinkovitosti po-sameznih gospodinjskih aparatov, in emisijsko nalepko, ki potrošnika ozavešča o emisijah CO2

in porabi goriva ter je obvezna za vsa nova osebna vozila, ki se prodajajo v Sloveniji, se slovenski potrošniki nismo pogosto srečevali z nalepkami ali drugimi oznakami, ki bi nas opozarjale na okoljsko manj škodljive izdel-ke in storitve ter nas v tem smislu osveščale. Navedeno je morda tudi eden izmed razlogov, zakaj se okoljska marjetica v slovenskem pro-storu do danes ni uveljavila širše.

Ne glede na to se Slovenija zaenkrat po-naša z devetimi podeljenimi okoljskimi

marjeticami. Imajo jo družba Vipap Videm Krško za kopirni in grafični papir, Terme Snovik, Thermana Laško in Turistična kmetija Urška za turistično nastanitveno storitev, Dark Silk Australia za šampone, podjetje KIMI, d. o. o., ima za svoje izdelke podeljene tri okoljske marjetice na področju čistilnih sredstev in mil ter podjetje JUB kemična industrija, d. o. o., ki ima znak za okolje za notranje barve in lake. Čeprav je število imetnikov okoljske marjetice še vedno relativno majhno, se zanimanje za njegovo pridobitev tudi pri nas, enako kot v EU, povečuje, predvsem na področju turizma.

Podjetja, ki v svojo prakso uvajajo principe ravnanja z okoljem, s tem kažejo proaktiven

odnos do varstva okolja, saj končni cilj ni doseči zgolj predpisane okoljske standarde, temveč s sistemom stalnih izboljšav neprestano in načr-tno skrbeti za okoljske vidike poslovanja, tudi take, ki niso zakonsko predpisani. Za vsako podjetje, ki se odloči za tak korak, je obenem tudi izziv, kako uskladiti dva navidezno na-sprotujoča vidika: vlagati v varstvo okolja in obenem dosegati boljše poslovne rezultate. Vendar številni primeri pri nas in v svetu kažejo, da je okoljska naravnanost podjetja dolgoročna finančna naložba, ki podjetju lahko prinaša dobiček in ključno tržno prednost.

Okoljska marjetica za njenega imetnika pomeni dodano vrednost in konkurenčno

prednost na rastočem trgu blaga in storitev. Zagotovo pa predstavlja tudi veliko spodbudo za nadaljevanje ustreznega ravnanja z okoljem. Za potrošnike je nakup izdelkov ali uporaba storitev, ki jih zaznamuje okoljska marjetica, jamstvo za dobro izbiro in zagotovilo za bolj zdravo življenje. Slovenski prostor je sicer doslej temu instrumentu namenil relativno malo pozornosti, a verjamemo lahko, da bomo kmalu še bolj sledili zgledom drugih držav, saj so prizadevanja za pridobitev znaka za okolje dolgoročno eno izmed najboljših vlaganj v zdra-vo okolje in trajnostni razvoj družbe.

Okoljska marjetica spodbuja k varčni rabi izdelkovKsenja marolt Hudarin, razvojnica in vodja projekta eko label v podjetju Kimi d.o.o.

Podjetje Kimi d.o.o. je prvi slovenski proizvaja-lec, ki je svojim kupcem ponudil izdelke z okolj-sko marjetico. Za razvoj izdelkov in pridobitev okoljske marjetice za izdelke Eko Val smo se odločili kot nadgradnjo standarda ISO 14000. Z izdelki Eko Val želimo uporabnikom na profe-sionalnem področju higiene omogočiti uporabo ekoloških izdelkov, ki imajo prijaznejši vpliv na okolje, so enako učinkoviti kot običajni izdelki

in so cenovno konkurenčni. Okoljska marje-tica kupce spodbuja k odgovornemu odnosu do narave in k varčni rabi izdelkov, ki so na-klonjeni človekovemu zdravju. Kimi se zaveda prave vrednosti našega okolja, zato želimo biti aktivni in učinkoviti pri trajnostnem razvoju okolja, kjer delujemo. Uporabnike eko izdelkov usposabljamo in izobražujemo za celovit eko-loški pristop in vzdrževanje higiene. Ponudbo dopolnjujemo z eko izdelki papirne galanterije in eko hotelsko kozmetiko. Priznanje za prido-bitev certifikata za izdelke z ekološko marjetico je zagotovo močna konkurenčna prednost, ki so jo prepoznali tudi kupci, in hkrati priznanje podjetju Kimi. Podjetje je s svojim razvojem, celovitim in strokovnim, prodajno svetovalnim pristopom dokazalo, da se tudi take projekte da realizirati v slovenskem okolju.

Pravno podlago za pridobitev okoljske marjetice v Sloveniji predstavlja 31. člen Zakona o varstvu okolja.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/138

ObratO

valn

i m

Onit

Orin

g

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

64/6

55

6O

KO

LjE

dandanes težko zasledimo

človekove dejavnosti, ki

ne bi tako ali drugače

obremenjevale okolja. Pri

tem ne mislimo le na velike

industrijske obrate, ampak

tudi ostale onesnaževalce,

kot so individualna kurišča

in promet. ker si vendarle za

sedanje in prihodnje generacije

želimo ohraniti naš planet,

zakonodajalci vzpostavljajo

vse višje okoljevarstvene

standarde, ki v splošnem

zahtevajo zmanjševanje

onesnaževanja in večji nadzor

tudi nad kakovostjo zraka. Prav

slednje dosegamo s pomočjo

strokovnih tehnik, med

katere spada tudi obratovalni

monitoring zraka. Ta je

posebej relevanten za velike

onesnaževalne obrate.

dr. Jurij čretnik1

OBRATOVALni MOniTORinG

Monitoring je vključen v evropske zahteve celovitega preprečevanja in nadzorovanja

onesnaženja (Direktiva IPPC – ang. Integrated Pollution Prevention and Control – oz. nova direktiva o industrijskih emisijah). Monitoring lahko izvajajo pristojni organi, upravljavci obratov ali tretje pogodbene osebe, ki delujejo v imenu pristojnih organov ali upravljavcev obratov. Pravno ne obstaja jasna delitev med odgovornostmi pristojnih organov in upra-vljavcev obratov. Direktiva IPPC predpisuje, da morajo biti zahteve za obratovalni monitoring določene v okoljevarstvenem dovoljenju. V pra-ksi se pristojni organi v največji meri zanašajo na "lastni monitoring", ki ga izvaja upravljavec obrata sam oziroma ga v njegovem imenu izva-ja zunanji organ. Pristojni organi le presojajo izvajanje obratovalnega monitoringa, sami pa opravljajo zelo omejen program monitoringa (ko je potrebno neodvisno preverjanje).

Lastni monitoring upravljavcev obratov ima v primerjavi s tistim, ki ga izvaja pristojni

organ, bistvene prednosti, saj upravljavcu omo-goča, da znanje o procesih v obratih s pridom izkoristi, hkrati pa ga spodbudi k prevzemanju odgovornosti za emisijske izpuste. Seveda pa je treba zagotoviti kakovostne podatke za

ustvarjanje zaupanja javnosti. V ta namen je potrebno uvesti ustrezne zahteve kakovosti; tj. uporabljati standardne merilne metode, certi-ficirane instrumente, usposobljeno osebje ter akreditirane laboratorije.

Pri vrednotenju emisijskih izpustov se naj-pogosteje uporabljajo direktne meritve, ki

vključujejo trajni in občasni monitoring. Za vse večje vire onesnaževanja je zakonsko predpi-san sistem trajnega obratovalnega monitoringa (CEMS – Continuous Emission Monitoring System). Ta je sestavljen iz sistema za avtomatsko mer-jenje (AMS – Automated Measuring System) in sistema za avtomatsko vrednotenje (DAHS – Data Acquisition and Handling System). Podatki, pridobljeni preko trajnega obratovalnega mo-nitoringa, so zaradi svojega obsega statistično

Nepotrebni spori med podjetji in krajani

Pri vrednotenju emisijskih izpustov se najpogosteje uporabljajo direktne meritve, ki vključujejo trajni in občasni monitoring.

1 dr. Jurij Čretnik, univ. dipl. inž. el., RACI, d. o. o., Ljubljana

Vzorno izvedeno merilno mesto (Lafarge Cement, Trbovlje) s sistemi AMS na merilnem odseku odvodnika odpadnih plinov z delovno ploščadjo

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

57

verodostojnejši, kar omogoča tudi pojasnjevanje obdobij neugodnih obratovalnih pogojev.

želja po poenotenju emisijskih meritev

Investicija v obratovalni monitoring zraka lahko industrijskim obratom v praksi zelo

koristi, če so seveda pridobljeni podatki zane-sljivi in primerljivi. To pa lahko zagotovijo le kakovostni avtomatski merilni sistemi, ki se uporabljajo pri trajnem monitoringu. Največji izziv je, da za AMS veljajo zelo kompleksne zahteve, izbor pa je prepuščen zavezancu. Posledica tega sta neenotnost in zelo različna raven kakovosti AMS po Evropi. V želji po poe-notenju emisijskih meritev je Evropski komite za standardizacijo (CEN – European Committee for Standardization) izdal tri standarde za za-gotavljanje kakovosti AMS (npr. EN 14181). Za avtomatske merilne sisteme so tako v Evropski uniji postavljene enotne zahteve, kar pa ne velja za sisteme avtomatskega vrednotenja. Zato je v pripravi nov standard za obdelavo podatkov, ki jih posredujejo avtomatski merilni sistemi.

Harmonizacija evropskih okoljevarstvenih direktiv zahteva, da se evropski standardi

uvedejo tudi v slovenski sistem. Tako je nalo-ga Ministrstva za okolje in prostor, da uvede omenjene standarde kakovosti v izvajanje obratovalnega monitoringa v Sloveniji. V ta namen je izdalo Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje. Pravilnik tako na novo posta-vlja zahteve za izvajanje trajnega obratovalnega monitoringa ter uvaja umerjanje (QAL2) in letno preskušanje delovanja merilne opreme (AST) za trajne meritve.

Več koristi obratovalnega monitoringa zraka

Uporaba emisijskega obratovalnega monito-ringa vpliva na zmanjševanje onesnaževa-

nja okolja in prispeva k racionalni rabi energije ter surovin; monitoring v procesih pa omogoča učinkovit nadzor, krmiljenje in regulacijo pro-cesov. To prav tako doprinese k zmanjšanim izpustom onesnažil ter učinkovitejši izrabi

energije in surovin. Kakovosten obratovalni monitoring torej postaja nuja. Učinki monito-ringa sicer niso neposredno merljivi, imajo pa številne pozitivne učinke tudi pri zagotavljanju kakovostnejše proizvodnje, produktov in zašči-ti tako naprav kot ljudi.

Kakovostno izvajanje obratovalnega monito-ringa v Sloveniji zahteva spremenjen odnos

do uporabe standardov in sistema akreditacije. Obrati v Sloveniji imajo namreč težavo pri pri-dobivanju okoljevarstvenih dovoljenj, v katerih morajo biti podrobno in celovito opredeljene zahteve za obratovalni monitoring ter ugota-vljanje skladnosti. Iz tega izhajajo nepotrebni spori med podjetji ter nevladnimi organiza-cijami in krajani. Cilj slovenskih pristojnih organov na vseh ravneh mora biti zagotavljati optimizacijo stroškov obratovalnega monito-ringa, vendar tako, da se zagotovi nepristran-ski namen meritev emisij. Pri tem je treba upoštevati ravnotežje med koristmi za okolje in finančnimi stroški ter omogočiti slovenskim podjetjem enakopraven položaj na trgu, ne pa jim naložiti nepotrebnih in nerazumnih zahtev oz. stroškov. Seveda pa morajo tudi slovenska podjetja izpolnjevati okoljevarstvene zahteve, ki naj bi bile enake za vsa podjetja znotraj Evropske unije. 

Reciklirajmo staro in odsluženo, da bo zraslo novo.

Ustvarjalno, uspešno in zadovoljno leto 2012 vam želimo zaposleni v podjetju Interseroh.

Interseroh d. o. o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana – Črnuče, SlovenijaTel.: +386 (0) 1 560 91 50, www.interseroh-slo.si

inter-oglas-210x148.indd 1 6.12.11 15:39

Pro

moci

ja

Tuje

oko

ljske

nalo

žbe

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

64/6

55

8O

KO

LjE

Med letošnjimi tujimi

nagrajenimi naložbeniki v

Sloveniji je tudi Saubermacher

Slovenija, v lasti avstrijskega

koncerna, ki je eden

najpomembnejših okoljskih

igralcev in investitorjev v

Sloveniji. Seznam naložb, ki jih

napovedujejo, je presenetljiv:

naložba v reciklažo sveč,

posodobitev centra za

nenevarne odpadke v Lenartu,

obnova centra za ravnanje z

nevarnimi odpadki kidričevo in

izgradnja centra za mehansko

obdelavo odpadkov v CRO

Vrhnika. Ali je Slovenija

prijazno naložbeno okolje?

Odgovarja Rudi Horvat,

direktor družbe Saubermacher

Slovenija. Priznanje sta prejela

skupaj z direktorico mag.

Mojco Letnik.

TUJE OkOLJSkE nALOžBE

javna agencija rS za podjetništvo in tuje naložbe ter časopis the Slovenia times sta Saubermacher uvrstila med tri najboljše tuje naložbenike v Sloveniji, poleg podjetij julon in ertl glas Steklo. Kaj je botrovalo temu izboru?

Podjetje Saubermacher Slovenija dosega sta-bilno rast prihodkov in rezultatov poslovanja, od leta 2007 pa se je število zaposlenih pove-čalo za več kot 20 odstotkov. Novica, da smo prejeli nagrado FDI Award Slovenia 2011, je bila za naše podjetje izrednega pomena. Nanjo smo ponosni vsi zaposleni. Dokazuje, da sta se ves trud in zagnanost, ki smo ju izkazovali v vseh teh letih, zares izplačala. Gospodariti tako, da bo prav za gospodarstvo, človeka, prihodnost, soljudi in družbo, so načela, ki jim sledimo vsi zaposleni. Zavedamo pa se, da je v teh kriznih časih le razvoj tisto gonilo, ki nas bo razlikovalo od ostalih.

pri ocenah o obsegu tujih naložb v Sloveniji prevladuje mnenje, da Slovenija ni prijazno poslovno okolje za tuj kapital. na kakšne ovire ste naleteli pri naložbah avstrijskega Saubermacherja v Sloveniji? In pozitivne izkušnje?

Povedati je potrebno, da ta trditev drži. Slovenija se je odločila za izgradnjo regijskih centrov za obdelavo odpadkov in le lokalne skupnosti ali država lahko za njihovo izgra-dnjo kandidirajo za nepovratna sredstva EU.

To nas postavlja v vlogo drugorazrednega igralca, v podrejen položaj, ker moramo gra-diti z lastnimi sredstvi in nimamo nobenega, ki bi pokrival razliko v primeru izgube, kot to velja za javna podjetja. In pozitivne izkušnje? Zelo dobro smo bili sprejeti v nekaterih okoljih v Sloveniji in po prvih izvedenih investicijah želi veliko lokalnih skupnosti, da investiramo na njihovem področju.

Saubermacher že načrtuje naložbe v Sloveniji. ob 20-letnici podjetja ste napovedali tri ve-like projekte.

Da, to so trije večji investicijski projekti. Gre za posodobitev obstoječega centra za ravnanje z nenevarnimi odpadki v Lenartu in izgra-dnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki v Lenartu (mehanska in biološka obdelava odpadkov – nova spliting naprava). Posodobili oz. obnovili bomo center za ravnanje z nevar-nimi odpadki Kidričevo in zgradili center za mehansko obdelavo odpadkov v CRO Vrhnika. Načrtujemo tudi izrabo različnih vrst odpad-kov za proizvodnjo alternativnega goriva.

prav v Kidričevem ne gre vse gladko. Kako ste uspeli rešiti nezadovoljstvo občanov pri gradnji centra za ravnanje z nevarnimi od-padki v Kidričevem?

Predvsem s povečanjem informiranja in oza-veščanja prebivalcev o naši nameravani inve-sticiji. Tako smo organizirali zbor krajanov in

Vsaka vlada spreminja program ravnanja z odpadki

dec

ember

2011

Moj

ca L

etni

k

Rud

i Hor

vat

foto

: arh

ivpo

djet

ja

foto

: arh

ivpo

djet

ja

64/6

5O

KO

LjE

59

EkO PROdUkTi

novinarsko konferenco, z občino Kidričevo organizirali in sponzorirali okoljsko očišče-valno akcijo v Boldirjevi jami, za občane in predstavnike občinskega sveta pa organizirali ogled podobnih naprav za obdelavo odpad-kov v Avstriji, kot jih načrtujemo v Sloveniji. Občanom smo predstavili tudi, kateri nevarni odpadki se pojavljajo v gospodinjstvih in da se ne pojavljajo izključno v industriji in obrti.

toda za zbiranje, prevoz in ravnanje z nevar-nimi odpadki v Sloveniji so zahtevani visoki okoljski standardi. Kako bi morali v Sloveniji učinkoviteje reševati problem nevarnih odpadkov?

Z učinkovitim reševanjem transporta nevar-nih odpadkov. Visoki standardi so zagotovilo za varnost in kvaliteto dela oziroma ravnanja z odpadki. Tako se preprečuje potencialna ogroženost za okolje in ljudi, pri čemer mislim tudi na preprečevanje prometnih nesreč.

Predvsem je potrebno povečati nadzor nad izvajalci storitev in dovoljenja povezati s stro-gimi predpisi, ki so na tem področju. Mislim na zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov. Potrebni so izobraženi in usposobljeni kadri, posebna in specializirana transportna sred-stva ter kakovostna oprema. Pri pridobivanju dovoljenj za obdelavo nevarnih odpadkov, do-voljenj IPPC, se kažejo odstopanja od postop-kov dovoljenj IPPC v Avstriji oz. razvitejših državah EU, kljub enotni direktivi dovoljenj IPPC.

Problem celovitega reševanja nevarnih od-padkov v Sloveniji predstavlja dejstvo, da ob-stajata samo dva ustrezna centra za ravnanje (skladiščenje in priprava za izvoz – Kidričevo in Vrhnika) z nevarnimi odpadki. Pri nas ni naprav za predelavo in odstranjevanje ne-varnih odpadkov oz. obstajajo rešitve samo za določene vrste nevarnih odpadkov in v omejenih količinah. Rešitve imamo trenutno v tujini, kjer se ti odpadki skoraj 100-odstotno uporabljajo za termično-energetsko izrabo. Pri koriščenju razpoložljivih rešitev v tujini pa naletimo na ovire z dolgotrajnimi postopki pridobivanja izvoznih dovoljenj.

Zgraditi bi morali dva centra za obdelavo (kemijsko-fizikalni postopki obdelave) ne-varnih odpadkov, po možnosti tudi napravo

za termično oziroma energetsko izrabo, ki bi lahko pokrivala potrebe za celotno Slovenijo. Trenutno je na razpolago samo odstranjeva-nje v sežigalnici Pinus, kjer ni ne termične ne energetske izrabe.

Slovenija za posamezne frakcije odpadkov nima zmogljivosti za predelavo ali reciklažo. Kakšne načrte ima Saubermacher, kako je s projektom za reciklažo sveč?

Projekt se s partnerji nadaljuje, oprema je na-ročena in po predvidevanjih bo naprava začela obratovati v drugi polovici leta 2012. Dobro je, da smo z izvedbo počakali, ker sedaj raz-polagamo z natančnejšimi podatki o količini in vrsti odpadnih sveč.

za katere frakcije odpadkov bi bile okoljsko in ekonomsko upravičene naložbe v reciklažo v Sloveniji, kaj pa bi bilo pametneje predelati v tujini?

Predvsem mislim na biološko razgradljive odpadke, na snovno izrabo, recikliranje upo-rabnih surovin ter na termično-energetsko izkoriščanje ostankov. Čim manj odpadkov naj gre na deponijo.

Zgraditi bi morali napravo za energetsko izko-riščanje odpadkov, za izkoriščanje toplote in/ali proizvajanje električne energije. Investicije v reciklažo morajo biti ekološko in ekonomsko sprejemljive. Potrebno bi bilo upoštevati eko-nomski prag posamezne reciklaže in nato k tem investicijam tudi pristopiti. Mislim, da je Slovenija za vrsto reciklaž premajhna in bi bilo ustrezneje iskati povezavo s sosednjimi drža-vami, npr. Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško).

Katere okoljske probleme bi morala Slovenija prednostno reševati?

Po mojem mnenju bi bilo potrebno enkrat za vselej dokončno in dosledno uresničevati Operativni program ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji, saj se z menjavo vsake vlade spreminja. Država bi morala zelo jasno sprejeti koncept ravnanja z odpadki in ločiti pristojnosti med državo in lokalno skupno-stjo. Preseči bi bilo potrebno lokalne in razne lobistične interese ter začrtati cilje izgradnje infrastrukture, ki je potrebna za obdelavo in dokončno odstranjevanje odpadkov v Sloveniji. 

Energijsko učinkovita klima v avtomobilih

Promet je velik onesnaževalec okolja. Zato so okolju prijazne inovacije na področju av-tomobilske industrije še kako dobrodošle. V podjetju Domel so razvili stator za klima napravo v hibridnem avtomobilu, ki ima iz-koristek od 86 do 92 odstotkov in omogoča kakovostnejšo in energijsko učinkovitejše delovanje klima naprave. Poleg tega stator odlikuje izredno kompaktna gradnja iz materialov, ki jih je mogoče reciklirati v 96 odstotkih. Moč statorja dosega okoli 3,5 kW, kar bi v primeru, da bi stator vgradili v 130 tisoč avtomobilov, pomeni-lo, da bi bila po-raba energije v teh vozilih v primerjavi z vozili s kla-sično klima napravo nižja za 16 MW. (Vir: www.domel.si)

Eko mesnineJesti meso ekološkega porekla je v Sloveniji še v povojih. Klub temu pa lahko v prvi in zaenkrat še edini eko mesnici v Sloveniji, ki se nahaja na ljubljanski tržnici, pridemo do ekološko pridelanega mesa. Pridelajo ga proizvajalci z različnimi okoljskimi certifi-kati, kar zagotavlja verodostojnost porekla in vzreje živali po načelih ekološkega kme-tijstva brez kemičnih dodatkov in genske tehnike. Živali imajo prosto pašo pretežno skozi vse leto, ne uporablja se nobenih moč-nih krmil, spodbujevalcev rasti in antibioti-kov. Uporablja se izključno krma organske-ga izvora. V ponudbi so jagnjetina, svinjina, teleti-na, govedina, perutnina in kozje meso. (Vir: www.eko-mesnine.si)

Izbor je uredniški in ni plačan.

Zele

ne

reg

ije

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

64/6

56

0O

KO

LjE

dr. Darja Majkovič

Trajnostni razvoj je nuja,

pa tudi odlična razvojna

priložnost. Tokrat ne govorimo

o poslovnih subjektih, ampak o

okoljih, v katerih delujejo, živijo

in se bodisi razvijajo, stagnirajo

ali nazadujejo. Pozitivistično

okolje je stimulans in generator

novih idej, razvoja novih znanj

in prebojnih inovacij. Regije/

mesta/občine, ki pravilno

in pravočasno prepoznajo

možnosti razvoja v trajnostno

smer in jih tudi udejanijo,

povečujejo svojo dodano

vrednost, višajo kakovost

življenja, podpirajo razvojna

partnerstva med različnimi

subjekti, spodbujajo nastanek

socialno-podjetniških okoljskih

mrež. Je deklaratorna zaveza k

trajnostnemu razvoju dovolj?

nikakor.

ZELEnE REGiJE

Kaj je in kaj ni v zeleni obleki

že leta 1992 je bila s sprejetjem Agende 21 jasno izražena potreba po vključevanju

okoljskih in socialnih prvin v politiko gospo-darskega razvoja. Kot merilo razvoja se vse bolj poudarja splošna blaginja ljudi, ki poleg materialnih dobrin zajema zdravje, okolje, socialne vezi, osebne aktivnosti, izobrazbo, kulturo. Trajnostni razvoj je pojem, ki smo ga na deklaratorni ravni sprejeli in zapisali zavezo k trajnostni usmeritvi tudi v mnoge strateške dokumente. V praksi pa se pogreša razvoj in-strumentarija za celostno spremljanje stanja ter napredka trajnostnih aktivnosti. Tako je zaveze k trajnostnim premikom večinoma praktično nemogoče revidirati, kar potrjujejo na Računskem sodišču (intervju z dr. Šoltesom, EOL 62-63). Trajnostni razvoj, tudi na ravni območja (regij), je v Sloveniji še relativno nova paradigma v smislu celostnega obravnavanja, načrtovanja kompleksnih aktivnosti za dose-ganje zastavljenih ciljev, involviranja ciljnih skupin in ustreznega monitoringa.

Premiki k trajnostnemu v Sloveniji

Na sistemski ravni velja omeniti še svežo Uredbo o zelenem javnem naročanju

(ZeJN), ki jo je Vlada RS sprejela na decembrski seji (8.12.2011). Sprejem in vzpostavitev uredbe je strateškega pomena za razvoj celotne Slovenije pri porabi lastnih surovinskih virov, varovanju okolja in varčevanju z energijo. Sistemsko spod-bujanje zelenega povpraševanja s strani javnega sektorja je dobrodošlo, saj je javni sektor izjemno pomemben igralec na trgu in s povpraševanjem stimulira »ozelenitev« na strani ponudbe: v Sloveniji je namreč ocenjena vrednost javnih naročil v letu 2007 znašala 12,98 % BDP (Akcijski načrt za ZJN, 2009-2012), na ravni EU pa javni organi za blago in storitev vsako leto porabijo več kot 1.800 milijard EUR, kar predstavlja 14– 16 % BDP (EK, 2009). Javni sektor ima torej možnost, da s pomočjo uvajanja instrumenta ZeJN postane

dec

ember

2011

Slika 1. Dimenzije trajnostnega razvoja regije / občin (Čanji, 2011)

64/6

5O

KO

LjE

61

eden pomembnejših akterjev pri zmanjšanju vplivov na okolje, prispeva k spodbujanju trga za zelene proizvode in storitve ter postavi zgled za podjetja in posameznike. Za lažjo predstavo omenimo nekaj primerov dobre prakse: mesto Tübingen v Nemčiji je prihranilo 30.000 EUR na leto s centralizacijo javnega naročanja čistilnih sredstev in storitev čiščenja ter z uporabo inova-tivnih proizvodov. V Zürichu so izračunali, da je nakup 2.166 energetsko učinkovitih računalni-kov pokazal 127.114 kg privarčevanega CO2 med njihovo uporabo. Na Danskem je mesto Kolding skoraj 100-odstotno spremenilo svojo nabavno politiko, da bi upoštevalo okoljske vidike. Celoten proračun za javno naročanje se je zmanjšal za 10 % (EK, 2009).

Potreben pa je seveda tudi pristop od spodaj navzgor. Številne lokalne akcijske skupine

(LAS) in druge iniciative (npr. Urbane brazde v okviru EPK) v Sloveniji delujejo na področju spodbujanja kratkih prehranskih verig. Na eni strani zaradi kratkih transportnih poti prispevajo k zmanjševanju emisij TGP, pripo-morejo k večanju obsega in pestrosti ponud-be, na drugi strani pa se poveča zavedanje in involviranost okoliških prebivalcev (kupcev) v lokalno okolje. Območne in regionalne ra-zvojne agencije so v različnih obsegih vpete v projekte stimuliranja zelene proizvodnje, integriranja turističnih zmogljivosti v prostor z okolju prijaznejšimi rešitvami ter osveščanja in izobraževanja prebivalstva o pomenu trajno-stnega razvoja. Številna podjetja s svojimi ak-tivnostmi že močno vplivajo na lokalno okolje z družbeno odgovornimi akcijami (Luka Koper, Premogovnik Velenje,…), pojavljajo pa se tudi koncepti regijskega trajnostnega razvoja.

kakšen merski instrumentarij na regijski ravni

Trajnostni razvoj je mogoč z zeleno rastjo. Koncept zelene rasti po OECD (2011) ob-

sega več vidikov. Poleg kakovosti okolja ter razpoložljivosti virov tudi kakovost življenja (v materialnem in socialnem smislu). Razvit je sistem indikatorjev, ki poleg učinkovitosti in produktivnosti upošteva okoljske vidike trajnostne proizvodnje in potrošnje, poli-tične instrumente in inovacijske aktivnosti. Pomembno je meriti, ali (zelena) rast dejansko rezultira z zmanjšanimi vplivi na okolje in ali se kakovost okolja izboljšuje, a tudi interakcija kakovosti okolja ter dobrega počutja ljudi.

V praksi seveda zadeve ne tečejo čisto glad-ko – regije še nimajo zadostnih izkušenj

z monitoringom in dokumentiranjem njihove tranzicije v zeleno ekonomijo. Prav tako ni enoznačnih definicij zelenih delovnih mest, zelenih podjetij in zelenih inciativ. Kot pri-mer dobre prakse se nazadnje omenja danski model zelene rasti (Copenhagen…, 2011), z vrednotenjem socio-ekonomskih koristi te usmeritve. Prevedeno v ekonomski jezik je v obdobju petih let zeleni sektor v Kopenhagnu dosegel 55%-tno rast prihodkov od prodaje, 12% letno rast v izvozu (77% v obdobju 2004-2009) in štirikratno povečanje produktivnosti na zaposlenega v primerjavi z regijskim pov-prečjem. Vseeno pa se zaradi potrebe širšega razumevanja usmeritve mesta govori o socioe-konomskih in ne zgolj ekonomskih beneficijah zelene rasti, zelo mnogo pa še o pritegnitvi prebivalstva k aktivni participaciji. Slednji radi investirajo v nakup delnic vetrnih elek-trarn zaradi velikih donosov, denar pa se

namenja za spodbudo novih mestnih zelenih projektov. 35% poti na delo ali v šolo opravlja-jo prebivalci s kolesi (ta delež se giblje okrog 50% med tistimi, ki v mestu živijo in delajo). Z izjemno premišljenimi urbanimi posegi je Kopenhagen postal model spodbujanja trajno-stnega prometa, saj mesto za vsak kilometer prevoza s kolesom v primerjavi z avtomobilom privarčuje 0,45 DKK, ne upoštevaje dodatnih prednosti (zdravstveni vidiki, razbremenjena infrastruktura, povečanje števila turistov,…), podjetja (design, ponudba, popravilo koles) pa beležijo letne prihodke v višini 1,3 mrd DKK. Cene nepremičnin na območju revitali-ziranega mestnega pristanišča so zrasle za 57 %. Posebna pozornost je namenjena ravnanju prebivalcev z vodo (namestitev števcev, oza-veščevalne akcije, cenovni mehanizmi) in je pokazala prihranek 23.000 litrov/prebivalca na letni ravni. V izogib hlajenju s standardni-mi klimatskimi napravami v poletnih vročih dneh je v starem delu mesta nameščen okrožni hladilni sistem (uporaba hladne morske vode). Njegova uporaba je zmanjšala emisije CO2 za 70 % v primerjavi s standardnimi rešitvami hlajenja in porabo električne energije za 80 %. Vsaka od teh aktivnosti posamično in vse skupaj hkrati so pripomogle k večanju kakovo-sti okolja, bolj gospodarnemu ravnanju z viri, k večji kakovosti življenja v regiji, izostali pa niso tudi gospodarski učinki.

Kakovost življenja na nekem območju je sicer lahko hitro vidna, je pa težje merljiva.

OECD je razvil »Better life index«, ki v enajstih sklopih ocenjuje materialne pogoje življenja in njegovo kakovost. Na nacionalni ravni je SURS v letu 2010 objavil nabor kazalnikov trajnostnega razvoja v treh zaokroženih po-glavjih: Blaginja (obsega kakovost naravnih virov, ekonomsko rast in varnost), ravnovesje in skromnost (raba naravnih virov; raziska-ve in razvoj; prebivalstvo, enakost spolov in revščina) in medgeneracijsko sodelovanje (intenzivnost rabe naravnih virov; državni dolg; skrb za vse generacije). Ta nabor ka-zalnikov lahko predstavlja za regije, ki želijo meriti svoje trajnostne premike, osnovo za nadgradnjo oziroma premišljeno prilagodi-tev merskega instrumenta glede na regijske specifike.

izkušnje regijskih pristopov k trajnostnemu v Sloveniji

Na ravni regij je v Sloveniji v zadnjih letih bilo moč opaziti projektne premike v smeri traj-

nostnega razvoja. Pred časom se je tako izvajal projekt Ekoregija Notranjsko – kraške regije (Zelena dežela), trenutno aktualna je Ekoregija

dec

ember

2011

64/6

56

2O

KO

LjE

Savinjske regije. Učinki ukrepov znotraj Ekoregije Notranjsko-kraška regija se merijo s kazalniki na različnih področjih. Omenimo ne-katere: na področju gospodarstva (razviti novi produkti, raziskovalne skupine, …), na podro-čju turizma (povečano sodelovanje turističnih ponudnikov, povečan obisk regije, analiza bla-govne znamke…), na področju znanja (izobraže-vanje, novi produkti…), na področju podeželja (skupni projekti mreže LAS, izobraževanja), na področju upravljanja (novonastali konzorciji, javno zasebna partnerstva, itd.).

Zaznati je moč tudi poskuse pristopov k merjenju trajnostnega razvoja na območju

Savinjske regije. V okviru projekta Savinjska regija – Ekoregija, opredeljenega v Deklaraciji trajnostnega razvoja Savinjske regije kot potrebnega za merjenje rezultatov napredka trajnostnega razvoja regije, pa se v delu mo-nitoringa za potrebe vrednotenja aktivnosti predvideva uporaba metodologije ogljičnega odtisa. Dolgoročno nalogo trajnostnega razvoja regije so začeli udejanjati v sodelovanju z vsemi občinami tako, da so pripravili pregled stanja na področju varstva okolja, saj je cilj projekta spreminjanje odnosa do okolja na bolje (RASR, 2011). Resnični trajnostni razvoj ima seveda širše dimenzije – in večje priložnosti (Slika 1).

Trajnosti razvoj ni znanstveni eksperiment

Znotraj blagovne znamke Zelena Slovenija se ukvarjamo tudi z vprašanji trajnostnega

razvoja na ravni območja. Potrebno je pouda-riti, da se tovrstne strateške usmeritve ne da kakovostno udejanjiti v okviru nekega časov-no omejenega projekta. Gre namreč za široke, dolgoročno zastavljene aktivnosti, ki zahtevajo vsaj približen konsenz vseh zainteresiranih strani. Seveda je pristop na projektni ravni (npr. zaradi pridobivanja ustreznih finančnih sredstev) relativno stalna praksa, ključnega pomena pa je po končanem projektu kakovo-sten skrbnik, zadostna prepoznavnost in iden-tificiranost občanov, gospodarskih subjektov, institucij s samo idejo trajnostnega razvoja in jasno prepoznavanje njenih prednosti.

Na podlagi izkušenj iz preteklosti ugotavlja-mo, da se tvorci idej o trajnostnem razvoju

radi znajdejo na razpotju. Pogosto zaznavamo to prakso tudi na ravni podjetij. Na eni strani se srečajo z resnimi metodološkimi izzivi mer-jenja trajnostnega razvoja, kar terja nedvomno poglobljena specialna in interdisciplinarna zna-nja, poleg tega pa nenehno izpopolnjevanje mer-skega instrumentarija zaradi spreminjajočih se trajnostnih izzivov. V tem primeru se zaradi izpopolnjevanja v metodološkem delu lahko zanemari širina implementacijskega vidika, ki

nAJBOLJ ZELEnA OBČinA 2011

Trajnostni razvoj območij v slovenski praksiZaradi pomanjkljivega pregleda izvedenih trajnostnih premikov območij (regije, obči-ne) smo se odločili za organiziranje natečaja za Najbolj zeleno občino, katerega Fit media organizira drugo leto zapored. Na naš poziv se je v letu 2011 odzvalo 28 občin, od tega (po abecednem vrstnem redu):

• 4 mestne: Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Velenje

• 14 občin v razredu nad 5000 preb.: Beltinci, Bled, Domžale, Gorenja vas – Poljane, Grosuplje, Kranjska Gora, Krško, Ljutomer, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Vojnik, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zreče.

• 10 občin v razredu do 5000 preb.: Borovnica, Dobrna, Kostanjevica na Krki, Križevci, Log Dragomer, Mislinja, Preddvor, Razkrižje, Trzin, Vransko.

Vprašalnike so občine prejele konec oktobra in v mesecu dni vrnile izpolnjene s svojimi podatki. V vprašalniku smo zajeli nasle-dnja področja: Odpadki, Vode, Energetika, Komuniciranje in ozaveščanje, Trajnostni promet in Ostala področja. Najbolj pogo-sta vprašanja oziroma odgovore so bili

sprotno objavljeni na spletnem portalu Zelena Slovenija. Pri podeljevanju točk smo v prvi fazi občine pozvali, da dopolnijo manjkajoče dele, in vse tiste občine, katerih podatki so močno odstopali, tudi k ponovni preverbi oziroma predlogu dokazil. Občine so se odzvale hitro in zelo kooperativno. Zahvaljujemo se tudi za vse podane ideje in pobude katere bomo v čim večji možni meri poskušali upoštevati v natečaju v letu 2012.

Odločili smo se, da bo vsako leto poudarek na enem izmed obravnavanih področij. Tako v letu 2011 poleg naziva za Najbolj zeleno obči-no v treh velikostnih kategorijah podeljujemo tudi naziv Najbolj zelene občine na področju ravnanja z odpadki.

Podelitev priznanj bomo organizirali v janu-arju 2012. Vse tekoče informacije najdete na našem spletnem portalu www.zelenaslovenija.si. Glavne ugotovitve in predstavitev rezultatov bodo objavljeni v januarski številki revije EOL.

Sponzorja:

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/139

pa je izjemnega pomena za končni (ne)uspeh strateške usmeritve. Na drugi strani, nekoliko pogosteje, pa se srečamo z idejo, da se obstoječe ali planirane aktivnosti zapakirajo v (pre)ohla-pno idejo trajnostnega razvoja. Ali povedano drugače, to, kar že delamo, preoblečemo v ze-leno obleko. Takšen »greenwashing« je seveda kratkega roka, razvojna priložnost pa zaradi nestrokovnosti obravnavanja ideje zamujena.

Na ravni regije (območja) je potrebno izje-mno premišljeno pristopiti k oblikovanju

strategije za trajnostno rast, njeno implemen-tacijo in vrednotenje. Trajnostni razvoj pod-razumeva okolju in ljudem prijaznejši način bivanja, upoštevaje okoljsko, pa tudi socialno in ekonomsko komponento. Doseči zavedanje o nujnosti vzdržne rabe naravnih virov in pre-mikov k trajnostni proizvodnji ter potrošnji je nedvomno velik izziv. Upoštevati je potrebno pretekle in prihodnje razvojne vidike, trende in spremembe. Potrebno je permanentno izobra-ževanje in komuniciranje na vseh ravneh - od gospodarskih subjektov, premikov v institucio-nalnem mišljenju pa do slehernega posamezni-ka. Katero od teh je najtrši oreh, je vprašanje brez enoznačnega odgovora. Enako velja tudi

za odsotnost enotnega recepta za dosego teh zahtevnih ciljev. Odgovor velja iskati v izrazito ciljno usmerjenih aktivnostih (Slika 2, povzeto po Čanji 2011) skozi daljše časovno obdobje. A le na ta način je potem lahko pokazati s prstom na konkretne in merljive rezultate trajnostnih naporov na nekem območju. In vprašanja o dejanski ekonomski rasti območja, kakovosti bivanja v njem, okoljskem in socialnem momen-tu, razvojni prodornosti in preboju imajo lahko pozitivne odgovore. Zato velja poudariti, da leži v regijah ogromen še neizkoriščen potencial, ki je toliko bolj prepoznaven in dobrodošel v gospodarski in finančni krizi našega časa.

vIrI:Copenhagen Workshop: Measuring the potential of green growth. OECD LEED Programme. 12. – 14. oktober 2011.Čanji, V., 2011. Trajnostni razvoj regije. Interno gradivo Fit media.Evropska komisija, 2009: Zbirka orodij za usposabljanje na področju ZJN.RASR, 2011. Savinjska regija – ekoregija. http://www.rasr.si/si/projekti/savinjska-regija-ekoregijaSURS, 2010. Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo.Vlada Republike Slovenije, 2009: Akcijski načrt za zeleno javno naročanje 2009-2012. 45 str.

Niz

koeN

erget

ski

štu

deN

tski

do

m

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

64/6

5O

KO

LjE

63

Letošnje študijsko leto so se

nekateri študenti v Mariboru

vselili v prvi nizkoenergetski

študentski dom v Sloveniji –

Quadro ali Študentski dom

14. S svojo energetsko varčno

porabo zagotavlja nizek

ogljični odtis, kar je dober

zgled nadaljnjemu razvoju

študentskih domov v Sloveniji

v smeri zelenega. Ali je to

samo prva lastovka, ki pa ne

bo prinesla pomladi?

Tanja Pangerl

niZkOEnERGETSki ŠTUdEnTSki dOM

Na mestu, kjer je bil prvotno načrtovan hotel, sedaj stoji prvi nizkoenergetski študentski

dom v Sloveniji z imenom Quadro oziroma Študentski dom 14. Nahaja se na Taboru, v bliži-ni Visoke zdravstvene šole v Mariboru in bodoče medicinske fakultete. Objekt je od zasebnega in-vestitorja v celoti odkupila Univerza v Mariboru. Investicija je znašala 4,7 milijona evrov, ki jih je v celoti zagotovilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Študentski dom ima štiri nadstropja, 150 ležišč, 69 dvoposteljnih sob, 12 enoposteljnih sob, štiri apartmaje za mlade družine in štiri sobe, prilagojene invalidom. Stanovalci v študentskem domu lahko brez-plačno dostopajo do medmrežja, brezplačno so na voljo tudi kuhinje, fitnes, pralnice s pralnimi in sušilnimi stroji, zvočno izolirana glasbena soba za instrumentalne vaje in računalniško--študijski prostor.

Skupno je v Mariboru pod okriljem Študentskih domov Univerze v Mariboru

14 študentskih domov, ki v študijskem letu 2010/2011 nudijo 2.696 ležišč. Poleg tega so študentom na voljo še trije zasebni študentski domovi s skupno 598 ležišči.

Lidija Divjak Mirnik, direktorica Štu dentskih domov Univerze v Mariboru je povedala, da

si prizadevajo za premik k zelenemu tudi pri ostalih študentskih domovih pod njihovim okri-ljem. V vse domove so uvedli energetsko knjigo-vodstvo, kjer sledijo porabi energije. Vse sijalke so zamenjali z varčnimi, skupaj s študentskim svetom pa pripravljajo projekt o osveščanju sta-novalcev študentskih domov glede varčevanja z vodo, energijo, ločevanja odpadkov idr.

ZAKAj jE ŠTUDENTSKI DOM QUADRO ENERGETSKO VARČEN?

Uroš Mlakar, direktor podjetja Quadro, je pojasnil, da je celoten sistem strojnih

inštalacij v študentskem domu zasnovan kot prestižna individualna hiša. Ogrevanje poteka z nizkotemperaturnim sistemom preko talne-ga gretja, z ločenim razvodom in regulacijo v

kopalnicah. Vir ogrevanja sta dve kaskadno povezani toplotni črpalki, ki kot vir energije uporabljata energijo podtalnice. S tem se po-polnoma brezplačno, iz podtalnice, pridobi približno 75 odstotkov potrebne toplotne energije. Za pripravo sanitarne vode je vgrajen 2.000-litrski higienični grelnik, ki s pomočjo dveh velikopovršinskih toplotnih izmenjevalni-kov iz legiranega jekla v nekaj sekundah pripravi toplo sanitarno vodo, ki je vedno sveža, saj je v zbiralniku le ogreta voda, ki služi kot medij za prenos toplote. Na ta način se izognejo nalaganju usedlin in mulja, ki ustvarita idealno okolje za razvoj bakterij – legionel. Prezračevanje poteka na način rekuperacije odpadnega zraka. Toplotni izmenjevalnik brez dodatne energije prenese okoli 90 odstotkov toplote iz odpadnega zraka v dovajani sveži zrak. S tem se občutno zmanjšajo stroški ogrevanja, in sicer za najmanj 70 odstot-kov v primerjavi s sorodnimi objekti brez tovr-stnega načina ogrevanja. S tem je zagotovljen tudi nizek ogljični odtis študentskega doma. Ker pa je študentski dom odprl svoja vrata šele letošnje študijsko leto, izračunov o prihrankih še ne morejo podati. Predvidevajo, da bo poraba energije dosti nižja kot v ostalih študentskih domovih, pravi Lidija Divjak Mirnik. Gre na-mreč za samozadosten objekt, ki ni priključen na plinsko omrežje in predstavlja minimalno obremenitev okolja s škodljivimi emisijami. Na strehi študentskega doma je v prihodnosti pred-videna tudi sončna elektrarna, ki bo zagotavljala še dodaten obnovljivi vir energije.

Izgradnja nizkoenergetskega študentskega doma je hvalevreden korak k zelenemu ra-

zvoju, vendar pa to še ni dovolj za okolju prijazno ravnanje. V študentskem domu je poskrbljeno tudi za to, da imajo njegovi stanovalci možnost ločenega zbiranja odpadkov, saj so v vsaki kuhi-nji nameščene posode za ločeno zbiranje odpad-kov, izvajali pa bodo tudi ozaveščanje študentov o varčevanju z vodo in energijo, namestili bodo zelene »nalepke«, ki bodo študente opozarjale na nujnost zelenega ravnanja, podobno kot opozarjajo v raznih hotelih. 

Premik k zelenemu tudi pri študentskih domovih

Uspo

sablj

anja

in

izo

braže

vanje

za

trajn

ostn

i razvo

j

dec

ember

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

64/6

56

4O

KO

LjE

danes redko najdemo podjetje,

ki je lahko povsem gluho na

klice za trajnostno poslovanje.

Trg vse redkeje podarja

odpustke. V prihodnje jih bo

še manj. Organizacije se torej

pospešeno lotevajo bolj ali

manj ambicioznih strategij in

implementacij trajnostnega

razvoja, s katerimi nagovarjajo

svoje strateške javnosti.

Raziskave kažejo, da so pri

tem manj uspešne, kot bi

lahko bile, če bi v trajnostna

prizadevanja bolj vključevale

svoje zaposlene. A najprej jih

morajo izobraziti in usposobiti

za trajnostni razvoj. Gre

za naložbo, ki daje bogate

dividende.

USPOSABLJAnJA in iZOBRAžEVAnJE ZA TRAJnOSTni RAZVOJ

Poslovati trajnostno, poslovati uspešno

Poslovati uspešno vse bolj pomeni poslovati na trajnostni način. Če je bila še ne dolgo tega ta trditev za mnoge meglena teorija, se sedaj že kažejo rezultati v praksi. To pa seveda ne po-meni, da so podjetja zaradi svoje ozaveščenosti postala altruistična na račun svoje ekonomske uspešnosti. K takšnemu vedenju jih silijo zako-nodaja in vse bolj ozaveščeni kupci.

Stopnja zavezanosti k trajnostnem razvoju narašča

Pred štirimi leti je inštitucija Leonardo Academy izvedla raziskavo po vseh kontinentih sveta, s katero je hotela oceniti stopnjo zaveza-nosti podjetij k trajnostnem razvoju. Rezultati te raziskave so pokazali, da se je 76 % vprašanih podjetij srečalo s konkretnimi vprašanji svojih kupcev, kakšni so njihovi dosežki na področju trajnostnega razvoja. 45 % teh podjetij je takrat načrtovalo odgovoriti na ta vprašanja. Lani je študija inštitucije Wisconsin pokazala že veliko večjo osredotočenost podjetij na trajnostni ra-zvoj. 70 % podjetij, ki je sodelovalo v raziskavi, je imelo konkretno strategijo svojega trajno-stnega razvoja. Prav vsa podjetja pa so trdila, da na tak ali drugačen način komunicirajo svoja trajnostna prizadevanja strateškim javnostim. Podjetjem je večinoma postalo povsem jasno, da je to usmeritev prihodnosti.

šibko vključevanje zaposlenih

Lani je internetno raziskavo izvedla orga-nizacija Brighter Planet, s katero je hotela ugotoviti, kako podjetja vključujejo zaposlene

pri uresničitvi svojih načrtov s področja traj-nostnega razvoja. Samo 32 odstotkov anketi-rancev je odgovorilo, da podjetja poskrbijo, da so njihovi zaposleni seznanjeni s trajnostnimi cilji podjetja.

Rezultati so bili še manj spodbudni, ko so raziskali učinkovitost prizadevanj podjetij pri spreminjanju vedenjskih navad zaposlenih. Čeprav manjše organizacije praviloma pogo-steje spodbujajo trajnostno vedenje zaposlenih in so pri tem uspešnejše kot večje, omenjena študija kaže, da so organizacije vseh velikosti uspešnejše, če v svoja prizadevanja vključijo svoje zaposlene.

Izobraževanje kot platforma trajnostnih premikov

Zanimiva je korelacija med zavezanostjo podje-tij k trajnostnem razvoju in njihovo angažira-nostjo na področju trajnostnega izobraževanja in usposabljanja svojih zaposlenih. Tretjina podjetij, ki omogoča trajnostno izobraževanje ali usposabljanje, vanj vključi vse svoje zaposle-ne. Tisti, ki se odločajo za usposabljanje svojih

70 % podjetij, ki je sodelovalo v raziskavi, je imelo konkretno strategijo svojega trajnostnega razvoja.

mag. Vanesa čanji

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

65

zaposlenih za trajnostni razvoj, to usposablja-nje razumejo kot platformo za komuniciranje in izvajanje trajnostnih dejavnosti oziroma ukrepov v podjetju. Je pa opaziti, da mnoga podjetja ne povezujejo še prav dobro izobra-ževalne vsebine za trajnostni razvoj in svoje prednostne cilje trajnostnega razvoja. Kot zani-mivost naj navedemo, da je kar 50 % vprašanih podjetij navedlo, da jih zanima usposabljanje za zniževanje ogljičnega odtisa, čeprav je samo 17 % teh podjetij znižanje svojega ogljičnega odti-sa uvrstilo med tri najpomembnejše prioritete.

Izobraževanje za trajnostni razvoj bo naraščalo

Rezultati jasno kažejo, da v podjetjih še niso dobro spoznali, kako lahko z izobraževanjem in usposabljanjem svojih zaposlenih spodbu-dijo svoj trajnostni razvoj oziroma vključijo zaposlene za uspešnejšo dosego trajnostnih

ciljev. Z vse intenzivnejšimi napori podjetij za trajnostni razvoj, ki so odgovor na pritisk kupcev oziroma trga, pa se bo počasi, a vztrajno bistrila slika, da sta izobraževanje in uposablja-nje zaposlenih sestavni del teh prizadevanj. Če je leta 2009 40 % anketiranih podjetij zago-tovilo usposabljanje za vsaj nekaj zaposlenih, je leta 2011 takih podjetij že 50 %. Bolj ko bo naraščal interes kupcev in ključnih deležnikov za trajnostno ravnanje podjetij, bolj se bodo le-ta odločala za izobraževanje in usposablja-nje svojih zaposlenih, saj bodo le tako lahko izpolnila zahteve trga.

Kaj vključuje izobraževanje in usposabljanje za trajnostni razvoj?

Vsako podjetje oziroma organizacija mora op-timirati svoje vire, zato si ne more privoščiti generičnih programov trajnostnega razvoja. Program usposabljanja in izobraževanja mora

biti posebej prilagojen posamezni organizaciji, saj mora izhajati iz njenih trajnostnih ciljev, trajnostnih strategij in trajnostnega poročanja oziroma komuniciranja. 

V podjetjih še niso dobro spoznali, kako lahko z izobraževanjem in usposabljanjem svojih zaposlenih spodbudijo svoj trajnostni razvoj oziroma vključijo zaposlene za uspešnejšo dosego trajnostnih ciljev.

Izobraževanje in usposabljanje za trajnostni razvoj

po vaši meriUsposobljeni zaposleni dvigujejo dodano

vrednost podjetja / organizacije

Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si

Kontaktna oseba: dr. Darja Majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724

ZAKAJ JE NUJNA STRATEGIJA, KI TEMELJI NA TRAJNOSTNEM RAZVOJU

• zakonodajni vidiki• zahteve trga – podjetij in potrošnikov• trajnostnost kot dodana vrednost storitev in produktov• primeri dobre prakse

PRILOŽNOSTI IN IZZIVI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

• ustvarjanje dodane vrednosti z vključitvijo socialnih in okoljskih izzivov• upravljanje z viri (LCA analiza, ogljični odtis, vodni odtis …)• optimiranje proizvodnje in/ali storitev• upravljanje s človeškim kapitalom pri doseganju socialnih in okoljskih ciljev• trajnostnost v mednarodnem okolju, v globalni dobaviteljski verigi• primeri praks

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN INOVACIJE

• spodbude za razvoj trajnostnih dejavnikov• razvoj kulture trajnostnega razvoja• poročanje o trajnostnem razvoju kot gibalu institucionalnih spremembinstitucionalnih spremembinstitucionalnih sprememb

ZAKAJ JE NUJNA STRATEGIJA, KI TEMELJI NA

zakonodajni vidiki• zahteve trga – podjetij in potrošnikov• trajnostnost kot dodana vrednost storitev in produktov• primeri dobre prakse

Teme vključujejo:

Pro

moci

ja

Zve

Za e

kolo

ških

gib

anj

dec

ember

2011

foto

: MK

64/6

56

6O

KO

LjE

Civilnih iniciativ, katerih

predstavniki so po duši

okoljevarstveniki oziroma

se ubadajo s težavami,

povezanimi z varstvom okolja,

je v Sloveniji okrog 150. niti

državna niti lokalna oblast jim

najpogosteje nista naklonjeni.

Po eni strani zato, ker jim

iniciative držijo ogledalo, v

katerem je videti, da za to

poklicani ne rešujejo okoljskih

težav, po drugi strani pa

zato, ker so med iniciativami

tudi amaterske, takšne, ki jih

usmerjajo osebni interesi,

interesi kapitala ali posamezne

politične opcije. karel Lipič,

predsednik Zveze ekoloških

gibanj Slovenije (ZEG), pravi,

da pozna akterje večine

iniciativ.

Darja Verbič

ZVEZA EkOLOŠkiH GiBAnJ

Iz najbolj delovnih so pognala društva, 41 društev in 18 neprofitnih zavodov pa je

združenih v ZEG, ki je aktivna ne le na doma-či, temveč tudi na mednarodni okoljski sceni. Karel Lipič, nekdaj tudi kandidat za ljubljan-skega župana, je brez dlake na jeziku naštel nekaj črnih točk v slovenski okoljski politiki.

Najprej politiki. Politične stranke, tiste na oblasti in tiste v opoziciji, po njegovem

mnenju ne uresničujejo obljub, ki jih v času pridobivanja volivcev zapišejo v svoje progra-me. »Napredek je opazen na kvantitativnem področju: v začetku devetdesetih let so stranke v program zapisale stavek ali dva, ki se je doti-kal varovanja okolja, zdaj nekatere zapišejo že deset strani. A izplena ni.« Prav tako ni sreče z okoljskimi ministri. »Najslabše je v tem man-datu, ko ocenjujem, da gre za totalni razkroj,« je ogorčen Karel Lipič. Ne bo ga čudilo, če nas bo Evropa zaradi slabega dela, povezanega z varovanjem okolja, še kaznovala. »Po 15 letih se država, občine, regije in komunalna pod-jetja niso sposobni dogovoriti, kje in koliko bo deponij odpadkov. Včasih se mi zdi, da se pogovarjamo kot otroci; na leto imamo dva do tri strokovne posvete, sprejmemo sklepe, potem pa se ne zgodi nič. Odpadke prevaža-mo po Sloveniji, trgujemo z njimi, za vsem pa stojijo močni gospodarski lobiji. Direktorat, ki naj bi koordiniral aktivnosti, pa molči.« Strank, ki se deklarirajo kot zelene, je preveč, delujejo neusklajeno in nepovezano. »Njihovi člani delajo iz pisarn in ne poznajo terena; v takšnih kaotičnih razmerah ne moremo doseči

tistega, kar dosegajo Zeleni v Nemčiji, Avstriji ali Franciji.« napoveduje Karel Lipič.

Prednost naj ima plin

Po Lipičevih besedah se bije bitka, kaj bo Nacionalni energetski program vseboval

in česa ne. ZEG podpira gradnjo šoštanjskega bloka termoelektrarne, ker meni, da bo za tre-tjino manj emisij, da rabimo stabilno elektriko in da gre za sodobno napravo. Nasprotujejo pa gradnji drugega bloka krške nuklearke in me-nijo, da potrebujemo plin. »Noben zemeljski plin še ni eksplodiral,« zagotavlja Karel Lipič, »zato nismo proti terminalom tam, kjer nimajo stika z morjem (in posledično onesnaženost) in je vanje vgrajena sodobna tehnologija. Če bi na Obali prišlo do gradnje plinske elektrarne, bi lahko »pokrili« elektriko in ogrevanje tega dela Slovenije, delo pa bi dobilo 150 ljudi.«

»Pri komunalnih odpadkih,« pravi Lipič, »premiki so, a so prepočasni. Še vedno 75

do 80 odstotkov odpadkov zakopljemo.« Zato se jim zdi termični sežig – poleg zbiranja, ločevanja, reciklaže – najboljša rešitev. Celjski sežigalnici bi se morali pridružiti še najmanj dve, v Mariboru in v Ljubljani, takšni, ki bi istočasno proizvajali elektriko in energijo za ogrevanje. Karel Lipič pravi, da je v zadnjem desetletju obiskal najmanj 12 sežigalnic v Avstriji, Nemčiji in Švici, in tam, kjer so postavljene na robu mesta ter imajo vgra-jeno sodobno tehnologijo, ni težav.

Podpira gradnjo šoštanjskega bloka

dec

ember

2011

kar

el L

ipič

foto

: arh

iv F

it m

edia

64/6

5O

KO

LjE

67

Okolje jenaš dom. Skrbimo zanj.Poslujemo z mislijo na prihodnje rodove.

Najboljši sosed želimo biti tako svojim kupcem kot tudi njihovemu naravnemu, kulturnemu in družbenemu okolju. Trajnostno delovanje zato postavljamo na prvo mesto in v zadnjih letih smo že dosegli številne pomembne izboljšave. Še bolj ambiciozne cilje pa si zastavljamo za obdobje, ki je pred nami.

Mislimo okolju prijazno.

Mislimo lokalno.

Pos

lovn

i sis

tem

Mer

cato

r d

.d.,

Dun

ajsk

a c.

107

, 100

0 Lj

ublja

na

Mercator_okoljeNasDom_210x148.indd 1 12/8/11 5:11:13 PM

Sevanja in posegi v prostor

Težav, povezanih z ioniziranimi in neionizi-ranimi sevanji, se po mnenju Karla Lipiča

premalo zavedamo. V tem času 10 civilnih ini-ciativ opozarja na trase daljnovodov (Krško–Beričevo, Pince–Cirkovci), ki ogrožajo najmanj 100 objektov in prebivalcem povzročajo raka-sta in druga obolenja. »Toda država, predvsem pa monopolist Eles, se obnašata ignorantsko. Sklicujeta se na zakonodajo in odloke iz leta 1996. Resda je naša zakonodaja na tem podro-čju dobra, a dovoljuje, da je bazna postaja od objekta oddaljena 15 metrov (v Evropi 100 do 150 metrov), daljnovod moči 400 kilovoltov pa do 35 metrov (v tujini 100 do 200 metrov). V teh členih si prizadevamo, da bi se naša za-konodaja približala evropski. Na tem področju divja že prava mala vojna …«

Tako hudo še ni pri posegih v prostor, če-prav ministrstvo za kmetijstvo že glasno

opozarja, da na račun pozidav dnevno izgubi-mo šest do osem hektarov rodovitne zemlje. Samooskrba s hrano je po zdajšnjih podatkih v Sloveniji le tretjinska in »ne smemo postati

lačni ali odvisni od tuje hrane«, poudarja Karel Lipič. Bolj moramo paziti tudi na naše naci-onalne, regijske in pokrajinske parke, kjer je »doma« največja biološka raznovrstnost v Evropi, a jo z nepremišljenimi posegi v pro-stor, onesnaženjem vode in zraka lahko hitro uničimo.

dokument ostal v predalu

Zveza ekoloških gibanj je, pravi Lipič, napisala predlog nacionalnega programa s področja

kemijske varnosti za nevladne okoljske orga-nizacije, a je dokument ostal nekje v predalu Urada RS za kemikalije. In to kljub temu, da je v Sloveniji najmanj 120 kemičnih podjetij, »za vsako izmed njih pa bi lahko našli kakšen greh«. Omenil je primer Heliosa, ki proizvaja barve za premaze cest, zebre ipd. »Cestna podjetja na leto odložijo od 150 do 200 ton tovrstnega nevarne-ga odpadka in mi nimamo drugega instrumenta kot opozarjanje, kaj bodo tovrstni odpadki pred-stavljali čez nekaj let.«

Čeprav postajajo promet in emisije, povezane z njim, okoljski problem številka ena, se ga

je Karel Lipič v pogovoru dotaknil na koncu. »Podatek, da zaradi onesnaženosti zraka zaradi emisij, ki jih povzroča promet, letno umre 3.000 ljudi, je alarmanten. Pri reševanju težav smo ne-močni, saj smo cestne koridorje dovolili, ko smo vstopili v Evropsko unijo. V zadnjih desetih letih se je, na primer, na trasi avtoceste med Lendavo in Razdrtim cestni promet povečal dva- in pol-krat. Lahko pa uredimo alternativne načine prevoza in skušamo preprečiti, da bi se reke avtomobilov dnevno zgrinjale v središča mest (predvsem Ljubljane). S tega vidika se nam zdi načrt ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da v središču prestolnice gradi parkirne hiše, slab in nesprejemljiv.«

Promocija

Po

obla

ščen

ec

za v

arstv

o

oko

lja

dec

ember

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

64/6

56

8O

KO

LjE

Med slovenskimi mlekarnami

je ena izmed najstarejših tista

v Prekmurju. V Pomurskih

mlekarnah, ki so letos dopolnile

66 let, ne pozabljajo na naše

najmlajše, saj so letos začeli

s proizvodnjo otroške hrane.

investicije v nove polnilne linije

niso edine, na strehah svojih

proizvodnih obratov so letos

postavili sončno elektrarno.

V kriznih časih je potrebno

še bolj kot kdajkoli prej

razmišljati dolgoročno, pravijo

v Pomurskih mlekarnah.

Pooblaščenec za okolje, Simon

Šebjanič, pojasnjuje usmeritve

podjetja na področju politike

kakovosti in okolja.

dr. Darja Majkovič

POOBLAŠČEnEC ZA VARSTVO OkOLJA

beli zakladi neokrnjene narave je slogan, pod katerim se predstavljate širši javnosti. vendar se tudi v murskem bazenu soočate z okoljskimi problemi (nitrati v podtalnici, ostanki ffS …), ki ne govorijo v prid neokrnjenosti lokalnega okolja. ali se tovrstni problemi odražajo na vaši proizvodnji in na kakšen način?

Naši proizvodi so nenehno nadzorovani z notranjim nadzorom, ki se opravlja v naših la-boratorijih, prav tako jih nadzorujejo zunanje institucije. Redno izvajamo analize glede vseb-nosti ostankov pesticidov in ostankov ostalih snovi, ki v prehrani niso dovoljene. Do danes se nam še ni zgodilo, da bi mleko ali kateri naš izdelek vseboval ostanke FFS.

Javne službe, ki upravljajo z vodovodnimi omrežji na območju, kjer se prideluje naše mleko, prav tako spremljajo vsebnosti ostankov pesticidov. V primeru preseganja so nas dolžni na to opozoriti. Problem ostankov posameznih pesticidov v vodi se pojavlja večinoma na po-dročjih, kjer je večja prisotnost poljedelstva. Naše mleko se prideluje na območjih, kjer sta bolj razvita živinoreja in pašništvo, tam pa teh problemov ni, tako da so naši zakladi neokrnje-ne narave resnično to, za kar jih deklariramo.

pri tehnoloških posodobitvah zagotovo uvaja-te okolju najprijaznejše postopke?

Seveda. Pomurske mlekarne so v letu 2010 pre-delale 97 milijonov litrov mleka. Proizvodnja Pomurskih mlekarn poteka na dveh lokacijah: v Murski Soboti in v Ljutomeru. V obratu Murska Sobota poteka proizvodnja mleka v prahu, masla, steriliziranih proizvodov, fermentiranih izdelkov, skute in namazov, v obratu Ljutomer pa poteka proizvodnja sirov. V Pomurskih mle-karnah imamo vzpostavljen sistem HACCP, s katerim zagotavljamo varne in kakovostne pro-izvode. Z uvedenima standardoma kakovosti ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004 izkazujemo ustrezen odnos do okolja, tako da obvladujemo vplive naše dejavnosti, proizvodov in storitev na okolje s svojo okoljsko politiko in cilji, hkrati pa skrbimo za razvoj, izvajanje in izboljševa-nje uspešnosti sistema vodenja kakovosti z namenom izpolnjevanja zahtev in želja naših odjemalcev. V naših proizvodnih procesih se nenehno trudimo uvajati materiale, ki so eko-loško najmanj problematični, tako na področju embalaže kot na področju čistil in ostalega. V zadnjih letih so naše odpadne vode na čistilnih napravah dosegle takšno kakovost, da bi jih lahko odvajali v vodotoke. V letu 2010 se je na liter predelanega mleka glede na leto 2009 zmanjšala poraba zemeljskega plina (2,97 %), električne energije (13,37 %), kislin (10,46 %) in lužin (21,67 %), nekoliko se je povečala količina čistil in razkužil ter vode. Zmanjšala

V proizvodnji vse več prijaznih materialov

dec

ember

2011

Sim

on Š

ebja

ničfo

to: o

sebn

i arh

iv

64/6

5O

KO

LjE

69

pa se je tudi količina odpadne vode (4,82 %) in komunalnih odpadkov (19,35 %). To so podatki za obe lokaciji.

ali izvajate monitoringe vplivov na okolje?

V letu 2005 smo pridobili okoljevarstveni cer-tifikat po standardu SIST EN ISO 14001:1996, ki je za nas pomemben mejnik pri ustreznem ravnanju z okoljem. Z opredelitvijo okoljskih vidikov smo si zadali tudi okoljske cilje, s katerimi poskušamo zmanjšati oz. odpraviti njihov negativni vpliv na okolje. Skladno z veljavno zakonodajo smo na področju varstva okolja zavezani spremljati emisije odpadnih voda, hrupa in zraka. Monitoringe izvaja-mo redno v skladu s predpisi in so vedno v mejah predpisanih vrednosti. Največ moni-toringov za nas izvajata Ekoviz in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Poleg zakonsko določenih monitoringov spremljamo tudi ostale pomembne okoljske parametre, ki so lahko odločujočega pomena s stroškovnega in okoljevarstvenega vidika (poraba energen-tov, nevarnih snovi, odpadkov, sekundarnih snovi ipd.).

okoljska zakonodaja je zahtevna.

Pogosto prezahtevna. V poslovanju velikokrat naletimo na zakonodajo glede okolja, ki je pri nas veliko ostrejša kakor drugje, pri starih čla-nicah EU. Zdi se, kot da ne bi bili v skupnosti z načeloma enako zakonodajo. Prav je, da lepo skrbimo za naravo, ki smo jo brezplačno prejeli od naših staršev, vendar so nekateri predpisi vseeno nekoliko neživljenjski.

Kako upravljate z energijo in kateri so vaši glavni energenti? ali spremljate njihovo po-rabo? Kako jo uravnavate (manjšate)?

Naša glavna energenta sta zemeljski plin in električna energija. Kar se tiče zemeljskega plina, je poraba vezana na proizvodnjo. Smo podjetje, ki končno čistost zagotavlja s paro in ne s kemičnimi sredstvi, kar pa je zaradi porabe energije finančno zahtevno. Na loka-ciji Ljutomer smo zelo zainteresirani, da bi se izgradila toplarna na lesno biomaso. Zagotovo bi se povezali, saj bi tako omilili odvisnost od zemeljskega plina in muhavosti ruskih dobavi-teljev (plinska kriza).

Porabo električne energije nenehno zmanjšu-jemo, stare električne pogone zamenjujemo z varčnimi, prav tako nadomeščamo stare potratne sijalke (v letu 2010 smo zmanjšali porabo električne energije na enoto predelane surovine za dobrih 37 % v primerjavi z letom 1997). Od letošnjega leta naprej nismo samo porabniki električne energije, pač pa jo tudi proizvajamo, saj imamo na lokaciji Murska Sobota na strehah proizvodnih obratov in skladišč nameščeno sončno elektrarno.

Ste tako odzivni tudi pri ravnanju z odpadki?

Odpadke v našem podjetju strogo ločujemo in jih predajamo v nadaljnjo predelavo na nivoju

celotnega podjetja. S takim ravnanjem tudi prihranimo veliko stroškov. Že v letu 2004 smo na področju ravnanja z odpadki uvedli ločeno zbiranje odpadkov za mešane ko-munalne odpadke, čisti papir in kartonsko embalažo ter za ostalo odpadno embalažo. Za posebne odpadke, kot so odpadno železo, barvne kovine, gradbeni odpadki, odpadna olja in maziva, oljni filtri, izrabljeni akumu-latorji ipd., imamo s pooblaščenimi odjemalci urejen poseben odvoz.

V letu 2010 se nadaljuje trend zmanjševanja komunalnih odpadkov, in sicer so se v povpre-čju odpadki v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 zmanjšali za 19,35 %, na lokaciji Murska Sobota so se odpadki zmanjšali za 55,69 %, v Ljutomeru pa se je količina odpadkov zmanj-šala za 7,46 %.

Kako rešujete problematiko organskih odpad-kov v prehranski industriji – v vašem primeru je to konkretno sirotka?

Sirotka je lahko v živilski industriji okoljski problem, vendar jo pri nas koncentriramo in prodajamo kupcu na Madžarskem, tako da z njo ne obremenjujemo okolja. V prihodnosti na-črtujemo njeno sušenje, saj je sirotka pomem-ben vir beljakovin in laktoze. Kot surovina je izjemno pomembna za konditorsko industrijo in farmacijo.

ali v odnosu do svojih dobaviteljev v postopku ocenjevanja in izbora preverjate njihovo okolj-sko ustreznost, recimo pri embalaži? Kako?

Za potrebe živilske industrije je embalaža ključnega pomena, saj prihaja v stik z živili, zato temu vprašanju posvečamo še posebno skrb. Naše dobavitelje redno kontroliramo z vhodno kontrolo, občasno pa njihove izdelke pošljemo na analizo v laboratorij, da preverimo skladnost embalaže z deklaracijo.

potrošniki se obračajo k zelenemu počasi, a se. Kakšna je vaša ocena?

Ozaveščenost večine povprečnih potrošnikov še ni na dovolj visoki ravni, da bi izbirali izdelke na osnovi embalaže in njenih vplivov na okolje. Iz praktičnih razlogov je embalaža pri nas za enkratno uporabo. Kar se tiče vplivov na okolje, ima embalaža za naše izdelke minimalne vpli-ve, saj se lahko v celoti ločuje in je namenjena recikliranju.

Kakšni so vaši razvojni cilji na področju okolja – pri razvoju proizvodov, embalaže, posoda-bljanju tehnoloških postopkov, uvajanju novih

tehnologij, v komuniciranju do potrošnika, deležnikov, lastnikov, drugih javnosti …?

V naših razvojnih dejavnostih posvečamo še posebno pozornost kakovosti proizvodov, s ciljem zagotavljati čim bolj naravne, najkako-vostnejše in zdravju prijazne mlečne in druge živilske izdelke v skladu z evropskimi stan-dardi in tehnologijo. Trudimo se ohranjati in razvijati ekološko neoporečno naravno okolje za zagotavljanje pridelave najkakovostnejših kmetijskih pridelkov za nadaljnjo predelavo. V našem interesu je tudi rast in razvoj lokalnega gospodarstva, želimo ustvarjati nova delovna mesta, v skrbi za stabilno poslovanje družbe pa ne pozabljamo na svoje zaposlene in negujemo visoko stopnjo tržne prilagodljivosti domačim in tujim porabnikom.

Kakšne sisteme upravljanja z okoljem ste uve-dli v podjetju, kaj načrtujete v prihodnje? ali morda razmišljate o sistematičnem pristopu k trajnostnemu razvoju vaše družbe?

Z uvedenima standardoma ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004 izkazujemo ustrezen odnos do okolja. Naš cilj je zagotovo trajnostni razvoj naše družbe. Korake k trajnostnemu razvoju že izvajamo – gospodarno ravnanje z viri in uvajanje novih tehnologij se kaže kot ekonom-sko smotrna in okoljsko sprejemljivejša pot. Celostno spremljanje trajnostnega razvoja družbe pa je prava pot k dolgoročnemu uspe-šnemu poslovanju vsakega podjetja. 

V naših proizvodnih procesih se nenehno trudimo uvajati materiale, ki so ekološko najmanj problematični, tako na področju embalaže kot na področju čistil in ostalega.

V poslovanju velikokrat naletimo na zakonodajo glede okolja, ki je pri nas veliko ostrejša kakor drugje, pri starih članicah EU.

Trajn

osTn

a

gradnja

in

znano

sT

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. M

arja

na Š

ijane

c Za

vrl

64/6

570

OKO

LjE

kakšen je slovenski znanstveni

prispevek k razvoju trajnostne

gradnje in koliko znamo v

Sloveniji v praksi upoštevati

znanje o nizkoenergetskem

konceptu gradnje? koliko

utegne na to vplivati uvedba

t. i. energetskih izkaznic, ki

so šele v poskusni fazi? O

tem in še marsičem smo

se pogovarjali z dr. Marjano

Šijanec Zavrl, mednarodno

cenjeno strokovnjakinjo za

področje trajnostne gradnje.

Šijanec Zavrlova je na

Gradbenem inštitutu (ZRMk)

pomočnica člana uprave za

raziskave in razvoj ter vodja

Centra za bivalno okolje,

gradbeno fiziko in energijo.

Jasna Kontler Salamon

TRAJnOSTnA GRAdnJA in ZnAnOST

v kolikšni meri ste še povezani z vašo fakulteto?

Zdaj sem tam le še raziskovalka v določenem obsegu. Sem članica programske skupine po-tresno inženirstvo, ki jo vodi prof. dr. Peter Fajfar. Ne učim ne na svoji nekdanji ne na kakšni drugi fakulteti. Razlog ni v tem, da me poučevanje ne bi mikalo. Težko je priti zraven. Sem pa somentorica pri diplomskih nalogah.

Kako težko pa je pridobiti evropske projekte? vam menda to kar uspeva.

Naš center se ukvarja predvsem z učinkovito rabo energije v stavbah ter z okolju prijaznimi proizvodi, tehnologijami in sistemi v stavbah. Posvečamo se tudi specifičnim izzivom v zvezi z grajenim okoljem, kot je na primer ohranja-nje stavb kulturne dediščine, trajnostna gra-dnja itd. Pri pridobivanju evropskih projektov so nam zelo koristile izkušnje s projekti COST, ki so namenjeni predvsem povezovanju obsto-ječih raziskav, v mojem primeru povezovanju projektov s področja trajnostne gradnje in sistemske obnove obstoječih stavb iz obdobja okrog druge svetovne vojne. Po mojih izku-šnjah je sodelovanje v projektih COST zelo koristno, predvsem zaradi širjenja obzorja in zaradi povezovanja z morebitnimi partnerji. Vzporedno z raziskovalnim delom pa smo med

prvimi pri nas pričeli tudi z vključevanjem v evropske projekte energijske učinkovitosti, ki so danes združeni v programu Inteligentna energija Evropa.

Kaj pa vam je prineslo sodelovanje v eureki?

S tem evropskim programom imam zelo dobro izkušnjo, ker smo konec devetdesetih let skupaj z UL FGG sodelovali v Eurekinemu krovnemu projektu Eurocare Prevent, ki je bil namenjen preventivnim ukrepom za zaščito kulturne dediščine. Mi smo skozi to razvi-jali različne metode za ohranjanje primerne mikroklime v stavbah kulturne dediščine, s katerimi tudi zmanjšamo stroške restavrator-skih del. Pri tem smo se povezali s Posavskim muzejem v Brežicah in nastalo je zelo kako-vostno sodelovanje. Omenjeni muzej deluje v gradu Brežice in zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje gradu bi radi v objekt umestili nove dejavnosti in obogatili programsko po-nudbo. Večje število obiskovalcev in drugačna raba stavbe pa lahko pomeni večjo obremenje-nost stavbe in s tem ogrožanje historičnega tkiva stavbe. Pojavi se lahko površinska kon-denzacija zaradi vnašanja večje količine vlage v objekt, ta pa povzroča hitrejše propadanje poslikav in tudi nekaterih drugih eksponatov v teh objektih, ki se zaradi novih dejavnosti znajdejo v manj ugodnih razmerah.

z odprto hišo do metod trajnostne gradnje

dec

ember

2011

64/6

5O

KO

LjE

71

In kako ste se spoprijeli s tem?

Razvili smo nove cenovno ustrezne strategije uravnavanja mikroklimatskih razmer in vod-stvo muzeja ravna po podanih napotkih. Eden od rezultatov tega projekta je bil za stavbno dediščino primeren način ogrevanja oziroma temperiranja masivnega zidovja. S tem smo zagotovili stabilne mikroklimatske razmere. Tak sistem je bil poskusno vgrajen v enega od grajskih stolpov, narejen pa je bil tudi načrt za temperiranje viteške dvorane. Podoben sistem smo uporabili tudi pri zaščiti nekaterih cerkev v Sloveniji. Učinke te naše metode sprotno za-sledujemo in analiziramo, in sicer tako glede ohranjanja eksponatov skozi daljše obdobje kot glede energetske učinkovitosti.

o tem govorite zelo zavzeto. očitno je to vaše področje?

Tako je. Tu sicer ni veliko komercialnega, to je raziskovalno-razvojna tema. Sem pa izredno vesela, da nam je tudi v sedmem okvirnem programu uspelo pridobiti dva projekta. Prvi projekt je nadaljevanje prej omenjene-ga – imenuje se Climate for culture. Z njim naj bi ugotovili, kakšen je vpliv klimatskih sprememb (čez 50 oziroma 100 let) na degra-dacijo stavbne dediščine, in posledično ocenili potrebne restavratorske posege. Prav tako s pomočjo računalniške simulacije preučujemo, kako ravnati, da v predvidenih klimatskih razmerah ne bo prišlo do večje škode. Torej gre za povezavo med klimatskimi spremembami, ohranjanjem stavbne dediščine, tehniko in ekonomijo.

Čemu pa je namenjen vaš drugi projekt v 70p?

To je projekt Open house, v prevodu Odprta hiša. Namenjen je razvoju metode za vredno-tenje trajnostne gradnje. Ta projekt se mi zdi še zlasti zanimiv, ker gre za metodologijo, ki je evropsko usklajena in se transparentno oblikuje, tako da lahko uporabniki vidijo v drobovje kriterijev. Njen cilj je, da bi imeli enake kazalnike v vseh evropskih državah. Ker pa vemo, da je trajnost lokalni problem, je omogočeno tudi uravnoteženje kriterijev glede na lokalne pogoje. Danes se namreč so-očamo s tem, da ne vemo prav natančno, kako bi napisali kriterije za zelena javna naročila na področju stavb. Ker nimamo prioritet, lahko s predpisovanjem enega kriterija povozimo drugega. V tem projektu trenutno sodeluje 12 držav partneric projekta, v fazo testiranja kriterijev na objektih pa smo vključili še vse druge evropske države (članice EU in kandi-datke). V Sloveniji bomo novost testirali na dveh stavbah – v Menergini poslovni stavbi v Mariboru, ki je bila že nagrajena kot energet-sko učinkovit objekt, in v poslovnem objektu Keme Puconci. Za nas je ta projekt zelo dra-gocen, ker sta obe stavbi že v uporabi in lahko tako pridobimo tudi mnenja uporabnikov o funkcionalnih lastnostih.

coSt je torej deloval kot nekakšna bližnjica do projektov okvirnega programa?

Gotovo je bil COST pomemben, vendar to ni bila edina pot do evropskih projektov. Doslej smo bili vključeni v več kot 15 evropskih projektov iz programa Inteligentna energija Evrope. Skupaj z Inštitutom Jožef Stefan smo davnega leta 1996 uspeli pridobiti enega prvih projektov, ki so bili financirani iz predhodnika tega programa. To je bil takrat za nas res velik izziv. Ne smemo pozabiti, da je bil to še tisti čas, ko Slovenija ni bila v EU in je morala sama kriti tiste stroške, ki jih sicer plačuje Unija. Skozi te projekte smo v domačem okolju, v praksi, preizkusili različne pristope in tehno-logije glede zagotavljanja učinkovite energije v stavbah. Še posebej dragoceno je bilo to, da smo pri tem lahko sodelovali s tujimi partnerji in sprva prenašali, kasneje pa enakopravno izmenjavali strokovne izkušnje.

Kako aktualen pa je na tem področju trajno-stni razvoj?

Zelo. To je v tem času tudi najbolj vroča tema. Naj opišem, za kaj gre pri trajnostnem razvoju. Pri trajnostni gradnji moramo obravnavati okoljske, ekonomske in družbene vplive, v praksi pa žal ni tako, saj navadno izpostavimo ta ali oni vidik. Imamo več smernic sodobne gradnje stavb, ki potekajo paralelno. Ena usmeritev gre v smer vedno večje energet-ske učinkovitosti, izrabe obnovljivih virov itd. Toda ta ne upošteva, kaj se dogaja pred fazo obratovanja stavbe, namreč med samo proizvodnjo materialov, ki so uporabljeni pri gradnji nekega objekta. Tudi pri omenjeni proizvodnji namreč potrebujemo energijo in tudi pri tem se sprošča določena količina emisij CO2.

Se je ta energetski segment doslej zavestno zanemaril?

Mislim, da se to ni zgodilo zavestno, takšna je pač bila pretekla prioriteta pri opredeljevanju energetske učinkovitosti. Zdaj pa je prišel čas, ko na to gledamo celovito, zanima nas življenj-ski krog stavbe, okoljski odtis in tudi stroški v celi življenjski dobi ter družbeno kulturne

Razvili smo nove cenovno ustrezne strategije uravnavanja mikroklimatskih razmer.

Trajnostno gledanje na načrtovanje stavbe je pravzaprav skupek različnih kazalnikov.

MuLTiKRiTERiJSKa aNaLiza PRoizVoDNEGa PRoCESa

Recchia, Luca, s sod.: Multicriteria Analysis and LCA Techniques With Applications to Agro – Engineering Problems. Springer: Green Energy and Technology, 2011. 153 strani. Jezik: angleščina.

Založba Springer v svoji seriji monografskih publikacij Green energy and Tehnology objavlja znanstvena in tehnološka dognanja zelenih, to je okolju prijaznejših in trajnostno usmerjenih tehnologij. V letu 2011 je v seriji izšla omenjena knjiga, ki ponuja veliko informacij o možnih metodoloških pristopih ob prikazanih praktič-nih primerih. Pereč problem je namreč okoljski vidik sleherne delovne faze v proizvodnih procesih, ko gre za porabo neobnovljivih virov in surovin, za emisije toplogrednih plinov, za ponovno rabo in končno odlaganje odpadkov, kar velja tudi za kmetijsko proizvodnjo in ži-vilsko industrijo. Kako metodološko ustrezno oceniti trajnost agroživilske proizvodnje tako z vidika energijskih stroškov kakor okoljskih vplivov, avtorji prikazujejo z zanimivo kombi-nacijo metode večkriterijske analize ter metodo ocene življenjskega cikla na primeru biomase in biogoriv, kmetijske in gozdne mehanizacije ter proizvodne verige olivnega in palmovega olja.

VzRoKi iN PoSLEDiCE oKoLJSKih KaTaSTRof

Hernan, Robert Emmet, s sod.: This Borrowed Earth: Lessons from the Fifteen Worst Environmental Disasters around the World. Palgrave MacMillan, 2010. 256 strani. Jezik: angleščina.

Kaj imajo skupnega brazilski deževni gozdovi, Černobil leta 1986, Love Canal (New York) leta 1987 in londonski smog leta decembra 1952? Če odgovora ne poznate, ga najdete v Hernanovi knjigi, kjer so opisane največje globalne okoljske katastrofe. Predvsem je dan poudarek dolgo-ročnim posledicam omenjenih okoljskih nesreč, ki lahko izjemno resno vplivajo na kakovost življenja in stanje okolja še desetletja ali celo tisočletja (radioaktivni elementi). Velja si zapo-mniti njegovo misel, da takšna dogajanja vodita kolektivna zaslepljenost in brezbrižnost pogosto v večji meri kot posameznikova ali korporativ-na grabežljivost. Opisane okoljske nesreče so resnične in so izpostavile velik del prebivalstva nepotrebnim nevarnostim. Tovrstne katastrofe bi se lahko pogosto preprečile ali njihove posle-dice pravočasno omilile. Preventivni ukrepi bi pomenili le delček vseh stroškov, porabljenih za sanacijo nastale škode in obrambo ljudi pred nadaljnjim izpostavljanjem okoljskim tveganjem. Zaradi tega so potrebni obveščanje, pazljivost, opazovanje in opozarjanje na vseh nivojih družbe.

Zelena knjižnica

dec

ember

2011

Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o.Dimičeva 12, 1000 LjubljanaT: 01 2808401, F: 01 2808451E: info.energija@gi-zrmk.si, I: www.gi-zrmk.si

Energetska izkaznicaZeleno javno naročanje (LCA, LCC)Energetski pregledi, prenova in spodbudeNizkoenergijska trajnostna in pasivna gradnjaUsposabljanja in svetovanjeLokalni energetski koncepti občin in SEAP

MODRA ŠTEVIL KA

080 1669

Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o.

64/6

572

OKO

LjE

vrednote stavbe in to je trajnostni razvoj, ki skuša kar najbolje ohraniti človekovo okolje.

Lahko bi rekli, da skrbi za to, da levica ne ruši tistega, kar dela desnica ...

Ne moremo si več zatiskati oči pred dejstvom, da je bila pri proizvodnji določenih, še ne-davno zelo cenjenih materialov, porabljena velika količina energije. A kot vedno v tehniki tudi tu potrebujemo transparentne metode in merljive kazalnike.

Kakšen primer za to?

Če ostanem na svojem področju, bi rekla, da se je to dogajalo pri proizvodnji toplotnoizo-lacijskega materiala. Zdaj pa dobiva prednost material, ki pri proizvodnji potrebuje manj energije in manj obremenjuje okolje, tako glede emisij CO2 kot tudi drugih emisij, ki so škodljive za okolje. Trajnostno gledanje na načrtovanje stavbe je pravzaprav skupek različnih kazalnikov. Favoriziranje zgolj enega kazalnika se navadno ne obnese najbolje. Če bi upoštevali samo energetsko porabo med proizvodnjo materialov, bi mogoče zanemarili neke tehnične karakteristike teh materialov, ki morda zagotavljajo enostavno vzdrževanje in daljšo življenjsko dobo. Vse to so pozitivne lastnosti, ki jih moramo upoštevati. Pri traj-nostnem razvoju mora biti dosežen skladen razvoj s stališča okoljskih kazalnikov, ekonom-skih kazalnikov in družbene sprejemljivosti.

Koliko se vse to upošteva pri t. i. izolacijskem ovijanju že obstoječih objektov, ki je tudi pri nas dokaj pogosto? vsekakor je na pogled všečno in menda tudi zagotavlja precej manjšo porabo toplotne energije. ali pa je tudi trajno-stno naravnano?

Lani je pričela v EU veljati prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti stavb in s tem se tudi pri nas uvajajo strožja energetska zakonodaja in določila za gradnjo objektov (PURES 2010). Na to se je Unija začela pripravljati že najmanj pred desetletjem, sedaj pa k ukrepanju zavezuje tudi podnebno energijska politika 20-20-20 do 2020. Toplotno zaščitni ovoji so pridobili na pomenu. To je pravzaprav prvi korak k nizkoe-nergijski ali celo ničenergijski gradnji. Klasični toplotni izolacijski sistemi namreč ne ustrezajo več novim zahtevam. Niso več tako konku-renčni. To je zdaj tudi spodbudilo tehnološki razvoj teh materialov. V zadnjem času imamo na trgu vrsto materialov in tehnologij, ki lahko s tanjšimi plastmi boljše toplotne prevodnosti dosegajo zahteve, postavljene v omenjenem novem pravilniku. Mislim, da je v tem primeru nova zakonodaja res gonilo napredka.

Smo se tudi Slovenci v zadostni meri vključili v iskanje energetsko ustreznih in okolju prija-znih novih izolacijskih materialov?

Slovenci smo znani po tem, da smo zelo uspešni na posameznih ozkih področjih, žal pa, vsaj po mojih ugotovitvah, zaostajamo takrat, ko je

potrebno zelo veliko sodelovanja in so kakšne odločitve povezane tudi s politiko in zakono-dajo. Moja izkušnja iz sodelovanja v različnih evropskih projektih, še zlasti v okvirnem pro-gramu, je, da smo kar zaželen partner, pred-vsem pa enakovreden partner tujcem. Res pa je tudi, da si velike države lahko privoščijo ožjo specializacijo, mi pa si je ne moremo. Moramo biti generalisti.

Kako daleč je pri nas razvoj energetskih izkaznic?

Mislim, da se je ta začel že leta 2002. Takrat – torej še pred uveljavitvijo evropske direktive o energetski učinkovitosti – smo na GI ZRMK že izvajali zelo uspešen projekt pilotnega izdaja-nja energetskih izkaznic za stavbe. Izdali smo, mislim, več kot sto izkaznic, in sicer tistim investitorjem, ki so v tem, da imajo takšno izkaznico, videli določeno prednost.

doslej smo bili vključeni v več kot 15 evropskih projektov iz programa inteligentna energija Evrope.

Pro

moci

ja

Kratko, zanimivozeoS zaČenja aKcIjo odLoČuj

ZEOS, družba za ravnanje z električno in ele-ktronsko opremo, je na novinarski konferenci predstavila ozaveščevalni projekt Odločuj. Za projekt je uspela pridobiti 420.000 EUR od Evropske komisije in Ministrstva za oko-lje in prostor. V dveh letih želijo predvsem gospodinjstva in šolsko mladino seznanjati o prednostih in pomenu ločenega zbiranja vseh vrst odpadne električne in elektronske opreme, sijalk in odpadnih prenosnih baterij.

na pecI KmaLu vetrne turbIne

Na avstrijski strani Pece naj bi družba Alpswind zgradila energetski park z osmimi vetrnimi turbinami. Slovenska stran, predvsem koroške občine, ki z avstrijskimi sodelujejo v delovni skupnosti Dežele pod Peco, gradnji ni preveč naklonjena. Koroški župani, pa tudi okoljsko ministrstvo zahteva jasne odgovore, se bojijo, kakšen vpliv bo imela gradnja na vodne vire. Avstrijci odgovarjajo, da ni razlogov za strah in da je večja nevarnost za oklje nuklearka. Nasprotnikov vetrnih elektrarn je še več, med drugim Društvo za opazovanje in preučevanje ptic. Menijo, da bodo vetrnice preveč vplivale na območje Nature na slovenski strani Pece. Naložba v ekoenergetski park bo znašala 26 milijonov evrov. Osem vetrnih turbin bi dalo 45 milijonov KW/h električne energije.

Slovenija nima sreče z gradnjo vetrnih elek-trarn. Drugače je v EU. Največ energije iz vetrnih elektrarn pridobijo v Nemčiji, Španiji, Italiji, Franciji in Veliki Britaniji. V Avstriji so postavili že 700 vetrnih elektrarn. Zelo znana slovenska zgodba o Volovji rebri in gradnji ve-trnih elektrarn naj bi po desetih letih le dobila epilog. Tako obljublja ARSO.

managIng SuStaInabILItY?

Upravljanje trajnostnega razvoja – takšen je bil naslov mednarodne znanstvene konference, ki jo je organizirala Fakulteta za management Univerze na Primorskem. Dekanja fakultete dr. Anita Trnavčevič je ob odprtju konference podvomila, ali ni morda trajnostni razvoj zaradi svoje aktualnosti nekoliko banaliziran, razvre-dnoten in da diskurz o tem poteka bolj zaradi aktualnosti kot pa zaradi dejanskega interesa. Dr. Janez Šušteršič, vodja programskega odbora pa se je ustavil ob pomenu naslova konference – Managing Sustainability?, kjer vprašaj pomeni kritičen odnos in aktivno razmišljanje o trajno-stnem razvoju. Med drugimi je predaval tudi dr. William Scott z britanske univerze iz Batha, in sicer o temi Trajnostni razvoj in univerza: uče-nje iz prihodnosti. Na konferenci so sodelovali številni strokovnjaki iz 23 držav.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/140

Ino

vacIj

a z

a

po

rabnIk

e ze

lene

ener

gIj

e

dec

ember

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

Vik

tor

Mar

tinči

č

foto

: ose

bni a

rhiv

64/6

5O

KO

LjE

73

Green Protect je nova

blagovna znamka, ki jo je

registriral izlaški ETi. Gre

za nagrajeno inovacijo,

ki ji je GZS letos podelila

zlato priznanje. inovacija je

odgovorila na vprašanje, kako

zagotoviti popolno zaščito

uporabnikov sistemov za

obnovljive vire energije. Tako

so v podjetju ETi, ki je eden

vodilnih proizvajalcev talilnih

varovalk na svetu z letno

proizvodnjo 60 milijonov

kosov, razvili celovit portfelj

popolnoma novih izdelkov za

zaščito obnovljivih virov.

inOVACiJA ZA PORABnikE ZELEnE

EnERGiJE

Tudi fotovoltaika potrebuje varovalne sisteme

V skupini za inovacijo so sodelovali Aleksandra Povše, Karmen Stavec in Viktor Martinčič.

Posebnost – združeno je bilo znanje sodelavk iz prodajnega oddelka podjetja in produktnega vodenja, saj je Viktor Martinčič produktni vodja za področje varovalk in varovalčnih sistemov. Pravi, da je ena njegovih najpomembnejših nalog iskanje novih tržnih možnosti in izdelkov, ki so v največji meri prilagojeni modernim zahtevam fotovoltaičnih električnih inštalacij.

Na pohodu je fotovoltaika in ETI je reagiral tako, da je z novimi izdelki postal eden prvih

svetovnih proizvajalcev, ki zagotavlja varnost po-rabnikov zelene energije. Zaščita za obnovljive vire energije je novost na svetovnem trgu. To dokazuje dejstvo, da so bili proizvodi razviti in lansirani na trg še pred izdajo standarda IEC 60269-6. Trg se je odzval pozitivno. Varovalni sistemi za obnovljive vire energije podjetju že prinašajo ekonomski učinek.

Kateri so novi izdelki za zaščito obnovljivih virov?

Viktor Martinčič pojasnjuje takole: »V sodob-nih fotonapetostnih inštalacijah obstaja

precej velika nevarnost nepravilnega delovanja posameznih sklopov. Že v primeru, da na sončne panele selektivno pada senca bližnjih objektov (dreves, dimnikov, višjih zgradb ipd.), je to lahko vzrok za parcialno pregrevanje modulov ali posameznih celic v modulu. Končna posledi-ca je uničenje cele ali dela PV (fotonapetostne, fotovoltaične) elektrarne. Še hujše so lahko posledice delnega kratkega stika v inštalaciji ali v sistemih, ki so priključeni na energetsko AC omrežje. Mislim na "preboj" elektronike v DC/AC konverterju. Posledice takega preboja so lahko pogubne za celotno PV inštalacijo, saj je le-ta v trenutku obremenjena z več 10 kA (10.000 A) kratkostičnega toka. Seveda obstaja še cela vrsta nevarnosti, ki se lahko pojavijo v PV inštalacijah, direktni ali indirektni udar strele itd.

Ena od nevarnosti, ki se lahko pojavijo v PV inštalacijah, predvsem starejšega datuma

izdelave, je tudi t. i. enosmerni (DC oz. Direct Current) oblok, ki ga je skoraj nemogoče poga-siti, vse dokler na module sije sonce. Seveda vse v fotovoltaiki le ni tako nevarno. A nevarnosti so. Opisani problemi lahko nastanejo večinoma

v primeru neupoštevanja varnostnih zahtev za DC inštalacije.

Fotovoltaika pa definitivno je in ostaja eno od najbolj priljubljenih in tehnično najlažje

izvedljivih sistemov za pridobivanje električne energije iz alternativnih virov energije.«

In v čem je univerzalnost inovacije oziroma podatek, da je takšna inovacija ena prvih

v svetu?

»Strokovnjaki v podjetju ETI so zelo ak-tivni na področju standardizacije in pri

tem imamo vso potrebno podporo vodstva. Na področju priprave novih standardov sodelujejo v zelo ozki skupini konkurenčnih proizvajalcev (Siemens, Mersen, Siba, Bussmann ...), ki je v letu 2010 začela pripravljati popolnoma nov standard za varovalke, t. i. talilne vložke, projektirane za specifično uporabo v fotovoltaiki, torej za pre-tokovno in kratkostično zaščito PV inštalacij. Številka standarda je IEC 60269-6, karakteri-stika varovalke, "umerjene" za PV sisteme, pa se imenuje gPV. Kot zanimivost naj navedem, da bo naslednji sestanek omenjene skupine strokovnja-kov za pripravo in razvoj standardov za PV talilne vložke, uradno se imenuje SC32B, januarja 2012 v Ljubljani v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije,« odgovarja Viktor Martinčič.

Ob podelitvi zlatega priznanja so se navajale kompleksnejše, nove rešitve za zaščito sis-

temov za obnovljive vire energije. Kateri sistemi so mišljeni? Viktor Martinčič pove, da je mišljena predvsem celovita ponudba zaščitnih aparatov za področje DC napetosti, torej pretokovna in kratkostična zaščita, prenapetostna zaščita, ponudba razdelilnih omar in ostalega znanja za PV inštalacije, ki pa vključujejo tudi AC stran konverterja. 

Bo

lezn

i v

logis

tičnih

pro

ces

ih

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

64/6

5LO

GIS

TIKA

74

Povezovanje palet je vedno

bolj aktualen poslovni

in tehnološki proces

znotraj vsakega skladišča

proizvodnega ali skladiščnega

podjetja, saj tovor dandanes

le težko prenašamo brez

uporabe neke vmesne tovorne

enote, ki zmanjšuje potrebe

po pretovarjanju vsakega

kosa blaga posamezno. V

praksi velikokrat slišimo,

kako neprilagojen je proces

natovarjanja in povezovanja

palet ergonomskim zahtevam,

kar povzroča preveliko

obremenitev skladiščnih

delavcev in posledično

poslabšanje njihovega zdravja

ter celo odsotnost z dela

zaradi poškodb in bolezenskih

stanj, ki so posledica

neprimerno urejenega

delovnega procesa.

Tina Cvahte, izr. prof. dr. Bojan Rosi1

BOLEZni V LOGiSTiČniH PROCESiH

Obsežna raziskava, izvedena v ZDA na Chantam College, ki je bila namenjena

proučevanju programov za preprečevanje po-škodb in bolečin v hrbtu na delovnem mestu, je ugotovila, da je v letu 2000 kar 34 % odsotnosti z dela v ZDA mogoče pripisati poškodbam mišic in skeleta, ki niso bile povzročene zaradi po-sameznih padcev in travmatičnih incidentov. 24 % bolezenskih stanj, ki jih lahko povežemo z vzroki na delovnem mestu, predstavljajo bolezni in bolečine mišic in skeleta, ki jih pov-zročajo preveliki napori ali prisilna drža med ravnanjem z blagom ali opremo [1]. Kot glavni faktorji tveganja za pojav bolečin v hrbtu so bili v študiji, ki so jo opravili Koda in ostali, identificirani ročno prenašanje blaga, dolgo vztrajanje v nespremenjenem položaju, prisilna drža, biomehanični stres, velika intenziteta dela, slabo delovno okolje, nezadostni počitek med delom in podobno [2].

Posledice prisilne drže pri povezovanju palet

Raziskave kažejo sledeče pričakovane vre-dnosti, da bodo delavci, ki opravljajo do-

ločene operacije, razvili težave s hrbtom [3]:• ročno ravnanje z blagom 11–66 %,• pogosto sklanjanje in priklanjanje 19–57 %,• dvigovanje težkih bremen 31–58 %,• monotono delo 23 %.

Ob povezavi zgornjih podatkov lahko skle-pamo, da so opravila v procesu paletizacije

med najbolj rizičnimi za pojav bolečin v hrbtu. Če najprej pogledamo aktivnost nalaganja blaga na palete, lahko vidimo, da v primeru neavtomatiziranega skladišča delavec opravlja nekaj najbolj rizičnih operacij, kot so dvigo-vanje težkih bremen, sklanjanje in podobno.

Še bolj pa aktivnosti v prisilni drži ter skla-njanje obremenijo delavca med povezova-

njem palet. Različni načini povezovanja palet in zaščite tovora na njih pomenijo različne obremenitve za delavca samega. Kot primer manj obremenjujočega povezovanja lahko po-damo primer povezovanja oz. ovijanja palete s folijo, ki od delavca sicer v najosnovnejšem primeru zahteva dvigovanje težkega bremena (zavitka folije) in večkratno hojo okoli palete, ne zahteva pa pretiranega sklanjanja in prisilne drže. Če za primer vzamemo danes najpogo-steje uporabljeno metodo povezovanja, to je povezovanje z jeklenimi ali plastičnimi trakovi, pa le-ta od delavca zahteva poleg hoje okoli pa-lete tudi sklanjanje pred paleto, počepanje in celo spuščanje na kolena in vstajanje.

Ergonomija v procesu paletizacije

Bolečine v hrbtu so vedno večja težava med poklicnimi boleznimi, ki jih srečujemo v logističnih procesih.

1 Tina Cvahte, izr. prof., in dr. Bojan Rosi, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

2012

mag

. Ant

on L

akne

r

foto

: arh

iv F

it m

edia

Ekonomska politika naj razbremeni gospodarstvomag. anton Lakner, Motvoz d.d.:

1. Mednarodna finančna kriza, ki se je nadaljevala in okrepila tudi v letu

2011, je povzročila upadanje gospodarske aktivnosti in je deloma vplivala tudi na poslovne rezultate v naših družbah. Nižje povpraševanje in poslabšanje razmer na finančnih trgih v letu 2011, gospodarske razmere v Evropi in zlasti na slovenskem trgu ter trgih držav bivše Jugoslavije vse-kakor niso prispevale k uspešnosti poslo-vanja naših družb. V letu 2012 pričakujemo podobne gospodarske in finančne razmere in še nadaljnje upadanje gospodarske rasti. Zato se bomo morali situaciji prilagajati in pospešeno usmerjati prodajo na stabilne trge, zlasti pa se posvečati razvoju izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

2. Za slabo gospodarsko situacijo v Sloveniji nista krivi samo svetovna

gospodarska in finančna kriza. To breme nosi tudi vlada z nepravočasnimi in neučin-kovitimi ukrepi. Nujni so takojšnji ukrepi za izboljšanje delovanja finančnega siste-ma, sprememba davčne zakonodaje, ki bo bolj naklonjena gospodarstvu, zmanjšanje javnega sektorja in povečanje njegove učin-kovitosti. Ekonomska politika bi morala razbremeniti gospodarstvo. 

POSLOVnA PRiČAkOVAnJA 2012

2012

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Voj

ko A

rzen

šek

POSLOVnA PRiČAkOVAnJA 2012

Radikalno zmanjšati javni sektorVojko arzenšek, adheziv:

1. Letošnje poslovno leto bomo končali uspešno, trend vsakoletne rasti proda-

je se je ohranil tudi letos. Glede na to, da imamo kupce le v gospodarstvu, pričaku-jemo v naslednjem letu na splošno rahel zastoj. Zaradi uspešno lansiranih novih proizvodnih programov v farmaciji pa pred-videvamo, da bo skupen rezultat še naprej v trendu uspešne rasti.

2. Nikoli nismo bili odvisni od politike in vlade, to bi želel tudi drugim. Želel

bi, da bi bilo pri nas tako kot v razvitih državah, kjer je gospodarstvo močno in vodi vlade in politike, ne pa obratno, kot je pri nas. Mislim, da je že skrajni čas, da že ena vlada radikalno zmanjša javni sektor in neproduktivno obremenitev proračuna, kot so to že hitro in učinkovito izvedli v Španiji in na Portugalskem. Ne bi želel, da se še naprej obnašajo tako kot v Grčiji. 

dec

ember

2011

64/6

575

LOG

ISTI

KA

V večjih proizvodnih podjetjih z velikim obse-gom dnevnega izhoda izdelkov se pojavljajo

delovna mesta, kjer je posamezni delavec neneh-no zadolžen za nalaganje in povezovanje palet. V tipičnem delovniku, ki traja osem ur, in ob predpostavki, da povezovanje ene palete traja 10 minut, lahko to pomeni tudi do 45 povezanih palet na delavca dnevno. Če privzamemo, da de-lavec paleto poveže s plastičnimi trakovi, ter da jo, kot velja za najbolj varno, poveže dvakrat, to pomeni pri vsaki paleti štiri operacije počepanja ali spuščanja na kolena, dodatno pa še sklanjanje in visoko dvigovanje ob vodenju traku ob paleti. Pri 45 povezanih paletah dnevno to pomeni 180 operacij, ki postavijo delavca v prisilno držo in povzročajo stres na njegovo ogrodje, še pose-bej na hrbtenico. Zavedati se je potrebno, da ravno takšne prisilne drže največkrat vplivajo na poškodbe in bolezni, ki jih lahko pripišemo posledicam obremenitev na delovnem mestu. Hkrati zaradi pojava takšnih bolezni in posle-dične odsotnosti z dela trpi storilnost na delov-nem mestu in prihaja tudi do pojava dodatnih stroškov za podjetje.

Rešitev je v avtomatizaciji

Velik del literature, ki se posveča prepre-čevanju pojava bolečin v hrbtu, priporoča

izobraževanje delavcev in tako imenovane in-tervencije na delovnem mestu. Zbirna študija koristnih vplivov takšnih intervencij, ki so jo opravili Tveito, Hysing in Erisken, pa kaže, da takšna izobraževanja in intervencije žal nimajo pričakovanega pozitivnega vpliva na zmanjša-nje odsotnosti z dela in zmanjšanje stroškov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo bolečine v hrbtu pri delavcih [4]. Ista zbirna študija kaže tudi na dejstvo, da je z uvedbo pri-pomočkov, kot so podporni pasovi za delavce, praktično nemogoče zmanjšati pojav bolečin v hrbtu pri delavcih na delovnih mestih z viso-kim tveganjem za pojav takšne bolezni.

Bolečine v hrbtu so vedno večja težava med poklicnimi boleznimi, ki jih srečujemo v

logističnih procesih. Glede na dosegljivo litera-turo lahko trdimo, da ne obstaja zanesljiva reši-tev, s katero bi lahko delavcem omogočili delo v procesu paletizacije brez večjega tveganja, da bodo razvili bolečine v hrbtu, ki bodo posle-dica njihovega opravljanja dela. Z različnimi programi izobraževanja jih lahko osvestimo,

vendar lahko dolgotrajne rešitve dosežemo samo z delno avtomatizacijo celotnega procesa paletizacije. Uporaba avtomatizacije v skladi-šču, polavtomatskih strojev za povezovanje ali povijanje palet ter viličarjev za dvigovanje težjih tovorov, pripomore k izboljšanju delov-nih pogojev zaposlenih, ki sodelujejo v procesu paletizacije in s tem zmanjša tveganje za pojav poklicnih bolezni ter zmanjša stroške delavcev, ki so zaradi bolečin v hrbtu odsotni z dela. 

reference:[1] Gatty, C. M., Turner, M., Buitendorp, D. J. & Batman, H. (2003). The effectiveness of back pain and injury prevention programs in the workplace. V Work, vol. 20, 257–266. IOS press, Lansdale: USA.[2] Koda, S., Nakagiri, S., Yasuda, N., Toyota, M. & Ohara, H. (1997). A follow-up study of preventive effects on low back pain

at worksites by providing a participatory occupational safety and health program. V Industrial Health, vol. 35, 243–248.[3] Punett, L & Wegman, D. H. (2004). Work-related musculo-skeletal disorders: the epidemiologic evidence and the debate. V Journal of Electromyography and Kinesiology, vol. 14, 13–23. Elsevier, Amsterdam: NDL.[4] Tveito, T. H., Hysing, M. & Eriksen, H. R. (2004). Low back pain interventions at the workspace: a systematic literature review. V Occupational Medicine, vol., 3–13. Society of Occupa-tional Medicine, London: UK.

Pro

moci

ja

po

no

vit

ev

nadnasl

ova

ali

im

ena r

ubrik

e

dec

ember

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

64/6

5LO

GIS

TIKA

76

»Logistična platforma« je

v zadnjem letu ena izmed

pogosteje izrečenih besednih

zvez. Postala je nekakšna

stalna, celo modna fraza v

političnem in strokovnem

besednjaku, v kateri so

enačeni infrastrukturni načrti,

združevanje podjetij, vizije,

cilji in načrti (vse bolj upi),

vezani na razvoj in ohranitev

ali okrepitev vloge Slovenije

v mednarodnem prometu in

logistiki širše. Pobrskali smo

po spletu in po relevantni

strokovni ter znanstveni

literaturi, da bi ugotovili, kaj

logistična platforma dejansko

označuje in kako se umešča v

slovenski prostor.

Brigita Gajšek1

Mitja Šimenc1

nOVi kOnCEPTi

Logistična platforma – muha enodnevnica ali koncept, ki obeta

1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

Za ključno besedo logistična platforma se lahko skriva programski paket ali skupek

programskih modulov, na primer Teleroute (Integrated Solutions Applications, 2011). Namenjen je vzpostavitvi informacijske podpo-re različnim logističnim aktivnostim v podjetju ali širše vzdolž oskrbne verige. Nadalje se lo-gistična platforma uporablja za poimenovanje spletnih elektronskih oglasnih desk, ki služijo objavljanju podatkov o sami platformi, pridru-ženih partnerjih, njihovih ponujenih storitvah, primerih dobrih praks, dogodkih, konferencah, strokovnih izobraževanjih, aktualni zakonoda-ji in podobnem, na primer Logistics Platform (About us, 2005). Naprednejše oblike logistič-nih platform kombinirajo elektronsko oglasno desko s portalom, ki omogoča komuniciranje med registriranimi uporabniki, rezervacije sto-ritev, najave pošiljk, pošiljanje povpraševanj, objavo proaktivnih obvestil za stranke, objavo trenutnega statusa pošiljk idr., na primer eDrul (Improved freight forwarding for historic city centres, 2005). Logistična platforma lahko poleg omenjenega označuje tudi fizično obmo-čje v obliki logističnega središča/logističnega centra/terminala/…, ki združuje kapacitete večjega ali manjšega števila istovrstnih/ra-znovrstnih ponudnikov logističnih storitev, podpornih storitev logističnim in v nekaterih primerih tudi storitve raziskovalnih in ra-zvojnih institucij (Plaza, the Logistics Park of

Zaragoza, 2009). V najširšem pomenu se danes logistična platforma uporablja za poimenova-nje sistemskih modelov in mrež, ki omogočajo tesno povezavo med širšim prometnim, ožjim transportnim in podpornim informacijsko-ko-munikacijskim sistemom, glede na specifiko vrste vzdrževanega toka. Iz opažene razno-vrstne rabe sklepamo na včasih morda malce nepremišljeno ali pomanjkljivo razloženo rabo besedne zveze »logistična platforma«.

kaj je logistična platforma?

Definicijo smo oblikovali glede na ugoto-vitve pregleda relevantne strokovne ter

znanstvene literature. Predlagamo, da se lo-gistična platforma uporablja za poimenovanje načrtno vzpostavljenega nabora raznovrstnih, medsebojno uravnoteženih virov in njihovih povezovalnih elementov, ki so potrebni za vzpostavitev in potek materialnih, človeških, informacijskih in denarnih tokov, nastalih zaradi proženja logističnih procesov v točno določenem (poslovnem) okolju. Glede na okolje, znotraj katerega platforma podpira izvajanje logističnih aktivnosti, ločimo mikrologistične (interne) platforme, mezologistične (oskrbo-valno verižne) platforme in makrologistične

dec

ember

2011

raven sitemapretoka blaga

gra

dnik

i

finan

cira

nje

REGIONALNA LOGISTIČNA PLATFORMA- stratgija- cilji

prometno-infrastrukturnaraven

geografsko-ekonomskaraven

Slika 1: Splošni prikaz regionalne logistične platforme

Fakulteta za logistiko - Univerza v Mariboru

Mariborska 7, SI-3000 Celjetel: +386 3 428 53 13

Postati študent Fakultete za logistiko -

edina LOGI[STI]ČNA

odločitev!

LOGIST poklic prihodnosti

64/6

577

LOG

ISTI

KA

(regionalne) platforme. Mikrologistične plat-forme služijo izvajanju logističnih aktivnosti znotraj meja posameznih podjetij (tudi urbanih središč). Na tem najnižjem nivoju govorimo o zelo raznolikih platformah, ki so povsem prikrojene individualnim potrebam podjetij in urbanih središč. Kot take jih je težko po-sneti, analizirati, primerjati ali kopirati. Mezologistične platforme se vzpostavljajo za pokrivanje potreb individualnih oskrbovalnih verig. Zanje najpogosteje poskrbijo zunanja, visoko specializirana logistična podjetja, ki se uvrščajo med osnovne gradnike regionalnih logističnih platform. V splošnem velja, da se mikrologistične delno prilagajajo mezologistič-nim. Za razliko od prej nakazanega absolutno podrejenega odnosa mikrologističnih plat-form – v idealnem primeru makrologistične platforme pri nastajanju in razvoju v celoti upoštevajo lastnosti in razvojne težnje prej omenjenih vrst platform. V praksi večinoma ni tako. Infrastrukturni, tehnični, tehnološki, organizacijski, kadrovski in informacijsko-ko-munikacijski viri se tako načrtujejo kaotično, medsebojno neusklajeno, kar posledično ne-gativno vpliva na učinkovitost oskrbovalnih verig, posameznih podjetij in urbanih središč.

Namen regionalne logistične platforme je vzpostavitev podpornega okolja za rast in

razvoj omrežja oskrbovalnih verig na geograf-sko omejenem območju, kar naj bi povratno vplivalo na povečevanje ekonomske rasti domicilne regije, v našem primeru Republike Slovenije. Pri tem ne gre za institucionalno povezovanje, temveč za ciljno ustvarjanje po-gojev, ki spodbudno vplivajo na materialno--informacijske pretoke in širše – utemeljujejo inkubacijsko okolje regionalne logistike (t. i. logistics breeding environment). Temeljna la-stnost regionalne logistične platforme je njena nevtralna inkluzivnost, kar pomeni, da ne

razlikuje med različnimi vključenimi podjetji – nanjo se lahko pripnejo, če gremo po hierarhiji navzdol, različna omrežja oskrbovalnih verig, oskrbovalne verige same, individualna podje-tja, posamični obrati in ne nazadnje urbana središča, ki vsi skupno izkoriščajo sinergijsko povezane gradnike platforme.

Je logistična platforma nekaj povsem novega?

Logistične platforme niso nekaj novega. Njihovi zametki so nastali v času obliko-

vanja trgovskih poti. V Evropi je ena takšnih jantarjeva trgovska pot (Amber road), ki je tekla tudi po današnjem področju Slovenije, po odseku V. panevropskega koridorja. Trgovske poti so bile že takrat del razvejane logistične mreže. Omogočale so pretakanje blaga in ljudi po, glede na transportna sredstva, pre-mišljenem zaporedju poti in postankov. Da je blago prispelo na oddaljena tržišča, so bile posamezne trgovske poti sestavljene iz daljših medkrajevnih povezav, ki so se nadalje pove-zovale z več manjšimi mrežami za komercialne in nekomercialne prevoze. V modernem svetu so se blagovni tokovi večinoma preusmerili z glavnih trgovskih poti starega sveta na cestne in železniške povezave med novonastalimi dr-žavami, vendar na določenih odsekih še vedno ostajajo na prastarih relacijah, kar lahko pove-zujemo z ugodno geografsko lego. Poleg tega se danes prevoz blaga izvaja tudi z letali, po cevo-vodih ter po kanalih, medtem ko transporta po rekah in morjih sodita med prastare načine. V Sloveniji smo tako brez kančka dvoma ohranili ugodno geografsko lego, vsega ostalega pa se lotevamo razdrobljeno in brez prave vizije.

Pro

moci

ja

dec

ember

2011

64/6

5LO

GIS

TIKA

78

Zakaj smo danes priča prenovi logističnih platform?

Načrtno (do)grajene logistične platforme lahko znatno pripomorejo k blaginji

regije, ki jo pokrivajo. Pri tem z blaginjo re-gije ne mislimo le na denar, ki se zato steka v državno blagajno. Logistične platforme so danes tudi neponovljiva priložnost za hitrejšo implementacijo zelenih tehnologij na ciljnem področju. Zeleni projekti imajo sami po sebi manj možnosti za širšo eksploatacijo v kratkem času kot ob vključenosti v širši koncept logi-stične platforme. Poleg tega lahko omenimo še nekatere druge prednosti, kot so: produk-tivnejša izraba zazidljivih površin, spodbujanje nastajanja 3PL-podjetij, zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje deleža uporabe cestnega transporta, povečanje razvitosti prometa in industrije, znižanje deleža toplogrednih pli-nov, lažje uvajanje izdelkov na nova tržišča, produktivnejši transporti, povečana pretoč-nost transportnih poti, nova delovna mesta,

hitrejše dostopanje do ključnih informacij o logističnih aktivnostih, tesno povezovanje vladnih, gospodarskih in civilnih teles in podobno. V praksi smo priča več poskusom in pilotnim projektom prenove logističnih plat-form na nivoju regij, držav in širše. O prenovi govorimo zato, ker so platforme eksistenčnega pomena za pretok blaga in ljudi. Vsi poskusi ci-ljajo na spodbuditev krepitve blagovnih tokov, odpravo ozkih grl, vzpostavitev interoperabil-nosti tehnološko različnih, a istonamenskih sistemov, vzpostavitev trajnosti in doseganje tako imenovanih modernih zelenih ciljev. Med sabo se razlikujejo po jasnosti zastavljenih ci-ljev, geografski usmerjenosti, članstvu, stopnji razvitosti, jasnosti zastavljenih ciljev.

kaj nam preostane?

V Sloveniji obstaja zavedanje o potrebi po za-snovi (in realizaciji) strateškega akcijskega

načrta za vzpostavitev Republike Slovenije kot logistične platforme (Orbanić, 2009a; Orbanić, 2009b) in nacionalnega programa logistike (Jakomin, 2011). Že v eni izmed prejšnjih številk EOL-a smo lahko prebrali o

realnih pričakovanjih, da bodo zeleni tran-sportni koridorji postopoma dobili prednost pred obstoječimi vseevropskimi transportni-mi koridorji in bodo tako deležni ustreznega sofinanciranja (Beškovnik, 2011). To pa lahko pomembneje vpliva na razvoj in financiranje za nas pomembnih koridorjev – V. in X. tran-sportnega koridorja. Ugodna geološka lega je sicer dobra osnova, vendar še zdaleč ni edini faktor uspeha. Debate o logistični platformi v Sloveniji so več kot dobrodošle, vendar v njih manjka celovitega pristopa k uvajanju tako ši-rokega koncepta. Še zdaleč ni dovolj le debata o infrastrukturi ali o smiselnosti združevanja pomembnejših logističnih podjetij, ki danes so, jutri pa jih morda več ne bo. Potrebna je celo-vita vizija, neodvisna od posameznih podjetij. Logistična platforma je namreč poenostavlje-no povedano podlaga za učinkovito oziroma učinkovitejše izvajanje logističnih aktivnosti kateregakoli podjetja in urbanega središča. Gre za potencialni eksterni primarni projekt naci-onalnega pomena, s katerim bi lahko podobno kot na nekaterih bolj izpostavljenih strateških področjih krepili gospodarski položaj in pri-vlačnost v slogu I feel Slogistics. 

Pro

moci

ja

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/141

Ozn

ačev

anje

in

sle

den

je

dec

ember

2011

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Gor

azd

Maj

cen

64/6

579

LOG

ISTI

KA

Zahteve za označevanje

in sledljivost izdelkov ter

blaga, enako pa velja za vse

več poslovnih in logističnih

procesov, so ostrejše,

standardi visoki. Proizvajalci

se morajo tehnološko in

strokovno opremiti, da sledijo

kupčevim navodilom, kako

naj bodo označeni izdelki.

Tudi potrošniki so vse bolj

občutljivi in pozorni. in

hočejo biti zaščiteni. Ali se

tehnološke rešitve označevanja

hitro spreminjajo? katere

tehnologije so v ospredju?

na aktualna vprašanja o

označevanju in sledljivosti

izdelkov je odgovarjal Gorazd

Majcen iz celjskega podjetja

EMA.

OZnAČEVAnJE in SLEdEnJE

v koliki meri označevanje in sledljivost trg priznava kot konkurenčno prednost v poslo-vanju, pri racionalizaciji stroškov in drugih dodanih vrednostih? na katerih področjih oz. v katerih panogah so največje spremembe ali premiki in za kakšne novosti gre, denimo v živilski panogi, v logistiki …?

Označevanje in sledljivost je sicer bila konku-renčna prednost, zdi pa se, da postaja to sedaj že standard. Posebej to velja za sektorje, kot so prehrambena industrija, farmacija, industrija pijač. V teh sektorjih označevanje regulira tudi zakonodaja, tako da so proizvajalci dolžni izdelke ustrezno označiti. Če pa pogledamo sektorje iz tehnične branže, kot so avtomo-bilska industrija oz. dobavitelji komponent zanjo, industrija bele tehnike, elektronike in druge, pa velja prej trditev, da je označevanje pogoj, če želi proizvajalec dobiti posel. Kupec v večini primerov že v začetku postavi zahteve za označevanje izdelkov in logističnih enot in proizvajalec se mora temu prilagoditi.

Sicer v zadnjih letih na področjih prehram-bene industrije in industrije široke potro-šnje nasploh velikih novosti in premikov ne opažamo. Povsem drugače pa je v tehničnem sektorju. Mislim na proizvajalce delov za av-tomobilsko industrijo, gospodinjske aparate, elektroniko ipd. Tu so zahteve vedno strožje,

česar pred leti ni bilo. Kupci postavljajo zah-teve oz. pogoje na več področjih. Poleg tega, kaj naj oznaka vsebinsko predstavlja, določijo že tehnologijo oz. način označevanja, podajo zahtevo za obstojnost oznake ter način za-pisa oznake (alfanumerični, črtna koda ali 2D-koda).

posebne zahteve nedvomno postavlja farma-cevtska industrija.

Tako je. V proizvodnji farmacije so se poja-vile dodatne zahteve po označevanju, ki so predvsem posledica želje po zaščiti končnega uporabnika, ali je res prejel »pravo« zdra-vilo, in zaščite pred ponaredki oz. krajami. Za oba sektorja pa velja, da se je kot nosilec podatkov uveljavila 2D Data Matrix koda. Ta kodni zapis ima kar nekaj prednosti pred črtnimi kodami. Omogoča večjo gostoto zapi-sanih podatkov, potrebuje manj prostora. Za skeniranje potrebuje manj kontrasta, zaradi tega jo lahko tiskamo direktno na vse vrste materialov, kovine, plastike, papir in druge materiale. Prednost je še ta, da je lahko delno poškodovana, pa se jo da še vedno prebrati.

Katere tehnologije so na globalnem trgu v ospredju in kaj se dogaja znotraj eu?

Glede tehnologij, ki so trenutno na trgu v Evropi in v svetu, v zadnjih letih bistvenih

Standardi visoki, Slovenija ni zamudnica

dec

ember

2011

64/6

5LO

GIS

TIKA

80

novosti ni. Pomeni, da so pri označevanju še vedno najbolj uveljavljene znane tehnologije. To so industrijski inkjet tiskalniki, industrij-ski laserski tiskalniki, termo transfer tiskal-niki etiket, direktni TT-tiskalniki za tiskanje na folijo, avtomatske etiketirne naprave (z vgrajenim TT-tiskalnikom ali brez), graviranje z iglo (predvsem za označevanje kovinskih izdelkov) in lasersko označevanje.

Sledijo aplikacije v logistiki potrebam logi-stičnih procesov?

Seveda. Mobilno delo v skladiščih zahteva polno podporo avtomatskemu zajemu kod, glasovno navigiranje skladiščnih delavcev v komisionirno intenzivnih skladiščih z veliko ročnega dela in sledenje blagu v transportu od proizvodnje do kupca. V logistiki je ne-izogibno sledenje blagu. Za mobilno delo v storitvenih dejavnostih je nastal nov tip pre-nosnih naprav, ki so kombinacija tablice in prenosnega računalnika. Poleg vzdržljivosti odlikuje ta tip naprav tako imenovani Field computer, nabor vgrajenih tehnologij za av-tomatski zajem kod, podatkov, mobilno delo ter programsko okolje, ki se integrira v večino poslovnih aplikacij (Microsoft Windows).

zanimivo je, da se počasi uveljavlja tehno-logija rfId.

Res je. Korak naprej je v zadnjih letih nare-dila prav ta tehnologija. Standardizacija EPC (Electronic Product Code) omogoča enoznač-no identifikacijo izdelka kjerkoli po svetu in za to je tehnologija RFID izredno primerna. Ni treba pričakovati, da bo v celoti zamenja-la dandanes vsesplošno uporabljane črtne kode, nad katerimi bdi organizacija GS1, se pa v marsikaterem primeru vidijo prednosti te tehnologije in že implementacije.

Tehnologija RFID je nesporno primerna za rešitve sledenja proizvodnim procesom pov-sod tam, kjer morajo izdelki iti skozi več faz do končnega produkta. Rešitev je zanimiva predvsem zato, ker omogoča sledenje artiklom skozi proizvodnjo s sledenjem palet ali katere druge medfazne embalaže, medtem ko se ar-tikli označijo na koncu proizvodnega procesa. Pomemben je vpogled in nadzor posameznih faz proizvodnje na ekonomično optimalen način.

Kakšne so cene najsodobnejših rešitev, ali se podjetja odločajo zanje? ali lahko izpostavite posebno kakovostne primere dobrih praks na tujem in v Sloveniji?

Če gledamo samo cene naprav, tiskalnikov, lahko ugotovimo, da cene rahlo padajo. Če pa upoštevamo cene rešitev, cene rastejo. Namreč, kupci želijo tiskalnike integrirati v svoje poslovno informacijske sisteme, takšne integracije pa rešitve podražijo, saj velikokrat zahtevajo tudi, da pri realizaciji tehnične reši-tve sodeluje večje število izvajalcev.

Seveda pa podjetja pri odločitvah pričakujejo, da se investicija povrne v enem ali treh letih. Glede dobre prakse v Sloveniji lahko navede-mo primer skupine Pivovarna Laško. V celotni skupini je EMA skupaj s partnerjem Sapphir izvedla inovativno informatizacijo vhodnih skladišč in preskrbe proizvodnje. Visoka po-treba podjetja po sledljivosti, ki jo zahteva pre-hrambena industrija, je zahtevala nadgradnjo obstoječega IT-sistema z možnostjo totalnega obvladovanja zalog, organiziranja manipula-cijskih procesov s kodami SSCC, označevanje z mobilnimi tiskalniki direktno na mestu, kjer se potreba pojavi, in za celotno mobilno delo v skladiščih. V tem projektu smo nadgradili svoje kompetence z najnovejšimi tehnologi-jami, znanji in rešitvami, ki se uporabljajo v skladiščno intenzivnih podjetjih.

Kakšno sinergijo lahko dosežeta označevanje in oblikovanje, industrijsko in grafično?

Sodelovanje oblikovalcev in strokovnjakov za označevanje je predvsem pogoj za izdela-vo dobre embalaže ali dizajna izdelka. Na ta način proizvajalec kontrolira stroške razvoja novega izdelka. Vsi kasnejši posegi v dizajn embalaže oz. izdelka so nezaželeni in povišu-jejo stroške. Pomembno je, da v fazi razvoja določimo mesto oznake, vsebino oznake in material (vrsta, barva) embalaže oz. izdelka.

Kam se po razvitosti označevanja in naj-boljših tehnoloških rešitev na tem področju uvršča Slovenija?

Smo vpeti v evropski prostor, predvsem seve-da v območje EU. Naši ključni izvozni trgi so v zahodnoevropskih državah. Zaradi tega po razvitosti ne zaostajamo za temi državami, saj se moramo prilagajati njihovim zahtevam.

Kaj ponuja trgu podjetje ema in s katerimi rešitvami ste inovativni?

Našim kupcem v Sloveniji lahko ponudimo več različnih rešitev. Navedel bom le neka-tere. Najprej naprave vodilnega proizvajalca opreme za označevanje v svetu, in sicer na-prave angleške firme Domino Ltd. V ponudbi tiskalnikov Domino so: industrijski inkjet tiskalniki serije A (modeli A120, A220 in A320i), med njimi izstopa model A320 i, pri katerem redno periodično vzdrževanje ni po-trebno. Visokoresolucijski industrijski inkjet tiskalniki serij C in G, ki delujejo na principu DOD (drop on demand), so primerni pred-vsem za označevanje kartonske (primarne in

V proizvodnji farmacije so se pojavile dodatne zahteve po označevanju, ki so predvsem posledica želje po zaščiti končnega uporabnika.

2012

Mat

jaž

Sirkfo

to: A

leš

Ben

o

ne pričakujem vidnejših premikovMatjaž Sirk, DhL:

1. DHL Ekspres (Slovenija) zaključuje uspešno poslovno leto, saj v rasti pošiljk

beležimo boljše rezultate, kot v letu 2008, ki je bilo od ustanovitve naše najuspešnej-še. Rast prihodkov in prepeljanih pošiljk merimo v dvomestnih številkah, tudi trend ustvarjenega dobička je pozitiven. DHL ohranja prvo mesto na trgu mednarodnih ekspresnih storitev, zaradi naše rasti in upada velikost samega trga mednarodnega letalskega transporta, pa ocenjujemo tudi povečanje tržnega deleža za 2 odstotka, tj. na 55 %. Na pozitivno rast je vplivalo več dejavnikov. Predvsem DHL-ova izjemna kakovost in zanesljivost na operativnem področju. V EU preko noči dosegamo tran-zitni čas dostavljenih pošiljk več kot 99 %, po Sloveniji pa dostavimo do 12:00 ure skoraj 70 % vseh pošiljk na dan prispetja v državo. Posodobitev letala, ki iz Leipziga pripelje slovenske pošiljke na Brnik, izobraževanje za zaposlene vključno z vsemi pogodbeniki, ki so po izpitu postali certificirani mednaro-dni specialisti, njihovo izobraževanje pa se bo nadaljevalo po oddelkih, med oddelki in osveževalo enkrat letno, hitra prodajna od-zivnost na povpraševanja ter konkurenčnejši cenovni pristop ter optimizacija kapacitet, ki nam je v operativi učinkovito izboljšala pro-duktivnost. Seveda bi lahko bilo tudi boljše. Menim, da gospodarstvo prepočasi okreva, ukrepi so neučinkoviti in povpraševanje ni na zadostni ravni. Vse to zahteva učinkovito vodenje podjetja ter hitro sprejemanje odlo-čitev na vseh nivojih.

V luči trenutne gospodarske situacije za leto 2012 ne pričakujem vidnejših pozitivnih gospodarskih premikov. Povpraševanje je tisto, ki vpliva na preživetje podjetij, ki so v finančnem krču. Nadaljevanje privatizacije bi morda imelo pozitven učinek nanj, a tu gre že za politično odločitev. Podpora bančnega sektorja gospodarstva ne bo zadostna, njego-va privatizacija pa tako ali tako ni na vidiku.

2. Nič posebnega, čas je, da se od besed preide k dejanjem. To pa ne pomeni le

preobrat v miselnem procesu, temveč tudi strukturne reforme, ki jih pogojuje širši konsenz. 

POSLOVnA PRiČAkOVAnJA 2012

dec

ember

2011

64/6

581

LOG

ISTI

KA

sekundarne) embalaže. Za tiskanje na pakirne folije je kakovosten termotransfer tiskalnik serije V. V ponudbi imamo tudi industrijske CO2 laserje serije D in etiketirne naprave z vgrajenim tiskalnikom etiket serije M.

v prodajnem programu imate še druge eti-ketirne naprave.

Več jih je, da. Tiskalniki samolepilnih etiket Toshiba s široko paleto produktov od vstopnih enostavnih modelov do srednje zmogljivih in industrijske serije tiskalnikov. Potem etiketir-ke in tiskalniki nemškega proizvajalca CAB in etiketirne naprave renomiranega italijanske-ga proizvajalca Arca.

Za označevanje kovinskih izdelkov s trajnimi oznakami lahko ponudimo gravirne naprave za označevanje z iglo in industrijske laserske sisteme YAG ameriškega proizvajalca Telesis.

Tisti, ki delajo v logistiki, v skladiščih in na terenu, potrebujejo za mobilno delo posebne naprave. Ponudba je široka. To so naprave za mobilno delo proizvajalca LXE, ročni prenosni terminali črtne kode, terminali za vgradnjo v vozila, terminali za glasovno upravljanje, mobilni računalniki za terensko delo in drugi.

v podjetju ema ste razvili tudi lastno blagov-no znamko, ki jo prodajate na globalnem trgu.

Naša blagovna znamka BlueTraker je plod našega lastnega razvoja in proizvodnje, na-menjena je sledenju mobilnih objektov in posredno blaga v transportu. V podjetju EMA zelo intenzivno spremljamo problematiko v pomorskem prometu in s paleto prilagojenih transponderjev uspešno konkuriramo po celem svetu. Bili smo prvi v svetu, ki smo izde-lali integriran hibridni transponder, ki komu-nicira preko satelitskega omrežja Iridium kot tudi preko mobilnega omrežja GPRS. Smo tudi edini v svetu, ki proizvajamo t. i. Arctic verzijo transponderjev, ki delujejo tudi na skrajnem severu in jugu planeta pri ekstremno nizkih temperaturnih pogojih do –55 °C.

v zadnjem obdobju je vse več primerov učin-kovitega označevanja in sledljivosti, tudi na področju okolja (zabojniki za odpadke ipd.). na katerih okoljskih področjih je največ učin-kovitih rešitev?

Vsa oprema oz. naprave ustrezajo WEEE (Waste Electrical and Electronic Equipment) in RoHS (Restriction of Hazardous Substances) direktivam, ki veljajo v EU. Vsaka nova ge-neracija tiskalnikov je tudi lažja in vsebuje več okolju prijaznih materialov. Nove naprave so energetsko veliko bolj varčne v vseh reži-mih delovanja ob izboljšanih zmogljivostih. Velikokrat imajo prednost tehnologije ozna-čevanja, pri katerih ni dodanega materiala v izdelek (na primer črnilo pri inkjet tiskalniku, etiketa). Takšne tehnologije so lasersko ozna-čevanje in graviranje z iglo, so bolj ekološko čiste, tudi kasneje pri ločevanju odpadkov ni

težav. Na področju etiketiranja prihajajo v

množičnejšo uporabo materiali in tehnologije,

kjer ni odpadnega materiala po etiketiranju

(nosilni silikonski papir oz. nosilec etiket).

Tudi tehnologija varčevanja termotransferne

folije je močno napredovala in je smiselna že

pri veliko manjših površinah tiskanja kot v

preteklosti. Pri nekaterih modelih dosega zelo

velike prihranke porabe termotransferne foli-

je. To posledično pomeni manjšo obremenitev

okolja z odpadki.

Išče ema poslovne priložnosti na okoljskem

področju?

Seveda. Skrb za okolje in upravljanje z odpadki

je nedvomno pereča tema. Temu primerno

je podjetje združilo kompetence s področja

sledenja vozil in tehnologij avtomatske iden-

tifikacije, kot je RFID. Razvili smo sistem za

spremljanje gibanja zabojnikov za industrijski

odpad, ki temelji na popolnoma avtomatskem

zaznavanju zabojnika ter vozil, ki jih preva-

žajo ali praznijo. V skrbi za okolje in potrebi

po optimizaciji poslovnih procesov je sistem

za nadzor gibanja zabojnikov in posredno

obvladovanje stroškov pomembna prednost

za izvajalca zbiranja odpadkov. 

naša blagovna znamka BlueTraker je plod našega lastnega razvoja in proizvodnje, namenjena je sledenju mobilnih objektov in posredno blaga v transportu.

Kratko, zanimivoHIdrIa moČno zmanjšaLa odvoze odpadne embaLaŽe

Podjetje Hidria je na konferenci Poslovna logistika prejela priznanje Zelena logistika 2011 za projekt »Ravnanje z odpadno em-balažo v skupini Hidria«. Projekt je potekal skladno s poenotenjem dobaviteljev Hidrie pod vodstvom skupne nabave in v tesnem sodelovanju s HLS timom v sestavi skrbni-kov sistema ravnanja z okoljem. Hidria v logističnih procesih upošteva ekonomsko in okoljevarstveno uresničevanje ciljev.

Zelena logistika ali razbremenilna logistika je dejavnost v podjetju, s katero odpadke, ki nastanejo v proizvodnji in ki imajo uporabno vrednost, vrnejo v lastno proizvodnjo ali po-sredujejo predelovalcem, jih lahko ponovno uporabijo. Na ta način v podjetju zmanjšajo porabo naravnih surovin in obremenjevanje okolja ter poleg okoljskih učinkov ustvarjajo tudi finančne prihranke.

Projekt so začeli izvajati v letu 2010, in sicer na sedmih proizvodnih lokacijah Hidrie. Nabavni proces je povezan tudi z emba-lažo, ki predstavlja stranski produkt dela pri ustvarjanju nove vrednosti. Odpadna plastična, papirna, kartonska ter lesena embalaža tudi svojega volumna obremenju-je skladiščne kapacitete družb in povzroča veliko število odvozov na deponijo. Kazi tudi urejenost družb in zbirnih mest za manipu-lacijo in prevzem odpadne embalaže.

»V primeru embalaže gre za ravnanje z odpadki nizke vrednosti, zato je še toliko pomembnejše, da v podjetju izbiramo čim krajše prevozne poti, poslujemo z optimalni-mi zalogami odpadkov, zagotavljamo ločeno zbrane odpadke, ki so primerni za nadaljnjo predelavo ter zagotavljamo urejena zbirna in prevzemna mesta. Velik korak k izboljšanju sistema zbiranja in ravnanja z embalažo je bil ta, da smo na vseh lokacijah skupine pričeli z baliranjem ločeno zbrane odpadne embalaže. Na ta način smo zagotovili op-timalne zaloge ter urejenost zbirnih mest. Končni rezultat optimizacije sistema je več kot trikratno zmanjšanje števila odvozov odpadne embalaže. Okoljski učinek pa po-nazarja dejstvo, da je Hidria iz tega naslova zmanjšala posredne emisije CO2 za 120 ton na letni ravni. Gospodarski učinek pa se najvidneje kaže v sorazmernem zmanjšanju stroškov odvoza odpadne embalaže«, dodaja Darjan Lapanje, vodja korporativnega komu-niciranja v Hidrii.

dec

ember

2011

foto: OŠ Toneta Okrogarja

64/6

582

EOL

(Ne)zelene navade eKošoLa Sprašuje,

StroKa odgovarjavprašujejo učenci 9. b razreda iz osnovne šole toneta okrogarja zagorje ob Savi pod vodstvom eko-koordinatoric mojce gradič in špele rink.

V uporabi je vedno več varčnih žarnic, ven-dar v številnih domovih še vedno svetijo tudi navadne žarnice. Zanima nas, koliko energije bi prihranili, če bi imeli vsi varčne žarnice in LCD televizorje ter koliko energije porabimo sedaj v Sloveniji?

odgovarja matjaž Česen, center za energet-sko učinkovitost, Inštitut jožef Stefan:

Poraba električne energije gospodinjstev je leta 2010 znašala dobrih 3.200 GWh, kar je približno 80 % električne energije, ki jo je v tem letu proizvedla termoelektrarna Šoštanj. Termoelektrarna Šoštanj je največja slovenska elektrarna na premog. V Sloveniji prebivalci živijo v približno 814.000 gospodinjstvih, ki so nastanjena v nekaj manj kot 787.000 stanovanjih. Povprečna poraba električne energije na stanovanje je dobrih 4.000 kWh/leto. V povprečju je v vsakem stanovanju 14 žarnic oz. sijalk. Za izračun porabe električne energije za razsvetljavo potrebujemo podatek o številu različnih žarnic oziroma sijalk na stanovanje in njihovo moč. Leta 2010 so imela stanovanja v povprečju 5 na-vadnih žarnic, 7 varčnih sijalk ter eno cevasto fluorescen-tno sijalko in halogensko žarnico. Povprečna moč navadnih žarnic je 60 W, varčnih sijalk 20 W, cevastih fluore-scentnih sijalk 36 W in halogenskih žarnic 100 W. Poraba električ-ne energije za razsvetljavo za povprečno slo-vensko stanova-nje tako znaša do-brih 350 kWh. To predstavlja slabih 10 % celotne porabe električne energije na stanovanje. Če bi tudi vse navadne žarnice zamenjali z varčnimi sijalka-mi, bi se poraba za razsvetljavo v stanovanju zmanjšala na dobrih

230 kWh, torej za 35 % oziroma v Sloveniji za kar 95 GWh. V stanovanjih, kjer še nimamo varčnih sijalk, bi bil prihranek z zamenjavo vsaj še enkrat večji. Še bolj učinkovite so si-jalke, ki uporabljajo LED tehnologijo in se že uveljavljajo na trgu.

Pri LCD televizorjih je zadeva bolj zapletena. LCD televizorji namreč ne porabijo manj ener-gije od navadnih. Če bi bili televizorji enako veliki, bi bila poraba energije primerljiva. Ker pa so LCD televizorji občutno večji, je tudi poraba energije pri njih večja. Tipično velik navaden oz. katodni televizor z diagonalo 74 cm v eni uri gledanja porabi 115 Wh energije, enako velik LCD televizor pa 126 Wh energije. Danes se najpogosteje kupujejo LCD televi-zorji z diagonalo zaslona 81 cm, ki v eni uri gledanja porabijo 145 Wh, torej 25 % več od navadne televizije. Bolj varčne od LCD televi-zorjev so LED LCD televizije, ki porabijo med 20 in 30 % manj energije, nekateri proizvajalci pa že ponujajo izrazito bolj varčne LED LCD televizije z urno porabo le okrog 50 Wh. Če navadno televizijo zamenjamo s precej večjo LCD televizijo, torej ne prihranimo električne energije, razen če izberemo novo varčno LED

LCD televizijo.

varČujmo prI ogrevanju

Začelo se je obdobje ogrevanja, ki za marsi-katero gospodinjstvo predstavlja precej velik strošek. Prav tako se v tem času povečujejo vplivi na okolje zaradi uporabe ogrevalnih sistemov, ki so eni bolj učinkoviti in okolju pri-jazni, drugi manj. Ko je zunaj hladno, je prav prijetno vstopiti v topel notranji prostor in se ogreti v zavetju svoje hiše, stanovanja. Kadar je zunaj precej hladno, radi nastavimo termo-stat na kakšno stopinjo višje, da bi se prostor hitreje in bolj ogrel. Vendar pa že ena povišana stopinja lahko zviša strošek ogrevanja od 1 do 3 odstotke in s tem tudi poveča vpliv na oko-lje. Pravilno naravnana temperatura lahko veliko pripomore k zmanjšanim stroškom in vplivom na okolje. Še posebej, kadar je kurilna sezona daljša. Primerna temperatura v bival-nih prostorih je med 19 in 22˚ C, v spalnem prostoru pa med 15 in 18˚ C. Vsaka stopinja nad 20˚ C poveča porabo energije kar za 6 od-stotkov. Če znižamo temperaturo le za 1˚ C, je to v enem letu primerljivo s prihrankom dobrega pol soda kurilnega olja ali enega ku-bičnega metra drv. Zato lahko v času hladnih dni, namesto da povečamo temperaturo na termostatu, oblečemo bolj topla oblačila, ki nas bodo prav tako ogrela.

vv

Duropack je v Evropi najbolj kompetentno podjetje za proizvodnjo prihodnosti usmerjenih izdelkov iz valovitega kartona

Oblikovalci v podjetju oblikujejo estetsko embalažo po meri zahtevnega sodobnega uporabnika

Big enough to dare, small enough to care

OD KARTONA DO UMETNOSTI

A4 oglas 1.indd 1 12/19/11 2:11:50 PM

Pro

moci

ja

Pro

moci

ja