Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

november 2012

73/74

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

Okoljski simpozij revije EOL: Termična obdelava odpadkovkako naprej - ali nazaj?

Polemika: Trajnostna embalaža med resnico in mitom

Digitalni tisk etiket

Nova uredba o BIOO: Določen je predpis za kompostiranje

Prenova uredbe o OEEO: Sloveniji nekaj več let za dosego ciljev

Položaj komunalnega gospodarstva: Javna podjetja niso privilegirana

Intervju z ministrom mag. Zvonkom Černačem: »Naša koridorja imata objektivno več prednosti pred konkurenčnimi«

Terciarna embalaža in logistika

nove

mber

2012

73/7

42

EOL

Pro

moci

jaPro

moci

ja

NaročilNica

Naročam (navedite količino) izvodov knjige Zrak v Sloveniji po ceni* 16 € / kom.

Podjetje: Naslov:

Kraj in poštna številka:

Kontaktna oseba: Tel.:

e-mail: Davčna številka

Davčni zavezanec: da ne

* Knjiga sama je brezplačna, prikazan je znesek obdelave in distribucije; ddv stopnja je 20 %. Račun bomo poravnali na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.

Datum: Podpis odgovorne osebe in žig:

Nova STRoKovNa PubliKacija

Zrak v Sloveniji

Knjiga Zrak v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji ter Upravljanje voda v Sloveniji.

NOVO

PRva celovita StrokovNa publikacija o zraku v SloveNijiAvtorice in avtorji strokovnih prispevkov: mag. Tanja Bolte, dr. Marija Zlata Božnar, Jure Bukovec, Metka Čavka, Matjaž Česen, Irena Debeljak, Matic Ivančič, Nataša Jazbinšek Seršen, dr. Romana Jordan, Egon Jurač, mag. Jože Jurša, Roman Kocuvan, Mirjam Košuta, Damjan Kovačič, Tadeja Kovačič, Urška Kugonič, Janja Leban, mag. Jure Leben, dr. Tanja Ljubič Mlakar, mag. Benjamin Lukan, Nina Miklavčič, dr. Primož Mlakar, dr. Marko Notar, mag. Urban Odar, Peter Otorepec, dr. med., Andrej Piltaver, dr. Aljaž Plevnik, dr. Janez Potočnik, dr. Jože Rakovec, Ervin Renko, Lea Ružič, Klemen Stanič, Andrej Šušteršič, mag. Andreja Urbančič, dr. Jože Verbič, mag. Adrijana Viler Kovačič, mag. Rudi Vončina, dr. Tomaž Vuk, dr. Rahela Žabkar.

Uredniški odbor: mag. Tanja Bolte, ARSO, Mojca Vendramin, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo, mag. Jože Jurša, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, dr. Fedor Černe, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu, prof. dr. Peter Novak, Visoka šola za tehnologije in sisteme, Marjan Jug, TAB, dr. Tanja Ljubič Mlakar, Salonit Anhovo, dr. Marko Notar, TE-TOL, Nives Dolšak, Univerza Washington, dr. Dušan Plut, Filozofska fakulteta, dr. Boris Žitnik, Elektroinštitut Milan Vidmar, prof. dr. Jože Rakovec, Fakulteta za matematiko in fiziko, Peter Otorepec, dr. med., Inštitut za varovanje zdravja, Breda Kralj, Ministrstvo za zdravje, Janja Leban, GZS, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan, mag. Urban Odar, GIZ – Gospodarsko interesno združenje za zemeljski plin, dr. Darja Majkovič, Fit media, Jože Volfand, Fit media.

knjiga je razdeljena na tri glavna področja:

I. Od zakonodaje do prvega akcijskega načrta za kakovost zraka

II. Monitoringi in izzivi do leta 2020

III. Primeri praks

Obseg: 232 straniCena*: 16 € + ddv

Naročilnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: info@fitmedia.si ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

Fit media d.o.o.Kidričeva 25, SI-3000 Celjee-pošta: info@zelenaslovenija.sitel.: 03/ 42 66 700

Pro

moci

ja

Uvo

dnik

nove

mber

2012

73/7

4EO

L3

Okoljske predpise ne morejo pisati le uradnikiŽivljenje jo hoče – drugačno prakso namreč pri pisanju ali produci-

ranju obsežne okoljske zakonodaje. Od tega tedna naprej, ko je v javni obravnavi kar nekaj predpisov, ki postavljajo pred gospodarstvo še ostrejše standarde. Naj se ne čutijo preveč prizadeti tisti uradniki na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki so z najboljšimi nameni doslej pisali evropsko-slovenske okoljske zakone, uredbe, predpise in operativne programe. Najnovejšo razdraženost je sprožil predolg skrivnostni mrk osnutka Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki iz javnosti. Prizadeto gospodarstvo ni in ni dobilo odgovora, kar sicer ni nič novega. A upra-vičene kritike se lahko strnejo v nedvoumno zahtevo: Nobene okoljske uredbe, ki lahko izrazito poseže v poslovanje gospodarstva, ne more obiti njihovih argumentov, interesov in sodelovanja. Kje je obležal URKO?

Enako zahtevo po prelomu z dosedanjimi potezami, ki so včasih dišale po nerazumljivih prismodarijah in zakonodajnih samogovorih ne-

katerih akterjev na državni ravni, je naslovil na pisarne Ministrstva za kmetijstvo in okolje simpozij o termični obdelavi odpadkov v Sloveniji. Ne samo zato, ker se zgodba o sežigu vleče že nekaj let. Ljubljana in Maribor čakata in čakata. Stroka pa že ne govori več samo o sežigu, kajti sežigalnice za sežiganje odloženih komunalnih odpadkov so v zatonu. Slovenija? Slovenija še vedno govori o sežigu, ker je pač tako zgrajen sistem ravnanja z odpadki. Pa bo glas stroke in interes gospodarstva pomagal, da se končno sprejme odločitev in se išče alternativne postopke za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ali odpadkov s povišano vsebnostjo organskih snovi? Zakaj takšna počasnost in neodločnost, saj gre za zajetne naložbe?

Tudi predlog Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obve-znih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je nastajal

mesece in mesece, leta. Marko Fatur v reviji EOL o tem pravi: Obravnava komunalne ekonomike si zasluži čisto enko. Ali je ustrezna metodologija za oblikovanje cen komunalnih storitev tako unikaten projekt, da je šele poslovno dihanje na škrge v precejšnjem delu komunalnih podjetij izsililo odločitev, naj vendarle občine, ki so odgovorne za GJS, urejajo cenovno politiko po pameti?

Naj dodam še najnovejšo dopolnitev uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja zraka. V industrijskih družbah se

čudijo, ali monitoringi niso dokaz, da industrija ni več glavni onesnaževa-lec ozračja, pač pa so to promet in individualna kurišča? Zakaj spet udar na industrijo? Zaradi starih bremen ali ker je najlažje vanjo pokazati s prstom, čeprav jo še čaka uredba IED?

Nastajanje okoljske zakonodaje, tudi ko gre na primer za nujni dogovor o prijaznejšem in nezapletenem modelu javno-zasebnega partnerstva

pri naložbah v okoljsko infrastrukturo, (interes gospodarstva je, država pa spet mečka), ne more mimo stroke, gospodarstva in civilne iniciative. Kajti okoljska zakonodaja bo dosegla več zelenih ciljev, če se bo začela zavedati, da jo z življenjskim navdihom lahko oskrbita gospodarstvo in stroka. Potem bo lažje. In bo manj škode. Je že res, da ministri pridejo in grejo, uradniki pa praviloma ostanejo. Toda dosedanja praksa se je iztlela v pepel. Nova bi bila boljša tudi za okoljske uradnike.

foto

: Rok

Trž

an

glavni urednik Jože Volfand,

UVOdnik

vseb

ina

nove

mber

2012

73/7

44

EOL

VsebinaimprEsUm

7 novosti

8 Trajnostna embalaža med resnico in mitom

10 krajši čas izvajanja, lažje spremembe, personalizacija

12 Embalaža je glas proizvoda

13 Zeleno omrežje

16 določen je predpis za kompostiranje

20 sloveniji nekaj več let za dosego ciljev

24 prelahkotno dodatno obremenjevanje industrije?

26 Termična obdelava odpadkov: kako naprej - ali nazaj?

29 s pepelom in blatom do novega materiala

31 Biomonitoringi – izpostavljenost živih organizmov je manjša

34 slovenija mora dopolniti direktivo o pticah in habitatih

35 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

36 morda višja dajatev, zagotovo novi UrkO

38 spletno komuniciranje za zelene planince

40 spet kolaps sistema ravnanja s komunalno odpadno embalažo?

42 modelirne študije so priložene državnim prošnjam za Bruselj

45 V sloveniji ne najdemo prave smeri

48 Javna podjetja niso privilegirana

52 prva generacija okoljevarstvenih tehnikov stoodstotna

54 Evropa že postavlja sončne toplarne - in slovenija?

56 »postavljamo si cilje, ki so strožji od evropskih normativov«

58 Emisije vseh polutantov bodo nižje

60 Od nevarnega odpadka do nenevarne embalaže

64 V mariboru pilotska okoljska cona

66 »naša koridorja imata objektivno več prednosti pred konkurenčnimi«

68 sledljivost, varnost, nižanje stroškov in trajnostnost

72 Zdaj preživljamo najtežje preizkušnje na trgu

74 (ne)zelene navade

74 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Pokrovitelj številke 73–74:

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si

Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (ARSO), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje pa-pirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, november 2012

Naklada 3100 izvodov

Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:T: 03/ 42 66 700E: info@zelenaslovenija.siW: www.zelenaslovenija.si

parTnErpri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o.

vseb

ina

nove

mber

2012

73/7

4EO

L5

Kratko, zanimivo

Prva interaktivna embalaža za cigareteCigarete ronhill Unlimited so prve na svetu, ki imajo na svoji embalaži Qr kodo. ko jo optično odčitamo, nas odpelje na spletno stran. Tam lahko najdemo zemljevid z najbližjimi točkami, kjer je kajenje še dovoljeno. ronhill Unlimited so izdelek vodilnega JV proizvajalca tobačnih izdelkov Tdr. Takšno embalažo so oblikovali zato, ker je v vedno več državah kajenje prepovedano. Tako lahko kadilci s pomočjo

lokalnega zemljevida, ki se dnevno osvežuje, najdejo primerno mesto za kajenje, nove točke pa lahko uporabnik dodaja tudi sam.

bondov šamPanjecnajnovejši Bondov film skyfall je navdihnil številne oblikovalce embalaže, med drugim tudi omejeno serijo embalaž za šampanjec Bollinger. steklenica z imenom »002 for 007« je zapakirana v darilno škatlo v obliki dušilca poka in opremljena z značilnim Bondovim logotipom. 2002 za 007 je omejena serija, ki ne praznuje le novega Bondovega filma, temveč tudi 50 let, odkar so v kinematografih predvajali prvi

Bondov film. V zanimivi embalaži se skriva Le Grande anee 2002, narejenih pa je bilo le 30.000 primerkov. darilna embalaža se odpre s trimestno kodo. Šampanjec, ki se skriva v njej, naj bi bil najboljši Bollingerjev izdelek do sedaj.

karton Printline, idealen za obdelavoV podjetju Europapier slovenija d.o.o. na tržišču predstavljajo karton printline. karton je laminiran z visoko kvalitetnim strojno premazanim papirjem in je idealen za obdelavo ter ofsetni tisk. Večplastna obdelava (t.i. sendvič tehnologija) zagotavlja izjemno trdnost. izdelki iz kartona printline se priporočajo za promocijsko embalažo. V procesu obdelave omogoča natančno rezanje, zarezovanje, zgibanje in lepljenje. karton se lahko uporablja na vseh visoko zmogljivih ofsetnih tiskalnikih. njegova prednost v primerjavi z valovitim kartonom je v enostavnem in izjemno izkoriščenem zlaganju. Zaradi svoje površine, primerne za kvaliteten potisk, je idealen za prikaz marketinškega oziroma brendiranega sporočila.

zmagovalna Preobrazba Pločevinke

najprestižnejšo, diamantno nagrado za najlepše oblikovane embalaže na svetu pentaward je prejela Coca-Cola skupaj z oblikovalsko agencijo Turner duckworth za prenovo pločevinke za dietno kolo. dizajn

novostinovo mesto s sodobno čistilno napravo

Nova novomeška čistilna naprava za 55.000 populacijskih enot deluje na principu mem-branskega reaktorja, stala pa je okrog 10 milijonov evrov. Pri financiranju je sodeloval evropski kohezijski sklad. Drugi del projekta, s katerim bodo izboljšali novomeški kanali-zacijski sistem in bo stal 4,3 milijona evrov. Gradnja bo trajala eno leto, kot napovedu-jejo. Z najsodobnejšo čistilno napravo bodo v Novem mestu zagotovili 100 % čiščenje odpadnih voda, Krka pa bo spet primerna za kopanje.

V okviru obnove novomeške kanalizacije bodo dogradili več zadrževalnikov bazenov, povečali zmogljivosti krajevnih črpališč, uredili odvodnjavanje določenih delov mesta, med drugim pa bodo tudi celovito rekonstru-irali vozišče novomeške Kandijske ceste.

Kdo bo zbiral star papir?

Pustimo dobremu, da traja! Za kaj gre v tej kampanji? Podjetje Gorenje Surovina je na številne naslove v Sloveniji, med drugim na MKO in poslancem, poslalo pismo z opozori-lom, da na šolah za zbran star papir ne bodo več prejeli plačila, če bo Vlada sprejela pod-zakonski predpis, da bodo star papir po nove

m zbirala samo javna komunalna podjetja. Če bi se to zgodilo, bi naj javna komunalna podjetja star papir prevzemala brezplačno, šolarji pa bi ostali brez plačila, ki so ga zdaj koristno uporabili za ekskurzije in izlete.

Akcija zbiranja starega papirja bi s tem zgu-bile smisel, ,saj bi bilo za zbiranje zagotovo manj motiva. To, pravijo v podjetju Gorenje Surovina, ne bi bil udarec le za šole, tem-več tudi za številne nevladne organizacije, društva in posameznike, ki so z zbiranjem i prodajo odpadnih surovin pridobivali sred-stva za humanitarne namene. Vendar pa ne gre le za materialno vrednost akcij zbiranja starega papirja. V ospredju so okoljevarstveni in vzgojni vidiki.

Dosedanja praksa, da so lahko star papir na trgu odkupovala različna podjetja, se lahko ukine na osnovi Zakona o varstvu okolja. Seveda v primeru, če bo Vlada RS predpisa-la, da lahko star papir zbirajo le komunalna podjetja, drugi pa ne.

nove

mber

2012

73/7

46

EOL

Kratko, zanimivo novosti

izpostavlja črki d in k kot ključna elementa blagovne znamke. kot se je izkazalo, grafična identiteta uspešno deluje, enako oprema prodajnega mesta. Leta 2011 so javnosti serijo predstavili, bila je tako uspešna, da bodo nagrajeni dizajn obdržali za vedno.

dizajn in jajca za vojake

platinasta nagrada pentaward v kategoriji prehrambnih izdelkov je pripadla zanimivi embalaži za jajca, ki so jo oblikovali v podjetju spingetts Brand design Consultants iz Velike Britanije. Za lansiranje nove znamke jajc so se odločili, da bi prekinili tradicijo in naredili nekaj povsem novega. najprej so se poigrali z besedami (v Veliki Britaniji se beseda vojaki uporablja tudi za paličaste kruhke, ki se jih namaka v rumenjak mehko kuhane jajce), nato pa so se dogovorili še z dobrodelno organizacijo »Help for Heroes«, ki pomaga poškodovanim, invalidnim in bolnim britanskim vojakom. na koncu so tudi za dizajn embalaže uporabili vojaške elemente in tako na inovativen način predstavili novo blagovno znamko za jajca. po njihovi zaslugi so potrošniki v dobrodelne namene donirali že 250.000 funtov.

luksuzna embalaža za sladoledmehiško podjetje advanced ice Cream Technologies je želelo svoje izdelke pozicionirati kot luksuzne in najboljše. Zato so želeli tudi primerno celostno podobo, ki so jo

zaupali podjetju Landor associates, kjer so izdelke s pomenljivimi imeni Forbidden Fruit, acapulco Love, Heart of darkness in French kiss zapakirali v zanimive, specifične ovitke. inovativen videz, elitisitične grafike in privlačen dizajn pa ni osvojil le platinaste nagrade pentaward za luksuzno embalažo, temveč tudi posebno nagrado Luxepack na mednarodnem sejmu luksuzne embalaže.

gumijasti škornji v vodi in z nagradoGumijasti škornji so v več pogledih podcenjen izdelek. Vsi poznamo njihov glavni namen, vendar se jih marketinško ne komunicira ustrezno, ampak se jih enostavno zapakira v neprivlačno škatlo in jo opremi z logotipom. Oblikovalska agencija iz kazakhstana Good je ubrala drugačen pristop. na embalažo so vključili

realistično ilustracijo gumijastih škornjev v naravnem okolju – v vodi, med ribami in jeguljami. podjetje Good si je z embalažo prislužilo platinasto nagrado pentaward v kategoriji oblačil in obutve pa tudi nagrado Grand prix v skupini »direktne

komunikacije« na letošnji prireditvi Golden drum.

inovativen dizajn za kozmetične tubeTube polaris podjetja neopac s hladno koničnimi aplikatorji

ponujajo estetiko in priročnost. Hladna

konica visokega sijaja je ergonomske oblike

in prijetnejša za oko. Tuba zagotavlja učinkovito zaščito

star papir za novo upanje

Društvo Ekologi brez meja v novembru orga-nizirajo vseslovensko akcijo zbiranja starega papirja z nazivom »Star papir za novo upanje 2012«, v kateri vrtci, osnovne in srednje šole, fakultete, zavodi, podjetja, javne organiza-cije in vsi posamezniki po različnih krajih v Sloveniji zbirajo star papir. Lokacije zbirnih točk za zabojnike in naraščajočo količino starega papirja so lahko spremljali preko ze-mljevida na spletni strani projekta. Podjetje Dinos je vsem ustanovam, ki so zbrale več kot 800 kg papirja, brezplačno na dogovorjeno lokacijo dostavilo zabojnik za star papir ter hkrati poskrbelo za prevoz zbranega papirja. Organizatorji akcije po večjih krajih po državi organizirajo tudi krožne vožnje pobiranja pa-pirja pri podjetjih, ki niso zbrali 800 kg papir-ja, a so bila vključena v akcijo. Organizatorji so želeli povezati varstvo okolja in dobrodel-nost, poleg tega pa so izvedli več drugih aktiv-nosti (natečaj zbiranja najboljšega predloga za dodelitev sredstev akcije, natečaj za najboljšo papirno umetnino, delavnice iz papirja idr.). Sredstva, zbrana s pomočjo starega papirja, bodo v celoti namenili v dobrodelne namene.

Prva tovrstna akcija je potekala lani, ko je v njej sodelovalo 214 vzgojno-izobraževalnih ustanov, kolektivi 140 slovenskih podjetij in javnih organizacij ter številni posamezniki. Zbranih je bilo 393 ton starega papirja in na ta način v dobrodelne namene podarjenih 30.000 EUR.

Rezultati akcije in natečaja bodo objavljeni najkasneje 6. decembra 2012.

jošKo Knez zamenjal dr. silva Žlebirja

Kakor se je že nekaj časa napovedovalo, tako se je tudi zgodilo. V oktobru je Vlada RS za vr-šilca dolžnosti generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje imenovala Joška Kneza namesto dr. Silva Žlebirja. Prejšnjemu direktorju bi se drugi mandat končal konec leta 2013. Sicer pa bo dr. Silvo Žlebir ostal na ARSO na oddelku za mednarodno sodelovanje.

Joška Kneza, rojenega leta 1973, po izo-brazbi je univ. dipl. fizik, je vlada imenovala za vršilca dolžnosti za največ šest mesecev. Kot prednost kandidata so ob imenovanju navajali njegovo poznavanje dela na ARSO, saj je leta 2004 na Agenciji prevzel vodenje Sektorja za zagotavljanje kakovosti meritev, leta 2006 pa je postal direktor Urada za hidro-logijo in stanje okolja. Ko je vodil to področje, je temeljito organiziral delo urada in začrtal smernice razvoja državne hidrološke službe. Zlasti je poudarjal prenovo in avtomatizacijo hidroloških meritev ter pomen sodobnih ana-litičnih in prognostičnih modelskih orodij na

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. B

ojan

ros

i

73/7

4EO

L7novosti Kratko,

zanimivopred zunanjimi vplivi, potiskana je lahko z reliefnim ali vročim tiskom, dodelana pa z visokokakovostnim tiskom. Je izjemno primerna za bogate kreme in serume, ki so namenjeni občutljivi koži. poveča tudi učinkovitost nanosa, saj hladna konica pomiri razdraženo kožo na območju oči in ustnic.

roke v zrakLinija dezodorantov in odstranjevalcev dlak »Hands up« (op. roke v zrak) cilja na deklice v starosti od 16 do 22 let, izdelek pa je na prodaj le na azijskem trgu. Učinkovitost izdelkov take vrste se seveda takoj pokaže

z dvigom roke. Tako so se tudi oblikovalci južnokorejskega podjetja study House poigravali s to mislijo, ko so na embalažo namestili dve ročici. dizajn je izjemno atraktiven mladim potrošnicam, prislužili pa so si tudi platinasto nagrado pentaward v kategoriji izdelkov za osebno nego.

Pločevinka, občutljiva na temPeraturoameriški proizvajalec energijskih pijač Hiball je lansiral serijo pločevink, ki vsebujejo barvo, občutljivo na temperaturo. Embalaža vsebuje grafike, potiskane s termokromno barvo. ko pločevinka doseže optimalnih 7 stopinj Celzija, mehurčki na grafiki spremenijo barvo iz bele v modro in s tem pokažejo, da je pijača na idealni temperaturi za zaužitje.

najboljša škatla remy martinpodjetje Van Genechten packaging je prejelo nagrado pro carton ECma awards v kategoriji najboljše škatle za pijače, in sicer za sekundarno embalažo za konjak remy martin. posebnost škatle je predvsem v tem, da je odprta, kar za sekundarno embalažo za konjak ni v navadi. steklenico razkriva izsekana okroglina, dizajn škatle pa je strukturiran tako, da kljub temu zagotavlja varnost in stabilnost. izjemna izpostavljenost produkta zagotavlja privlačnost tudi na prodajnih policah.

zgubana steklenička za Parfumpodjetje mBF plastiques je izdelalo zanimivo

stekleničko za parfum pleats please. modni oblikovalec issey miyake si je zaželel,

da bi bila podobna njihovi najbolj znani torbici in takšna je

tudi oblika, zamašek pa spominja na zložene tkanine. steklenička, oblikovana v duhu visoke mode, je polna

zavitih linij in stilskih gub.

Zamašek je izdelan iz zgoščenega polipropilena in dodatno prekrit s plastjo polipropilena. Z uporabo tehnologije dvokomponentnega brizganja so se izognili podvajanju zgubanih delov.

področju spremljanja in analiziranja stanja voda.

S sodelavci tudi uresničuje kohezijski projekt Spremljanja in analiziranja stanja vodnega okolja v RS, ki je največji investicijski projekt za spremljanje, analiziranje in napovedovanje stanja voda v Sloveniji v zgodovini hidrološke in meteorološke dejavnosti.

plastoform Kupil aero papiroti

Družbo Aero papiroti je moralo celjsko podje-tje Aero prodati zaradi lastne finančne kon-solidacije. V oktobru jo je prevzelo podjetje Plastoform, ki s sloganom »od ideje do konč-nega izdelka« dela izdelke za počitniška vozi-la in prikolice ter za avtomobilsko industrijo. Plastoform je na trgu že več kot tri desetletja in se uvršča med vodilne evropske predeloval-ce termoformobilnih plastičnih materialov za različne aplikacije. Termoplaste predelujejo po postopku termoformiranja. Direktor je Franc Gregorčič, ki je prevzel tudi vodenje krškega podjetja. Odslej je na trgu Papiroti, ki slovi kot specializiran proizvajalec in dis-tributer papirnatih vrečk.

dr. bojan rosi novi deKan faKultete za logistiKo

Doc. dr. Bojan Rosi, MBA, univ. dipl. org., visokošolski učitelj na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, habilitiran za predme-tno področje Tehnologija v logistiki, je novi dekan Fakultete za logistiko v Celju. Dr. Rosi je avtor in recenzent številnih člankov, učbenikov, knjig in drugih publikacij. Pred zaposlitvijo na Univerzi v Mariboru je bil 20 let zaposlen na Slovenskih železnicah in 5 let v organih v sestavi Ministrstva za promet kot Svetovalec Vlade RS. Je tudi član števil-nih strokovnih mednarodnih in domačih združenj ter predstojnik Centra za razvoj kakovosti v logistiki na FL UM. Novi dekan je nasledil dr. Martina Lipičnika, ki je odšel v pokoj.

PO

LEMIK

A

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EmBaLa

Ža8

73/7

4

trajnostna embalaža med resnico in mitom

pOLEmika

Ključni deležniki so mnenja, da bi bila uporaba besedne zveze učinkovita embalaža veliko

bolj na mestu, saj je le-ta le del celostne trajno-stne zgodbe izdelka. Po poročilu PwC je treba upoštevati učinkovitost celotne življenjske dobe izdelka, kar seveda vključuje tudi embalažo, ki izrablja minimalno količino virov in proizvaja minimalno število odpadkov, obenem pa še vedno opravlja osnovno funkcijo – varovanje izdelka. Upošteva se tudi učinkovitost transpor-ta in kaj se dogaja z izdelkom po uporabi.

kaj pa definicija?

Raziskava poudarja, da je izraz zavajajoč, saj ne obstaja niti ena celostna, pomenljiva

definicija. Trgovci, proizvajalci in potrošniške skupine, med drugim Packaging Federation, Incpen, Daigeo, Boots, Procter & Gamble, Nestlé in Rexam, so se soglasno strinjali, da bi bilo besedno zvezo vzeti pod drobnogled, osredotočiti pa bi se bilo treba na maksimalno trajnostnost v celotni dobavni verigi in seveda razširiti možnosti vračljivosti izdelka.

Poročilo je ponovno podžgalo razpravo, ki se je zaiskrila že pred dvema letoma, ko je

družba PwC pripravljala prvo poročilo o traj-nostni embalaži. Leta 2010 so tako že izdali raziskavo, ki je razglabljala o naraščajočem zanimanju za trajnostno embalažo na podlagi razgovorov s štirimi skupinami ključnih dele-žnikov: proizvajalci izdelkov široke potrošnje, izdelovalci embalaže ter trgovinskimi in vla-dnimi organi. Sklep raziskave je pokazal, da bi soglasna opredelitev definicije trajnostne embalaže omogočila sektorju večji vpliv na

ureditev pravil in odnose s kupci. V poročilu je bilo zapisano, da morajo trgovci, dobavitelji in pakirna industrija razširiti svoja obzorja in premisliti o širšem vplivu embalaže in se osredotočiti na sodelovanje.

Vsaka zgodba ima dve plati

Od poročila sta minili dve leti, pri družbi PwC pa ugotavljajo, da je sedaj na tem

področju mogoče opaziti več kreativnosti in sodelovanja; tudi industrija v razpravah ak-tivno sodeluje. Trgovci, dobavitelji in potro-šniki se trudijo na vseh področjih dosegati standarde trajnostne embalaže. Proizvajalci stremijo k uporabi čim manj materiala, trgovci želijo izdelke s čim manjšim vplivom na okolje, vključno z embalažo.

Številni proizvajalci izdelkov široke potro-šnje so veliko investirali v razvoj izdelkov

in inovacij. Eden izmed njih, ki ni želel biti ime-novan, je povedal, da je to pripeljalo tudi do na-petosti med proizvajalci in trgovci, saj so slednji zahtevali vse številčnejše podatke za izdelke, od ogljičnega odtisa dalje. Teh zahtev seveda ni bilo mogoče izpolniti brez dodatnih stroškov, zato je bilo potrebno najti kompromis.

Veliki igralci v embalažni igri so poročilo toplo sprejeli. Direktorica podjetja Incpen

Jane Bickerstaffe je povedala: »Poročilo prina-ša nov, spodbuden in uravnotežen pogled na embalažo in njena pozitivna vloga v dobavni verigi se po dolgotrajnem boju oblikuje.« Z njo se strinja predstavnik podjetja IoPP Kevin

V poročilu, ki ga

je izdalo podjetje

pricewaterhouseCoopers,

je zapisano, da je izraz

trajnostna embalaža mrtev.

Utemeljeno je govoriti o

učinkoviti embalaži. ali je to

res? Besedna zveza trajnostna

embalaža je mit, zavaja, ne

obstaja več. Vse to in še več

si lahko preberemo v novem

poročilu finančne družbe

pricewaterhouseCoopers

(pwC). poročilo z naslovom

Trajnostna embalaža: mit ali

resnica navaja, da je embalaža

le del večje trajnostne zgodbe

in da je osredotočanje le na

en del kontraproduktivno in

ozkogledno. pri finančni družbi

pwC trdijo, da je trajnostna

embalaža izraz, ki danes ni več

aktualen.

nina semolič

nove

mber

2012

973

/74

EmBaLa

Ža

Vyse: »Embalažni specialisti so težko prišli do besede, saj so vsi preveč obremenjeni z marke-tingom, zato so bili njihovi predlogi o sprejetju uravnoteženega pogleda velikokrat preslišani.«

Kritiki poročila trdijo, da slednje premika vratnice cilja. Ena izmed njih, Angela

Morris, oblikovalka embalaže, je poudarila, da se bodo ključni deležniki še lažje skrili za trajnostnim oblakom ob upoštevanju vedno več faktorjev v kalkulaciji učinkovitosti. Tudi Lucy Frankel, direktorica marketinga pri podjetju Vegware, dodaja, da je razglasitev cilja za mit nesmiselno, saj bo vzelo pogum še tistim, ki si želijo dejanske spremembe.

Tako poročilo PwC. Kaj pa menijo drugi. Vprašanje je bilo nedvoumno:

Kaj menite o poročilu finančne družbe PricewaterhouseCoopers, ki je označila be-sedno zvezo trajnostna embalaža za mit? Ali se strinjate, da je izraz učinkovita embalaža primernejši?

europen (evropska organizacija za embalažo in okolje)

Tudi pri EUROPEN se raje izognemo govoru o »trajnostni« embalaži, saj je embalaža le eden

izmed številnih elementov, ki lahko podjetjem pomagajo izpolniti trajnostne cilje. Embalaža sama po sebi ne more biti trajnostna, obstajajo pa številni načini, kako jo trajnostno narediti. Članice združenja se spodbuja k razvijanju in upo-rabi embalaže, ki bo prispevala k uresničevanju strategije trajnostnega razvoja Evropske unije.

Takšna embalaža mora biti: holistično za-snovana z izdelkom, tako da se optimizira

splošna okoljska učinkovitost, izdelana iz ma-terialov, ki so pridobljeni odgovorno oziroma iz obnovljivih virov, je zasnovana tako, da deluje učinkovito in varno skozi celoten življenjski ciklus, da z njo izpolnjujejo merila trga tako za delovanje kot tudi stroškovno, izpolnjujejo potrošnikova pričakovanja ter se po uporabi lahko reciklira in ponovno uporabi.

jo stephenson, podpredsednik, marketing in inovacije, linpac packaging

Izraz je realnejši. Razvoj funkcionalne emba-laže ustvarja učinkovitost v dobavni verigi in

vodi k zniževanju stroškov, manj odpada v siste-mu in prinaša okoljske prednosti – zmanjšane so ogljične emisije in teža. Funkcionalna embalaža postaja vedno pomembnejša v trajnostnih de-batah in je ključna v boju z odpadno hrano (ta znaša le v EU 89 milijonov ton). Linpac poskuša aktivno sodelovati pri reševanju tega problema, in sicer z izdelovanjem inovativne embalaže, ki ohranja izdelek svež dlje časa.

barry sheerman, britanski poslanec delovne stranke za Huddersfield

menim, da ni točnega odgovora. Embalaža ima že sedaj veliko trajnostnih funkcij.

Podaljšuje življenjsko dobo izdelkom na policah, varuje izdelek med prevozom idr., vendar pa je

embalaža velikokrat tudi popolnoma netrajno-stna. Ob prizadevanjih k čim večjemu deležu recikliranega materiala na vsakem koraku, kjerkoli je to mogoče, ne vem, zakaj tak sistem ne bi mogel biti realen.

andrew speck, komercialni in okoljski emba-lažni menedžer, m&s

Kako trajnostna je embalaža, se ne more resno ocenjevati brez preučevanja dolgoročnih

okoljskih in družbenih vplivov tako embalaže kot izdelka samega. Ključnega pomena je upo-raba trajnostnih materialov, ki jih je enostavno reciklirati, in manj materiala. Ta proces se da še izboljšati s povečano rabo procesov recikliranja zaprtega tipa, z uporabo obnovljivih virov ener-gije v proizvodnih procesih, seveda pa mora biti izdelek v embalaži trajnosten.

phil adams, direktor Csr, Chesapeake

Definicija trajnostnosti bi morala vključevati več kot manj uporabe surovin, optimizacijo

proizvodnih procesov, odpadkov in ravnanje potrošnika z izdelkom – morala bi vključevati še, kako to trajnostnost neprestano izboljševati. Potrebno bi bilo maksimalno izkoristiti vse ko-ristne lastnosti materialov in zmanjšati njihovo količino.

janez šubelj, tehnolog, plastika; andrej mesojedec, s. p.:

Tukaj bi vsi radi prevajali pojem »sustainable packaging«, za katerega pa slovenski jezik

nima pravega izraza. Zame je najboljši približek temu samozadostnost oziroma v tem primeru samozadostna embalaža. Takšno embalažo ima banana. Lahko kupiš eno ali »multipack«, reci-klirata se tako vsebina kot tudi ovitek, vsebina je zaščitena pred zunanjimi vplivi, pa še dobra je.

Glede same izbire besed bi naredil tako kot Nemci: pustil bi sustainable, pa si naj vsak

po svoje razlaga.

luka stepan, kreativni direktor, oblikovalska agencija gigodesign:

»Učinkovitost embalaže pomeni funkci-onalno ustreznost ovoja (ščitenje, ko-

munikacija, prodaja ...). Trajnostni vidik se kaže predvsem v embalaži kot izdelku (ali obratno): proizvajalec športnih copatov Puma na primer svoje izdelke prevaža in prodaja v tekstilnih vrečkah, ki jih lahko kupci kasneje uporabljajo v gospodinjstvu. Če pa nam pogled seže še malo dlje v prihodnost, se z vse večjo priljubljenostjo tridimenzionalnih tiskalnikov obetajo lokalne tiskarne izdelkov, kar bi drastično spremenilo logistično verigo, po kateri uporabniki danes dobivamo izdelke. Vir: http://vision.puma.com/us/en/2010/04/puma-launches-new-sustaina-ble-packaging-designed-by-yves-behar/. 

virhttp://www.packagingnews.co.uk/http://www.pwc.com/en_GX/gx/sustainability/research--insights/assets/pwc-sustainable-packaging-report.pdf

proizvodnja PET plastenkza polnitev gaziranih in negaziranih pijač,ledenega čaja, mleka, vina, sirupov in olja, za kozmetiko, čistila, motorna olja, sveče, doze

proizvodnja PET predformza proizvodnjo PET plastenk v teži 20 g – 52 g,raznih navojev

STRAMEX PET d.o.o.Stranje 7B, 3241 PodplatTel.: 03 812 15 80E-pošta: info@stramex-pet.siSplet: www.stramex-pet.si

Pro

moci

ja

DIG

ITALE

N

TISK E

TIKET

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EmBaLa

Ža10

73/7

4

V 21. stoletju je težko

govoriti o tehnologijah, ki

niso digitalne. V proizvodnji

embalaže se veliko govori o

digitalnem tisku nalepk. »Ljudje

imajo visoka pričakovanja, kar

se tiče digitalnega tiska, čeprav

ni nujno, da vedo zakaj,«

pojasnjuje Will parker iz

podjetja reflex Labels. podjetje

je kot prvo opravilo nakup

inovacije proizvajalca Landa,

in sicer na letošnji drupi. To je

vrsta nanografičnega tiska, ki

naj bi izpolnjeval vse zahteve

dobrega digitalnega tiska.

diGiTaLni Tisk ETikET

krajši čas izvajanja, lažje spremembe, personalizacija

»B lagovne znamke se borijo za pri-vlačnost na policah,« dodaja Parker.

»Digitalizacija nam omogoča dodano vre-dnost, saj deluje hitreje.« Z njim se strinja tudi Stuart Kellock, upravni direktor podjetja Kellock Apeel, ki je mnenja, da uporaba digital-nega tiska etiket omogoča manjšim blagovnim znamkam, da se postavijo ob bok velikim, vsaj kar se tiče kakovostnega označevanja. Obenem pa opozarja, da to ne pomeni potrebe po celo-tni prestavitvi konvencionalno tiskanih etiket na digitalni tisk. »Ustvariti je treba nov trg. To ni več le tisk, ampak marketinško orodje, niste več le proizvajalec, ampak tudi tržnik.« Ta premik v vlogi tiskalnika jasno zahteva spre-membe poteka dela in načrtovanje. »Potrebno je točno razdelati, kaj natančno lahko ustvarite

s takšnim tiskom, potrebno se ga je navaditi,« dodaja Stuart Kellock. Še vedno pa ni digitali-zacija primerna za vsak proces, čeprav so bile na tem področju nedvomno dosežene precej-

šnje izboljšave. John Bambery, predstavnik skupine BPIF Labels razlaga: »Digitalizacija postaja zrelejša, omogoča hitrejši proces in zadovoljivo kakovost.«

»Še vedno je pred nami veliko dela z izo-braževanjem strank na področju razlik

med procesi,« je mnenja Simon Smith, direktor podjetja CS Labels. Smith se strinja, da se je digitalni tisk občutno izboljšal, vendar pa niso vse vrste etiket primerne za tako vrsto tiska. »Pri digitalnem tisku je odtis procesnih barv zelo dober, medtem ko so pri tisku posebnih

digitalizacija postaja zrelejša, omogoča hitrejši proces in zadovoljivo kakovost.

digitalni tisk omogoča več eksperimentiranja.

nove

mber

2012

1173

/74

EmBaLa

Ža

dodanih barv možne omejitve. Stranke mo-rajo razumeti, da nekateri dizajni pač bolje delujejo na digitalnem tisku, drugi pa na konvencionalnem.«

V široki uporabi je še vedno izjemno veliko konvencionalnih procesov, predvsem

kar se tiče končne obdelave. Izdelovalci kon-vencionalnih tiskarskih strojev, ki ciljajo na označevalni sektor, se zavedajo svojih omeji-tev, zato jih pospešeno odstranjujejo oziroma izboljšujejo z uvajanjem digitalnih tehnologij, krajšajo nastavitvene in menjalne čase.

Zmanjšani stroški tako glede časa kot mate-riala so gotovo velike prednosti, ki jih ponu-

ja digitalni tisk. Gotovo je to področje, kjer sle-dnji najbolj odgovarja potrebam označevalnega trga. Adrian Steele, upravni direktor podjetja Mercian Labels je mnenja, da je čas izvajanja

definitivno krajši, to pa je strankam všeč, saj nihče ne mara ob uvedbi novitet še dodatnih zapletov in dolgotrajnih postopkov. »Digitalni tisk nam omogoča več eksperimentiranja,« je prepričan Steele. »Pred digitalizacijo so ljudje kupovali cele serije materiala, med procesom je bilo veliko izgub. Sedaj ne naročajo več takšnih količin, ampak samo tisto, kar trenutno potre-bujejo. Naročila sicer prihajajo bolj redno kot včasih, vendar so manjša.«

digitalni tisk je stroškovno ugoden

Čeprav obstaja problem s presežkom zmogljivosti na trgu, se krajši čas izva-

janja ni pokazal kot velik problem. Bambery dodaja, da je to v bistvu prednost za tiskalnik. »Pred desetletjem se je dogajalo, da so prodajni zastopniki poslali povpraševanje po metrskih etiketah, vendar v serijah po 100.000. Tako stranka zniža ceno naročila s kvantiteto, ti-skar pa se mora odločiti, ali bo financiral tako obsežno izvajanje in tvegal spremembe ali pa

bo stranka ostala brez naročila, mogoče celo brez dela,« nadaljuje Bambery. »Pri digitalnem tisku tiskaš tisto, kar je trenutno potrebno, spremembe so lahko dodane naknadno. To omogoča podjetjem, da zvišajo cene, saj so tudi naročila manjša.« Postaviti pravo ceno je očitno problematika vseh podjetij v vseh pa-nogah. V primeru digitalno potiskanih etiket se sektor mogoče celo prodaja pod ceno. Smith dodaja: »Ker ni izvornih stroškov, je digitalni tisk etiket stroškovno učinkovitejši.« Vendar pa digitalnega tiska ne smemo prodajati zato, ker je cenovno ugodnejši, ampak predvsem zaradi njegove kakovosti in vsestranskosti. Kellock se strinja, a opozarja, da trenutno niti ni dovolj dela za pravo ceno. To problematiko velja izpostaviti predvsem sedaj, ko se dogajajo visoke investicije v digitalno opremo, ki jo je treba nadgrajevati in vzdrževati vsaj tri, štiri

leta, če želi podjetje ohraniti konkurenčno prednost. Bambery nagovarja podjetja, naj ne zapravijo takoj vseh prihrankov, ki jih bodo pridobili z uvedbo digitalnega tiska. »To je nekaj, kar industrija nujno potrebuje za napre-dek. Razlike v cenah so velik izziv. Vsi vpleteni v embalažno industrijo vedo, da je strojna opre-ma draga,« razlaga Bambery. »Svoje investicije moraš odplačati, tehnologija danes pa hitro zastari, zato je treba upoštevati razlike v ceni in cenovno tekmovati tudi s tistimi, ki so vložili manj.«

personalizirane etikete v modi

Popularen trend v digitalnem tisku se nagiba k tisku etiket in personalizaciji. »Čeprav še

ne obstaja masiven trg tiska personaliziranih etiket, je to definitivno trg, ki bo v bližnji pri-hodnosti doživel porast,« je prepričan Bambery. Kaže se tudi potencial za izkušene digitalne tiskarje, ki bi lahko svoje veje delovanja raz-predli tudi v druge oblike embalaže. Prostora na trgu označevanja je za digitalni tisk dovolj, tudi tehnologija je primerna sektorju. Če bodo tiskarji znali izkoristiti to, kar ponuja in se ob tem izogniti zaračunavanju pod ceno, lahko digitalni tisk prinese dobre rezultate. 

virwww.packagingnews.co.uk

digitalni tisk se je občutno izboljšal, vendar pa niso vse vrste etiket primerne za tako vrsto tiska.

Čas izvajanja je definitivno krajši, to pa je strankam všeč, saj nihče ne mara ob uvedbi novitet še dodatnih zapletov in dolgotrajnih postopkov.

pri digitalnem tisku tiskaš tisto, kar je trenutno potrebno, spremembe so lahko dodane naknadno.

Pro

moci

ja

Nagrada z

a

embala

žo b

iva

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

aljo

ša Š

enk

73/7

4

merkurjevo znamko Biva

je mednarodna žirija za

oglaševanje in grafično

oblikovanje, gre za Creativity

international awards,

nagradila že tretjič. nagrada

je toliko vrednejša, ker so jo

dobili v hudi konkurenci znanih

mednarodnih blagovnih znamk

iz več kot 30 držav. in na kaj

je posebej opozorila žirija?

To, kar loči embalažni sistem

Biva od večine preostalih, je

fuzija embalažnega sistema

in oglaševalske zgodbe.

avtor nagrajene embalaže

je aljoša Šenk, ki je študiral

na elitni zasebni univerzi

academy of art University

v san Franciscu, sicer pa je

tudi član prestižnega kluba

prejemnikov nagrade red dot.

njegovo oblikovalsko vodilo –

poslanstvo embalaže je v tem,

da prepriča kupca. in kaj še?

naGrada Za EmBaLažO BiVa

embalaža je glas proizvoda

pri utemeljitvi nagrade za merkurjev emba-lažni sistem malih gospodinjskih aparatov je bila posebej izpostavljena fuzija embalažne rešitve in oglaševalske zgodbe. Kaj ste hoteli poudariti s kreativno rešitvijo?

Embalaža ni navodilo za uporabo ali razglasna deska, temveč orodje, ki ima en sam cilj – pre-pričati v nakup. To torej ni samo neka kljukica na spodnjem hierarhičnem nivoju izvedbene operative, temveč je vizualna manifestacija jedra marketinške strategije. Embalaža je glas proizvoda in obraz blagovne znamke, je pogovor in ne transportno vozilo. Nakup pa je zaupanje in slednje že vsebuje elemente med-človeškega odnosa. Tu so lastnosti objekta, ki pripoveduje zgodbo: iskrenost, originalnost in srčna artikulacija, imperativ za sklenitev zaupanja. Vse to se odvije v nekaj sekundah in če je zasnova nagovora zanimiva, te kupec sprejme, možnost nakupa pa se poveča za več kot 70 odstotkov.

toda v koliki meri je kupec v merkurjevih tr-govinah glede na profil vaših prodajaln sploh pozoren na embalažo? ali ni v vašem primeru v ospredju prav primarna funkcija embalaže, to je varnost?

Kompleksnost medčloveških interakcij pozna-mo vsi, ko ob tem obstaja še hendikep némosti, se zahtevnost samo še potencira. Če si reševa-nja teh izzivov vešč, so izjemni tudi prodajni rezultati.

Sekundarni izziv pa je zanka nakupne ponovi-tve, torej zvestoba. Ko prva ponakupna evforija mine, se srečamo s prvimi dvomi in preverjanji, lahko tudi kognitivno disonanco. Tu lahko em-balaža odigra pomembnejšo vlogo. Ali odpira-nje poteka predolgo ali se pri tem urežemo itd. Vse to vpliva tudi na samo vrednost proizvoda in posredno blagovne znamke. Lahko je bila cena proizvoda visoka, njegova vrednost pa se lahko ob hujši frustraciji nevarno zmanjša še pred prvo uporabo. Ali obratno: nizka cena generika ob spoštljivem pakiranju (ni enako drago) vrednost proizvoda in znamke poviša. Spoštljivost do lastnih proizvodov prenesemo in tako seže tudi izven prodajne police, v dom. Tu in tako se kujejo mnenjski voditelji, ki nam pospešujejo nakup od ust do ust.

Katere elemente inovacije in dizajna pri emba-laži biva bi potemtakem posebej izpostavili?

Grafično oblikovanje je v širšem kontekstu vizualnega komuniciranja zgolj eno izmed

orodij za dosego cilja – prodaje. Je obrt, katere dodana vrednost je monetizacija emocional-nosti. Estetika se tu lahko razteza od asket-skega logosa pa vse do rustikalnega patosa – odvisno od proizvoda in okolja, v katerem se slednji uporablja. V primeru malih gospo-dinjskih aparatov BIVA je element domačnosti in topline zelo pomemben, kuhanje je namreč aktivnost v samem jedru družine, zato smo tudi na embalaži uporabili koncept materialne metafore – les.

znano je, katera merila mora izpolnjevati naj-boljša embalaža. Katera merila postavljate na prvo mesto pri vašem embalažnem sistemu?

Če so embalažni sistemi pravilno zasnovani in izvedeni, uresničujemo »from-the-shelf« pa-radigmo. Zakaj? Poviša se vrednost (ni enako ceni) proizvoda in blagovne znamke, poveča se verjetnost impulzivnega nakupa iste blagovne znamke, poveča se nakupna preferiranost osta-lih blagovnih skupin iste blagovne znamke, pri-dobimo mnenjske voditelje blagovne znamke, zmanjšajo se stroški promocije.

Kaj vas najbolj motivira h kreativnemu oblikovanju?

Oblikovanje je sinergija dveh praelementov: estetike in funkcionalnosti. Ne onesnažuje okolja, v hiperprodukcijskem smislu, temveč prispeva izdelke in storitve, ki bodo ljudem v korist, s katerimi se bodo želeli identificirati, jih povezati s svojim življenjskim stilom, ki se jih bodo dotaknili na čustveni ravni, mogoče postali življenjski spremljevalec, evergreen, ki se ga bodo čez čas spominjali z nostalgijo. Sem nedogmatik in zagovornik vsesplošne evolucije – posnetka presežkov in njihova fuzija v novo, še nevideno obliko … v nov koncept. 

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

13

Novice Zelenega omrežja

povezovanje na področju trajnostnosti

in predstavitve dobrih praks na tem

področju so ključne za trajnostni

razvoj. Zeleno omrežje povezuje

vse akterje, ki znajo in zmorejo

narediti zelene premike, hkrati pa je

to spodbuda, da vsak pokaže svoj

prispevek k trajnostnemu razvoju.

Vsak korak šteje. njegovi člani so

podjetja različnih panog, občine, šole,

inštituti in druge organizacije. poleg

rednega sodelovanja v reviji EOL in

na spletni strani Zelena slovenija

so člani Zelenega omrežja deležni

številnih ugodnosti v okviru dogodkov

Zelene slovenije. Vabljeni, da se nam

pridružite!

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Z ultrafinim TiO2 do boljših premazov za zaščito lesaUltrafini TiO2 (titanov dioksid) pridobivamo v Cinkarni Celje v dveh kristalnih oblikah: anatas in rutil. Za aplikacije v lesnih lazurah je pomembna predvsem slednja. Najbolj izko-riščena lastnost ultrafinega rutila je njegova sposobnost absorpcije ultravijoličnega sevanja, zato se uporablja v proizvodih, kjer je pomemb-na obstojnost na UV-sevanje (npr. premazi za zaščito lesa). Poleg ustrezne UV-zaščite zagota-vlja tudi transparentnost. Ultrafini TiO2 bolje absorbira žarke v UV-območju in podaljšuje življenjsko dobo lesa bolj od drugih UV absor-berjev organskega izvora. Poleg tega zaščitni učinek organskih dodatkov s časom slabi, saj organske molekule propadajo, ultrafini TiO2 pa pod vplivom sončnih žarkov ne degradira

in v vsem obdobju uporabe ohrani enako učin-kovitost. Zaščitnih premazov na vodni osnovi je vse več. Pri njih se ob utrjevanju premaza izloča voda in ne organsko topilo, ki dodatno obremenjuje okolje. Proizvodi Cinkarne Celje so optimalno prilagojeni vodnim sistemom. Ultrafini TiO2 proizvajamo izključno v obliki vodne suspenzije in ga zaradi njegove narave lažje vnesemo v zaščitne premaze.

Cinkarna Celje, d. d. www.cinkarna.si

Ekološki vidik prodaje ekoigralV podjetju Eko igrala, d. o. o., Eco play l.l.c. smo spremenili način prodaje ekoloških igral in ekološke podlage za blaženje padcev z igral. Stremimo namreč k temu, da bi bil tudi sam način prodaje čim bolj ekološki, kar dosegamo z več ukrepi. Prvi je ta, da tiskane kataloge pošljemo po pošti le izjemoma, saj smo vse kataloge objavili na spletni strani www.zuna-nja-igrala.si. Drugi ukrep je, da smo udejanjili spletni portal www.ecoplay.si, na katerem je dosegljiva vsa dokumentacija o posameznem

igralu: opis s sliko, tehnični podatki in izrisi, tlorisni in tridimenzionalni modeli za arhitek-te, certifikat z izjavo o skladnosti. Tudi na tem področju je tako privarčevanega veliko papirja, črnila in prevoza. Tretji ukrep je, da večino svetovanj in brezplačne konference na temo varnost otroških igrišč izvajamo interaktivno, v virtualni sejni sobi. Tako naravo obvarujemo izpustov pri prevozu vseh udeležencev. Pri izvajanju navedenih ukrepov ugotavljamo, da smo s tem strankam na voljo na bolj ekološki, a tudi bolj praktičen in zadovoljiv način.

Eko igrala, d. o. o., Eco play l.l.c. www.zunanja-igrala.si

Ločevanje je zakonV letu 2010 smo uvedli ločeno zbiranje odpad-kov po tako imenovanem sistemu od vrat do vrat. Poleg zabojnika za mešane komunalne od-padke ima lahko vsako gospodinjstvo zabojnik za odpadno embalažo in za biološke odpadke. Ker je navada železna srajca, smo želeli po-novno opozoriti, kako pomembno je pravilno ravnanje z odpadki. V sodelovanju z Mestno občino Kranj smo pripravili novo akcijo osve-ščanja in jo poimenovali Ločevanje je zakon. Pomembna novost so nalepke na zabojnikih, s katerimi individualno na terenu opozarjamo na nepravilnosti pri ločevanju. Vzporedno smo pripravili različna gradiva (tudi pobarvanke za otroke), postavili informativne table pri ekoloških otokih, izkoristili oglasne panoje na naših smetarskih vozilih ter postavili novo spletno stran www.krlocuj.me. Vse aktivnosti so in bodo tudi v bodoče usmerjene k enemu samemu cilju: vzpostaviti učinko-vit sistem ravnanja z odpadki. Da smo pri tem uspešni, potrjujejo količine, saj dosegamo tudi do 60 odstotkov ločeno zbranih odpadkov.

Komunala Kranj, javno podjetje, d. o. o. www.komunala-kranj.si

Zeleno omreŽje no

vem

ber

2012

Občina Vrhnika iz Planine

foto

: Mil

an L

azar

evič

73/7

414

OKO

LJE

Uporaba recikliranega papirjaV tiskarni Medium se trudimo ravnati po načelih trajnostnega razvoja. To pomeni, da poznamo naše vplive na okolje in se obenem zavedamo potrebe po takšnem razvoju, ki bo posledice našega delovanja minimaliziral in ne bo oškodoval naslednjih generacij. Aktivnosti na področju okolja ves čas nadgrajujemo. To se kaže pri odnosu do kupcev, ponudbi izdelkov

in izbiri materialov. Ena od dobrih praks je predstavitev iz-delkov, tiskanih na recikliranem papir-ju. Taki izdelki so malenkostno dražji (2–5 odstotkov), v globalnem smislu pa pomenijo velike prihranke. Vsaka tona recikliranega papirja prihrani 17 dreves, pri proizvo-dnji recikliranega papirja pa porabimo 60 odstotkov manj

energije kot pri proizvodnji novega. Papirja ni mogoče reciklirati v neskončnost – večina papirja se lahko reciklira do osemkrat. Kot vsako leto smo v tiskarni Medium tudi letos pripravili kolekcijo poslovno-novoletnih tisko-vin (stenskih in namiznih koledarjev, poslov-nikov in rokovnikov idr.). Del kolekcije je iz recikliranega papirja, drugi del pa iz papirja s certifikatom FSC – les prihaja iz trajnostno upravljanih gozdov.

Medium, d. o. o. www.medium.si

Z majhnimi koraki do energetske učinkovitosti vrhniških šolObčina Vrhnika želi prispevati k manjšemu obremenjevanju okolja in hkrati znižati stro-ške za energijo, zato je naročila razširjene energetske preglede večjih javnih objektov. Izmed vseh priporočenih ukrepov se je dalo prednost organizacijskim in tistim z najkrajšo vračilno dobo. V dveh osnovnih šolah so letos vgradili termostatske ventile oziroma glave na radiatorje učilnic in delno hidravlično urav-notežili ogrevalni sistem. Termostatske glave so namestili v učilnicah na južni strani šol, s čimer se je znižala poraba plina in s tem stroški, hkrati pa se je izboljšalo bivalno ugodje. Pozimi v sončnem vremenu učencem v učilnicah na južni strani ne bo več vroče, tistih na severni strani pa ne bo zeblo. Na stari šoli so zamenjali tudi nekaj zastarelih in potratnih luči in jih

nadomestili z varčnejšimi. Za projekt je bilo pridobljeno skoraj polovično sofinanciranje iz evropskih sredstev (program LEADER), pa tudi sicer se bo investicija že v nekaj letih povrnila s prihranki energije.

mag. Matej Černetič, vodja oddelka za druž-bene dejavnosti in gospodarstvo na Občini Vrhnika

Občina Vrhnika www.vrhnika.si

prihranili bodo za olimpijski bazen pitne vode letnoOtroci Vrtca Hansa Christiana Andersena bodo ob vsakem potegu vode na stranišču privarčevali osem litrov pitne vode. Vrtec je namreč s pomočjo Sklada Si.voda postavil zbiralnik deževnice za splakovanje stranišč v enoti Lastovica. Poleg zbiralnika deževnice je vrtec pridobil še tri nove pitnike, postavljene v enotah Lastovica, Andersen in Marjetica. Ti bodo spodbujali pitje visokokakovostne vode iz pipe ter zmanjševali porabo vode, saj se za izdelavo vsake plastenke porabi tudi do tri litre vode. Prijava vrtca na razpis se je obre-stovala, saj je Sklad Si.voda k 47.413,29 evrov vrednemu projektu prispeval kar 80 odstot-kov vseh sredstev, preostali del stroška pa je pokril vrtec sam. Deževnica se zbira v dveh podzemnih cisternah (položeni sta pod igrišče vrtca) s skupno prostornino 40 m2. Deževnico bo 151 otrok in 26 zaposlenih uporabljalo pred-vsem za splakovanje stranišč, ob tem pa še za zalivanje rož in trave ter pranje avtomobilov.

Ob pomanjkanju deževnice v sušnih obdobjih leta bo sistem samodejno preklopil na uporabo vodovodnega omrežja.

Si.mobil, d. d. www.simobil.si

iz embalaže tetrapak v različne higienske izdelkeEKO INICIATIVA se je septembra 2012 pred-stavila na konferenci koordinatorjev progra-ma »EKO ŠOLA« na Brdu pri Kranju. Skupaj z Ljubljanskimi mlekarnami, d. d., in Tetra Pakom smo bili »zapakirani« v projektu EKO PAKET. Sodelovanje je potekalo v okviru prika-za snovnega toka. Tetra Pak izdeluje embalažo, ki jo Ljubljanske mlekarne uporabijo pri pa-kiranju svojih izdelkov. Ko embalaža postane odpadek, se ta loče-no zbere in v tovarni higienske-ga papirja predela v različne higienske izdelke. Tako se prične njen drugi življenjski cikel, v katerem zaživi kot higienski papir. Naslov predstavljenega prispevka je bil Pot od izdel-ka preko odpadka do novega izdelka. Bistveno sporočilo je bilo: v Sloveniji se letno na trgu proda 7.500 ton KEMS. Iz ene tone KEMS lahko izdelamo približno 530 kg higienskega papirja. Če predpostavimo, da bi vse slovenske osnovne šole uporabljale higienski papir iz KEMS, bi lahko posredno pomagale umakniti iz obtoka 1.660 ton odpadne KEMS, kar predstavlja kar 22 odstotkov vse odpadne KEMS v Sloveniji. Kaže, da na otrocih ni le naša prihodnost, ampak tudi sedanjost!

Valtex & Co., d. o. o. www.eko-iniciativa.si

Zeleno omreŽje no

vem

ber

2012

0 1 2 3 4 5 6 7 8

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

mio ton

odpadki iz proizvodnih dejavnosti odpadki iz storitvenih dejavnosti komunalni odpadki

Grafikon 1: Količine nastalih odpadkov (vključno z zalogami iz preteklih let) po viru nastanka, Slovenija

73/7

4O

KO

LJE

15www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Lafarge v leto 2020 s 34 ambicijami

Lafarge je predstavil 34 novih ambicij s podro-čja trajnostnega razvoja za leto 2020, ki jih je organiziral okoli treh glavnih stebrov trajno-stnega razvoja: socialnega, gospodarskega in okoljskega. Znižanje emisij CO2 za 33 odstot-kov v primerjavi z letom 1990 in uporaba vsaj 50 odstotkov nefosilnih goriv v cementarnah sta le dve izmed omenjenih ambicij podjetja Lafarge. Skupaj vseh 34 zabeleženih ciljev odraža rezultat obsežnega skupnega dela z zaposlenimi in vodji poslovnih enot, skupino zainteresirane javnosti in glavnimi partnerji. Predsednik in glavni izvršni direktor Lafargea Bruno Lafont je ob tem dejal: »Trajnostne am-bicije 2020 so nadaljevanje našega programa 2007–2012, na koncu katerega smo dosegli

našo ključno zavezo za zmanjšanje neto emi-sij CO2 na tono proizvedenega cementa za 20 odstotkov. Trdno sem prepričan, da se zelena ekonomija ne more zgoditi brez zelene indu-strije.« Eden od pomembnih ciljev je tudi za-veza, da bodo 35 odstotkov višjih vodstvenih položajev zasedle ženske, zaposleni pa bodo prispevali milijon prostovoljnih ur na leto.

Lafarge Cement, d. o. o. www.lafarge.si

poučni E-transformerElektronski in električni odpadki niso enovi-ti odpadki, pač pa so sestavljeni iz različnih delov. Mnogi vsebujejo redke surovine, drugi za okolje nevarne sestavine. Če jih oddamo na ustrezna zbirna mesta, omogočimo ustre-zno predelavo ter privarčujemo surovine in energijo. Kako se s temi odpadki ravna, nam prikaže multimedijsko vozilo E-transfomer. Na vozilu so razstavljeni veliki in mali gospo-dinjski aparati, mobilni telefon, LCD-televizor in raznovrstna e-oprema. Elektronska oprema je v obliki eksplozijskih sestavnic, od najmanj-šega do največjega dela, tako da si lahko vsak obiskovalec ogleda notranjost aparata. Na voljo je tudi igrica »zbiranja odpadkov« na dlančniku. E-transformer je zložljivo vozilo, različnih barv in nasmejanih likov, opremlje-no z najnovejšo multimedijsko in svetlobno predstavitveno opremo, ki se v celoti napaja iz lastne solarne elektrarne, nameščene na strehi vozila. Projekt Slovenska osveščevalna

kampanja ravnanja z OEEO družbe ZEOS, ki ga podpirata Evropska komisija in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, si lahko ogledate na spletni strani http://life.zeos.si/.

ZEOS, d. o. o. www.zeos.si

V sloveniji v letu 2011 nastalo več kot 6,5 milijona ton vseh odpadkovNajnovejši statistični podatki kažejo, da smo prebivalci Slovenije v letu 2011 proizvedli skoraj 722 tisoč ton komunalnih odpadkov (to je približno 352 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto). Od tega je bilo približno 4 tisoč ton nevarnih komunalnih odpadkov (kar je okrog 1,9 kg na prebivalca na leto). Poleg komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in nekaterih sto-ritvenih dejavnostih (trgovina, gostinstvo, šolstvo ipd.), velik problem zaradi količin in vsebnosti nevarnih snovi predstavljajo tudi odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in stori-tvenih dejavnostih. V Sloveniji je v letu 2011 v teh dejavnostih nastalo okoli 5,3 milijona ton odpadkov (skupaj z zalogami iz preteklih let 5,8 milijona ton), od tega 78 % v proizvodnih dejavnostih in 22 % v storitvenih dejavnostih. Med temi odpadki je bilo skoraj 128 tisoč ton ali 2,4 % nevarnih odpadkov – okoli 86 % teh nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnih dejavnostih, 14 % pa v storitvenih dejavnostih. Poslovni subjekti so skoraj 49 % vseh odpad-kov (vključno z zalogami iz preteklih let) pre-delali ali odstranili interno (znotraj podjetja), malo manj kot 40 % vseh odpadkov so oddali v predelavo ali odstranjevanje drugim podjetjem v Sloveniji, pristojnim za ravnanje z odpad-ki, preostalih 11 % pa so poslovni subjekti začasno uskladiščili (9 % vseh odpadkov) ali izvozili (2 % vseh odpadkov).

Pripravila: Tanja Vidic, Statistični urad Republike Slovenije

Statistični urad Republike Slovenije www.stat.si

No

va u

red

ba

o b

Ioo

IN M

Ko

nove

mber

2012

Bio

plin

arna

Dra

ženc

i (vi

r: m

ag. P

oje,

KIS

)

73/7

416

OKO

LJE

mkO je v oktobru dal v javno

obravnavo Uredbo o predelavi

biološko razgradljivih odpadkov

(BiOO) in obdelavi mešanih

komunalnih odpadkov. V

mesecu dni lahko zainteresirani

podajo mnenja in predloge o

Uredbi. Obstoječo Uredbo je

potrebno ustrezno spremeniti

in dopolniti, predvsem v

luči vedno večje potrebe po

predelavi ločeno zbranih BiOO

v koristne surovine in obdelavi

mešanih komunalnih odpadkov

(kO), ki ostanejo po uspešnem

ločenem zbiranju kO pred

odlaganjem. nova Uredba

ločeno obravnava predelavo

BiOO in obdelavo mešanih kO

pred odlaganjem.

dr. darja majkovič

nOVa UrEdBa O BiOO in mkO

Povzročitelji BIOO in izvajalci javnih služb zbiranja KO morajo v načrtu gospodarjenja

z odpadki upoštevati odpadkovno hierarhijo. Tudi izvajalci javnih služb zbiranja KO so dolžni povzročitelje odpadkov ozaveščati o preprečevanju nastajanja BIOO.

Pričakuje se, da se bodo količine BIOO z in-tenziviranjem ločenega zbiranja kakor tudi

z ozaveščenostjo prebivalstva z leti povečevale. Ločeno zbrani BIOO se lahko predelujejo na aeroben način v kompostarnah, to velja zlasti za kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, in na anaeroben način v bioplinarnah. To velja zlasti za odpadke iz gostinstva, ki so večinoma tekoče oziroma pastozne sestave.

V Uredbi je podrobno določeno ravnanje z BIOO in evidentiranje ravnanja s temi od-

padki pri sprejemu na napravi, nadzor emisij in vodenje evidence dnevnih meteoroloških parametrov, kar je pomembno zaradi širjenja neprijetnih vonjav.

Novost Uredbe je določanje nacionalnega predpisa za kompostiranje tistih ločeno

zbranih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva, ki sicer sodijo v 3. kategorijo živalskih stran-skih proizvodov v skladu z Uredbo 1069/2009 ES o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode,

ki niso namenjeni prehrani ljudi. Ti odpadki se ločeno zbirajo skupaj z zelenim vrtnim od-padkom in so primerni za kompostiranje. Za optimalen razkrojni proces je potrebno doseči primerno razmerje dušika in ogljika ter tem-peraturo med 50 in 60 stopinj, kar zagotavlja ustrezno higienizacijo celotnega materiala.

Usmeritve in zaveze Slovenije glede zagota-vljanja energije iz obnovljivih virov so vodi-

le k intenzivni gradnji bioplinarn – kmetijskih, ki kot substrat za predelavo uporabljajo silažo, ostanke kmetijske proizvodnje in živinsko gno-jevko, ter tiste bioplinarne, ki poleg omenjenih substratov predelujejo še ločeno zbrane BIOO iz gostinstva, trgovin in živilskopredelovalne industrije. Povečan obseg anaerobne predelave BIOO je narekoval spremembe Uredbe tudi na tem področju.

Določene so zahteve za kompostiranje, primernost odpadkov za kompostiranje

in temperaturne pogoje razkrojnega procesa, na strani anaerobne razgradnje pa primernost odpadkov za ta tip razgradnje in higienizaci-jo. Nadzor aerobnega in anaerobnega procesa predelave BIOO je določen v okoljevarstvenem dovoljenju. Uredba določa tudi uporabo kom-posta in digestata v kmetijstvu (opredelitev parametrov kakovosti, vsebnost dušika, dolo-čitev strožjih mejnih vrednosti vnosa nevarnih

določen je predpis za kompostiranje

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

17

snovi v tla), nadzor kakovosti, kdo je izvajalec nadzora kakovosti, evidenco vnosa komposta ali digestata v/na tla in letno poročilo o pro-izvedeni količini komposta ali digestata in količini, oddani v uporabo.

Več novosti pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov

Povzročitelji MKO in izvajalci javnih služb zbiranja KO morajo v načrtu gospodarjenja

z odpadki upoštevati odpadkovno hierarhijo. Tudi izvajalci javnih služb zbiranja KO so dol-žni povzročitelje odpadkov ozaveščati o prepre-čevanju nastajanja MKO. Določene so zahteve za obdelavo MKO. Slednje se nanašajo zlasti na sprejem odpadkov v predelavo, evidenti-ranje sprejetih odpadkov in skladiščenje ter zagotavljanje kakovosti stabiliziranosti MKO. Mešanje mehansko biološko obdelanih KMO z drugimi odpadki pred odlaganjem (redčenje zaradi zmanjševanja vsebnosti organske snovi v odpadkih) je prepovedano.

Proces obdelave MKO mora nadzorovati upravljavec v skladu z načrtom nadzora

procesa obdelave MKO, ki je sestavni del na-črta ravnanja z odpadki iz okoljevarstvenega dovoljenja.

Od poslovnika do pritožne knjige

Določena je odgovornost in usposobljenost oseb za obratovanje naprave, s poudarkom

na prevzemanju odpadkov kot eni izmed ključ-nih operacij za zagotavljanje kakovostnega pro-cesa obdelave. Določena je vsebina poslovnika, ki ga mora imeti upravljavec naprave za njeno obratovanje. Podatki poslovnika se nanašajo na upravljavca, vrsto odpadkov in podatke o obratovanju naprave in priloge (tehnološki projekt naprave, program nadzora procesa predelave BIOO in procesa obdelave MKO, program nadzora odpadnega zraka, voda in vonjav itd.). Uredba predvideva tudi postavitev pritožne knjige na napravi in na nevtralnem kraju (npr. občina).

Prav tako sta določena evidenca procesov in letno poročanje. Podatki o tem, koliko in

kakšne vrste odpadkov se je predelalo na aero-ben ali anaeroben način, o količini in kakovosti predelanega komposta in digestata, namen uporabe, se poročajo resornemu ministrstvu. Le-to na podlagi predloženih podatkov izvaja sledenje zastavljenih ciljev predelave BIOO in drugih povezanih ciljev.

Okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali obdelavo odpadkov

Uredba določa, katero okoljevarstveno dovoljenje je potrebno za katero napravo

– naprava za recikliranje ali naprava za odstra-njevanje odpadkov. Upravljavec naprave mora k vlogi za pridobitev dovoljenja poleg ostalih podatkov predložiti tudi načrt ravnanja z od-padki; v Uredbi je določeno, katere elemente mora načrt vsebovati. Pristojno ministrstvo pa v dovoljenju določi tudi način prevzema in preverjanja BIOO ali MKO, program nadzora, program monitoringa vplivov predelave oz. obdelave na okolje, način čiščenja in razkuže-vanja opreme in območij naprave, način dajanja komposta, digestata ali bioplina v uporabo ali v promet idr.

ministrstvo za gospodarski razvoj in teh-nologijo v Programu Ukrepov za spod-

bujanje gospodarstva, paket 3 (sept 2012, MGRT) opredeljuje, da Uredba lahko prispeva k spodbujanju gospodarstva na več načinov: z odpiranjem novih delovnih mest in večanjem snovne učinkovitosti (kompost je surovina).

mNENJa DELEŽNIKOV

Uredba predpisuje podrobnostiMag. Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio:

Osnutek Uredbe o predelavi biorazgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunal-

nih odpadkov je v obravnavi in usklajevanju že vse od začetka poletja (julij 2012). V tem

času smo vse predlagane osnutke že večkrat temeljito pregledali in nanje podali bistvene pripombe.

Na MKO (in tudi Gospodarski zbornici Slovenije) so bili organizirani usklajeval-

ni razgovori, kjer smo bili prisotni predvsem predstavniki komunalnih podjetij, ki smo iz-menjavali mnenja, predloge in tudi operativne težave. Večina naših pripomb in predlogov na

predlagane osnutke je bilo v obdobju usklaje-vanja že sprejetih, tako da na zadnji predlog nimamo več bistvenih pripomb. Na splošno pa opažamo, da uredba predpisuje podrobnosti postopkov obdelave, ki preveč posegajo v samo tehnologijo obdelave, predvsem na področjih, kako dosegati higienizacijo in kako izvajati kon-trolo procesa. Tehnologije naprav se med seboj razlikujejo, zato naj bodo predpisani predvsem cilji, ki jih je pri obdelavi potrebno doseči in ne sam potek tehnologije. Pozdravljamo tudi ne-katere pozitivne spremembe, predvsem glede kriterijev za uvrstitev komposta v I. razred, ki bo omogočila širšo uporabo komposta kot koristnega gnojila v kmetijstvu.

Bioplinarne morajo delati v skladu z zakonodajoDr. Tanja Gomišček, MKO:

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje smo pripravili osnutek Uredbe o predelavi

biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, ki smo ga 5. oktobra objavili na spletnih straneh ministr-stva v 30-dnevno javno obravnavo.

Celotna uredba je kompleksen dokument, ki obravnava in določa predelavo biološko

razgradljivih odpadkov, to so odpadki, ki jih lo-čeno zbirajo gospodinjstva, zeleni vrtni odpad-ki, gostinski odpadki, biološko razgradljivi od-padki, ki nastajajo v prehrambeno predelovalni industriji in podobno. Tovrstni odpadki so vir surovin za predelavo v kompost po aerobni poti v kompostarnah in iz njih nastane kompost ali pa po anaerobni poti v bioplinarnah, kjer ob iz-koriščanju bioplina v energetske namene prido-bimo digestat. Tako kompost kot tudi digestat sta odlično gnojilo in izboljševalec zemlje, ki se ga lahko koristno uporabi v kmetijstvu. Za uporabo v kmetijstvu mora biti tako kompost kot digestat neoporečne in visoke kakovosti. Celotna Uredba o predelavi biološko razgradlji-vih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov je zato zastavljena v luči zahtev me-nedžmenta kakovosti celotnega procesa pre-delave biološko razgradljivih odpadkov glede na kakovost biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v proces predelave, zagotavljanje

na splošno opažamo, da uredba predpisuje podrobnosti postopkov obdelave, ki preveč posegajo v samo tehnologijo obdelave.

nekateri nam sicer očitajo, da smo dvignili mejne vrednosti za težke kovine v kompostu in digestatu.

100.000 t ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov iz Dunaja in okolice in proizvede od 40.000 do 50.000 t prvorazrednega komposta.

Kompostarna Lobau, pri Dunaju v Avstriji, ki na leto predela okoli

(vir: MA 48, Dunaj)

nove

mber

2012

73/7

418

OKO

LJE

kakovosti samega procesa razgradnje s poudar-kom na zahtevani higienizaciji odpadkov, ki se predelujejo, in ne nazadnje na zagotavljanju kakovosti komposta ali digestata ter ustrezni uporabi komposta ali digestata v kmetijske in nekmetijske namene. Ker organska gnojila v Sloveniji niso zajeta v zakonodaji o gnojenju, kot je to urejeno v drugih evropskih državah, omenjena uredba opredeljuje tudi področje gnojenja s tovrstnimi gnojili.

Drugi del uredbe določa zahteve za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava

mešanih komunalnih odpadkov zadeva tako imenovane črne zabojnike, torej tiste odpadke, ki nam preostanejo po tem, ko smo se potrudili in v kar največji možni meri uporabne odpadke ločili. Seveda se moramo zavedati, da smo v Sloveniji še zelo oddaljeni od držav, za katere na primer velja, da dobro ločujejo in na primer zberejo okoli 150 kg biološko razgradljivih od-padkov na prebivalca na leto. V Sloveniji smo na primer v prvem letu po uveljavitvi Uredbe o ravnanju z ločeno zbranimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom zbrali okoli 34 kg biološko razgradljivih odpadkov na prebivalca na leto, v naslednjem letu že nekoliko več, 39 kg.

Torej nam v črnem zabojniku nedvomno ostane preveč odpadkov, ki bi jih lahko ko-

ristno uporabili. Od sredine leta 2009 na odla-gališča ni več dovoljeno odlagati nepredelanih biološko razgradljivih odpadkov. V napravah za mehansko biološko obdelavo je potrebno take odpadke obdelati pred odlaganjem, da znižamo predvsem njihovo organsko snov, to pomeni, da jih biološko stabiliziramo. Po mehanski predobdelavi, kjer lahko izločimo še koristne surovine, kot so kovine in plastične mase, je preostanek potrebno biološko stabilizirati – najpogostejši sta dve vrsti obdelave: aerobna (kompostiranje) ali anaerobna (bioplinarna). Tak končni proizvod je mešan stabiliziran odpadek in je primeren le za odlaganje na od-lagališča ali za termično odstranitev. Poudariti moramo, da tovrstne naprave za obdelavo me-šanih komunalnih odpadkov, razen podobne tehnologije (aeroben ali anaeroben način obdelave), nimajo nič skupnega s klasičnimi kompostarnami ali bioplinarnami, ki prede-lujejo ločeno zbrane, »čiste« frakcije odpadkov.

Ključne novosti nove uredbe, ki obrav-navajo predelavo biološko razgradljivih

odpadkov na aeroben način v kompostarnah

in anaeroben način v bioplinarnah kakor tudi obdelavo mešanih komu-nalnih odpadkov pred odlaga-njem v napravah za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO), so naslednje:

• jasna določitev, kateri odpadki sodijo v predelavo v kompostar-nah ali bioplinarnah – tako imenovani pozitivni seznam odpadkov,

• kontrola vhodnih materialov in vodenje evidenc vhodnih materialov, priprave šarž, vodenje procesa in evidence določenih šarž do končnega proizvoda,

• natančno določeno vodenje procesa tako za aerobno kot tudi anaerobno obdelavo biolo-ško razgradljivih odpadkov ter evidentiranje procesnih parametrov,

• analiza končnega proizvoda,

• uporaba komposta ali digestata v kmetijske in nekmetijske namene,

• določitev dovoljenega vnosa komposta in digestata na kmetijska zemljišča,

• določitev dovoljenega vnosa komposta in digestata na nekmetijska zemljišča,

• na novo določene mejne vrednosti dovolje-nega vnosa nevarnih snovi v tla,

• na novo določene vrednosti kakovosti za kompost in digestat,

• evidentiranje uporabe končnega proizvoda (komposta ali digestata) ne glede na kako-vost, količino in namen uporabe ter eviden-tiranje končnega uporabnika,

• zahteve za izvajalca nadzora kakovosti končnega proizvoda predelave ali obdelave biološko razgradljivih odpadkov,

• določitev pogojev za umeščanje naprav v prostor,

• postopanje pri pritožbah o obremenjevanju okolja (neprijetne vonjave, prah, hrup itd.),

• določitev kriterijev, kdaj kompost ali digestat preneha biti odpadek in postane proizvod,

• zahteve za obde-lavo mešanih komunalnih odpadkov,

• pogoje za umeščanje naprav v okolje, odmike od naselij,

• osnovne konstrukcijske zahteve za kompo-starne, bioplinarne in naprave MBO.

DR. TaNJI GOmIŠČEK SmO POSTaVILI ŠE NEKaJ DODaTNIh VPRaŠaNJ.

ali bodo spremembe bistveno pripomogle k doseganju zadanih okoljskih ciljev?

Menim, da bodo spremembe pripomogle k do-seganju zadanih okoljskih ciljev. Nekateri nam sicer očitajo, da smo dvignili mejne vrednosti za težke kovine v kompostu in digestatu. To je sicer res, kajti v obstoječi uredbi so zahtevane mejne vrednosti, ki so določene za ekološko kmetijstvo in so v praksi neživljenjske. Naši kritiki so spregledali ali pa niso želeli videti, da smo po drugi strani močno poostrili mejne vrednosti, ki dovoljujejo vnos težkih kovin v tla. Trenutno so te izjemno ohlapne. Poleg tega smo tudi za najboljšo kakovost komposta in trdnega digestata omejili vnos v tla na letni ravni, česar v trenutno obstoječi uredbi ni. Na splošno je v kmetijstvu dovoljena uporaba le 1. razreda kakovosti komposta in digestata. Vnos komposta in digestata na kmetijska zemljišča je poleg vseh omenjenih varovalk omejen še z nitratno direktivo, ki omejuje letni vnos dušika v tla na 170 kg/ha. Ob izračunu vseh variant ne presežemo mejnih vrednosti, ki dovoljujejo vnos težkih kovin v tla, ki so v osnutku uredbe, na primer za kadmij za 250 odstotkov, za cink za 330 odstotkov, za baker, svinec in krom pa kar za 400 odstotkov strožje, kot veljajo sedaj.

Usklajevali smo veliko, vendar strokovno in pravno je osnutek uredbe še vedno tak, kot je bil zamišljen v samem začetku.

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

19

Poleg tega z uredbo nalagamo tudi obveznost uporabniku, npr. kmetu, da mora pred upora-bo komposta ali digestata za gnojilo pripraviti pisni gnojilni načrt, ki mora biti sestavljen na podlagi analiz tal, predvidenega kolobarja, smernic dobre kmetijske prakse in seveda na podlagi analize komposta ali digestata, ki mu jo izda upravljavec kompostarne ali bioplinarne.

Kako bodo vplivale na gospodarstvo?

Vpliv na gospodarstvo ni odvisen od same uredbe, ampak bolj od politike in zavedanja naše družbe in kmetijstva, da so biološko raz-gradljivi odpadki, ki jih vsakodnevno proizva-jamo sami, bodisi da prekomerno nakupujemo hrano in jo zato zavržemo ali nam ostaja na krožniku in jo prav tako zavržemo, vir surovine za gnojenje. Včasih kmet sploh ni proizvajal odpadkov. Z ostanki hrane je nakrmil živino, ostale biološko razgradljive odpadke je kompo-stiral in z njimi gnojil.

V Sloveniji so se zaradi »čez noč« dane zaveze o tem, koliko energije iz obnovljivih virov mora Slovenija zagotoviti, razbohotile bioplinarne, brez kakršnekoli predhodne analize, kaj bo to pomenilo za naše okolje. Če bi bioplinarne de-lovale v skladu z zakonodajo in bi bil njihov iz-plen popoln (to pomeni, da bi poleg proizvodnje električne energije pridobivale in izkoriščale tudi toplotno energijo) ter bi bil digestat, ki nastane kot stranski proizvod pri pridobiva-nju bioplina, tudi pri upravljavcih bioplinarn prepoznan kot gnojilo, ki mora biti kakovostno (za kar mora biti odgovorna celotna veriga pre-delave od vhodnega odpadka, procesa samega do končnega proizvoda), vseh teh problemov, ki smo jim trenutno priča, ne bi bilo.

Kako bodo vplivale na izvajalce javnih služb?

Ena pomembnih nalog izvajalcev javnih služb je ustrezno ločeno zbiranje odpadkov. Tukaj igra zagotovo največjo vlogo ozaveščanje prebi-valcev, kajti samo »čist« ločeno zbran odpadek je porok za visoko kakovost končnega proizvo-da. Ne glede na to, za kakšen odpadek gre, vse-kakor pa za biološko razgradljive, ki se lahko vključijo v prehransko verigo, to še posebej velja. Njihova naloga je zlasti pri ozaveščanju

prebivalcev in učinkovitem zbiranju ločeno zbranih frakcij odpadkov.

Kje je bilo največ težav pri usklajevalnih po-govorih med deležniki, ki jih uredba zadeva?

Ne vem, če lahko govorimo o težavah pri uskla-jevanju. Usklajevali smo veliko, vendar stro-kovno in pravno je osnutek uredbe še vedno tak, kot je bil zamišljen v samem začetku.

Uredba je v skladu z zakonodajo EU in za-snovana na strokovnih podlagah, ki so jih za svoje predpise uporabljale tudi druge države, predvsem Avstrija, Nemčija, Nizozemska, tudi Anglija. Slovenija še ni tako daleč – če sploh kdaj bo, žal! –, da bi lahko segali po lastnih raziskavah na tem področju. Raziskovalno-znanstvene dejavnosti na področju odpadkov, še posebej biološko razgradljivih odpadkov, praktično ni in ob mačehovskem obnašanju države do okolja in znanosti verjetno tudi še dolgo ne bo.

Da nekdo napiše študijo o vplivu težkih kovin v kompostih na tla ali da ugotovi gnojilne lastnosti nekega komposta ali digestata, je potrebno še kaj več kot le pregled literature. Potrebni so dolgoletni poljski poskusi. To so strokovne podlage, na osnovi katerih se države lahko odločajo, kako bodo ravnale na primer z biološko razgradljivimi odpadki. Če pač tega nimaš, je še vedno bolje, da uporabiš strokovno literaturo sosedov, kot da tavaš v megli in se pogosto izgubiš.

ali menite, da uredba bistveno posega tudi v obstoječe tehnologije obdelave (predpisi glede higienizacije, vodenje kontrole kakovosti itn.)?

Uredba v ničemer ne posega v obstoječe teh-nologije. Obstajajo pa določene zahteve, ki jih morajo tehnologije izpolnjevati, da zagotovimo z zakonodajo skladno predelavo biološko raz-gradljivih odpadkov v kakovosten proizvod. Eno takih določil je zagotovo pozitiven seznam odpadkov, ki nam po trenutnih kriterijih, ki jih pripravlja Evropska komisija, in tudi sicer zago-tavlja končni proizvod (kompost ali digestat), ki lahko izgubi status odpadka in se prosto trži, kakor so tudi določila o primerni higienizaciji med procesom razgradnje, ki ravno tako za-gotavlja kakovosten, neoporečen, zdravju in okolju neškodljiv kompost ali digestat.

Uredba hoče preveč

V letošnjem juliju so se pod okriljem GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij

zbrala podjetja, ki predelujejo organske ostan-ke iz prireje živali in živilske proizvodnje ter ostanke hrane gostinskih podjetij. Gre za

bioplinarne, ki predelujejo organske odpadke. Za dober zakonodajni predlog je nujno potreb-no sodelovanje tako pripravljavcev kot tudi nosilcev dejavnosti, ki zakonodajo izpolnjujejo. Tako smo v času priprave besedila Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov ak-tivno sodelovali s svojimi strokovnimi mnenji in skušali prispevati k bolj preglednemu zako-nodajnemu predlogu.

Po našem mnenju skuša Uredba preveč naen-krat in še pred EU ali specifično nacionalno

zakonodajo urediti obdelavo biološko razgra-dljivih odpadkov in mešanih komunalnih, bio-loških odpadkov, kar je sicer potrebno, vendar izredno zahtevno. Tako nekatere tehnične, tehnološke in organizacijske rešitve, ki so pri-merne za obdelavo mešanih komunalnih biolo-ških odpadkov v kompostarnah, v praksi niso prenosljive ali celo izvedljive v bioplinarnah.

Najpogostejše pripombe smo opredelili kot:

• tehnološke, ko osnutek prepodrobno pred-pisuje opremo ali postopke dela in je s tega vidika zelo omejevalen, mestoma celo neiz-vedljiv in neživljenjski;

• podvajanje že obstoječih predpisov in ad-ministrativnih zahtev, ki jih že predpisuje zakonodaja s področja živalskih stranskih proizvodov in ravnanja z odpadki.

menimo, da bo z upoštevanjem naših pripomb uredba postala bolj pregledna

ter usklajena z drugo veljavno zakonodajo. Podjetjem pa ob ob doseganju potrebnih okoljskih in tudi zdravstvenih standardov predstavljala čim manj ovir pri poslovanju. Umestitev takšnih bioplinarn v prostor je del vsakdana, seveda pa morajo le te delovati po načelih dobre proizvodne prakse ter biti kon-kurenčne na trgu.

GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij:Nina Barbara Križnik, samostojna svetovalka

viriMGRT, 2012. Program ukrepov za spodbujanje gospodar-stva – paket 3.MKO, 2012. Uredba o predelavi biološko razgradljivih od-padkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov.MKO, 2012. Uredba o predelavi biološko razgradljivih od-padkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov.MGRT, 2012. Program ukrepov za spodbujanje gospodar-stva – paket 3.

raziskovalno znanstvene dejavnosti na področju odpadkov, še posebej biološko razgradljivih odpadkov, praktično ni in ob mačehovskem obnašanju države do okolja in znanosti verjetno tudi še dolgo ne bo.

menimo, da bo z upoštevanjem naših pripomb uredba postala bolj pregledna ter usklajena z drugo veljavno zakonodajo.

Pren

ova

Ured

be

o o

eeo

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

420

OKO

LJE

V začetku letošnjega julija je

bila objavljena prenovljena

direktiva o odpadni električni

in elektronski opremi

(direktiva 2012/19/EU).

namere? izboljšati zbiranje

in recikliranje električnih

in elektronskih odpadkov

(OEEO) ter zmanjšati količine

odsluženih gospodinjskih

aparatov in mobilnih

telefonov, ki končajo na

smetiščih. nezadostno

recikliranje namreč povzroča

izgubo dragocenih virov za

gospodarstvo in pomeni

okoljsko breme. spremembe

direktive o odpadni električni

in elektronski opremi med

drugim predvidevajo možnost

zbiranja malih aparatov v

trgovinah in poenostavitev

postopkov za proizvajalce,

ki so finančno odgovorni za

ravnanje z odpadki. po objavi

direktive v Uradnem listu

EU morajo države članice

prilagoditi svojo zakonodajo v

18 mesecih.

dr. darja majkovič

prEnOVa UrEdBE O OEEO

Direktiva o odpadni električni in elektron-ski opremi (Direktiva 2002/96/ES) se je

uporabljala od februarja 2003. Zaradi nenehne širitve trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se električna in elektronska oprema vedno hitreje nadomešča. Rast OEEO je hitra1 in po-staja pomemben vir odpadkov ter ponuja veliko priložnosti za dajanje sekundarnih surovin na trg. Slovenija pri tem v EU ni izjema.

»To opažamo tudi na Simbiu, kjer smo na primer leta 2009 zbrali slabih 9 ton te

odpadne opreme, lani dobrih 10 ton, maja letos 14,4 tone in septembra letos 16,2 tone. Med OEEO prevladujejo televizorji, zamrzovalne skrinje, tiskalniki, računalniki ipd.,« opaža vodja ločenega zbiranja odpadkov v Simbiu, Tadej Ferlež.

Okoljsko učinkovito ravnanje s to vrsto odpadka temelji na izločanju nevarnih

snovi iz odpadkov in čim večji ponovni uporabi, recikliranju in predelavi OEEO. Sistematično zbiranje in ustrezno ravnanje sta prva pogoja za recikliranje materialov, kot so zlato, srebro, baker in redke kovine, ki se uporabljajo v tele-vizorjih, prenosnih računalnikih in prenosnih

1 Povprečna letna rast toka odpadka na ravni EU je 3 do 5 odstotkov (Eurostat, 2012).

telefonih. Nova Direktiva je lahko velika spodbuda za učinkovitejšo uporabo virov v Evropi, določa pa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem škodljivih vplivov nastajanja OEEO in ravnanja z njimi. Po letu 2018 se bo uporaba Direktive razširila s trenutno omeje-nega področja na vse kategorije elektronskih odpadkov, pri čemer se bo zanje prej opravila ocena učinka.

med pomembnejšimi okoljskimi cilji na področju odpadkov tako velja, da se spre-

minja cilj zbiranja OEEO, in sicer s trenutnih 4 kg/preb./leto na 45 odstotkov povprečne mase opreme, ki je bila dana na trg v predhodnih treh letih, v letu 2016 in nadaljnje povečanje na 65 odstotkov v letu 2019. Povedano drugače – do leta 2016 bo treba zbrati na vsako tono prodanih aparatov 450 kg odpadkov. Nekatere države članice bodo lahko odstopale od novih ciljev za omejeno obdobje, kadar bo to upraviče-no s pomanjkanjem potrebne infrastrukture ali nizkimi stopnjami porabe električne opreme. Tako je za deset držav, ki morajo izboljšati svoje zmogljivosti za zbiranje in predelavo odpadkov – med njimi je tudi Slovenija – prag postavljen nižje, na 40 odstotkov teže izdelkov na trgu. Naslednji rok je leto 2019. Za Slovenijo in še

sloveniji nekaj več let za dosego ciljev

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

21

devet držav članic velja izjema, rok imajo po-daljšan do leta 2021.

Direktiva daje državam članicam orodja za učinkovitejši boj proti nezakonitemu

izvozu odpadkov. Nezakonite pošiljke OEEO so resna težava, zlasti kadar so zamaskirane kot zakonite pošiljke rabljene opreme, da bi se zaobšla pravila EU o ravnanju z odpadki. Nova Direktiva bo od izvoznikov zahtevala, da preizkusijo delovanje opreme in predložijo dokumente o naravi pošiljk, ki bi lahko bile nezakonite.

Drugo pričakovano izboljšanje je zmanjšanje upravnih obremenitev z uskladitvijo na-

cionalnih zahtev za registracijo in poročanje. Zahteve registrov držav članic za proizvajalce električnih in elektronskih odpadkov bodo zdaj natančneje usklajene.

Trenutno se le ena tretjina električnih in elektronskih odpadkov v EU zbira ločeno

znotraj dokumentiranega sistema. Stopnja zbiranja v EU je trenutno 4 kg OEEO na osebo, kar znaša približno 2 milijona ton na leto, pri čemer se v EU letno ustvari približno 10 mili-jonov ton OEEO. Do leta 2020 se bo po ocenah obseg OEEO povečal na 12 milijonov ton. Končni cilj nove Direktive, zbrati 85 odstot-kov vse ustvarjene OEEO, bo zagotovil, da se bo v letu 2020 v EU ločeno zbralo približno 10 milijonov ton ali okrog 20 kilogramov na osebo.

Količina zbrane OEEO je v posameznih državah članicah EU precej različna. To je

posledica različne stopnje izvajanja okoljske zakonodaje, ki temelji na proizvajalčevi odgo-vornosti. Delež zbrane OEEO je velik predvsem na Norveškem, Švedskem, v Luksemburgu in na Nizozemskem. V teh državah zberejo več kot polovico električne in elektronske opreme, dane na trg. Slovenija po ocenah Eurostata (za leto 2008) zbere le 21 odstotkov OEEO od ce-lotne količine te opreme, dane na trg (SURS, 2012).

V sloveniji vse več odpadne EEO

Po podatkih SURS (2012) količina odpadne električne in elektronske opreme narašča

(slika 1). V letu 2010 je v Sloveniji nastalo okrog 8.000 ton OEEO: 3.500 ton v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in 4.500 ton v gospo-dinjstvih, kar je približno 4 kilograme OEEO na prebivalca. Količina OEEO je v obdobju 2002–2010 naraščala. To ni bilo slučajno, saj so se tudi izdatki gospodinjstev za električno in elektronsko opremo (ta obsega vse od gospo-dinjskih aparatov in bele tehnike do mobilnih telefonov) v obdobju 2002–2009 povečali za 52 odstotkov, in sicer s 410 EUR (v letu 2002) na 625 EUR (v letu 2009).

in kako v prihodnje?

Skladno z novimi cilji prenovljene direktive o OEEO bomo morali do leta 2016 zbrati 40

odstotkov električne in elektronske opreme, dane na trg v treh predhodnih letih, do leta 2021 pa 65 odstotkov. Glede na trenutne koli-čine dane opreme na trg v Sloveniji (27.800 ton v letu 2010) lahko ocenimo, da bi bilo to 11.000 ton (5,5 kilograma na prebivalca) in 18.000 ton (9 kilogramov na prebivalca) na leto. V Sloveniji smo leta 2010 ločeno zbrali 8.674 ton OEEO, od tega 8.255 ton (4,03 kilograma na prebivalca)2 iz gospodinjstev. Kaj to pomeni? To pomeni 30,5 odstotka električne in elektronske opre-me, dane na trg. Obstaja torej realna možnost za doseganje ambicioznejših ciljev.

Na naša vprašanja odgovarja Peter Tomše, MKO:

zakaj je bila direktiva prenovljena?

Izkušnje s prvimi leti izvajanja Direktive o odpadni električni in elektronski opremi (2002/96/ES) so pokazale določene tehnične, pravne in upravne težave, zaradi katerih je bila izvedena prenova Direktive. Namen je zagotavljati boljše zakonodajno okolje, ki bo enostavno, razumljivo, učinkovito in izvršljivo, in s predlaganimi ukrepi izboljšati učinkovitost direktive. Evropska komisija je morala nove cilje zbiranja, predelave in ponovne uporabe oz. recikliranja predlagati tudi skladno z do-ločbami obstoječe Direktive.

prenovljena direktiva vsebuje poenostavitev postopkov za proizvajalce, ki so finančno od-govorni za ravnanje z odpadki. Kakšne so te poenostavitve?

2 Za primerjavo podajamo primer Nemčije, kjer je v letu 2006 ta količina znašala 8,6 kg/preb./leto, v Veliki Britaniji pa 7,4 kg v letu 2007 (Ongondo idr., 2011).

Tu gre predvsem za harmonizacijo področja obsega Direktive v državah članicah, za uskla-ditev obveznosti registracije in poročanja za proizvajalce električne in elektronske opreme med nacionalnimi registri proizvajalcev ter omogočanja registracije proizvajalcev preko pooblaščenih zastopnikov.

Cilj, ki bi ga morala slovenija doseči do leta 2016, naj ne bi bil tako problematičen v pri-merjavi s tistim do leta 2021. Kako ga doseči?

Ključno je, da so novi cilji ambiciozni, ven-dar realno dosegljivi. Za njihovo dosego bo najpomembnejše nadaljnje informiranje in ozaveščanje končnih uporabnikov o pravil-nem ravnanju z OEEO, še posebej z akcijami, ki posredno in neposredno prispevajo k spre-minjanju vedenjskih vzorcev, kot je na primer trenutni projekt LIFE+ družbe ZEOS, d. o. o., »Raising awareness of the importance of en-vironmentally sound management of WEEE among identified target groups in Slovenia«, ki ga sofinancira tudi Ministrstvo za kmetij-stvo in okolje. Doseganje končnega cilja (65 odstotkov dane opreme EE na trg) pa bo v veliki meri odvisno tudi od ekonomskih in socialnih dejavnikov ter dejanske zasičenosti trga (menjava izdelkov ena za ena).

Kje vidite možnost izboljšanja obstoječega sistema zbiranja, ste zaznali kakšne večje pomanjkljivosti?

Tone

EUR

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

0

120

240

360

480

600

720

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

OEEO iz gospodinjstev (tone) denarna sredstva gospodinjstev za EEO (EUR)

Slika 1: Količina v gospodinjstvih nastale odpadne električne in elektronske opreme in pov-prečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za to opremo, Slovenija (SURS, 2012)

skladno z novimi cilji prenovljene direktive o OEEO bomo morali do leta 2016 zbrati 40 odstotkov električne in elektronske opreme, dane na trg v treh predhodnih letih, do leta 2021 pa 65 odstotkov.

nove

mber

2012

73/7

422

OKO

LJE

Že prenovljena Direktiva uvaja določene ukre-pe za učinkovitejše zbiranje OEEO, npr. oddajo zelo majhne OEEO (do premera 25 cm) v večjih trgovinah z opremo EE brez obveznosti nakupa nove opreme EE. Prav tako bo potrebno čim bolj optimizirati in vrsti odpadka prilagoditi prevzemanje OEEO od izvajalcev občinske javne službe ravnanja s komunalnimi odpad-ki, saj se ponekod OEEO še vedno prevzema v okviru kosovnega odpada, kar ni primerno.

Kakšni so pričakovani učinki glede izpolnje-vanja ciljev direktive za slovenska podjetja?

Pričakovane koristi izpolnjevanja okoljskih ciljev Direktive je potrebno opredeliti v luči doseganja cilja družbe recikliranja. Osnovni namen Direktive, ki se izpolnjuje z doseganjem zastavljenih okoljskih ciljev, je v zagotavljanju okoljsko učinkovitega ravnanja z OEEO. S tem zagotavljamo preprečevanje morebitnih vpli-vov na okolje in zdravje ljudi zaradi nevarnih snovi, ki jih ti odpadki vsebujejo, ter ohranjamo naravne vire zaradi recikliranja oz. predelave OEEO.

Kakšno je stanje glede predelave oeeo v sloveniji?

V največji meri se v Sloveniji izvaja obdelava OEEO z razstavljanjem in večinoma ročnim izločevanjem nevarnih komponent in sestavin. Za določene vrste okoljsko najbolj problematič-ne OEEO, npr. hladilno zamrzovalno opremo, se obdelava izvaja v tujini.

Trgovina želi predvsem več ozaveščanjaMnenje o prenovljeni Direktivi so sporočili iz trgovskih družb Merkur in Mercator (Srečo Bukovec).

»V družbi se zavedamo pomena ločenega zbi-ranja električne in elektronske opreme, saj je to pogoj za zagotavljanje recikliranja OEEO. V naših maloprodajnih enotah imamo postavlje-ne ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadnih baterij, sijalk in malih gospodinjskih aparatov. Za naše kupce zagotavljamo tudi brezplačen prevzem velikih gospodinjskih aparatov, hla-dilnih in zamrzovalnih aparatov ter televizij-skih sprejemnikov. Za doseganje izbrane ravni varovanja zdravja in okolja je treba potrošnika spodbujati, da OEEO vrne in tako omogoči primerno nadaljnjo predelavo. V lanskem letu smo v akciji EKO se v Merkurju izplača v sode-lovanju z družbo ZEOS izvedli akcijo zbiranja OEEO na način, da smo kupcu za vsak prinesen električni ali elektronski aparat, sijalko ali ba-terijo podarili kupon v vrednosti 5,00 EUR, ki je bil unovčljiv ob naslednjem nakupu. Tako smo jih skušali navaditi, da tovrstna odpadna oprema ne sodi v koš za mešane odpadke, in

jim predstaviti možnost, da jo prinesejo v naše centre. S podobnimi akcijami in različnimi pro-mocijami želimo tudi v prihodnje sodelovati pri ozaveščanju potrošnika o pomenu ločenega zbiranja OEEO. Na ta način bomo lahko pripo-mogli k doseganju dolgoročnih ciljnih količin zbrane OEEO.«

prenovljena direktiva naj bi vsebovala poe-nostavitev postopkov za proizvajalce, ki so finančno odgovorni za ravnanje z odpadki. Kakšno je vaše mnenje o teh poenostavitvah?

Merkur: Ključni poudarki iz prenovljene Direktive so zmanjšanje števila razredov (z 10 na 6, kar na naše poslovanje ne bo imelo posebnega učinka), cilji zbiranja se bodo letno povečali na 65 odstotkov EEO, dane na trg v treh predhodnih letih. To pomeni, da bo po-trebno vedno večje osveščanje potrošnikov. Distributerji bomo morali v trgovinah zagoto-viti pogoje za brezplačen prevzem male opreme EE (to že zagotavljamo). Proizvajalci bodo lahko ločeno prikazovali stroške ravnanja z OEEO na računih. Obvezna bo registracija proizvajalcev, ki svoje proizvode prodajajo preko svetovnega spleta, v državi, kamor prodajajo svoje izdelke,

in s tem bo večji nadzor nad spletno prodajo.

Mercator: Enega najpomembnejših ciljev, ki so vsebovani v določilih prenovljene Direktive, vidimo v usmerjenosti na racionalno rabo na-ravnih virov. To posledično pomeni postopno dvigovanje deležev zbrane OEEO, dane na trg. S tem se zagotavlja osnova za vire surovin, pridobljenih s predelavo oziroma reciklažo odslužene EO. Posledično dvigovanje obve-znosti zbrane OEEO sicer pomeni povečevanje stroškov proizvajalcev, ki so nosilci financira-nja sistemov ločenega zbiranja in ravnanja, mednje pa med drugim s hitrejšim razvojem lastnih trgovskih znamk sodijo tudi trgovske verige. Trenutna opredelitev proizvajalca kljub drugačnim predlogom Evropskega parlamenta sicer ostaja nacionalna, vendar pa v primeru distributerja, ki »premika«blago iz ene v drugo državo, pomeni, da prevzema nase odgovor-nost proizvajalca in s tem vse obveznosti iz tega naslova.

Na nivoju držav članic menimo, da Direktiva ne predvideva bistvenih poenostavitev za proizva-jalce, večje spremembe so le pri proizvajalcih, ki delujejo na območju dela ali celotne EU. Tem je namenjena poenostavitev registracije v raz-ličnih državah v obliki poenostavljenega vnosa

podatkov v nacionalni register, še posebej pa z zagotavljanjem povezav z ostalimi nacional-nimi registri. To je pomembno tudi v primeru spletne trgovine, ki je eden najhitreje rastočih prodajnih kanalov nekaterih vrst elektronske opreme. Poleg tega spremembe Direktive omo-gočajo proizvajalcem, ki v določeni državi ni-majo registriranih podjetij, da svoje obveznosti urejajo s pomočjo pooblaščenih predstavnikov oziroma agentov.

Samo zmanjšanje razredov z 10 na 6 nekoliko zmanjša kompleksnost poročanja, istočasno pa omogoča možnost hitrejše harmonizacije razredov med posameznimi nacionalnimi rešitvami.

Kje vidite možnost izboljšanja obstoječega sistema zbiranja, ste zaznali kakšne večje pomanjkljivosti?

Merkur: Obstoječi sistem zbiranja je dober in omogoča končnim uporabnikom vrsto možno-sti za enostavno oddajo odpadnih električnih aparatov. Še vedno pa precej malih električnih aparatov konča med mešanimi odpadki. Za zmanjšanje takšnega ravnanja bo potrebno še nadalje ozaveščati širšo javnost, posebej pa mladino.

Mercator: Za Slovenijo lahko rečemo, da je vzpostavljen sistem zbiranja in ravnanja, pred-vsem po zaslugi samoorganiziranja gospodar-stva – proizvajalcev, ustrezno vzpostavljen, saj zagotavlja končnim uporabnikom razvejeno mrežo in možnosti oddaje odslužene EO. Žal pa je še vedno pereče vprašanje izogibanja plačevanju obveznosti (t. i. free riderji) in iz-polnjevanja zakonskih obveznosti posameznih shem. Temu se lahko dodajo še izzivi kontrole masnih tokov in nekontroliranega »izginjanja« vrednejših materialov iz snovnega toka v vme-snih fazah ravnanja.

Rešitev, ki jo prinaša Direktiva na področju rav-nanja s t. i. malimi električnimi aparati v prime-ru neustreznega delovanja nacionalnih shem, lahko potencialno močno obremeni trgovino. Poleg obstoječih zahtev trgovini za prevzema-nje OEEO ena za ena na prodajnem mestu (s smiselnimi omejitvami) nova Direktiva namreč zahteva od specializiranih trgovin velikosti nad 400 m2 brezplačno prevzemanje zelo majhnih aparatov na bazi ena za nič. Ker tudi v Sloveniji precej malih električnih aparatov konča med mešanimi odpadki, je tudi v interesu trgovine izboljšanje delovanja obstoječih shem ravnanja in v tem okviru ozaveščanje javnosti.

Obstoječi sistem zbiranja je dober in omogoča končnim uporabnikom vrsto možnosti za enostavno oddajo odpadnih električnih aparatov.

žal pa je še vedno pereče vprašanje izogibanja plačevanju obveznosti (t. i. free riderji) in izpolnjevanja zakonskih obveznosti posameznih shem.

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

23

Kakšne so pričakovane koristi glede izpolnje-

vanja ciljev direktive za vaše podjetje?

Merkur: Naše podjetje, ki se ukvarja s trgo-vsko dejavnostjo, glede izpolnjevanja ciljev prenovljene Direktive ne bo imelo neposrednih koristi. Neposredne koristi bodo imeli proizva-jalci električne in elektronske opreme, saj bodo lažje prišli do strateških materialov, ki jih na področju Evropske unije že primanjkuje.

Na pomanjkljivosti obstoječega zbiranja OEEO pa opozarja Mateja Mikec, direktorica Interseroha. »Žal se veliko OEEO še vedno odvaža v akcijah zbiranja kosovnih odpadkov. Tak način zbiranja je neučinkovit, saj je zbrana OEEO v zelo slabem stanju oziroma jo nepridi-pravi čez noč še dodatno razstavijo in odstra-nijo materiale, ki so tržno zanimivi. Podobne težave nastajajo v slabo zavarovanih zbirnih centrih, kjer se zbrana OEEO začasno skladišči. Precej boljši rezultati so tam, kjer so že uredili zbiranje na klic, saj je takšna oprema cela, ne-poškodovana in še vedno dela. Velik problem zbiranja OEEO torej še vedno ostajajo nelegalni zbiralci, ki bodisi odvzemajo OEEO iz kosovnih odvozov ali pa samoiniciativno pobirajo OEEO pri gospodinjstvih.« O gospodarskem vidiku pa meni: »Cene surovin iz OEEO na trgu nihajo prav tako kot cene drugih odpadnih surovin, zato je tako pomembno, da se zavezanci za ravnanje z OEEO (proizvajalci in trgovci) vklju-čujejo v sheme za ravnanje z OEEO, ker morajo te s svojimi rezervami poskrbeti za prevzem in predelavo ne glede na nihanje cen surovin. Zaradi velikega deleža koristnih materialov je stroškovno še vedno precej ugodno ravnanje z belo tehniko, neugodna pa je ustrezna predela-va hladilno-zamrzovalnih aparatov in ekranov, ker vsebujejo velik delež nevarnih snovi. Na žalost opažamo, da se velik delež hladilno--zamrzovalnih aparatov v Sloveniji zbira in razstavlja zunaj sistema ravnanja z OEEO, kar predstavlja veliko okoljsko tveganje.«

Mercator: »Neposredne koristi za naše podje-tje bi lahko opredelili v smislu zmanjšanja mo-žnosti izogibanja proizvajalcev obveznostim, s tem razširitev baze vplačnikov v sistem in zato relativno zmanjšanje bremena obstoječih vplačnikov. V to kategorijo sodijo tudi spletni

ponudniki. Prav tako bo posledično nekoliko olajšano evidentiranje in poročanje z vzposta-vitvijo evropsko primerljivih registracijskih postopkov in razredov, še posebej z vstopom novih držav v EU na področju, kjer naše pod-jetje deluje.«

koraki do leta 2019Najpozneje do 14. februarja 2014 bodo morale države članice spremeniti svojo obstoječo zako-nodajo o OEEO ter jo uskladiti z novo Direktivo in novimi cilji. Potrošniki bodo lahko zato vr-nili majhne električne in elektronske odpadke v večjih maloprodajnih trgovinah, razen če se dokaže, da so obstoječe alternativne sheme vsaj enako učinkovite. Od dneva nacionalnega pre-nosa naprej se bo uporabljalo obrnjeno dokazno breme za pošiljke rabljene opreme, za katere obstaja sum, da vsebujejo nezakonite pošiljke odpadkov.

• Od leta 2016 naprej bodo države članice morale zagotoviti 45 odstotkov zbrane ele-ktrične in elektronske opreme, prodane v posamezni državi.

• Po letu 2018 se bo področje uporabe Direktive razširilo z današnjih kategorij na vso električno in elektronsko opremo.

• Od leta 2019 naprej se bo stopnja zbiranja dvignila na 65 odstotkov prodane električne in elektronske opreme ali, kot alternativa, na 85 odstotkov ustvarjene OEEO.

Komisija bo uporabila pooblastila, podeljena v novi Direktivi, za uskladitev pogostosti po-ročanja proizvajalcev v nacionalne registre ter oblike za registracijo in poročanje. Komisija bo pregledala nekatere spremembe, dogovorjene v novi Direktivi, na primer v zvezi s področjem uporabe, da bi prepoznala morebitne neželene stranske učinke. 

viri:Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o OEEO. Uradni list EU, 24. 7. 2012.Evropska komisija, 2012. Recast of the WEEE Directive. Dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/waste/weee/index_en.htm.Evropski parlament, 2012. Novice. Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/news/sl/pressroom/ content/20120119IPR35666/html/Bolj%C5%A1e- ravnanje-z-e-odpadki.Ongondo, F.O., Williams, I.D., Cherrett, T.J., 2011. How are WEEE doing? A global review of the management of electrical and electronic wastes. Waste Management 31: 714–730.SURS, 2012. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_pri-kazi.aspx?id=4584.Zelena Slovenija. Novice članov Zelenega omrežja. Dostopno na: http://www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje/novice-clanov.

Velik problem zbiranja OEEO torej še vedno ostajajo nelegalni zbiralci, ki bodisi odvzemajo OEEO iz kosovnih odvozov ali pa samoiniciativno pobirajo OEEO pri gospodinjstvih.

nova uredba, nove Cene KomunalniH storitev

Do konca leta bi morala Vlada RS, to je eden izmed sprejetih sklepov, s katerim je za to nalogo zavezala Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, sprejeti novo uredbo o metodologiji za oblikovanje cen komunalnih storitev. Kaj se naj bi zgodilo s 1. januarjem 2013 glede novih, torej višjih cen komunalnih storitev, noče še nihče govoriti. Znano pa je, da po-tekajo že dobro leto usklajevanja med MKO, Zbornico komunalnega gospodarstva in obema združenjema občin, kaj naj obvelja kot dogovor, ki bi na eni strani po dveh in več letih (za vodo) odmrznili cene komunal-nih storitev za odpadke, vodo, točo vodo in ogrevanje in tako nekaterim podjetjem po-stopoma dal možnost za zmanjšanje izgub, drugim pa za večje prihodke, tudi dobičke, in možnosti za prenovo ali razvoj komunalne infrastrukture. Povišan DDV za komunalne storitve bo pokril prazen državni proračun, višje cene komunalnih storitev pa bodo ču-tila gospodinjstva. Vendar tista komunalna podjetja, ki so že pripravila prve izračune novih cen, zatrjujejo, da realna povišanja cen ne bodo visoka.

najboljše so šentrupert, Kranj in tolmin

Kako uspešne so slovenske občine pri izvaja-nju projektov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije? Enega izmed odgovorov je dal natečaj za energetsko najučinkovitejšo občino Slovenije, in sicer Eu.obcina 2012 časnika Energetika.net.

Zmagovalka je občina Šentrupert, sicer prvouvrščena v kategoriji malih občin, a je hkrati absolutna zmagovalka natečaja. Med njenimi ambicioznimi načrti je prav gotovo cilj, da postane energetsko samooskrbna. Začetek bi lahko pomenil prvi nizkoenergij-ski vrtec v Sloveniji, ki se ogreva na lesene sekance. Med drugim še načrtujejo sončne elektrarne, projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v zaporih na Dobu in lesno-predelovalni center Šentrupert.

Med mestnimi občinami je zmagovalka Mestna občina Kranj z dobro izvedeni pro-jektom javne razsvetljave. Med srednje veli-kimi občinami je prvo mesto zasedla občina Tolmin, v kateri spremljajo ogljični odtis in sodeluje v več mednarodnih projektih za učinkovito rabo in obnovljive vire energije.

Kratko, zanimivo

Do

po

lnit

ve

UreD

be

o e

mis

iji

sno

vi

v z

rak

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

424

OKO

LJE

med industrijo, zlasti med

podjetja, ki obratujejo na

območjih, aglomeracijah in

podobmočjih s i. stopnjo

onesnaženosti, je veliko

nejevolje prinesel predlog

Uredbe o dopolnitvi

Uredbe o emisiji snovi v

zrak iz nepremičnih virov

onesnaževanja, ki je bil v javni

razpravi do 29. oktobra. po

naših podatkih bo ministrstvo

na predvidenih zahtevah

vztrajalo, popustilo naj bi pri

nekaterih podrobnostih.

dOpOLniTVE UrEdBE O EmisiJi snOVi V Zrak

Poglavitne spremembe naj bi bile naslednje. Ministrstvo v postopku spremembe ali iz-

daje okoljevarstvenega dovoljenja za napravo iz 49. člena uredbe odloči o zahtevah te uredbe v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka zaradi emisije snovi iz naprav tako, da določi najve-čje prostorninske pretoke odpadnih plinov in največje masne pretoke snovi iz priloge 5 uredbe, ki so ugotovljene v odpadnih plinih iz naprave, in sicer za vsak odvodnik posebej in za celo napravo.

Za naprave, ki obratujejo na območjih, aglomeracijah in podobmočjih s I. stopnjo

onesnaženosti in njihova dodatna obremenitev na kateremkoli merilnem mestu na območju vrednotenja presega 3 odstotke predpisane mejne letne vrednosti za delce PM10 v zuna-njem zraku, mora upravljavec naprav:

• v roku 6 mesecev po spremembi ali izdaji okoljevarstvenega dovoljenja zmanjšati največji masni pretok celotnega prahu iz naprave za 10 odstotkov,

• v roku 5 let po spremembi ali izdaji okolje-varstvenega dovoljenja, in če naprave niso vključene v načrt za kakovost zraka v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zunanjega zraka, zmanjšati največji masni pretok ce-lotnega prahu še za nadaljnjih 20 odstotkov in mejne koncentracije dovoljenih izpustov

za 20 odstotkov, razen v primeru, če se je z zmanjšanjem iz prejšnje alineje ta masni pre-tok iz naprave zmanjšal pod najmanjšo vre-dnost masnega pretoka iz priloge 5 uredbe.

Pri tem se šteje, da je največji masni pre-tok snovi iz naprave vsota vseh masnih

pretokov iz izpustov naprave. Masni pretok iz izpusta je masa posamezne snovi ali vsote skupine snovi, ki so izpuščene z odpadnimi plini v eni uri iz posameznega izpusta, določe-na kot produkt mejne koncentracije določene v okoljevarstvenem dovoljenju in največjega prostorninskega pretoka, ki ga opredeli pro-izvajalec naprave v tehnični dokumentaciji oziroma ga opredeli upravljavec naprave pri proizvodnji zmogljivosti naprave, kadar teh-nične dokumentacije ni na voljo.

Spomnimo, da je Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja

Prelahkotno dodatno obremenjevanje industrije?

Upravljavci naprav morajo sodelovati v izdelavi in sprejetju lokalnih načrtov za kakovost zraka na prekomerno onesnaženih območjih.

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

25

predpis, ki splošno ureja emisijo snovi v zrak iz industrijskih virov. Eno od pomembnih področij, ki jih uredba ureja, je tudi izdajanje okoljevarstvenih dovoljenj, znotraj teh pa iz-vajanje določb v zvezi z ugotavljanjem vpliva naprav na kakovost zunanjega zraka in zahtev za obratovanje naprav v zvezi s tem.

Omenjena uredba je za obstoječe naprave predvidela več korakov, v katerih bi se

omenjena regulacija izvedla. Upravljavci bi morali v zadnji fazi pridobiti spremenjena do-voljenja, v katerih bi se jim predpisale zahteve glede kakovosti zunanjega zraka.

Ker kakovost zunanjega zraka predstavlja zelo pomembno področje regulative, so

bili v času od sprejetja te uredbe v letu 2011 v slovenski pravni red sprejeti tudi novi pred-pisi o kakovosti zunanjega zraka. S tem so bile prenesene določbe Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Za Slovenijo z vidika izvaja-nja omenjene Direktive predstavlja poseben problem doseganje mejnih vrednosti za delce v zunanjem zraku.

Vlada RS je v letu 2011 sprejela Uredbo o kakovosti zunanjega zraka, v kateri je na-

kazala, da bo prednostna usmeritev pri reševa-nju problematike kakovosti zunanjega zraka na uveljavljanju ukrepov na lokalnem nivoju, kjer morajo upravljavci naprav sodelovati v izdelavi in sprejetju lokalnih načrtov za kakovost zraka na prekomerno onesnaženih območjih.

To usmeritev je Vlada začela udejanjati v letu 2011, ko je razglasila območja glede

na stopnjo onesnaženosti zaradi delcev.

Naslednji nujni koraki pri vzpostavljanju novega pravnega režima pa predstavljajo

dopolnitev omenjene uredbe in sprejetje ter redna novelacija načrtov za kakovost zraka na prekomerno onesnaženih območjih.

V prehodnih določbah uredbe bo urejen pravni režim za dokončanje postopkov

izdaje in spremembe okoljevarstvenih dovo-ljenj. V dovoljenjih bodo določene zahteve glede obratovanja z vidika vpliva emisij iz naprav na kakovost zunanjega zraka. Člen ločuje med napravami, ki obratujejo na območjih z raz-ličnim stopnjami onesnaženja. Za naprave na prekomerno onesnaženih območjih predvideva strožje pogoje obratovanja (znižanje največjih masnih pretokov celotnega prahu iz naprave) in v roku 5 let tudi zmanjšanje mejne koncen-tracije emisij, če naprave ne bodo vključene v načrt kakovosti zraka za svoje območje. To pristojno ministrstvo razume kot spodbudo upravljavcem naprav, da se aktivno vključijo v pripravo, novelacijo in izvajanje načrtov za kakovost zraka. Za odpravo nejasnosti glede največjega volumskega in masnega pretoka sta za te naprave podani definiciji obeh.

Kaj predlog nove uredbe pomeni za podjetja?

Kako sodelujejo pri izdelavi in sprejetju lokal-nih načrtov za kakovost zraka na prekomerno onesnaženih območjih?

Cinkarna d.d., Nikolaja Podgoršek Selič, članica uprave in tehnična direktorica:

Predlog nove določbe razumemo kot ponovni pritisk države tako na naše podjetje, kot tudi na drugo industrijo, ki pa je v zadnjih letih naredila največ na zniževanju emisije snovi v zrak in delcev PM10 v zunanjem zraku. Po podatkih Agencije RS za okolje industrijski viri niso glavni viri delcev PM10, ampak so to individualna kurišča in promet, kjer pa se do sedaj stvari niso bistveno premaknile v smeri izboljšanja.

K sodelovanju pri izdelavi lokalnih načrtov za kakovost zraka doslej še nismo bili povabljeni.

Steklarna Hrastnik, Andrej Božič, direktor:

V Steklarni Hrastnik se je zavedamo, da smo brez posodobitev proizvodnje, ki hkrati pri-speva k trajnostnemu razvoju podjetja, težko konkurenčni. Zato smo v zadnjih desetih letih zelo intenzivno vlagali v posodobitev tehnologije in pri tem vedno upoštevali naj-višje okoljske standarde in predpise. Naša nova embalažna steklarska peč ima elektrofilter za čiščenje odpadnih plinov s 95- do 99-odstotno odstotnim zadrževanjem prahu. Na lokaciji, kjer se proizvaja namizno steklo, je nameščen vrečast filter, ki izpuste iz štirih steklarskih peči znižuje na zgolj četrtino vrednosti, kot jo določa okoljevarstveno IPPC dovoljenje. Za zmanjševanje prašnih delcev pri proizvodnji stekla pa je steklarna uvedla tudi naslednje ukrepe: skladiščni prostori, stroji in tran-sportni trakovi so zatesnjeni in opremljeni z ustreznimi filtri, zmes za pripravo stekla se vlaži, vse vozne površine podjetja pa so utr-jene tako, da se preprečuje prašenje v največji možni meri. Zaradi povedanega naša dodatna obremenitev na nobenem merilnem mestu ne presega 3- odstotkov predpisane mejne vre-dnosti za delce PM10 v zunanjem zraku. Tudi v kolikor bi presegala, obratujemo daleč pod predpisanimi mejnimi vrednostmi, tako da nam 10- odsotno zmanjšanje največjega ma-snega pretoka celotnega prahu ne bi pomenilo nobenega problema. Druga alineja pa za nas ni relevantna, saj se vključujemo v načrt za kako-vost zraka na področju Zasavja. Menimo pa, da sprememba uredbe ne prinaša kakšnih bistve-nih pozitivnih učinkov na okolje. Namenjena je predvsem pozitivnem nastopu Slovenije do Evropske Unije.

Steklarna Hrastnik se že od samega začetka priprave lokalnega načrta za kakovost zraka na področju Zasavja aktivno vključuje v proces s svojim znanjem in izkušnjami. Naš predstav-nik sodeluje tudi v delovni skupini za področje ekologije pri GZS OZ Zasavje, kjer se obrav-navajo vsi predlogi, pripravljajo se pripombe in predlagajo ukrepi, katerih ključno vodilo je izvedljivost v praksi. Prvi osnutek je bil s strani industrije označen kot nesprejemljiv, kar smo tudi sporočili na takratno Ministrstvo za oko-lje in prostor z argumentiranimi pripombami. Drugi osnutek, v tem primeru odloka, ocenju-jemo kot sprejemljiv in ustrezen za izvajanje, ker bodo izvedeni realni ukrepi, ki dejansko pripomorejo k izboljšanju kakovosti zunanjega zraka. Rezultati bodo doseženi ob predpogoju, da se bodo ukrepi izvajali pri vseh deležnikih, ker smo k zmanjševanju onesnaženosti zraka z delci zavezani vsi – tako prebivalci, saj predsta-vljajo individualna kurišča in promet največji segment onesnaževanja, saj prispevajo kar po-lovico vseh delcev v zasavski zrak, kot seveda tudi industrija.

Matija Gomilar, Eti Izlake, pooblaščenec za varstvo okolja:

Predlog Uredbe o dopolnitvi Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževa-nja uvaja nove omejitve in zahteve, ki vsekakor predstavljajo resne ovire za gospodarstvo. To se lahko naenkrat znajde tudi v neenakopravnem položaju glede na tista gospodarstva, katera teh omejitev ne bodo imela. Predlog prinaša tudi precej novih pojmov in nejasnosti, zaradi česar v tem trenutku ne znamo oceniti, kaj konkretno to pomeni za našo družbo. V tem smislu nam ne gre v prid izredno kratek rok za poglobljeno strokovno in vsebinsko obravnavo novih določil Uredbe.

Precej tvornejše je sodelovanje pri sooblikova-nju in sprejemanju Odloka o načrtu za kako-vost zunanjega zraka na območju Zasavja ter Letnega programa ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti z delci PM10. To sodelovanje s strani predstavnikov gospodarstva poteka predvsem v okviru Delovne skupine ekologija pri OZ Zasavje (v okviru GZS). Lahko ugota-vljamo, da je precej naših stališč in predlogov v dosedanjih gradivih upoštevanih.

Še vedno pa ugotavljamo, da predlagatelj nove zakonodaje kot tudi ostali deležniki v okviru lokalnih skupnosti vse preradi in preveč z lah-koto prelagajo breme izvajanja novih ukrepov na industrijo, ki pa je že do sedaj nesporno storila največ za zmanjšanje prašenja. V naši družbi smo v zadnjih letih nekajkrat zmanjša-li prašenje na delovnih mestih in v zunanjem okolju. Podobni rezultati so bili doseženi še v nekaterih drugih, predvsem srednje velikih in velikih zasavskih podjetjih, zelo malo pa je bilo narejenega pri drugih deležnikih virov prašenja, kot so promet, gospodinjstva, javni sektor, mala podjetja, kmetijstvo. 

po podatkih agencije rs za okolje industrijski viri niso glavni viri delcev pm10, ampak so to individualna kurišča in promet.

OkO

ljski

sim

pOzi

j rev

ije

eOl

nove

mber

2012

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

73/7

426

OKO

LJE

na okoljskem simpoziju na

temo Termična obdelava

odpadkov v sloveniji – kako

naprej?, ki ga je organizirala

revija EOL v sodelovanju z

ministrstvom za kmetijstvo in

okolje, so predstavniki različnih

zainteresiranih javnosti

skušali približati stališča

pred skorajšnjo odločitvijo

okoljskega ministrstva in

vlade o potencialni umestitvi

projektov sežigalnic

komunalnih odpadkov v

slovenski prostor. živahna

razprava je odprla številne

dileme, na katere bo treba

odgovoriti. predvsem pa

pozvala odgovorne, naj že

vendarle sprejmejo odločitev.

OkOLJski simpOZiJ rEViJE EOL

množično obiskanega simpozija so se ude-ležili predstavnica Ministrstva za kme-

tijstvo in okolje mag. Bernarda Podlipnik, predstavniki inštitucij znanja, komunalnih podjetij, občin, civilnih iniciativ in gospo-darstva. Pestra razprava je razkrila različne poglede – strokovne, javnomnenjske in poli-tične - na stanje termične obdelave odpadkov v Sloveniji, ki je neizogibno povezano s širšim upravljanjem z odpadki na nacionalni ravni. Poleg okoljskega se je kot zelo pomemben iz-postavil ekonomski vidik termične obdelave odpadkov, saj bi po nekaterih predvidevanjih tak način obdelave lahko bistveno vplival na cene komunalnih storitev.

Po navedbah mag. Bernarde Podlipnik (MKO) Slovenijo pestijo prekomerne ko-

ličine odpadkov, odloženih na odlagališča, hkrati smo na repu evropskih držav po deležu termično obdelanih odpadkov (t.i. 4. stopnja na hierarhični lestvici ravnanja z odpadki).

Ocenjena količina komunalnih odpadkov za sežig – 200.000 ton - nakazuje na možnost

potreb po eni sežigalnici v Sloveniji s tehnične-ga vidika. Nekaj argumentov govori v prid dveh sežigalnic, zlasti z vidika varnosti. Po drugi strani pa je jasno, da je simultana gradnja dveh

objektov malo verjetna. Vsekakor je odločitev potrebno sprejeti kmalu, januarja ali februar 2013, če želimo črpati evropska sredstva v finančni perspektivi 2014–2020. »Pri tem pa bomo uspešni le, če Slovenija ne bo prejela s strani EU nobenih opominov oziroma ne bo zabeleženih kršitev direktiv. Veliko je potrebno postoriti tudi še na lokalni ravni, od umestitve in začetka obratovanja še manjkajočih objektov CERO, do ureditve sistemov ločenega zbira-nja odpadkov. Svoje delo morajo urediti tudi sheme za ravnanje z odpadno embalažo. Tako ljubljanska kot mariborska lokacija sta teh-nično ustrezni, na obeh lokacijah pa je seveda prisoten problem kakovosti zraka. Da ne bi kakovost zunanjega zraka v teh dveh mestnih središčih s sežigalnico občutno poslabšali, so nujne tehnološko dovršene rešitve sežiga in ravno tu pričakujemo največ dela, « je pojasnila mag. Bernarda Podlipnik.

termična obdelava odpadkov: kako naprej - ali nazaj?

Ocenjena količina komunalnih odpadkov za sežig – 200.000 ton - nakazuje na možnost potreb po eni sežigalnici v sloveniji s tehničnega vidika.

prezentacije vseh predavateljev simpozija najdete na:

www.zelenaslovenija.si/prispevki

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

27

Slovenija

Ločujem, življenja vredno okolje varujem!

način izvajanja javne službe

Podlipnikova je izpostavila tudi vprašanje ureditve razmerij in načina izvajanja javne

službe. Možen je način neposredne podelitve koncesije javnemu podjetju (JZP) ali pa izvedba po BOT sistemu. V prvem primeru je najprej potrebno urediti medsebojna razmerja med MKO in občino, ki ima javno podjetje (medse-bojna pogodba o ureditvi lastniških razmerij), sledi Uredba o načinu, obliki in obsegu izva-janja državne javne službe termične obdelave odpadkov, Odločba o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe, podpis koncesijske pogodbe in seveda Sklep o določitvi cene za javno storitev toplotne obdelave odpadkov. V drugem primeru (izvedba po BOT sistemu – javnozasebno partnerstvo) pa se v začetni fazi pripravi projektna dokumentacija najmanj do nivoja idejnega projekta, sledi definicija loka-cije, izvedba mark testa (iskanje promotorjev) in izvedba mednarodnega javnega razpisa za izvedbo celotnega projekta. Po sprejetju Uredbe o načinu, obliki in obsegu izvajanja državne javne službe termične obdelave odpadkov sledi izdaja Odločbe o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe in v končni fazi podpis koncesijske pogodbe.

Termin postavitve sežigalnice

Kaj pa termini postavitve sežigalnic? »Pričetek gradnje sežigalnic, če bo do tega

prišlo, lahko pričakujemo v roku dveh let po de-janju potrditve PIZ (predinvesticijska zasnova) s strani Vlade,« je ocenila Bernarda Podlipnik. Postopki pri naših severnih sosedih so relativ-no enostavnejši. Gerald Schmidt, predstavnik podjetja Saubermacher iz Avstrije, je povedal, da investitor za izgradnjo potrebuje le eno dovoljenje, katerega oceni skupina ekspertov in postopek gradnje lahko steče. Opozoril pa je na stanje tako v Avstriji kot tudi v Nemčiji, kjer se srečujejo z nezasedenostjo sežigalni-ških kapacitet, z večanjem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov pa se pričakuje, da bo ta problem dobival še večje razsežnosti.

Toplotna obdelava da – ampak kakšna?

Dr. Viktor Grilc je na podlagi znanih podat-kov, da naj bi v naslednjih letih v Sloveniji

letno nastajalo od 200 do 300 tisoč ton letno od-padkov, ki jih ne bomo smeli odlagati, poudaril,

da bo toplotna obdelava nujna. Vprašal pa se je, kakšna je najprimernejša.

med prednostmi sežigalnic nenevarnih odpadkov je izpostavil: robustnost ozi-

roma fleksibilnost za spreminjanje sestave odpadkov; poleg komunalnih lahko prevzema tudi druge nenevarne odpadke in določene ne-varne odpadke, omogočajo veliko zmanjšanje prostornine oz. mase odpadkov, imajo visok izkoristek toplotne vsebnosti odpadkov (neto proizvodnja energije). Njim v prid govorijo tudi razvitost postopka, zanesljivo obratovanje, tra-dicija ter velike predelavne zmogljivosti (<200 kt/leto/linijo).

Sežigalnice imajo tudi slabosti, med njimi je dr. Grilc izpostavil: zahtevno in kompli-

cirano tehnologijo, obsežno napravo, velike in raznovrstne emisije v vseh treh agregatnih stanjih. Sestavine pepela so v oksidirani obli-ki, ki so bolj strupene (praviloma NO!). Med pomembne slabosti velja izpostaviti še izgubo potencialnih sekundarnih surovin, na primer kovin, in nenazadnje velike investicijske in obratovalne stroške.

Vrste sežigalnic

Sežigalnice se med seboj ločijo predvsem v izvedbi peči. Gre za peč z gibljivo rešetko,

rotacijsko peč, etažno peč in peč z lebdečim slo-jem. Vse imajo sekundarno zgorevalno komoro, kjer je dopustna uporaba primarnega goriva. Ostali del naprave, kot so toplotni menjalniki in čiščenje plinov, je podoben pri vseh.

Glavni problem sežigalnic ni okoljski, ampak ekonomski

Dr. Dušan Klinar iz ptujske Bistre je pou-daril, da ključni problem sežigalnic, tudi

sodobnih, ni okoljski, saj praviloma brez pro-blemov dosegajo predpisane mejne emisijske vrednosti, tudi tiste iz BREF za sežigalnice, ki so še strožji. Glavni problem je ekonomski in izvira iz potrebe po veliki količini zraka (5-10 ton/tono odpadka) in posledičnih stroških čiščenja nastalih emisij. Sodobni postopki toplotne obdelave brez zraka odpravljajo prav to pomanjkljivost in so zato načelno konku-renčnejši. A njihove prve industrijske aplikacije šele nastajajo.

napredni postopki termične obdelave odpadkov

Napredni postopki so piroliza odpadkov, uplinjanje odpadkov, plazemski postopki

toplotne obdelave in integrirani postopki (energenti + kemikalije).

Za pirolizo so primerni odpadki, bogati s polimeri, kot so npr. odpadne gume.

Produkti iz razpada pri 450-550°C so: 45 % tekoča goriva, 35 % tehnične saje, 10 % železo in 10 % pirolizni plin. Podobno velja za odpa-dne električne kable, odpadno plastiko, kjer so dobitki olja do 80 %.

Pri plazma postopku za obdelavo odpadkov gre za četrto agregatno stanje snovi, ko

pri visoki temperaturi (>2.000°C) molekule razpadejo v atome, od atomov pa se odcepijo elektroni (stanje ioniziranosti: zmes jeder in elektronov).

pri plazemskem sežigu ali uplinjanju gre lahko za tekoče ali trdne odpadke

Plazma za tekoče odpadke je primerna za nevarne odpadke, npr. transformatorska

Pro

moci

ja

nove

mber

2012

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Okrogla miza: Načrtovanje sežigalnic v Sloveniji: pomik po odpadkarski hierarhiji navzgor ali navzdol?

Na okrogli mizi so bili (z leve): Martin Rahten, predstavnik ZEG, Jernej Fefer, Komunalno podjetje Vrhnika, Erika Oblak, predstavnica Ekologov brez meja, Martin Koprivc, Lafarge Cement, mag. Bernarda Podlipnik, MKO, dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitut, dr. Filip Kokalj,

Energetika Maribor in dr. Marko Notar, TE-TOL. Okroglo mizo je vodila mag. Vanesa Čanji.

73/7

428

OKO

LJE

olja, ki vsebujejo PCB-je. Pri tem postopku je trdnega preostanka izredno malo. Pri klori-ranih odpadkih dobimo kot odpadni plinasti produkt HCl, ki ga izločimo iz odpadnih plinov s pranjem.

Pri plazmi za trdne odpadke gre lahko za termično obdelavo mešanih komunalnih

odpadkov, nevarnih odpadkov, odpadkov, ki vsebujejo azbest, odpadkov iz zdravstva ali za obdelavo onesnaženih zemljin.

Dr. Dušan Klinar je razmišljal, kakšne vrste naprava za termično obdelavo

komunalnih odpadkov bi bila primerna za Slovenijo. »Za naše razmere bila verjetno op-timalna vrednost kapacitete okrog 60 kt/leto ali celo več (npr. 100-150 kt/leto), pri čemer bi veljalo takšno kapaciteto opremiti z doda-tnimi možnostmi oziroma zahtevami. Prva od takšnih zahtev bi gotovo bili večji od sedanjih oziroma dovolj veliki izkoristki naprave s čimer bi pomembno prispevali k zmanjšanju emisij CO2, energetski neodvisnosti od fosilnih goriv, gospodarski konkurenčnosti in trajnostnemu gospodarjenju.

Zahteve bi morale biti ηel≥30 % in ηTERcel≥85 % v deležih od celotne energije.« Razen zahtev

za izkoristek bi po mnenju dr. Klinarja naprava morala omogočati tudi predelavo nekaterih ne-varnih vrst odpadkov, ki se pojavljajo v večjih količinah (lesni drobir iz kosovnih odpadkov itd.) oziroma tudi drugih mešanih odpadkov (plastika in biomasa), ki so tudi prisotne v večjih količinah a zanje v sedanjih shemah ravnanja ni poskrbljeno. Med tovrstne odpadke sodi tudi vsekakor mulj iz bioloških čistilnih naprav ter ostanki, ki bi vsebovali nekaj od-stotkov več klora.

O ceni tovrstne obdelave je težko podati na-tančne ocene, izkušnje iz tujine kažejo, da

se cene gibljejo med 60 in 120 €/tono.

sežigalnice: da ali ne

Več predstavnikov simpozija je izgradnji novih kapacitet sežiganja v Sloveniji na-

sprotovalo. Jernej Fefer iz Komunalnega podjetja Vrhnika je poudaril velik pomen ločenega zbiranja odpadkov. Praksa njihove komunale potrjuje, da je možno v Sloveniji dosegati bistveno višje odstotke ločeno zbranih frakcij odpadkov, kot to velja za slovensko pov-prečje. Tako bi izkoristili odpadke kot snovni vir, kar bi bilo pomembno tudi z ekonomskega vidika. Za tisti del preostanka odpadkov, ki ga ni mogoče snovno predelati, je predlagal Fefer, pa bi bilo potrebno pogledati med obstoječimi objekti, ki že imajo v Sloveniji dovoljenje za termično obdelavo odpadkov, kje bi lahko kaj sežigali.

Erika Oblak, predstavnica društva Ekologi brez meja, je prav tako poudarila prednost

ločevanja odpadkov in snovne predelave pred termično. Ob številnih globalnih izzivih je pov-sem neracionalno, da nekatere vire sežgemo, namesto da bi jih najprej snovno izrabili. Ker možnosti snovne izrabe v Sloveniji še zdaleč niso izkoriščene, Ekologi brez meja odločno nasprotujejo izgradnji sežigalnice. Nekoliko drugačno mnenje je zastopal Martin Rahten iz Zveze ekoloških gibanj. Menil je, da celo-stnega kroga ravnanja z odpadki v Sloveniji ne moremo zaključiti brez sežiganja, zato sežigal-nicam ne nasprotujejo. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje, ali naj za sežig preostanka odpadkov uporabimo že obstoječe kapacitete v Slovenije ali pa je potrebna nova investicija v sežigalnico.

Da bi bila nova naložba države v sežigalni-co neracionalna, je na primerih iz tujine,

predvsem sosednje Avstrije, dokazoval Martin

Koprivc iz Lafarge cementa. Zlasti v časih, ko država nima denarja. Po njegovem mnenju ima Slovenija že sedaj dovolj kapacitet za sežig preostanka odpadkov, pri tem je izpostavil obe cementarni. Po njegovem mnenju pa je ključni problem v Sloveniji nepripravljenost politike, da reši to vprašanje, zato se po njegovem mne-nju že toliko časa vleče pridobitev okoljevar-stvenega dovoljenja s strani Lafarge cementa.

Dr. Marko Notar iz Termoelektrarne Toplarne Ljubljana se ni želel opredeliti

za ali proti sežigalnici. Se je pa vprašal o smotr-nosti tovrstnega spraševanja, saj se je država že pred leti, ko je zastavila koncept regijskih cen-trov za ravnanje z odpadki, predvidela koncept mehansko-biološke obdelave mešanih komu-nalnih odpadkov. Produkt tovrstne obdelave odpadkov je t.i. lahka frakcija. Sedaj ti centri nastajajo, nekateri že obratujejo, nastajajo to-vrstno obdelani odpadki, ki so pripravljeni na sežig. Je potem sploh smiselno, da se v Sloveniji o tem še sprašujemo, se je vprašal. V centre za ravnanje z odpadki smo namreč investirali že več deset milijonov evrov, prav tako ni po-ceni njihovo obratovanje. »Ocenjujem, da je v Sloveniji moč zaznati pomanjkanje politične volje, pomanjkanje strokovnega znanja in ne-ustrezno javnofinančno situacija, za sprejem dokončnih odločitev. Kar pa se tiče Ljubljane, se lotevamo velike investicije v izgradnjo plinske parne elektrarne (cca 150 mio €) in nemogoče je pričakovati, da bomo istočasno pričeli še z izgradnjo sežigalnice, katere investicija znaša okrog 120 mio €,« je ocenil dr. Marko Notar.

nujni sta odločitev in odgovornost

Razpravljavci na simpoziju so bili enotni, da je za takšen nered na področju odpadkov

kriva država, ki nima enotne dolgoročne strate-gije in celovitega operativnega načrta. Zato se dogaja t.i. odpadkarski turizem, zato minevajo leta in desetletja, ne da bi se kaj premaknilo. Kljub temu da niso priporočljive nepremišlje-ne poteze, je ključno, da v Sloveniji vendarle nemudoma pride do odločitve, kako bomo reševali sežig preostanka odpadkov. Večkrat je bilo poudarjeno, da je boljša neoptimalna od-ločitev kot neodločitev. Za kakršen koli premik pa je pomembno, da na okoljskem ministrstvu konkretne odgovornosti prevzamejo konkretni ljudje z imeni in priimki, ki bodo za svoje (ne)delovanje tudi odgovarjali. 

Glavni sponzorji: Saubermacher, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, Kemis

Sponzor: Energetika Celje

OkO

ljske

tehnO

lOgij

e

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

4O

KO

LJE

29

kako biorazgradljivo blato

spremeniti v gradbeni material,

kompozite? Odgovor so

našli v postojnskem podjetju

insol, ki se je z razvojnim in

raziskovalnim delom usmerilo

v trajnostni razvoj. prav

ravnanje z odpadki, ki so lahko

surovina in energent, je za

raziskovalce izziv. insolovo

novo tehnologijo, s katero

se odpadni pepel vmeša v

biorazgradljivo blato, so najprej

sprejeli in jo uporabljajo

v regionalnem centru za

ravnanje z odpadki v novem

mestu. Uporabno inovacijo je

predstavil dr. marko Likon.

OkOLJskE TEHnOLOGiJE

na vaši internetni predstavitvi ste zapisali, da odpadkov ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo razmišljati. ali je to vodilo vašemu razvojnemu in raziskovalnemu delu pri iskanju najboljših tehnologij, ki bi odpadke kot suro-vino vračale naravi?

To je moto našega razmišljanja pri razvoju novih tehnologij. Kot so govorile naše babice, da za vsako bolezen rožica raste, tako je tudi naše vodilo, da je mogoče iz vsakega materiala, tudi odpadnega, narediti nekaj koristnega. To je temeljno vodilo ekološke oziroma industrij-ske simbioze. S takim načinom razmišljanja vsekakor pomagamo pri ohranjanju naravnih virov, saj poizkušamo izkoristiti že izrabljene naravne vire in jim dati novi pomen.

to je potemtakem funkcija tehnologije, za ka-tero ste prejeli okoljsko priznanje? mulj lahko pretvorite v gradbeni material. ali je vaša tehnologija uporabna tudi za blato iz čistilnih naprav, ki predstavlja velik problem?

Glavna značilnost nagrajene tehnologije BACOM je v tem, da omogoča trajno skladi-ščenje organskega ogljika ob hkratni koristni izrabi. Bistvo tehnologije je vmešavanje odpa-dnega pepela v biorazgradljiva blata. Odpadni pepel je mešanica nekovinskih oksidov, ki rea-girajo z vlago v biorazgradljivem blatu. Rezultat reakcije je trenutno povišanje vrednosti pH in temperature materiala, kar je pogoj za prepre-čevanje delovanja patogenih in drugih mikro-organizmov. Ob alkalnih pogojih tudi težke ko-vine, ki so prisotne v biorazgradljivem blatu iz industrijskih in kombiniranih čistilnih naprav, preidejo v težko topne hidrokside in kelate, kar preprečuje njihovo izluževanje. Taka mešanica se lahko uporablja kot nadomestek za glino pri

gradnji nezahtevnih gradbenih objektov (ser-visne poti, igrišča, remediacija) ter upravljanju odlagališč odpadkov (nadomestek za glino in geokompozitne materiale pri izgradnji vodo-nepropustnih plasti). Vodonepropustnost ali ostale mehanske lastnosti se lahko uravnava z vmešavanjem dodatnih kompozitnih mate-rialov (livarski peski, peski, porcelan, odpadna steklena vlakna itd.). Tehnologija BACOM je posebej primerna za predelavo bioloških blat iz bioloških čistilnih naprav in muljev pri pogla-bljanju morskega dna in rečnih strug.

Kako je s kapacitetami vaše tehnologije, predvsem pa z uporabnostjo? Kako so vašo tehnologijo uporabili v Centru za ravnanje z odpadki v novem mestu? Kakšni so rezultati, izkoristki?

Trenutne inženirske rešitve, ki jih imamo na voljo, omogočajo izdelavo naprave s kapaciteto 20.000 ton materiala na leto. Naprava podjetja CeROD iz Novega mesta trenutno obratuje z nazivno kapaciteto 9.000 ton predelanega ma-teriala na leto. Predelava je v fazi poskusnega zagona, predelujejo pa biološko blato iz čistilne naprave Novo mesto. Širitev odjema biološkega blata je v domeni poslovne politike podjetja CeROD, d. o. o. Trenutni rezultati predelave ustrezajo pričakovanjem, material cerodit pa se uporablja kot sanitarna prekrivka pri vzdrževanju odlagalnega polja, razmišljajo pa o testiranju materiala za izgradnjo posteljic pri polaganju kanalizacije.

ukvarjate se torej predvsem z vprašanjem, kako izrabiti odpadne materiale in odpadno energijo v proizvodih z visoko dodano vre-dnostjo? Kaj kažejo vaše izkušnje in kaj bi slovenija lahko storila na tem področju?

s pepelom in blatom do novega materiala

65 21340120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov. Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin. Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

Odpadek je vir

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana

Tel. 01 561 06 10

www.dinos.s i

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. m

arko

Lik

on

73/7

430

OKO

LJE

Po našem mnenju si gospodarski subjekti v Sloveniji prizadevajo za optimizacijo proi-zvodnje ter zmanjšanje količine odpadkov in odpadne energije, kajti vsi se zavedamo, da tak pristop prinaša tudi ekonomske koristi. Problem nastane pri razvoju novih tehnologij, posebej če so v razvoj vključena mala podjetja ali posamezniki. Vlaganje v razvoj okolju prija-znih tehnologij je ponavadi finančno zahtevna in dolgoročna investicija z negotovim izku-pičkom. V Sloveniji na žalost ne premoremo finančnih in bančnih strokovnjakov, ki bi imeli dovolj znanj pri ocenjevanju okolju prijaznih projektov. To pa seveda pomeni, da za tovrstne projekte ni na razpolago bančnih kreditov ali bančnih garancij in so podjetja ter posamezniki prepuščeni lastni iznajdljivosti pri nabiranju finančnih virov, kar seveda pomeni velike te-žave pri implementaciji razvojnih idej v praksi.

v kolikšni meri je v naših podjetjih razvito ekološko računovodstvo?

Podjetja, s katerimi sodelujemo, dajejo velik pomen ekologiji na splošno in ekološko knji-govodstvo je samo ena od postavk. Eden od vodilnih podjetij na tem področju je podjetje OMV Slovenija, d. o. o., ki resnično spremlja vse spremembe v okoljski zakonodaji in poizkuša tudi v praksi uveljavljati primere dobre prakse.

Podjetji CeROD, d. o. o., in Komunala Nova Gorica, d. d., pa se že v svojem osnovnem po-slanstvu naslanjata na urejeno ekološko knji-govodstvo. V našem podjetju imamo splošen vtis, da se slovenska podjetja po svojih močeh resnično trudijo pri uveljavljanju okoljskih standardov in spremljanju svojega okoljskega odtisa.

insol želi postati vodilno podjetje na področju razvoja okoljskih tehnologij. na katere tehno-logije mislite? v podjetju ste zaposleni trije – ekipa zadošča za takšne naloge?

Podjetje Insol, d. o. o., deluje kot nekakšen mikro »think tank« na področju razvoja trajno-stnih tehnologij. Knjigovodsko smo zaposleni samo trije, vendar podjetje služi kot vozlišče pri izmenjevanju idej med razvojnimi institu-cijami in strokovnjaki. Sodelujemo z domačimi in mednarodnimi razvojnimi ustanovami, kot so Zavod za gradbeništvo Slovenije, Inštitut Jožef Štefan, SYKE – Nacionalni finski in-štitut za okolje, Politehnika TROY iz ZDA, Politehnika Wanganuy z Nove Zelandije, Univerza Mahatma Ghandi iz Indije, ter raz-ličnimi posameznimi strokovnjaki, predvsem iz Skandinavije in ZDA.

Rezultata tega sodelovanja sta industrijska

uveljavitev tehnologije BACOM (pretvorba biorazgradljivih blat v gradbene kompozite) in tehnologije WOCA (CAPS – pretvorba papir-niškega mulja v absorbente), ki ju sofinancira Evropska agencija za konkurenčnost in inovaci-je preko programa CIP Eco Innovation. Posebej ponosni smo na projekt POSSA oziroma upora-bo topolovih vlaken za proizvodnjo naravnih super absorbentov za čiščenje oljnih razlitij ter uporabo topolovih vlaken za naravno izolacijo pri izgradnji pasivnih hiš. Topolova vlakna so namreč naravne nanocevke, ki v svojem ži-vljenjskem ciklusu izkazujejo celo negativni ogljični odtis. 

Pro

moci

ja

OkO

ljske

razi

skave

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

mag

. mar

ko m

avec

73/7

4O

KO

LJE

31

raziskovalno delo je ogroženo,

tudi tisto, ki je usmerjeno

v vroča okoljska žarišča.

Velenjski EriCo, ki se bolj

ukvarja z aplikativnimi

raziskavami, med drugim

je eden redkih v sloveniji,

ki raziskuje, kaj se dogaja s

populacijami divjadi, kljub

temu ni črnogled. meni, da na

obseg njihovih storitev bolj

vpliva okoljska zakonodaja, ki

je odprla prostor vprašljivim

okoljskim strokovnjakom.

mag. marko mavec, direktor

inštituta, lahko kritično

povzema strokovne ocene o

okolju v državi, saj že več kot

dvajset let preučujejo vpliv

onesnažil na žive organizme.

OkOLJskE raZiskaVE

poudarjate, da je eriCo inštitut za ekološke raziskave, za komunikacijo med naravo, druž-bo in sodobno tehnologijo. Kaj je v ospredju te komunikacije – narava, družba ali sodobne tehnologije? sedanji čas inštitutom vaše vrste ni ravno naklonjen. se to pozna v vašem po-slovanju in projektih ali ne?

V ospredju je sožitje med vsemi tremi. Narava je tista, ki človeku priskrbi vire za preživetje, ki mu nudi prostor za eksistenco, človeško bitje preprosto obstaja kot del narave. Družba umešča v naravo človeka kot misleče, razum-sko bitje, ki se razvija s precej večjo hitrostjo kakor preostala narava. V svojem razvoju in skrbi za svoje blagostanje troši vire, osvaja prostor in si po svojih močeh skuša podredi-ti naravo. Sodobne tehnologije pa so tiste, s katerimi mora človek skrbeti, da vire, ki jih izkorišča, porablja racionalno ter jih vrača v naravo ali snovni in potrošniški krog. S sodobnimi tehnologijami zagotavlja, da se v prostor umešča na način, ki bo vsaj vzdržen za razvoj drugih živih bitij. Človek res postaja do narave vse prijaznejši in obzirnejši. Po drugi strani pa, imate prav, čas, v katerem smo, res ni najbolj naklonjen ljudem. V inštitutu ERICo sicer nismo uspeli nadaljevati tistega tempa razvoja, ki smo si ga začrtali v času konjukture, vendar smo uspeli ohraniti trend razvijanja novih okoljskih storitev in nastopanja na novih

trgih, tako vsebinsko kot prostorsko. V našem poslovanju se to reflektira s projekti v državah naše nekdanje skupne države.

Kolikšne so zdaj sploh možnosti za temeljne raziskave?

V zadnjih nekaj letih so se možnosti in pogoji za raziskovalno delo inštitutov, kot je naš, zmanjšali. Vendar mi nismo bili nikoli močno usmerjeni k bazičnim raziskavam, saj smo za-radi želje po reševanju konkretnih okoljskih problemov in upoštevanja potreb naročnikov/sofinancerjev praviloma izvajali in izvajamo aplikativne (uporabne) raziskave. Vsaj do ne-davnega je bila možnost njihovega izvajanja močno odvisna od pravilnega zaznavanja in opredelitve problema, pa tudi vsebine in ka-kovosti prijave. Temu smo na našem inštitutu vedno dajali zelo velik poudarek, zato smo bili še v letu 2011 pri pridobivanju aplikativnih (ARRS) in ciljnih raziskovalnih projektov (MKO) zelo uspešni.

ali se vse zahtevnejša okoljska zakonodaja pozna pri naročanju vaših storitev, zlasti ko gre za poročila o vplivih na okolje?

Okoljska zakonodaja zelo močno vpliva na naše storitve. Ne toliko na količino naročenih storitev, kolikor vpliva na vse večjo in večjo za-pletenost in zahtevnost izvajanja, predvsem pri postopkih pridobivanja dovoljenj. V Sloveniji

biomonitoringi – izpostavljenost živih organizmov je manjša

nove

mber

2012

73/7

432

OKO

LJE

imamo okoljsko (in tudi prostorsko) regulati-vo postavljeno na zahteve evropskih direktiv. Torej izhajamo iz iste osnove kot naše sosede, na primer Avstrija, a nam je uspelo iz tega pri-praviti tako zapleteno mrežo predpisov, da se pogosto v njej najbolj izgubljene in nemočne počutijo prav glavni izvajalci in izvrševalci: uradniki. Postopki so postali preobsežni, pre-zapleteni in predolgotrajni, zato ni čudno, da se nas tuji investitorji praviloma izognejo, domači pa vse pogosteje razmišljajo o tujini.

Na področju presoje vplivov na okolje se je sicer zakonodajno v zadnjih letih zmanjšalo število posegov, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje. Hkrati pa ni več predpisano in pre-verjano strokovno znanje izdelovalcev poročila o vplivih na okolje (PVO). S tem se je ustvaril prostor za različne »okoljske strokovnjake« s slabimi okoljskimi rešitvami, ki v fazi izvajanja nekega posega celo zavestno kršijo zakonodajo z neukrepanjem, neizvajanjem predpisanih monitoringov ali napačnimi rešitvami. Nizka cena njihovih storitev običajno premami in-vestitorje, ki pa se prepogosto ne zavedajo, da okoljska odgovornost ostaja na njihovih plečih.

Kot inštitut ste sposobni pripraviti tudi študije o ranljivosti okolja. Kje se kažejo v okolju na ožjem območju (šaleška dolina, savinjska dolina) in v sloveniji najmočnejše posledice onesnaženj iz različnih virov?

Zanimivo, da se v medijih in tudi različnih sfe-rah civilne družbe pogosto poudarja, da je to in to območje v Sloveniji najbolj onesnaženo, degradirano, prizadeto … Kot bi posamezniki želeli tekmovati, da prihajajo iz čim bolj priza-detega okolja! Seveda je stopnja onesnaženosti določenega območja odvisna predvsem od vira onesnaževanja, zgodovine, vključno z razvojem različnih dejavnosti v danem okolju, pa tudi izvedenih ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Tako je npr. s težkimi kovina-mi (zlasti svincem, a tudi kadmijem in cinkom) skoraj zagotovo najbolj onesnažena Zgornja Mežiška dolina (toda tudi Pokljuka nikakor ni »nedolžna«), s fluoridi Dravsko-Ptujsko polje, s pesticidi kmetijske površine severovzhodne Slovenije, s policikličnimi aromatskimi oglji-kovodiki pa neposredna bližina prometnejših cest. Pri tem moram poudariti, da se v zadnjih desetletjih praktično na vseh območjih Slovenije emisije in tudi izpostavljenost življenjske združ-be veliki večini najbolj problematičnih onesnažil pomembno zmanjšujejo. Trendi so torej pozi-tivni, kar pa ne pomeni, da stalni monitoring onesnaženosti okolja ni več potreben.

ali pozitivni trendi veljajo tudi za biodiverzi-teto? raznolikost življenja se krni zaradi one-snaževanja vode, tal, zraka. Kje se to najbolj opaža, če mislimo na ptice, sesalce, dvoživke, kjer vi opravljate inventarizacijo?

V zadnjih dveh desetletjih, tj. po izjemno od-mevni konferenci v Riu (1992), je ohranitev biotske pestrosti (biodiverzitete) postala eden

najpomembnejših naravovarstvenih postula-tov. A že takrat onesnaževanje okolja ni bilo več najpomembnejši vzrok zmanjševanja biodiver-zitete. Bistveno pomembnejši vzroki so fizično uničevanje primernih habitatov, fragmentacija prostora, stihijska urbanizacija, pa tudi na-mensko ali naključno naseljevanje tujerodnih vrst, genetsko onesnaževanje (biotska pestrost se namreč meri tudi na genetskem nivoju) in nekatere nepotrebne človekove aktivnosti, kot so različne neprimerne oblike rekreacije in množičnega turizma. Na našem inštitutu smo sicer v zadnjih dvajsetih letih v različnih območjih Slovenije opravili zelo veliko število meritev vsebnosti različnih onesnažil v glivah, lišajih, višjih rastlinah, a tudi tkivih različnih vrst prostoživečih živali (npr. srnjadi, malih sesalcev, ptic, rib, deževnikov itn.). Čeprav so vsebnosti posameznih onesnažil, npr. kovin, v specifičnih območjih sicer lahko povišane (npr. v okolici večjih virov emisij in na vojaških stre-liščih), pa ni dandanes stopnja onesnaženosti okolja praktično nikjer v Sloveniji takšna, da bi

povzročala smrtnost osebkov, vplivala na dol-goživost živalskih populacij oz. kakorkoli ogro-žala biotsko pestrost. Seveda pa lahko vedno pride do naključnih dogodkov, onesnažila pa se lahko tudi ob majhni onesnaženosti okolja kopičijo po prehranjevalni verigi. Zaradi tega je potreben stalen in sistematičen nadzor (mo-nitoring) in samo upamo lahko, da bo Slovenija čim prej našla potrebna sredstva za začetek še kako pomembnega in zakonsko predpisanega okoljskega monitoringa kemikalij.

Kakor je znano, boste v letu 2014 organizirali svetovni kongres o divjem prašiču. za kakšno strokovno srečanje gre, v čem je interes zna-nosti in slovenije?

Pred nekaj leti smo aktivnosti našega inštituta razširili tudi na močno podhranjeno področje raziskav divjadi. Kmalu smo spoznali, da je za nadaljnje izboljšanje upravljanja s populacijami divjadi izjemnega pomena neposreden prenos najnovejših znanstvenih spoznanj v vsakdanjo upravljavsko prakso, tj. k lovcem in načrtoval-cem. Zaradi tega smo že v letu 2007 ob sodelo-vanju Lovske zveze Slovenije in Zavoda za goz-dove Slovenije v Velenju organizirali Evropski kongres o srnjadi, kasneje pa še tri mednarodna posvetovanja, namenjena upravljanju s srnjadjo (2008), divjim prašičem (2010) in jelenjadjo (2011); v letošnjem novembru bomo podoben mednarodni posvet namenili še gamsu. Zaradi

izkušenj pri organizaciji tovrstnih dogodkov nas je na letošnjem kongresu v Hannovru dole-tela izjemna čast, da smo bili izbrani kot orga-nizatorji naslednjega, 10. svetovnega kongresa o divjem prašiču, ki bo v Velenju septembra 2014. Divji prašič postaja za srnjadjo druga naj-pomembnejša vrsta divjadi, njena številčnost in prostorska razširjenost pa povsod v Evropi, vključno s Slovenijo, narašča iz leta v leto. Če je bilo npr. pri nas še leta 1971 uplenjenih le 472 divjih prašičev, jih bo v letošnjem letu skoraj zagotovo že več kot 10.000. Slednje prinaša številne upravljavske izzive in priložnosti, a tudi težave, kot je naraščanje škode na koruzi in travinju, kar povzroča med lastniki zemljišč, v zadnjih letih že tudi med lovci, velik odpor do te vrste. Zaradi naštetih vzrokov pričakujemo, da bo kongres izjemno odmeven. Udeležilo naj bi se ga med 150 in 200 strokovnjakov iz večine evropskih držav in tudi drugih kontinentov.

eriCo že več kot dvajset let izvaja raziskave, ki temeljijo na preučevanju vpliva onesnažil na žive organizme. gre za bioindikatorje in bio-monitoring. posebej ugotavljate, kaj se dogaja s so2 in nox. Kot kažejo podatki, je v sloveniji so2 vse manj, z nox pa so problemi. Kakšna je vaša ocena? Kaj kažejo biomonitoringi?

Področje bioindikacije in biomonitoringa pred-stavlja eno prvih dejavnosti, ki smo jo pričeli izvajati na našem inštitutu – najprej v Šaleški dolini, kasneje pa tudi v širšem slovenskem prostoru. Za ugotavljanje vpliva človekove ak-tivnosti na onesnaženost okolja in spremljanje trendov onesnaženosti smo uporabili izjemno paleto živih organizmov, vse od lišajev in gliv do različnih vrst sesalcev in celo človeških tkiv (lasje, zobje). V Šaleški dolini se je npr. onesna-ženost okolja z anorganskimi onesnažili (SO2, kovine, fluoridi) po izgradnji razžvepljevalnih naprav na TEŠ in nekaterih drugih ukrepih (uvedba daljinskega ogrevanja v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, uvedba neosvinčenega bencina) stalno zmanjševala.

Še pomembneje – sočasno se je zmanjševala tudi izpostavljenost živih organizmov, na kar kaže upad vsebnosti žvepla v iglicah smreke (iz najslabšega, četrtega, v najboljši, prvi ra-zred onesnaženosti), upad vsebnosti svinca in fluoridov v rogovju srnjakov (za skoraj dva velikostna razreda), zmanjšanje stopnje zobne fluoroze srnjadi, zmanjšanje vsebnosti kadmija in svinca v letnih prirastnih kolobarjih (bra-nikah) dreves idr. Podobne, silno razveseljive trende smo ugotovili tudi na številnih drugih območjih Slovenije, npr. na Dravsko-Ptujskem polju (bistveno zmanjšanje onesnaženosti s

Upamo, da bo slovenija našla potrebna sredstva za začetek še kako pomembnega in zakonsko predpisanega okoljskega monitoringa kemikalij.

seveda ostajajo nekatera onesnažila, kot so ozon, nOx in/ali prašni delci ponekod po sloveniji še vedno problem.

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

33

fluoridi), v Zgornji Mežiški dolini, Zasavju, na vojaškem poligonu Poček in v okolici prometnic (bistveno zmanjšanje izpostavljenosti svincu in drugim kovinam). Seveda ostajajo nekatera onesnažila, kot so ozon, NOX in/ali prašni delci ponekod po Sloveniji še vedno problem.

v sloveniji so različne strokovne ocene o od-padkih za sežig. tudi pri sežigu v cementarnah gre za dileme, prav tako pri načrtovani gradnji dveh sežigalnic. vaše mnenje?

Na osnovi naših izkušenj, izdelujemo namreč tudi ocene odpadkov, ki se premeščajo preko meje in se tam sežgejo, ocenjujemo, da je teh odpadkov zadnja leta vedno več, tako po koli-čini kot po raznolikosti. Vedeti moramo, da za-dnja leta upada količina odpadkov, ki se lahko odlagajo, recikliranje pa je v mnogih primerih v praksi še vedno neizvedljivo ali zelo drago.

Ker v Sloveniji nimamo (dovolj) sežigalnic oz. cementarn, da bi odpadke sežgali, jih pač izvažamo. Naj omenim, da gre tu v mnogih primerih za nenevarne odpadke, ki imajo vi-soko kurilno vrednost; predvsem so tu blata čistilnih naprav, ki jih v ogromnih količinah kurijo in seveda proizvajajo energijo – v tujini. Zadnja leta narašča tudi proizvodnja goriva iz nenevarnih odpadkov. V Sloveniji tako iz raznih nenevarnih odpadkov proizvedemo

gorivo, ki ga glede vsebnosti onesnažil zelo strogo kontrolirajo pooblaščene institucije. Vendar tudi tovrstno gorivo ni možno v celotni količini predati v sežig v Sloveniji, ampak se transportira preko naših meja.

Sežigalnice so pomembne tudi z vidika rav-nanja z infektivnimi odpadki, saj je postopek sežiga najbolj učinkovita stopnja dezinfekcije odpadkov. Seveda pa mora biti energija, ki se sprošča pri sežigu, pretvorjena v koristne obli-ke energije. Prav tako sežig v cementarnah ni sporen, če se dosledno upoštevajo vsa zakonska določila, predvsem glede plinastih emisij. Poleg tega v tem primeru ni trdnega preostanka, pe-pela, ki se vgrajuje v končni proizvod, cement.

Najpomembneje pri sežigalnicah pa je, po naših izkušnjah, da upravljavci sežigalnice aktivno in odprto komunicirajo z javnostjo, predvsem pa transparentno omogočijo, da javnost v vsakem trenutku lahko vpogleda v emisijske vrednosti.

Kot inštitut ste se odločili za internacionaliza-cijo. pripravljate poročilo o vplivih na okolje za termoelektrarno pljevlja v črni gori. za kako obsežen projekt gre?

V občini Pljevlja smo prisotni že dlje časa. Začetki sodelovanja segajo v leto 2004, ko smo pričeli z aktivnostmi za izdelavo programa za varstvo okolja občine Pljevlja.

Trenutno v konzorciju skupaj z Esotechom in CEE izdelujemo idejni projekt izgradnje dru-gega bloka termoelektrarne na premog, ki ga kopljejo neposredno ob termoelektrarni in ob samem mestu Pljevlja.

Kakšen je namen pobude poženi evropo?

V okviru pobude evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič Poženi Evropo poteka projekt Zdravo okolje za zdrave ljudi. V okviru pro-jekta inštitut ERICo sodeluje s strokovnjaki iz različnih raziskovalnih institucij iz Slovenije. Namen projekta Zdravo okolje za zdrave ljudi je spodbuditi zavest ljudi k ponovni oživitvi skoraj pozabljenih kultur: česna, rži, stroč-nic in jagodičevja. Obravnavano območje je predalpski del Slovenije. Želimo spodbujati pridelavo varne in kakovostne hrane ob hkra-tnem zmanjševanju obremenjevanja okolja in narave. 

Ob začetku izgradnje ključnega dela projekta RCERO Ljubljana vključenih že 29 občin

V največji slovenski okoljski projekt, nadgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, je vključenih že 29 občin. Te in vse nove, ki se bodo projektu še priključile, bodo na dolgi rok optimalno ter najbolj zadovoljivo za svoje občane rešile problematiko ravnanja z odpadki in dosegle obvezujoče cilje na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov. Konec septembra 2012 je Mestna občina Ljubljana, nosilna investitorica projekta, s konzorcijem Strabag podpisala 112 milijonov evrov vredno pogodbo za izgradnjo objektov za predelavo odpadkov. Zemeljska in pripravljalna dela, ki jih izvaja slovenski Strabag, so se začela oktobra, poskusno obratovanje objektov je predvideno junija 2015, redno obratovanje pa oktobra 2016.

Več na www.rcero-ljubljana.eu.

Promocija

sežig v cementarnah ni sporen, če se dosledno upoštevajo vsa zakonska določila.

Natu

ra 2

000

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

434

OKO

LJE

slovenija bo morala na osnovi

zahtev Evropske komisije in

zaveze v pristopni pogodbi za

vstop v EU, da bo ustrezno

določila območja natura

2000, dopolniti območja, ki jih

je določila leta 2004. Zavod

rs za varstvo narave je letos

dokončal strokovni predlog

za izvedbo sprememb in

dopolnitev uredbe. Verificiral

ga je strokovni odbor,

sestavljen iz predstavnikov

ključnih raziskovalnih ustanov.

predlog za izvedbo sprememb

in dopolnitev Uredbe o

območjih natura 2000 je

predstavnikom občin konec

oktobra predstavil minister

za kmetijstvo in okolje Franc

Bogovič skupaj s strokovnjaki

ministrstva in Zavoda rs za

varstvo narave.

naTUra 2000

Natura 2000 je ena izmed zakonodajnih zavez EU, ki so jo države članice dolžne

izvajati. »Gre za skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti za prihodnje rodove. Ob tem se zavedamo, da takšen predlog odpira nekaj pomislekov občin, ki so povezane z morebitni-mi prihodnjimi posegi v prostor, zato pozivamo na nadaljnji temeljit dialog med predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, ministrstva, občin, poteka pa tudi medresorska predstavi-tev tega predloga,« je poudaril minister Franc Bogovič.

Široka razprava z vsemi deležniki poteka v novembru, ko ugotavljajo najprej tista

območja, pri katerih bi brez zadržkov pripra-vili končni predlog za uvrstitev v Naturo, ter identificirali območja, kjer bi bilo potrebno dodatno ovrednotenje, tudi iz ekonomskega in razvojnega vidika.

Spomnimo, da se je Slovenija za to, da bo določila območja Natura 2000 ter uskladila

svoj pravni red z EU pravnim redom, zaveza-la v pristopni pogodbi za vstop v EU. Zaradi pomanjkanja časa za usklajevanje predloga za določitev območja Natura 2000 se je leta 2004 Vlada RS odločila, da bo v Uredbi o posebnih varstvenih območjih opredelila tista območja,

ki niso bila sporna. S tem smo izpolnili obveze za 73 % vrst in habitatnih tipov v Sloveniji. Ker je za doseganje ciljev Direktive o habitatih pomembno le to, da država članica določi dovolj območij Natura 2000 za dolgoročno preživetje vrst, je Komisija zahtevala ustrezno dopolni-tev teh območij. V letu 2007 pa je Komisija s pisnim opominom od Slovenije zahtevala še, da z dopolnitvijo oziroma opredelitvijo novih območij Natura 2000 zaščiti vrste ptic, ki jih je dolžna varovati na osnovi Direktive o pti-cah in njihove habitate. Slovenija bi morala te zahteve izpolniti do konca letošnjega leta. Po izračunih bi s spremembami in dopolnitvami, ki so predlagane v strokovnem predlogu, po-večali indeks vključenosti zahtev direktive o habitatih iz 73 na 92 %.

Zaradi biogeografske lege Slovenije med Sredozemljem, Alpami, Dinaridi in

Panonsko nižino imamo v Sloveniji zelo visok indeks biotske raznovrstnosti. Na relativno majhni površini imamo več kot 210 vrst in 62 habitatnih tipov, ki so v prilogah »habitatne in ptičje direktive« opredeljeni med vrstami in habitati, za katere morajo države članice EU zagotoviti ugodno stanje z določitvijo območij Natura 2000. Nato morajo države

slovenija mora dopolniti direktivo o pticah in habitatih

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

35

članice storiti vse potrebno, da na območjih Natura 2000 preprečijo slabšanje stanja na-ravnih habitatov in vrst, zaradi katerih so bila območja Nature določena. Presojati morajo vpliv oziroma posledice posegov, ki bi lahko sami ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti pomembno vplivali na tiste vrste in habitatne tipe, zaradi katerih je bilo območje določeno kot območje Natura 2000.

Presoja je lahko pozitivna, pozitivna z omili-tvenimi ukrepi ali pa negativna. V Sloveniji

do sedaj še nismo imeli primera negativne pre-soje zaradi območja Natura 2000. Presojali pa smo vplive oziroma posledice večjih posegov, kot je na primer vojaški poligon Mlake, avto-cesta mimo Krakovskega gozda, avtocesta nad Trebnjem, čez Muro, čez Dravo.

Komisija redno preverja izvajanje obvez, ki izhajajo iz direktiv o habitatih in ptičih v

državah EU. Zaradi neizpolnjevanja obstaja tveganje za pritožbene postopke, ki jih lahko začnejo: Evropska komisija, nevladne organi-zacije ali investitorji (investitorjem ni mogoče zagotoviti pravne varnosti), možni pa so tudi zapleti pri pridobivanju sredstev iz EU skladov. Pri malodane vseh finančnih mehanizmih EU so območja Natura 2000 bodisi med osnovnimi merili ali pa prispevajo k boljšemu vrednotenju.

Eden od dokumentov, ki jih je treba priložiti vlogi za sredstva, je tudi potrdilo, da je pre-

verjeno, če projekt nima škodljivega vpliva na območja Natura 2000. Če tega ni ali ga izda nekompetentna ustanova, Komisija vloge ne odobri ali pa ustavi financiranje. Primer avto-cesta Ljubljana – Zagreb mimo Krakovskega gozda. Komisija je na iz Nature 2000 izvzetem območju, ki je del strokovnih podlag (IBA in-ventarja) preverjala, zakaj je Ministrstvo za promet izdalo potrdilo, da ni vpliva na Naturo. Ko je Slovenija zadevo pojasnila, se je financi-ranje nadaljevalo.

Komisija lahko poseže tudi takrat, ko obmo-čje ni določeno kot Natura 2000, pa meni,

da to območje izpolnjuje pogoje za določitev kot Natura 2000. Odzivi Komisije na domnev-no neizvajanje Direktive o pticah oziroma Direktive o habitatih so dveh tipov:

• zamrznitev oziroma zaustavitev sofinan-ciranja iz EU skladov ali posojil Evropske investicijske banke;

• predaja primera (tožba) na Sodišče Evropskih skupnosti in odločitev sodišča.

Drug odziv organi EU uporabljajo zlasti v pri-merih domnevnega neizvajanja Direktive

o pticah oziroma Direktive o habitatih, kjer ni sofinanciranja ali pa, kjer gre po njihovem mne-nju za večje kršitve. V takih primerih Komisija zahteva zamrznitev izvajanja do zaključka so-dnega postopka (ta traja približno dve leti). Tak primer je na primer tožba za gradnjo odseka Via Baltike. 

ministrstvu sta postavila vprašanje Javno podjetje komunalno podjetje Vrhnika in Občina Log - dragomer.

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., skrbi v okviru GJS zbiranja in odvoza odpadkov za občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer (skupaj 23.000 prebivalcev). Po Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frak-cijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. list RS, št. 21/01) bi morali imeti Občina Borovnica (3.805 pre-bivalcev) in Občina Log - Dragomer (3.566 prebivalcev) vsaka svoj zbirni center. Trenutno imamo zbirni center – Center za ravnanje z odpadki Vrhnika za vse tri občine.

Citirano iz Odredbe:

»Na območju vsake občine in za vsako naselje z več kot 8.000 prebivalci je treba urediti najmanj en zbirni center iz prejšnjega člena.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zbirnega centra ni treba urediti na območju občine, ki ima manj kot 3.000 prebivalcev, če je v okviru javne službe zagotovljeno, da povzročitelji komunalnih odpadkov lahko oddajajo ločene frakcije iz prej-šnjega člena najmanj v enem zbirnem centru na območju sosednjih občin.

Za naselje z več kot 25.000 prebivalci je treba ure-diti najmanj dva zbirna centra iz prejšnjega člena, za naselja z več kot 100.000 prebivalci pa najmanj en zbirni center na vsakih 80.000 prebivalcev.«

Po naših dopisih občinama je Občina Borovnica začela urejati dokumentacijo za zbirni center na primerni lokaciji. Občina Log - Dragomer pa želi še naprej uporabljati zbirni center na Vrhniki. Oddaljenost skrajne točke občine do zbirnega centra na Vrhniki je cca 10 km. Ker se Občina Vrhnika v sodelovanju z JP KPV, d. o. o., pripravlja na gradnjo novega zbirnega centra, nas zanima naslednje. Ali sme Občina Log - Dragomer še naprej uporabljati zbirni center na Vrhniki, ne glede na število njenih prebivalcev, ki presega določeno mejo 3.000 ljudi (3.566)?

S strani JP KPV, d. o. o., vam je bil 18. 6. 2012 po e-pošti poslan dopis z vprašanjem glede možnosti, da Občina Log - Dragomer zbiral-nico odpadkov, ki jo občini nalaga Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri

opravljanju javne službe ravnanja s komu-nalnimi odpadki, organizira skupaj z Občino Vrhnika na lokaciji Tojnice na Vrhniki. Spraševali so se, če bi bila taka rešitev še v skladu s predmetno odredbo (15. člen).

Zdaj to vprašanje ponavljamo tudi iz Občine Log - Dragomer.

Občina Log - Dragomer, ki je sicer nova občina in posluje od 1. 1. 2007, si je več let prizadevala, da bi na območju občine našla ustrezno lokacijo, vendar neuspešno. Ne glede na to občina želi problematiko zbiranja ločeno zbranih frakcij rešiti, ne samo zaradi zakonske obveze, ampak predvsem zato, ker je zbiranje in ločevanje komunalnih odpadkov v občini na visokem nivoju in želimo občanom zago-toviti, da odpadke, ki jih ne morejo oddati na ekoloških otokih, oddajo v zbiralnico. Skupna zbiralnica na Vrhniki bi sicer res bila oddaljena cca 10 km, vendar se odvoz opravlja z avtomo-bili, frekvenca odvoza pa tudi ni takšna, da bi to predstavljalo poseben problem. Občina ima cca 3.500 prebivalcev.

Občina Log - Dragomer je pričela s pripravo proračuna za leto 2013, zato je odločitev o morebitni skupni zbiralnici nujna, želimo pa tudi, da rešitev ni v nasprotju s predpisi.

Andrej Kos, univ. dipl. ekon., direktor občinske uprave

Odgovor ministrstva za kmetijstvo in okolje

V skladu z določbami Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpad-ki (Ur. list RS, št. 21/01), ki določa najmanjši obseg in vsebino ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki morata biti zagotovljena v okvi-ru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, je treba na območju vsake občine in za vsako naselje z več kot 8.000 prebivalci urediti najmanj en zbirni center. Zbirnega centra ni treba urediti le na območju občine, ki ima manj kot 3.000 prebivalcev, če je v okviru javne službe zagotovljeno, da povzročitelji komunalnih odpadkov lahko oddajajo ločene frakcije najmanj v enem zbirnem centru na območju sosednjih občin. 

Vi spraŠUJETE, ministrstvo odgovarja

EOL

sprašu

jE,

MKO

OdgO

varja

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

436

OKO

LJE

slovenija še vedno odloži

preveč komunalnih odpadkov,

zato se bo morala še naprej

zgledovati pri nemčiji in

nizozemski, kjer so uspešni z

nič odloženih odpadkov, oz.

avstriji in Švedski, kjer odložijo

1 odstotek odpadkov. a to

so prvakinje v EU. Vendar ne

gre le za odlaganje. slovenija

vendarle vse bolj pridno ločuje,

je pa res, da je v tem trenutku

kar nekaj vročih tem, ki so

tako ali drugače povezane z

odpadki. na mkO smo zato

naslovili naslednja vprašanja:

EOL spraŠUJE, mkO OdGOVarJa

1. V Sloveniji se količina odloženih od-padkov na deponijah vsako leto znižu-

je, vendar je lani na odlagališčih kljub temu končalo 490.000 t odpadkov ali 58 odstotkov. Prebivalec Slovenije je tako lani odložil 204 kg odpadkov. S katerimi glavnimi ukrepi bo Slovenija leta 2020 uspela to količino zmanjšati na 99 kg?

2. Med občinami, ki ločijo največ odpadkov in torej najmanj odložijo na deponijah,

je med prvimi desetimi samo ena mestna ob-čina, in sicer Velenje. Kje so glavni vzroki, da večina občin v Sloveniji še vedno odloži skoraj 60 odstotkov odpadkov?

3. Na katere značilnosti ravnanja z od-padki kažejo podatki upravljavcev

industrijskih odlagališč v letu 2011?

4. OECD je Sloveniji priporočil, da bi mo-rali povišati dajatev za odlaganje nene-

varnih odpadkov na 40 evrov (zdaj je 11). Za kakšno odločitev glede porabe okoljske dajatve se bo zavzemal MKO glede na zdajšnjo dajatev, ki se je stekala v občinske proračune?

5. Nekatere občine so morale zapreti lokal-na odlagališča, ker niso pridobile oko-

ljevarstvenih dovoljenj. Kakšne so razmere v letu 2012 in kako bo ravnal MKO v primeru, ko odlagališče ne bo pridobilo okoljevarstvenega dovoljenja?

6. Napovedana je bila izdaja nove uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Kaj

je narejeno in usklajeno?

Odgovarjali so Irena Koželj z Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije, dr.

Lucija Jukić Soršak z Direktorata za okolje in Leon Behin, generalni direktor Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije.

1. Po podatkih izvajalcev javnih služb (IJS) je bilo v letu 2011 na slovenska

odlagališča odloženih 419.228 t komunalnih odpadkov, letno 204 kg na prebivalca oziroma 58 odstotkov od vseh zbranih komunalnih odpadkov.

Napredek se kaže pri ločenem zbiranju ko-munalnih odpadkov na izvoru (40 odstotkov celotne zbrane količine), še vedno pa zberemo preveč mešanih komunalnih odpadkov. Da bi dosegli okoljske cilje, bo vso pozornost v pri-hodnjih letih potrebno nameniti: ukrepom za preprečevanje nastajanja odpadkov, še učin-kovitejšemu ločenemu zbiranju (predvsem izboljšanju ločenega zbiranja v občinah, kjer so rezultati slabi – razlike med občinami so ogro-mne!) za namen priprave za ponovno uporabo in recikliranje ter ustrezni obdelavi zbranih mešanih komunalnih pred odlaganjem.

Za slednje si na ministrstvu prizadevamo s pospešitvijo realizacije kohezijskih projektov, preko katerih bo zgrajena potrebna zmogljivost objektov in naprav za mehansko biološko obde-lavo mešanih komunalnih odpadkov. Ti so se v preteklem letu (razen redkih izjem) pretežno odlagali neobdelani ali minimalno obdelani. Ko bomo iz mešanih komunalnih odpadkov izločili še vse nevarne odpadke, odpadke, ki jih je možno reciklirati (npr. kovine), odpadke, ki jih je možno energetsko predelati (npr. odpadni papir, plastika), ter preostanek biološko stabi-lizirali, bo cilj dosežen.

morda višja dajatev, zagotovo novi urko

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

37

Seveda pa bo treba spremeniti odnos do rav-nanja s komunalnimi odpadki in jih začeti obravnavati kot surovine. Storiti moramo korak naprej in nameniti pozornost tudi pre-prečevanju nastajanja odpadkov (to se začne že v proizvodnji izdelkov, pri izbiri embalaže), pripravi odpadkov za ponovno uporabo itd. ter sprejeti dejstvo, da je odlaganje najmanj zaže-leno med možnostmi za ravnanje z odpadki in kot tako z okoljskega vidika ustrezno samo v primerih, ko jih ni mogoče predelati ali odstra-niti na drug način.

2. Rezultati ločenega zbiranja komunalnih odpadkov niso toliko odvisni od zgraje-

ne infrastrukture (razen zagotavljanja zbirnih centrov), ampak bolj od organiziranosti javne službe in ozaveščanosti prebivalstva. Drugače je seveda glede obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kjer brez zagotovljenih objektov in naprav dobrih rezultatov ne more biti. V pra-ksi se tudi potrjuje, da občina, ki nima svojega odlagališča, vlaga več naporov v ločeno zbira-nje na izvoru, v nasprotnem primeru pa je za občane v večini primerov odlaganje še vedno najcenejša in za izvajalca javne službe najlažja oblika ravnanja s komunalnimi odpadki.

Sicer je od lanskega leta pri deležu odloženih komunalnih odpadkov glede na zbrane komu-nalne odpadke opazen napredek večine občin:

količina odloženih kO/

količina zbranih kO (%)% občin v RS*

2010 2011nad 90 16 4

81–90 25 7

71–80 26 20

61–70 15 18

51–60 6 24

41–50 6 14

31–40 5 8

21–30 0,5 3

pod 20 1 1*seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

V Sloveniji beležimo vsako leto boljše rezultate v ločenem zbiranju komunalnih odpadkov (v zadnjih treh letih porast za 11 %), naša največja trenutna težava pa je v zagotavljanju zadostne zmogljivosti objektov in naprav za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih od-padkov pred odlaganjem.

3. Za leto 2011 je o odlaganju odpadkov poročalo osem upravljavcev industrij-

skih odlagališč. Odloženo je bilo 141.321 t odpadkov, od tega 136.140 t inertnih in 5.181 t nevarnih odpadkov. Kar 96 odstotkov odlože-nih odpadkov je bilo iz skupine 10 klasifikacij-skega seznama odpadkov (odpadki iz termičnih procesov), ostalo pa so odpadki iz skupin 12 (odpadki iz postopkov oblikovanja ter fizikal-ne in mehanske površinske obdelave kovin in plastike), 16 (odpadki, ki niso navedeni drugje na seznamu), 17 (gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov) ter skupine 19 (odpadki

iz naprav za ravnanje z odpadki, iz čistilnih naprav ter iz priprave pitne vode in vode za industrijsko rabo).

Sicer za industrijo velja, da se je v zadnjih letih uspešneje prilagajala okoljskim ciljem na področju ravnanja z odpadki. Odlaganje odpad-kov na odlagališčih je zadnja in najmanj zaže-lena možnost po hierarhiji ravnanja z odpadki in temu sledijo tudi trendi odlaganja odpadkov na industrijskih odlagališčih v zadnjih letih:

Leto v 1.000 ton

2005 192,797

2006 296,749

2007 252,417

2008 216,889

2009 197,235

2010 202,077

2011 141,321

Odloženi odpadki na industrijskih odlagališčih. Vir: SURS

Prav tako se je zaradi spremembe pri ravnanju z industrijskimi odpadki zmanjšalo tudi število obratujočih industrijskih odlagališč (iz zače-tnih evidentiranih 23 industrijskih odlagališč na v lanskem letu še 8 obratujočih) bolj kot pri upravljavcih »komunalnih« odlagališč, kjer jih je od začetno 60 evidentiranih v letu 2011 obratovalo še 29.

Prihodek državnega proračuna iz naslova zbi-ranja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih je v letu 2011 znašal cca 1,255 mio EUR.

4. OECD je v študiji Environmental Performance Review of Slovenia,

Revised Assessment and Recommendations, final, slovenski prevod, jan. 2012, med drugim ugotovil: »Dajatev na odlaganje, v veljavi od leta 2000, je bila pomemben dejavnik pri izboljšanju upravljanja in učinkovitosti odlagališč. Vendar je to bila predvsem posledica reinvestiranja ustvarjenih prihodkov. Tako oblikovana dajatev, se zdi, je imela le omejen spodbujevalni učinek na proizvajalce odpadkov v sektorjih proizvodnje in storitev, in je zagotavljala sprevrženo spodbudo občinam za nadaljevanje odlaganja. Nekatere izboljšave daja-tve v letu 2010 in z njo povezana raba prihodkov bi morale izboljšati njeno učinkovitost nasploh. Vendar pa je trenutna višina dajatve nizka v

primerjavi s stopnjami v mnogih drugih evropskih državah. Povečanje bi zagotovilo večjo spodbudo za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih.«

Tudi Evropska komisija ugotavlja podobno, in sicer da je okoljska dajatev 11 EUR/tono odloženih nenevarnih odpadkov prenizka, da bi odločilno vplivala na manjše odlaganje odpadkov. Dolgoročno priporočajo dvig na cca 40 EUR/tono.

Ker mora okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlaga-liščih predstavljati finančni instrument, ki pripomore k ustreznemu ravnanju z odpadki, predvsem upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki, kjer je odlaganje opredeljeno kot za-dnja in najmanj ustrezna oblika ravnanja, na ministrstvu razmišljamo o postopnem dvigu te okoljske dajatve in preusmeritvi zbrane dajatve namensko v npr. sanacijo starih bremen.

5. Dejansko zaprta oz. v zapiranju so le tista odlagališča, katerih kapaciteta je

že zapolnjena. Upravljavci odlagališč, za katera niso izpolnjeni pogoji za pridobitev okoljevar-stvenih dovoljenj, bodo morali bodisi pogoje izpolniti in si OVD pridobiti ali pa prenehati z odlaganjem odpadkov. Enotni smo si najbrž v stališču, da odlagališča, ki čezmerno obreme-njujejo okolje (največkrat z emisijami v pod-zemne vode), ne smejo obratovati in morajo z obremenjevanjem okolja prenehati.

Po podatkih izvajalcev javnih služb je bilo konec leta 2011 na lokacijah komunalnih od-lagališč, ki obratujejo, na voljo še za cca 4,8 mio t odlagalnega prostora, ki sicer ni enakomerno razporejen po Sloveniji, vendar to ob enaki ko-ličini letno odloženih komunalnih odpadkov, kot je bila odložena v letu 2011 (cca 420.000 t KO oz. 500.000 t vseh odpadkov), zadošča približno za naslednjih deset let. Ob izpol-njevanju zastavljenih ciljev glede povečanega ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, doseganju ciljev priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov, obdelavi mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem itd. pa je obstoječega odlagalnega prostora dovolj še za nekaj let več.

6. Na Direktoratu za okolje pospešeno pripravljamo predlog nove Uredbe o

komunalnih odpadkih. Ob upoštevanju vseh zahtev, ki izhajajo iz Direktive 2008/98/ES in so prenesene z Uredbo o odpadkih, zlasti glede upoštevanja hierarhije ravnanja z odpadki kot prednostnega vrstnega reda pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi ter glede var-stva okolja in varovanja človekovega zdravja, bomo (kjer se le da) upoštevali pripombe gospodarstva na predlog Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki iz leta 2011, katere vlada ni obravnavala prav zaradi teh pripomb. 

prihodek državnega proračuna iz naslova zbiranja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih je v letu 2011 znašal cca 1,255 mio EUr.

Nagrada z

a

Očis

tim

O g

Ore

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

438

OKO

LJE

ni ravno pogosto, še zlasti

ker na državni ravni vselej

zmanjka denarja za okoljsko

obveščanje in ozaveščanje, da

slovenijo doleti mednarodna

komunikacijska nagrada.

a se zgodi. Zavarovalnica

Triglav je prejela nagrado

digital comunication awards

v kategoriji družbene

odgovornosti za akcijo

Očistimo gore, in sicer

za spletno komuniciranje.

nagrado podeljuje berlinska

univerza uporabnih znanosti

Quadriga. kaj odlikuje

spletno komuniciranje pri

akciji Očistimo gore, je

pojasnila mag. Urška manček,

pomočnica predsednika uprave

Zavarovalnice Triglav.

jože volfand

naGrada Za OČisTimO GOrE

Kaj je prepričalo mednarodno žirijo, da ste prejeli komunikacijsko nagrado na področju spletnega komuniciranja za akcijo očistimo gore? nagrada je bila komunikacijska, ne okoljska. Katera merila so pretehtala?

Predvsem so 30-člansko strokovno žirijo pre-pričali celovitost in sodobnost uporabljenega komunikacijskega spleta, merljivost rezultatov ter vsebinska povezanost projekta in komuni-kacijskih učinkov. Uporabljen komunikacijski splet namreč poleg klasičnih prijemov zajema uporabo modernih orodij, kot so družabna omrežja in mobilna aplikacija, ki spremljajo količino pobranih smeti in so usmerjeni v spodbujanje čiščenja gora ipd.

Očistimo gore in Zavarovalnica Triglav sta se v evropskem okviru s prejemom nagrade Digital Communication Awards, ki posebej izpostavlja izjemne dosežke na področju spletnega komu-niciranja, v kategoriji korporativne družbene odgovornosti postavila ob bok svetovnim velikanom. Finalista, ki sta se po uvrstitvi v najožji krog tudi potegovala za nagrado, sta bila Philips Electronics in Weleda.

zakaj je bil glavni namen akcije vzpostaviti so-cialno omrežje, neke vrste spletno skupnost, ki razvija subtilen odnos do gora, do visokogorja. zakaj takšna odločitev? naključje?

S projektom Zavarovalnica Triglav znotraj celo-vite platforme družbeno odgovornega sodelo-vanja z okoljem spodbuja skupna prizadevanja za ohranjanje narave. Pri tem smo želeli vklju-čiti posameznika, ki verjame v čisto naravo. Apelirali smo na zaposlene, zavarovance, po-slovne partnerje, planinska društva, oskrbnike koč ipd., da skupaj ustvarjamo gibanje.

V planine namreč redno zahaja okoli 350.000 Slovencev, torej vsak peti Slovenec, vsak tretji Slovenec pa uporablja Facebook. Virtualno okolje na čelu z družbenimi mediji smo zato videli kot potencial za naš cilj – da privabimo še več planincev in privržencev narave, da vzpostavimo spletno skupnost za izmenjavo mnenj, izkušenj in predstavitev drobnih utrin-kov iz življenja tako občutljivega habitata, kot je visoko- in sredogorje.

Za povečanje okoljske ozaveščenosti, spodbuja-nje ekološko sprejemljivejšega ravnanja ljudi in oblikovanja skupnih vrednot po načelih odprte komunikacije smo vstopili v to virtualno oko-lje kot enega od komunikacijskih segmentov. Tako smo razvili tudi posebno spletno stran www.ocistimogore.si in stran z istim imenom na Facebooku. Vendar samo oblikovanje infra-strukture nikoli ne zadošča, ampak je potrebno statično dimenzijo polniti z vsebino in jo ponu-diti v soustvarjanje posamezniku.

spletno komuniciranje za zelene planince

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

mag

. Urš

ka m

anče

k

73/7

4O

KO

LJE

39

toda mobilna akcija očistimo gore ne traja celo leto?

Ne. Aktivnosti potekajo predvsem v mesecih, ko so gore tudi najbolj obiskane. Torej nekje od marca do pozne jeseni. Pozimi pa je čas za razmislek, pripravo novih idej za naslednjo sezono.

Lanskoletni razmislek je pripeljal do ideje, da je poleg pobiranja smeti smiselno izpostavljati tudi varnost planincev v gorah. Varnost je tudi ena od najpomembnejših vrednot zavarovalni-ce. Poleg mobilne aplikacije za spremljanje koli-čine pobranih smeti v letošnjem letu razvijamo tudi aplikacijo Gorski priročnik, ki planince seznanja z napotki za varnost, v pomoč pa jim je predvsem pri reševanju v kriznih situacijah, in sicer s klicem v sili ali SMS-sporočilom.

Intenziteta in potek aktivnosti v posamezni sezoni pa odsevajo tudi meritve. Na primer avgusta 2011 je naša skupnost Facebook štela nekaj čez 13.600 privržencev, trenutno pa smo že presegli 20.400 privržencev. Število vsak dan raste, je pa v primerjavi s pohodniško se-zono prirastek in obseg interakcije v zimskih mesecih nekoliko nižji.

pravite, da število raste. Kakšne so torej izkušnje triletne akcije? so se pričakovanja o učinkovitem spletnem komuniciranju pri izvedbi akcije uresničila? posebnosti? odziv?

Naša skupnost na Facebooku je močno gibanje, v katerem člani drug drugega spodbujajo h kon-kretnemu udejstvovanju in razvijajo razpravo o temah, kot so gorski bonton, priporočila za lepe gorske poti ipd. Skupaj z ljubitelji narave oblikujemo eno večjih, če ne celo največjo, Facebook skupnost družbene odgovornosti, ki jo je vzpostavilo podjetje v Sloveniji. Z do-

seženimi rezultati smo ovrgli mit, da so lahko prijateljstva na družbenih omrežjih šibko po-vezana s konkretnim udejstvovanjem.

čeprav lahko akcijo očistimo gore umesti-mo pod streho družbene odgovornosti, je to vendar izrazito okoljska, ozaveščevalna in rekreativna akcija. Kaj udeležence v njej najbolj navduši?

V Triglavu družbeno odgovornost živimo in uveljavljamo kot celoto zakonskih, etičnih, fi-lantropskih in okoljskih odgovornosti. Akcija čiščenja gora je pokazala, kaj vse lahko dose-žemo ljubitelji narave, ko nas poveže skupni cilj. Skupna moč in vzajemno prizadevanje pa sta dodaten magnet, še posebej če se lahko

sodelujoči ob tem zabavajo, uživajo v naravi z najbližjimi, hkrati pa naredijo nekaj dobrega za okolje. Če lahko to z uporabo komunikacijske-ga spleta tudi delimo s podobno mislečimi, pa izkušnja pridobi novo dimenzijo.

če je podatek točen, ste letos z vrečkami opremili 39 planinskih postojank. so naše gore polne odpadkov? Kaj kaže zavest planincev in kaj učinkovitost akcije? podatki, statistika o letošnji akciji?

Z letošnjim čiščenjem gora smo pričeli spo-mladi, zaključek je potekal na Rudnem polju na Pokljuki 20. oktobra. Dejansko projekt predstavlja kontinuiteto, že tretje leto zapo-red. V treh sezonah akcije smo med planince razdelili preko 80.000 vrečk (samo letos 25.000), s katerimi smo opremili več kot 40 gorskih domov in postojank v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah in v sredogorju. Skozi vse leto skrbimo, da se števi-lo planinskih postojank, opremljenih z našimi vrečkami, povečuje, na ta način prispevamo k vedno bolj čistemu okolju. Če pomislimo, da je v vsaki vrečki vsaj 20 dekagramov smeti, smo gore v treh sezonah olajšali za kar 16 ton odpadkov. Številne planinske postojanke so zahtevale dodatne okolju prijazne vrečke, tako da smo porabili vse zaloge. Vrečka z rdečo markacijo, pripeta na nahrbtnik, je v tem času nedvomno postala simbol odgovorne hoje v hribe. Tako so lahko planinci tudi med to gorsko sezono uresničevali staro planinsko načelo – poleg lepih spominov odnesimo s seboj v dolino tudi smeti.

ali lahko izpostavite nekatere planinske posto-janke, ki so bolj čiste, ali morda katere planin-ce in skupine, ki so se najbolje odrezali? Kako jih spodbujate in motivirate?

Veseli nas, da je v Sloveniji vse več postojank, ki se lahko pohvalijo s čisto okolico. Med njimi tudi takšne, ki jih poleg privrženih planincev obiščejo tudi številni izletniki. Tak primer je Tamar, kjer oskrbniki doma izredno skrbijo, da dobijo planinci in izletniki v roke vrečke za pobiranje smeti. Opažamo, da so zelo čiste tudi postojanke Koča na Gozdu, Kovinarska koča v Krmi, Dom na Mrzli gori in nekatere druge. Vsi skrbniki postojank so izjemno prizadevni in nas redno obveščajo, ko zmanjka vrečk. Med najbolj prizadevne planince zagotovo sodi za-konski par iz Kokrice pri Kranju, ki je bil letos in pretekla leta prisoten na vseh akcijah v sklo-pu projekta Očistimo gore in planine.

Poleg tega obiskovalce gora spodbujamo, da na spletni strani www.ocistimogore.si polnijo spletno aplikacijo Planinski album, kjer smo do sedaj zbrali 440 fotografij, in Mojo planinsko knjižico, ki jo trenutno polni 307 uporabnikov.

Seveda pa so pri spodbujanju čiščenja gora dejavna tudi številna planinska društva, med njimi tudi Planinsko društvo Triglav, partnerji, kot je Nedeljski dnevnik, itd. Nenazadnje pa

gre pohvala tudi ekipi Triglava, ki organizacijo in komunikacijsko vodi projekt.

Kolikšna je bila vključenost oziroma zainte-resiranost mladih za akcijo očistimo gore?

Zelo smo bili veseli, ko smo videli, da se je naših planinskih akcij udeležilo lepo število družin. Prav otroci so bili izredno dejavni. Sicer pa opažamo, da je večina planincev, ki se udeležuje naših čiščenj, populacija med 25 in 45 let, ki v največjem številu tudi uporablja družbene medije.

zakaj ste se odločili za akcijo čiščenja gora in ne na primer za čiščenje obrežja rek?

Spraševali smo se, zakaj lahko v gore nesemo polne steklenice, praznih pa ne moremo odne-sti dol, zato smo se spomladi leta 2010 odločili, da vzamemo v roke metlo ter podpremo od-govorno in trajnostno naravnano uživanje v gorskih doživetjih. Pred seboj smo imeli jasen cilj – počistimo pred svojim pragom tudi nad višino 1.000 metrov, ker to območje v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki je bila 17. aprila 2010, ni bilo zajeto. Pohodništvo in planinarjenje sta namreč pri nas med najbolj priljubljenimi in množičnimi rekreativnimi aktivnostmi, del slovenske identitete, saj je v Sloveniji praktično iz kateregakoli mesta mo-goče do doživetij narave kar peš. Prispevati k čistejšim goram in ozavestiti planince o po-membnosti varovanja okolja je bila orientacija, ki nas je po uspešni prvi sezoni spodbudila, da smo projekt še razširili in vanj v drugem letu vključili tudi sredogorje in čiščenje planin. Zavarovalnica Triglav je tudi dolgoletna in pre-poznavna partnerica planinskih organizacij, z največjo čistilno akcijo v slovenskih gorah pa dokazujemo svoj odgovoren odnos do družbe-nega in naravnega okolja. 

poleg mobilne aplikacije za spremljanje količine pobranih smeti v letošnjem letu razvijamo tudi aplikacijo Gorski priročnik

V Triglavu družbeno odgovornost živimo in uveljavljamo kot celoto zakonskih, etičnih, filantropskih in okoljskih odgovornosti.

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

mat

eja

mik

ec

73/7

44

0O

KO

LJE

konec lanskega leta so se

odprla številna vprašanja

o delovanju slovenskega

sistema za ravnanje z odpadno

embalažo, ki je ostajala pri

komunalnih podjetjih. Zaradi

nedorečenosti zakonodaje

na tem področju so nekatere

družbe za ravnanje z odpadno

embalažo (drOE) konec leta

namreč prenehale prevzemati

odpadno embalažo, ker

naj bi že dosegle svoj tržni

delež, ki jim ga je določilo

pristojno ministrstvo. družba

interseroh je sicer prevzela

dodatne količine, a je hkrati

od ministrstva zahtevala, da

uredijo zakonodajne podlage

za vzpostavitev in delovanje

vzdržnega, konkurenčnega

in transparentnega sistema

ravnanja z odpadno embalažo,

da se ne bi ob koncu

letošnjega leta soočali z

enako situacijo. O tem, ali se

je ministrstvo za kmetijstvo

in okolje odzvalo na pobude

interseroha in ali bomo v

letošnjem letu ponovno priča

kopičenju odpadne embalaže

pri komunalnih podjetjih, smo

se pogovarjali z matejo mikec,

direktorico družbe interseroh.

prOmOCiJski inTErVJU

ali se nam na področju ravnanja z odpadno embalažo pred koncem leta ponovno obetajo težave z njenim prevzemanjem, kot smo jim bili priča v lanskem letu?

Na žalost v družbi Interseroh ugotavljamo, da se ministrstvo za kmetijstvo in okolje (mKO) v enem letu ni prav z ničimer odzvalo na naše pobude in predloge in ni uspelo pripraviti take zakonodaje, ki bi DROE natančno opredelila, koliko, kje in pod kakšnimi pogoji morajo prevzemati komunalno odpadno embalažo (KOE). Še vedno obstajajo različna stališča in možnosti različnih interpretacij, kako in na ka-kšen način naj posamezne DROE prevzemajo odpadno embalažo. Sistem ravnanja s KOE se torej trenutno srečuje z enakimi problemi kot lansko leto, saj odpadna embalaža že ostaja pri komunalnih podjetjih. Posamezne komunale so na okrajno pristojna sodišča že naslovile predloge prisilnih odredb, toda tudi ta sodišča ugotavljajo enako kot Upravno sodišče, da deleži niso zakonito določeni, in zahtevke komunal zavračajo. Dejstvo je, da niti Interseroh niti nobena druga DROE ne more preveriti verodostojnosti deleža, ki ga je izračunal mKO, ali preveriti količine prevzete

KOE, ki jih navajajo komunale v svojih dopisih. Ravno tako obstaja možnost, da posredujejo napačne podatke izvajalci, ki izvajajo prevze-me pri komunalah.

Da bi se izognili tej situaciji, smo vse leto od-govorne na ministrstvu opozarjali na ključno slabost obstoječe zakonodaje, ki se nanaša ravno na način določanja obveznosti DROE, ter na nepreglednost in nedostopnost podat-kov o količinah prevzete odpadne embalaže. Družba Interseroh je na podlagi pregleda letnih poročil vseh DROE za leta 2009, 2010 in 2011, ki so jih predložile aRSO, v prejšnjih letih letu prevzela količine, ki daleč presega-jo količine in »deleže«, kot jih je izračunalo ministrstvo. Po naših izračunih nam je bila povzročena škoda v višini 1,6 milijona EUR.

Enake tendence pa se nakazujejo tudi v leto-šnjem letu. Čeprav bi bilo logično, da se te obveznosti v tekočem letu med DROE izrav-najo na podlagi ustrezne odločbe pristojnega ministrstva, pa do postopka izravnavanja ni prišlo. Tako stanje, ki ga lahko imenujemo tudi prikrita obdavčitev družbe Interseroh, je po našem mnenju nedopustno in ga je treba odpraviti.

spet kolaps sistema ravnanja s komunalno odpadno embalažo?

Pro

moci

ja

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

41

ali je torej ključni problem ravno v načinu določanja obveznosti oziroma njihovih dele-žev prevzemanja odpadne embalaže, kot ga določa mKo?

Interseroh je kot družba za ravnanje z od-padno embalažo dolžna pri izvajalcih lokalne javne službe ravnanja (IJS) s komunalnimi odpadki prevzemati komunalno odpadno embalažo skladno z veljavno zakonodajo. Ta obveznost družbe Interseroh, d. o. o., po samem zakonskem temelju ni sporna, vendar pa trdimo, da je zelo sporen obseg te obveznosti, kot ga je za leto 2012 določil mKO. mKO je bil dolžen natančno opredeliti obveznosti DROE, predvsem deleže, v katerih mora posamezna DROE pri posameznem IJS prevzemati odpadno embalažo. To bi mKO po Zakonu o upravnem postopku moral storiti v upravnem postopku z izdajo ustrezne odloč-be. Tega doslej ministrstvo ni storilo, pač pa je deleže določilo zgolj z objavo na svoji spletni strani. Deleže za leto 2012 je določilo tudi na podlagi prevzetih količin v prvem tromesečju letošnjega leta, medtem ko je v prejšnjih letih določilo deleže za tekoče leto na podlagi pre-vzetih količin v preteklem letu. ministrstvo je tako delovalo arbitrarno, saj je deleže določilo v različnih letih za bistveno različno časovna obdobja in brez možnosti, da stranke pre-verijo podatke. Čeprav je Upravno sodišče Republike Slovenije že leta 2010 razsodilo, da takšen način določanja deležev za DROE ni zakonit, je mKO v letu 2011 in očitno ponovno tudi v letu 2012 zavestno kršil zakonodajo.

Objava deležev DROE za leto 2012 ima na-mreč ključne formalnopravne pomanjkljivosti. Dejstvo je, da se v primeru objave nesporno odloča o pravici oziroma obveznosti družbe Interseroh, d. o. o. Da bi bilo tako odločanje skladno s pravnim redom Republike Slovenije, bi bilo torej treba izvesti upravni postopek in Interserohu omogočiti sodelovanje v njem, saj gre za uveljavljanje pravic družbe Interseroh. V nasprotnem primeru bi moral imeti mKO za sprejetje navedene objave ustrezen pravni temelj, kot je na primer upravna odločba ali drugi akt, ki bi imel naravo predpisa, kar pa na podlagi analize veljavnih predpisov ne obstaja niti v Zakonu o varstvu okolja niti v Uredbi o ravnanju z odpadno embalažo. Država je tako v primeru objave deležev ravnala v nasprotju z obstoječim pravnim redom.

Zaradi dejstva, da je država že zaradi odločitve Upravnega sodišča RS nesporno seznanjena z nezakonitostjo delovanja, lahko sklepamo, da posamezni uradniki na mKO zavestno kršijo pravni red in tako otežujejo uveljavljanje pravic in obveznosti zavezancev.

ali ne bi bilo tudi v interesu komunal in navse-zadnje tudi zavezancev, da se vendarle uredijo zakonodajne podlage za učinkovitejši sistem ravnanja z odpadno embalažo? ali poskušate zgraditi kakšno koalicijo, ki bi bila v zahtevah

za bolj transparenten sistem ravnanja z odpa-dno embalažo mogoče učinkovitejša kot vi?

Neurejeno stanje na področju ravnanja s ko-munalno odpadno embalažo in nepripravlje-nost pristojnih na mKO za dialog, ki bi omogo-čal ureditev opisane problematike, ogroža ne samo delovanje in obstoj družbe Interseroh v slovenskem prostoru, ampak posredno tudi celoten sistem in vse udeležence v sistemu ravnanja z odpadno komunalno embalažo. V Interserohu razumemo stiske IJS, saj se je v zadnjem letu zaradi uvedbe rumene vreče ali zabojnikov z rumenimi pokrovi povečala količina ločeno zbrane odpadne embalaže. absolutno podpiramo ločeno zbiranje gospo-dinjskih odpadkov, vendar to prinaša s seboj tudi vrsto zadreg predvsem za DROE in po-sredno tudi za zavezance. V Uredbi in Odredbi je namreč določeno, da morajo IJS odpadno embalažo, ki se kot ločene frakcije izloči z ločenim zbiranjem v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih ali z razvrščanjem komunal-nih odpadkov v sortirnicah, redno oddajati družbi za ravnanje z odpadno embalažo. IJS so sicer dale gospodinjstvom na razpolago zabojnike, na katerih piše »embalaža«, vendar nimajo nobenega nadzora, ali gospodinjstva v ta zabojnik zares oddajajo embalažo ali tudi druge komunalne odpadke. V primeru, da IJS tovrstno »embalažo« oddajajo DROE kot komunalno odpadno embalažo, se DROE in s tem gospodarstvo oziroma zavezance protizakonito obremenjuje s stroški ravnanja z odpadki iz gospodinjstev. mKO v svojih dopisih dosledno tolmači zakonodajo na način, ki je v škodo DROE in s tem tudi v škodo zavezancev. Tako se na primer mKO spušča celo v ureja-nje pogodbenih odnosov med IJS in DROE in ne dopušča, da bi se, glede na neenotne normativne pogoje, IJS in DROE pogodbe-no dogovorile o načinu in pogojih prevzema embalaže. Po našem mnenju tako uradniki na mKO delujejo preko svojih pooblastil.

Interseroh kot DROE mora v prvi vrsti ščititi interese zavezancev. Če lahko ilustriram situ-acijo, to pomeni, da smo Slovenci postali zelo pridni, kar zadeva ločeno oddajanje odpadkov, smo pa pri tem malce površni, saj so v za-bojnikih za odpadno embalažo odloženi tudi ostali odpadki, odpadna embalaža je umaza-na, v njej se nahajajo ostanki živil in podobno. Ker pa mKO ni sprejel tehnične uredbe, ki bi regulirala normativne pogoje v zvezi s prevze-mom komunalne odpadne embalaže pri IJS, in ker ni izvedel izravnave za nazaj, imamo DROE pri ravnanju z odpadno gospodinjsko embalažo bistveno višje stroške, kot je bilo pričakovano, ki pa jih ne moremo prevaliti izključno na zavezance in jih prekomerno obremeniti z višino embalažnin.

Interseroh si sicer prizadeva ves čas ohranja-ti dobre odnose z IJS, obravnavamo jih kot naše pomembne poslovne partnerje, vendar

so včasih naši interesi nekako v nasprotju, kar navsezadnje kaže tudi njihova pobuda, da želijo ustanoviti lastno DROE.

Strinjam pa se, da bi bila takšna koalicija nadvse potrebna in bi lahko pripomogla k ureditvi sistema ravnanja z odpadno embala-žo. Pobudnik za skupno delovanje bi zagotovo moral biti mKO, ki pa namesto da bi konstruk-tivno in dolgoročno pristopil k trajni ureditvi sistema, ravna (recimo v primeru določanja deležev DROE) nezakonito in v nasprotju z interesi zavezancev, ki dajejo na trg odpadno embalažo in ki tudi financirajo sistem ravna-nja z njo. Upam, da bodo zavezanci tisti, ki bodo poleg Interseroha pokazali na anoma-lije slovenskega sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki ne vodijo niti v okoljsko in niti ekonomsko učinkovitost.

dejstvo je torej, da obstajajo v sistemu rav-nanja z odpadno embalažo različni interesi. velikokrat ste že dajali pobude za usklajevanje teh interesov na ravni države z namenom iz-boljšanja delovanja sistema. Kaj so za vas še vedno tisti ključni koraki za ureditev sistema in kdo naj jih opravi?

Kot sem že izpostavila, se zavedamo, da se v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi proizvod pojavljajo med posameznimi deležniki različni interesi in raz-lični ekonomski vzgibi, kar seveda negativno vpliva na okoljsko in ekonomsko učinkovitost sistema. Zaradi teh različnih interesov sistema ravnanja z odpadno embalažo je ta preveč prepuščen stihijskemu in parcialnemu delo-vanju posameznih déležnikov na trgu; posle-dično so posamezne DROE konec leta 2011 preprosto prenehale prevzemati komunalno odpadno embalažo pri nekaterih IJS – ista zgodba pa se ponavlja tudi letos. mKO bi zato moral pripraviti operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki z jasnimi in enostavnimi navodili, ki bi DROE jasno določal projekcije v zvezi s količinami zbiranja in predelave od-padne embalaže. Tako določeni cilji za DROE bi morali biti usklajeni s cilji, ki jih imajo IJS. mKO bi moral konec leta pridobiti od Zbornice komunalnega gospodarstva predvidevanja glede količin ločeno zbranih frakcij za nasle-dnje leto, s temi podatki o količinah seznaniti članice GIZ-Skupne sheme, za katere posta-nejo te količine obveznost glede prevzema in predelave v tekočem letu. Članice GIZ se potem samostojno odločajo, kako bodo te količine tudi prevzele in predelale.

Ravno zaradi neustreznega normativnega okvira ravnanja z odpadno embalažo in osta-limi odpadnimi proizvodi in ker ni določenih ekonomskih vzvodov za doseganje okoljskih ciljev, se v sistemu že soočamo s konkurenč-nopravnimi težavami, ki lahko kratkoročno ali srednjeročno ogrozijo sistem ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi proizvodi. 

Ones

naže

nje

zr

aka

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

Skupina MEIS pri izvajanju evropskega raziskovalnega projekta N4C. Zgoraj z leve: dr. Boštjan Grašič, Sašo Vrbinc in Darko Popović.

Spodaj z leve: dr. Marija Zlata Božnar, Anja Jakaša in dr. Primož Mlakar.

73/7

44

2O

KO

LJE

res je – slovenija je ena

izmed redkih držav na svetu,

ki ima pravico do zdravega

življenjskega okolja zapisano

v ustavi. Toda, kaj se dogaja

z zrakom v sloveniji in zakaj

Bruselj maha sloveniji z rdečim

kartonom zaradi onesnaženja

zraka? in zakaj je mkO začel

s pripravami na izvedbo

akcijskega načrta za kakovost

zunanjega zraka na območju

Zasavja? slovenija nima več

takšnih težav z žveplovim

dioksidom (sO2) kot nekoč, pač

pa bolj s prašnimi delci (pm) in

dušikovimi oksidi (nOx), tudi z

ozonom. a kako ugotoviti, kaj

je v zraku in kaj je z emisijami?

Odgovor je v modeliranju, ki

ga pojasnjujeta direktorica dr.

marija Zlata Božnar in njen

sodelavec dr. primož mlakar iz

raziskovalnega podjetja mEis.

jože volfand

OnEsnažEnJE Zraka

Kako bi najpreprosteje razložili metodo mo-deliranja, s katero ugotavljate širjenje onesna-ževanja v ozračju, in kaj vas je kot strokovno institucijo navedlo, da ste se odločili za proi-zvod, ki je v sloveniji na okoljskem trgu manj znan?

Modelirni sistem je skupek programskih aplikacij za računalnike, ki na osnovi vhodnih merilnih in drugih podatkov ter poznavanja mehanizmov dogajanj v ozračju ponazori šir-jenje onesnaženja v ozračju. Da je to možno, so nujni naslednji vhodni podatki: meritve ali prognoza, ki definirajo meteorološko stanje ozračja, podatki o izpustih onesnaževal iz di-mnikov ali drugih virov ter dodatni podrobni podatki o reliefu in pokritosti tal (gozdovi, travniki, naselja ipd.).

Raziskave na tem področju so življenjsko delo raziskovalcev naše skupine. Začeli smo že v osemdesetih letih, takrat še na Institutu Jožef Stefan. Slovenija je majhna in ker je to zelo ozko raziskovalno področje, se ni v Sloveniji nobena druga skupina ukvarjala z raziskavami na tem področju, zato smo ustanovili raziskovalno

usmerjeno podjetje MEIS, d. o. o. V MEIS so prav te raziskave naše glavno področje.

in projekt Kooreg?

KOoreg« ni proizvod, temveč rezultat triletne-ga raziskovalnega projekta, ki ga je sofinancira-la Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). KOoreg je testirno okolje, ki omogoča poglobljene raziskave problematike onesna-ževanja ozračja. Naše raziskave zadnjih dveh desetletij so vseskozi usmerjene na razume-vanje gibanja onesnaževal v področjih nad razgibanim reliefom, ki povzroča zelo zaple-tene meteorološke razmere. Študije gibanja onesnaževal nad razgibanim reliefom so še vedno zelo redke, znanost se za taka področja šele sedaj približuje meritvam v naravi.

vendar je modeliranja vse več. ali je na upora-bo modeliranja vplivala direktiva o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja velikega obsega (ippC), ki je zahtevala učin-kovitejše odpravljanje vzrokov industrijskega onesnaževanja? vaše reference kažejo, da ste bili angažirani na onesnaženih območjih. Kaj ste ugotovili?

modelirne študije so priložene državnim prošnjam za bruselj

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

43

Direktiva IPPC je prva direktiva, ki je neposre-dno zahtevala ugotavljanje posledic izpustov onesnaževal v ozračje v celotni okolici indu-strijskih virov. Ker meritve podajajo ugoto-vitve o tem le v redkih posamičnih točkah, je direktiva neposredno zahtevala uvedbo modelov kot orodij, ki dajejo prostorsko sliko onesnaženja. Tega so se največji slovenski industrijski viri zavedali, še preden smo v Sloveniji uveljavili ustrezne predpise o tem.

Pot od znanstvenih raziskav do rabe modelov za regulativne namene (kot to zahteva IPPC) pa ni tako enostavna, predvsem je zelo dol-gotrajna. Smejo se uporabljati le modeli, za katere je predhodno dokazano, da za podobno zahtevne razmere (relief, njegova zapletenost in dimenzija, značilnosti meteorologije ipd.) pokažejo dovolj dobro ujemanje z izmerjenim dejanskim stanjem v kontrolnih točkah na lokacijah merilnih postaj.

Naše bogate raziskovalne izkušnje na podro-čju meritev in modeliranja onesnaženja zraka so bile naše ključne reference, zaradi katerih so se največji industrijski in energetski viri

odločili za naše storitve na tem področju. Zanje smo na najboljši način, ki ga znanost ponuja, ugotavljali njihov delež pri onesna-ževanju ozračja v njihovi bližnji okolici. To je bilo potrebno določiti v čim bolj podrobni resoluciji in s čim boljšim ujemanjem v kraju in času, ker se ti rezultati uporabljajo v postop-ku pridobitve dovoljenj IPPC, ker predvsem stranske udeležence zelo zanima, kakšen zrak dihajo na svojem »vrtu«. Za verodostojnost take študije pa sta ključni izbira modelirne-ga sistema, ki mora biti razvit za prav take razmere, kot jih obravnavamo (modelov je namreč mnogo vrst za razne razmere in name-ne), in izkušenost ekipe, ki to orodje uporablja. Tudi najbolj zmogljivo orodje, uporabljeno na napačen način, daje napačne rezultate. Težko je razumeti, da bi o zaprtju industrijskega objekta ali kar cele regije odločal na primer pripravnik. Po več desetletjih poglobljenih raziskav se namreč šele dobro zavedamo vse kompleksnosti problematike in vseh pasti na poti do končne »slikice onesnaženja«, ki jo povzroča industrijski objekt.

na to »slikico« lahko zelo vplivajo meteoro-loški pojavi?

Pravilna numerična ponazoritev meteorolo-ških pojavov v ozračju je ključna za pravilne rezultate. Pri tem je dokazano, da so nujne

obširne meteorološke meritve, ker je prognoza v fini ločjivosti znotraj naših regij še preslaba.

Kakšna je konkurenca na področju modelira-nja v sloveniji? zakaj je v javnosti, predvsem v civilni sferi, toliko nezaupanja do meritev in modeliranja strokovnih institucij, ko gre za okolje?

Na raziskovalnem področju konkurence sploh ni bilo, sedaj pa na Katedri za meteorologijo raziskujejo na področju modeliranja ozona nad celo Slovenijo.

Z uporabo modelirnih orodij za IPPC pri odlo-čanju o zaprtju velikih industrijskih objektov pa se v Sloveniji lahko ukvarja vsak, ki uspe »zagnati« SW (ki je po možnosti zastonj ali vsaj poceni) in iz njega izvleči »lepe slike«, ne glede na njihovo pravilnost. Najhujše napake nastanejo zato, ker se nihče ne vpraša, kate-re meteorološke meritve je treba izmeriti in potem uporabiti, in ker se uporablja nepri-merne modele, ki so za svoj prvotni namen lahko zelo dobri, niso pa namenjeni uporabi za obravnavo industrijskih objektov, umeščenih v tako kompleksno naravno okolje, kot je to pri nas.

Naš pristop je drugačen. Več kot dve desetletji raziskovalnega dela na tem področju je bilo dovolj za lekcijo, da delamo napake vsi, da pa jih je treba odkrivati in popravljati, predvsem pa ne ponavljati. Zato smo pretežno za svoj neraziskovalni, to je uporabniški, inženirski del storitev uvedli standard zagotavljanja kvalitete sistema vodenja ISO9001.

Na splošno pri drugih konzultantih opaža-mo, da ni pretoka znanja od raziskovalcev do inženirjev, ki potem izdelujejo študije za podjetja na bolj ali manj rutinski način. Konzultanti, država in zakonodaja ne sledijo znanstvenemu razvoju. Prav pri nas pa je zara-di zahtevnega terena le najboljše, kar znanost ponuja za modeliranje, komaj dovolj dobro za regulativno rabo.

Spodbudno je, da se civilna javnost izobražuje in že ločuje zrno od plev. Naloga novinarjev je po našem mnenju, da čim bolj objektivno poročate o tem področju, za kar se je seveda treba temeljito izobraziti.

zakaj ne zadostujejo monitoringi in avtomat-ski merilni sistemi?

Meritve onesnaženja zraka so zelo drage, potrebujejo klimatizirano omaro ali kiosk in jih ni možno postaviti kjerkoli. Predvsem pa

dajejo rezultate o onesnaženju zgolj v točki meritve na izbrani lokaciji, ki je v naših razme-rah reprezentativna samo lokalno, saj je že za naslednjim vogalom ali hribčkom popolnoma druga zgodba.

Dobro vzdrževane meritve, kot jih recimo izvaja ARSO, so zelo natančne. Najboljši modeli so v naših razmerah bistveno manj natančni, vendar pa dajejo prostorsko sliko in nam pomagajo razumeti dogajanje. Direktiva EU 2008/50/ES zato predpisuje uporabo obeh metod, ki se dopolnjujeta.

največje industrijske naprave so še vedno med hudimi onesnaževalci ozračja, čeprav stroka postavlja vse bolj v ospredje kurilne naprave in promet. Kaj je res?

Velike industrijske naprave (IPPC) so vseka-kor veliki onesnaževalci ozračja, vendar jih predpisi silijo v nenehne izboljšave s ciljem, da je njihov vpliv na zrak, ki ga dihamo, v mejah predpisov za kakovost zunanjega zraka. Dosti večji problem za lokalni okoliš so srednje in male kurilne naprave, kjer je še vse premalo nadzora. Vsekakor pa tudi promet, lokalna kurišča, kurjenje na odprtem v naravi ali v naseljih in drugi podobni viri predvsem v svoji neposredni bližini povzročajo nezno-sno onesnaženje, ki ga še bistveno premalo kontroliramo.

če se primerjate s podobnimi evropskimi institucijami, kje ste?

Podobnih je zelo malo, v glavnem se raziskave delajo v okviru velikih državnih institucij. Podobnih majhnih raziskovalnih podjetij je v Evropi zelo malo, več pa je konzultantskih podjetij, ki rezultate raziskav zgolj uporabljajo za postopke IPPC.

Ker se že dve desetletji udeležujemo vseh po-membnih evropskih in ameriških konferenc iz tega ozkega področja, smo dobro poznani kot uspešni raziskovalci onesnaženja nad kompleksnim terenom.

Ponosni smo tudi na to, da smo pred dvema desetletjema prvi v svetu uvedli celovito metodo uporabe umetnih nevronskih mrež za napovedovanje onesnaženja, kar nam pri-znavajo v znanstveni literaturi.

Kakšen zrak diha slovenija?

Hja, ponekod takega, da celo vidimo, kaj di-hamo. Večinoma so za ekstreme še najmanj krivi izpusti iz velikih industrijskih virov, ki običajno ne smrdijo, ko pridejo do nas.

konzultanti, država in zakonodaja ne sledijo znanstvenemu razvoju.

spodbudno je, da se civilna javnost izobražuje in že ločuje zrno od plev.

meritve onesnaženja zraka so zelo drage, potrebujejo klimatizirano omaro ali kiosk in jih ni možno postaviti kjerkoli.

nove

mber

2012

73/7

44

4O

KO

LJE

Bel dim, ki se vali iz industrijskih virov, je običajno bel zaradi pare (enako kot oblaki). V preteklosti, ko ni bilo čistilnih naprav, so bili ti izpusti skoraj nevidni. Pri merilnem nadzo-ru velike industrije smo precej naredili, sedaj pa nas, prebivalce in državo, čaka še urejanje področja množičnih majhnih onesnaževalcev z neznosnim lokalnim vplivom.

sodelujete pri več raziskovalnih projektih, registrirali ste raziskovalno skupino. na katerih razpisih kandidirate, kje se najbolj specializirate?

Najin cilj, zaradi katerega sva ustanovila MEIS, je raziskovati vsaj na evropsko pri-merljivem nivoju. To nam dobro uspeva, saj intenzivno sodelujemo z dvema univerzama (na Švedskem in v Braziliji) in drugimi raz-iskovalnimi institucijami v Sloveniji in po Evropi. Sodelujemo tudi pri evropskih pro-jektih (7OP in Leonardo).

V Sloveniji smo pri ARRS registrirani kot raz-iskovalna organizacija, da lahko konkuriramo na domačih raziskovalnih razpisih. To od nas zahteva, da vzdržujemo raziskovalno raven na enakem nivoju, kot to velja za univerze in državne raziskovalne inštitute, kar pomeni, da moramo skrbeti za dovolj visoke razisko-valne kazalnike, ki so razvidni iz državne baze SICRIS.

Na državnih raziskovalnih razpisih smo zelo upešni, v petletni zgodovini MEIS smo dobili tri meteorološke projekte, dva vodimo sami, pri enem pa smo polovični soizvajalci. Usmerjeni smo v področja v povezavi z me-teorološkimi in radiološkimi meritvami ter modeliranjem meteoroloških parametrov, na-povedovanjem vremena in onesnaženja zraka.

Kako trg reagira na vašo ponudbo? je v zadnjem obdobju več zanimanja za vaše storitve?

Na trgu se za naše storitve zanimajo predvsem veliki objekti IPPC in NEK, ki želijo pravilno ovrednotiti svoj vpliv na okolico. Izbrali so nas tisti, ki cenijo naše znanje in izkušnje ter ko-rektnost izvedbe naših storitev po ISO 9001.

Kako ste vključeni v projekte za izboljšanje kakovosti zraka? primer zasavje?

Ti projekti so žal šele v pripravi. Trudimo se,

da bi država in lokalne skupnosti prepoznale naše delo na tem področju.

Konkretno smo v projektu KOoreg izdelali vsa orodja, ki omogočajo celostno obravnavo in kontrolo onesnaženja ozračja nad poljubno regijo v Sloveniji. Nadalje omogočajo vnaprej-šnje preigravanje scenarijev ukrepov zmanjše-vanja onesnaženosti in njihove učinkovitosti.

Pravilno izvedene modelirne študije pa mo-rajo biti priložene tudi državnim prošnjam uradnikom v Bruslju za odlog doseganja kri-terijev za čist zrak (recimo za PM10 v Zasavju) in potem vsakoletnim poročilom v Bruselj o onesnaženju na konkretnih problematičnih področjih. Zaenkrat tega naše državne insti-tucije še ne znajo narediti. Ustreznega znanja pa tudi ne pridobiš v letu ali dveh. 

viriDirektiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.Kvaliteta zraka. Dostopno na: http://www.kvalitetazraka.si.Uredba o kakovosti zunanjega zraka. V: Ur. l. RS, št. 9/11, str. 964.Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesna-ževanja. V: Ur. l. RS, št. 31/07, str. 4308, in dopolnitve Ur. l. RS, št. 70/08, 61/09.

Modeliranje onesnaženja

ozračja

www.kvalitetazraka.si

www.meis.si

Pro

moci

ja

Velike industrijske naprave (ippC) so vsekakor veliki onesnaževalci ozračja, vendar jih predpisi silijo v nenehne izboljšave.

Upo

raba

zem

eljs

keg

a

pli

na

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

4O

KO

LJE

45

kakšna je kakovost zraka

v urbanih naseljih, kakšno

je stanje, kakšni so izzivi in

kakšne rešitve? To so bila

vprašanja, ki so vabila na

konferenco, na kateri so

opozorili na uporabo novih

tehnologij, energetsko

učinkovitih in okolju prijaznih

energentov, predvsem pa,

kakšne so prednosti uporabe

zemeljskega plina v javnem

potniškem, transportnem in

osebnem prometu. konferenco

sta organizirala Gospodarsko

interesno združenje za

distribucijo zemeljskega plina

(GiZ dZp) in Energetska

agencija za podravje (Energap).

dr. Vlasta krmelj, direktorica

Energapa, meni, da slovenija

pri trajnostni rabi energije

ne najde prave smeri, ker

ni sprejela nacionalnega

energetskega programa.

UpOraBa ZEmELJskEGa pLina

zakaj je energetska agencija podravje sode-lovala kot soorganizator konference in kako portfeljsko določa vaše projekte opredelitev, da ste zavod za trajnostno energijo?

Energetska agencija za Podravje je center zna-nja in projektov na področju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Že v letu 2007 smo pričeli aktivno delovati na področju bioplina in uporabi obnovljivih virov energije v transportu. V okviru projekta, ki ga je sofinancirala EU, smo pridobili znanja in iz-kušnje ter si ogledali številne primere dobrih praks v EU. Energetsko in okoljsko razvite države EU uporabljajo bioplin za različne na-mene. Ta bioplin se transportira po omrežju zemeljskega plina. Bioplin in zemeljski plin sta po svoji kemijski sestavi zelo podobna, v kolikor bioplin očistimo primesi, dobimo bio-metan. Zemeljski plin pa je tudi metan, le da je vir drugačen. Zemeljski plin je plin fosilnega izvora, medtem ko je biometan ime za metan, ki ga dobimo s fermentacijo oziroma razpadom biomase. Ker so torej njune kemijske lastno-sti enake, lahko biometan transportiramo v omrežju zemeljskega plina, ga uporabljamo v istih pečeh za ogrevanje in seveda tudi v transportu.

ali slovenija sledi izkušnjam drugih držav?

Izkušnje drugih držav tudi kažejo, da je dobro poznavanje področja zemeljskega plina osnova

za dobro izrabo bioplina in biometana, zato se je Energap že pred leti povezal z Gospodarsko interesnim združenjem za zemeljski plin in z njim svoja znanja dopolnjujemo, prenašamo in izmenjujemo izkušnje. Zelo se strinjamo, da je obstoječa infrastruktura temeljni pogoj za razvoj uporabe bioplina in biometana. Poseben segment je tudi uporaba zemeljskega plina v transportu, kjer zagovarjamo poleg možnosti uporabe bioplina ali biometana tudi okoljski vidik uporabe zemeljskega plina v transportu. Zemeljski plin ima namreč kot najbolj čisto fosilno gorivo dokazano izredno nizke emisije nevarnih snovi v zrak.

toda razmere v sloveniji glede na strukturo uvoza energije v tem trenutku ne kažejo, da se zavedamo pomena trajnostne rabe energije. Kje so največje rezerve? Cilj je jasen, kot pravi-te: trajnostna, varna in konkurenčna energija. a kdo je najprej na potezi?

Trajnostna energija vključuje najprej ukre-pe za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije. Šele naslednji ukrep je iskanje novih virov energije. Ti viri so pomembni zaradi vidika sigurnosti doba-ve, kar pomeni, da iščemo vse možne lokalne vire. To pa je povezano tudi s konkurenčnostjo oziroma obvladljivimi cenami energije. Ne na-zadnje to pomeni tudi nova delovna mesta. Žal v Sloveniji zadnja leta ne najdemo prave smeri.

v sloveniji ne najdemo prave smeri

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. V

last

a k

rmel

j

73/7

44

6O

KO

LJE

Ker nimamo sprejetega nacionalnega energet-skega programa, ki bi bil dober, realen, stroko-ven in predvsem izvedljiv, večkrat menjujemo smeri in odkrivamo nove. Zato delamo tudi napake. Slovenija ima potenciale, vendar se je izrabe potrebno lotiti z ogromno znanja. Meja med dobro in slabo odločitvijo v energetiki ni zelo jasna, če ne upoštevamo vseh vidikov in realnih podatkov. Na potezi je vsekakor država, ki mora skupaj s strokovnjaki pripraviti videnje razvoja, na lokalnih skupnostih in državljanih pa je, da odločitve nato izvajamo.

mislite najbrž na to, da slovenija nima strate-gije za povečanje rabe zemeljskega plina – od razvoja trga do opreme za uporabo, predvsem pa glede dobave? Kaj bi lahko izpostavili kot dobre rešitve? Kako je s trendi uporabe ze-meljskega plina v sloveniji in kje je evropa?

Dokumenta v Sloveniji, ki bi opredeljeval divezifikacijo uporabe plina in njegovega dol-goročnega razvoja, ne poznam. So pa pripra-vljeni dokumenti, ki opredeljujejo sigurnost in varnost dobave, v skladu z zakonodajo in smernicami EU na tem področju. Edina po-manjkljivost teh dokumentov je utemeljitev na predpostavki, da zemeljskega plina zaradi katerihkoli razlogov ne bo zmanjkalo. Glede na to, da prihaja zemeljski plin iz drugih držav, velikokrat iz politično nestabilnih regij, je moje mnenje takšno, da bi se morali opreti na lastne vire. Žal imamo fosilnega, zemeljskega plina zelo malo ali skoraj nič. To težavo imajo skoraj vse države EU, zato izvajajo aktivnosti in iščejo nadomestila. V svojih strateških dokumentih imajo zato prioritetne investicije v proizvodnjo bioplina ali pripravo sintetičnega biometana. Skandinavske države, Nemčija in Avstrija so države, ki z vsemi instrumenti podpirajo tako razvoj kot implementacijo tehnologij bioplina in biometana.

toda v čem je konkurenčna prednost zemelj-skega plina glede na ceno, izkoristek in okolj-sko prijaznost? ali je zavedanje o njegovih prednostih dovolj poudarjeno v javnosti?

Zemeljski plin je izredno čisto fosilno gorivo. Pri njegovem izgorevanju nastaja minimalna količina škodljivih snovi. Naprave, ki izrabljajo zemeljski plin, imajo zelo visoke izkoristke in so zelo učinkovite. Cena plina je kompleksna in je podvržena zakonitostim trga. Dejstvo pa je, da bi lažje obvladovali ceno plina, če bi imeli la-sten zemeljski plin ali bioplin. Ker je bila dolga leta dobava plina monopolna dejavnost, je bila

temu primerna tudi cena. Ljudje se zavedajo nižje cene in visoke uporabnosti zemeljskega plina, žal pa ne poznajo vseh možnosti njegove izrabe. Ker ga javnost obravnava kot fosilno gorivo, je v zadnjih letih, velikokrat neupravi-čeno, pridobil status goriva, ki se ga moramo izogibati.

Ljudje tudi pogosto zamenjujejo utekočinjen naftni plin z zemeljskim plinom. UNP je naftni derivat in je neposredno odvisen od cene nafte oziroma je še dražji.

na konferenci ste se zavzeli za uporabo biopli-na in mešanic v vseh sektorjih, poseben izziv naj bi bil transport. tudi za naložbe v bioplin ste ogreti, a stroka je do bioplina nekoliko previdna. vzrok poznamo. vaše mnenje?

Bioplin ali biometan ima status obnovljivih virov energije in ta trenutek veliko tržno prednost. Vendar nepoznavanje pravilne izrabe in tehnologij vodi v napačne smeri. V Sloveniji smo se lotili bioplinarn in kogeneracij. Dejstvo je, da je kogeneracija na sredi kmetijske površine, kjer ni odjema toplote, izredno ener-getsko neučinkovit sistem. Če so bioplinarne tudi nerealno ali napačno dimenzionirane, prihaja tudi do stanja, da v bioplinarno z di-zelskimi tovornjaki dovažamo substrate iz več sto kilometrov oddaljenih virov. To pomeni, da imamo bioplinarno za proizvodnjo zelene energije z namenom preprečevanja segrevanja ozračja, hkrati pa zaradi njenega delovanja še povečujemo toplogredni učinek. In še osnovna smernica za bioplinarno je, da uporablja odpa-dno organsko maso in ne posega na področje pridelave hrane oziroma za bioplinarno organ-ske mase ne smemo gojiti na območjih, kjer lahko pridelujemo hrano. Dejstvo je, da mora biti bioplinarna na kmetijskem področju, ker uporablja lokalne organske substrate, da jih ne razvažamo. Takšno bioplinarno nato pove-žemo z omrežjem zemeljskega plina. V biopli-narni proizveden bioplin, očiščen do kvalitete biometana in zemeljskega plina, nato oddamo v to omrežje. Iz tega omrežja lahko uporabniki jemljejo plin tam, kjer ga potrebujejo, in za raz-lične namene: ogrevanje, kuhanje, kogeneracije ali za avtomobile.

zakaj je biometan za okolje najprimernejši in kako je z njegovo uporabo?

Biometan je plin, ki nastaja na Zemlji v vsa-kem trenutku, ker nastaja z razkrojem vsake biomase. Ima pa žal 25-krat močnejši toplo-gredni učinek kot ogljikov dioksid. To pomeni, da vsak kg biometana v ozračju pomeni, kot da

imamo 25 kg metana v ozračju. Emisije metana tudi težje nadziramo kot emisije ogljikovega dioksida, ker so emisije CO2 običajno posledica človekove dejavnosti. Če torej biometan, ki se samodejno sprosti v ozračje, uporabimo, to pomeni, da smo naredili okolju veliko korist in ne samo zmanjšali negativen vpliv. Biometan lahko uporabljamo povsod, kjer danes upora-bljamo zemeljski plin.

Kako se je, po vaših ocenah, v sloveniji uresni-čila zahteva po sprejetju lokalnih energetskih konceptov? Kako na primer v podravju?

Glede na zakonodajo so vse občine do danes pripravile svoje koncepte. Nekatere so se tega lotile z resnimi nameni, kar pomeni, da imajo dokument, ki jim služi kot kažipot kam in kako z učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije. Veliko jih je žal našlo pot, da so plačale čim cenejši in enostavnejši dokument, ki služi samo trenutku, ko lahko inšpektorju pokažejo, da ga zaradi zakonodaje imajo. To so občine s slabim razumevanjem sonaravne-ga razvoja in priložnosti, ki nam jih ponujajo učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije. Občine v Podravju imajo koncepte. Energap izvaja naloge upravljavcev v občinah. Tam izvajamo ukrepe in aktivnosti, ki vodijo v pravo smer.

industrija ni zadovoljna s cenami energentov, tudi s cenami plina ne. zakaj se zdaj dogajajo pretresi na trgu plina v sloveniji?

Dejstvo, je da monopolni položaj na trgu doba-vitelje uspava in poviša cene. Z razvojem trga zemeljskega plina se bo to področje uredilo. Imeli bomo primerljive cene, da bodo zelo

dokumenta v sloveniji, ki bi opredeljeval divezifikacijo uporabe plina in njegovega dolgoročnega razvoja, ne poznam.

Zemeljski plin je izredno čisto fosilno gorivo.

Če so bioplinarne nerealno ali napačno dimenzionirane, prihaja tudi do stanja, da v bioplinarno z dizelskimi tovornjaki dovažamo substrate iz več sto kilometrov oddaljenih virov.

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

47

nizke, pa ne smemo pričakovati. EU in država sta z odprtjem trga naredili svoje. Zdaj so na vrsti uporabniki in industrija, ki morajo skrbeti za povečanje energetske učinkovitosti svojih sistemov. Pomembno je tudi, da predvsem industrija razmišlja o obnovljivih in lokalnih virih, kajti veliko jih je vitalno odvisnih od za-nesljivosti dobave in od cen, na katere nimajo vpliva.

v katere mednarodne projekte je vključena vaša agencija?

Energetska agencija izvaja mednarodne pro-jekte na področju učinkovite rabe energije, rabe obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. V okviru programa EU Interreg IVC izvajamo projekta RETS (Reneable energy transfere systems), kjer še vedno aktivno skrbi-mo, da bi prenesli kar največ znanja in izkušenj o upravljanju z energijo v slovenske občine, in projekt INVOLVE (Involving private sector in sustainable mobility), kjer želimo skupaj z industrijsko poslovno Cono Tezno in podjetjem za javni avtobusni promet MARPROM razvijati uporabo mobilnostnih načrtov. V okviru pro-grama Intelligent Energy Europe izvajamo pro-jekta ADVANCE, kjer želimo pripraviti kakovo-sten načrt trajnostne mobilnosti za Maribor, in projekt LEAP, za katerega pripravljamo akcijski načrt za izvajanje iniciative Evropske komisije »Zaveza županov«. Maribor je zavezo podpisal v aprilu 2011. V okviru bilateralnega sodelovanja z Madžarsko pa želimo vzpostaviti učne poligo-ne za učinkovito javno razsvetljavo. 

V sloveniji sedem območij s prekomerno onesnaženostjo

Kakovost zraka dokončno in morda malce pozno postaja eden od ključnih okoljskih

izzivov, saj slaba kakovost zraka zmanjšuje ka-kovost življenja ter v urbanih okoljih za nekaj mesecev krajša življenjsko dobo ljudi.

Vendar slaba kakovost zraka ni nov problem, samo spreminja se. V preteklih desetletjih

se je zrak prekomerno, včasih tudi ekstremno onesnaževalo z žveplovim dioksidom, kar je imelo negativne učinke na zdravje ljudi in okolje ter na objekte. Napori industrije, veliki vložki v prenovo tehnologij in s tem poveza-no boljše upravljanje proizvodnih procesov, zmanjšanje vsebnosti žvepla v tekočih gorivih ter opustitev premoga v malih kurilnih napra-vah so znatno izboljšali kakovost zraka.

Glavni problem tako v Sloveniji kakor tudi v velikem delu Evrope pa ostaja preko-

merna onesnaženost s prašnimi delci. Glavni viri emisij delcev v Sloveniji so male kurilne naprave za ogrevanje stavb, cestni motorni promet in izpusti industrije. Onesnaženost z delci je posledica lokalnih virov, delno pa tudi regionalnega transporta onesnaženosti.

V Sloveniji problem prekomerne onesnaže-nosti zaostrujejo še neugodni meteorološki

pogoji, saj v razmerah z zelo nizkimi hitrostmi vetra in izrazitimi temperaturnimi inverzija-mi, značilnimi za kotline in doline v Sloveniji, lahko že relativno majhne emisije povzročijo prekomerno onesnaženost zraka.

Tako je v Sloveniji praktično na vseh meril-nih mestih ARSO, razen na Primorskem,

izmerjena prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10. Izmerjene koncentracije delcev negativno vplivajo na zdravje ljudi in nam tudi skrajšujejo življenje.

Evropska unija ima na področju kakovosti zraka harmonizirane zahteve, ki so vse-

bovane v Direktivi 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Ta direktiva med drugim določa mejne in ciljne vrednosti za posamezna onesnaževala zunanjega zraka in določa, kaj morajo države članice narediti, da bi izboljšale kakovost zraka za svoje državljane.

Slovenija je kot članica EU sledila rešitvam na tem področju in sprotno urejala svoje

predpise, ključne operativne naloge pa so še pred nami. Gre za pripravo in sprejem načrtov za zrak za vseh sedem območij prekomerne onesnaženosti z delci: Zasavje, Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Murska Sobota in Novo mesto ter njihovo izvajanje. Zavedamo se, da bodo za dosego skladnosti z mejnimi vrednost-mi za delce in s tem obvladovanje škodljivih posledic za zdravje potrebni veliki napori. Rezultate izvajanja načrtov bo potrebno spre-mljati in načrte redno novelirati.

Za slabo kakovost zunanjega zraka smo od-govorni vsi in tudi vsi skupaj ga s svojim

načinom dela, bivanja, premikanja, upravljanja in preživljanja prostega časa – torej življenja nasploh – kreiramo. Povzročamo sproščanje delcev, ki jih nato z dihanjem vnašamo preko dihalnih poti v svoja telesa. Rezultat vdiha-vanja slabega zraka so obolenja dihal, ožilja in srca ter preko umazanih nanodelcev tudi negativen vpliv na možgansko ovojnico.

Kakovost zraka lahko zato izboljšamo le vsi skupaj. Takšen je tudi nov pristop države k

izdelavi načrtov za kakovost zunanjega zraka, saj načrte izdelujejo pristojna ministrstva v so-delovanju z lokalnimi skupnostmi, v proces je vključeno gospodarstvo, prav tako se vključuje-jo organizacije civilne družbe in posamezniki.

Pri izdelavi načrtov namenjamo posebno pozornost tudi sinergiji z blaženjem pod-

nebnih sprememb in pri ukrepih s področja prometa tudi zmanjševanju obremenjenosti s hrupom.

V preteklih mesecih smo na ministrstvu intenzivno pripravljali Načrt za kakovost

zraka za Zasavje. Načrt zajema glede na vire emisij tri skupine ukrepov:

• na področju ogrevanja stavb preko spodbu-janja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije,

• na področju prometa preko krepitve trajno-stne mobilnosti in

• na področju gospodarstva z ukrepi industrije.

V okviru tega je seveda zelo pomemben tudi zemeljski plin.

Javna razprava o omenjenem načrtu za Zasavje je bila zaključena nedavno. Pokazala

je, da so ukrepi pravilno zastavljeni, še več, v teku izdelave načrta so se pojavile nekatere inovativne tehnološke rešitve, ki obetajo, da bomo znanje prav s področja kakovosti zraka lahko »izvažali«, če bodo rezultati pilotnega projekta pri uresničevanju načrta pozitivni.

(Iz uvodne razprave Marjete Peterlin, državne sekretarke MKO, na konferenci o kakovosti zraka v urbanem okolju. Konec oktobra je bila Marjeta Peterlin razrešena dolžnosti državne sekretarke na MKO.) 

pomembno je tudi, da predvsem industrija razmišlja o obnovljivih in lokalnih virih, kajti veliko jih je vitalno odvisnih od zanesljivosti dobave in od cen, na katere nimajo vpliva.

Glavni problem tako v sloveniji kakor tudi v velikem delu Evrope pa ostaja prekomerna onesnaženost s prašnimi delci.

Tako je v sloveniji praktično na vseh merilnih mestih arsO, razen na primorskem, izmerjena prekomerna onesnaženost zraka z delci pm10.

Po

loža

j ko

munaln

ega

go

sPo

darstv

a

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

44

8O

KO

LJE

kaj se je zgodilo s komunalnim

gospodarstvom med prvo in

drugo problemsko konferenco,

ki sta jo v podčetrtku drugo

leto zapored organizirala

Zbornica komunalnega

gospodarstva in irEET? na

to vprašanje je odgovoril

Janko kramžar, predsednik

zbornice in direktor ljubljanske

snage. rešitev je tudi v

javno-zasebnem partnerstvu,

meni mag. Janja kocjančič

iz petrola. marko Fatur iz

Ljubljanskega urbanističnega

zavoda pa opozarja, da

si obravnava komunalne

ekonomije zasluži čisto enko.

pOLOžaJ kOmUnaLnEGa GOspOdarsTVa

ekonomski položaj komunalnega gospodar-stva se je v zadnjem letu realno poslabšal, reguliranje cen je ostalo v rokah države. z napovedanim dvigom ddv niste zadovoljni. Kakšne so realne možnosti, da bi komunalno gospodarstvo na začetku leta 2013 imelo ja-snejšo sliko za gospodarjenje?

Nekateri signali, ki jih daje aktualni minister Franc Bogovič s sodelavci iz Ministrstva za oko-lje in prostor kažejo, da bi se lahko pogoji poslo-vanja v letu 2013 nekoliko zbistrili. Predvsem obstaja volja po sprejemu ali dopolnitvi zako-nodaje v smeri večje operativnosti. Težava je v tem, da je tovrstnih potrebnih sprememb veliko in je verjetno treba narediti selekcijo. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da zaradi obilice nalog nekoliko pade kvaliteta. Vsekakor – in to se mi zdi zelo pomembno – pa je Zbornica Komunalnega gospodarstva skupaj s Skupnostjo slovenskih občin in Združenjem slovenskih občin pripravljena sodelovati pro-aktivno in ponuja državi pomoč. To pomeni, da bomo poleg opozarjanja na težave in napake tudi predlagali ustrezne rešitve. Menim na-mreč, da lahko na tem področju Sloveniji damo zgled, kako smo s sodelovanjem vseh deležni-kov sposobni obvladovati in reševati probleme.

na konferenci ste opozorili, da komunalno gospodarstvo nima vzvodov za ohranjanje realne vrednosti svoje obstoječe komunalne

infrastrukture in da ima omejene možnosti za financiranje zahtevnih okoljskih infrastruktur-nih projektov. na drugi strani se kaže pripra-vljenost nekaterih podjetij za javno-zasebno partnerstvo pri naložbah. Kakšno je vaše stališče?

Moje mnenje o javno-zasebnem partnerstvu se ni spremenilo že kar nekaj časa. Ocenjujem ga kot koristen instrument predvsem takrat, ko javni partner ne razpolaga z dovolj znanja ali sredstev za realizacijo določenega projekta. Vsekakor pa sem prepričan, da so nakopičeni problemi komunalnega gospodarstva taki, da jih ne moremo rešiti (samo) s spremembo lastniške strukture izvajalcev.

Komunalna podjetja, ki se ukvarjajo z odpadki in so v zasebni lasti, opozarjajo, da so javna komunalna podjetja privilegirana. Kako odgo-varjate na ta očitek?

Moram reči, da na prvi in drugi problemski konferenci komunalnega gospodarstva leta 2011 in leta 2012, na kateri smo se družili predstavniki različnih komunalnih podjetij, nisem dobil tega vtisa. Bolj smo ugotavljali nakopičenost problemov, ki predstavljajo te-žavo tako javnemu kot zasebnemu sektorju. Tudi na okroglih mizah, organiziranih ob teh konferencah, so predstavniki podjetij, kot je Saubermacher Komunala, d. o. o., ali Komunala Nova Gorica, d. d., v glavnem potrdili te

javna podjetja niso privilegirana

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: F.A

. BO

BO

foto

: Rok

Trž

an

mar

ko F

atur

mag

. anj

a koc

janč

ičJa

nko

kra

mža

r

73/7

4O

KO

LJE

49

ugotovitve. Vsekakor pa vsaka oblika lastnine predstavlja pri izvajanju dejavnosti določene prednosti in hkrati določene slabosti. V tem trenutku razmišljam o sistemu javnega naro-čanja kot obliki nabave, ki je za javni sektor nedvomno zahtevnejša.

Katere zakonodajne rešitve bi morala nemu-doma sprejeti država, da bi bili postavljeni drugačni temelji za razvoj komunalnega go-spodarstva? prvi ukrepi?

Brez dvoma so ukrepi na področju politike cen v preteklosti na komunalnem področju nare-dili največ škode. Prav na zadnji Problemski konferenci komunalnega gospodarstva je bilo opozorjeno na propadanje infrastrukture, ki dosega že skoraj neobvladljive razmere. Prav zato je to področje tudi prvo, ki ga je treba urediti.

Katere mehanizme predlagate za vodenje učinkovite ekonomske politike na področju gospodarskih javnih služb?

V primeru lokalnih gospodarskih javnih služb predvsem več zaupanja v lokalne skupnosti in izvajalce. Prenos odgovornosti pa mora vseka-kor imeti za posledico tudi prenos pristojnosti.

Kaj boste storili kot predsednik zbornice ko-munalnega gospodarstva, če tudi v letu 2013 ne boste uspeli realizirati nobenih sklepov problemske konference? Kdo najbolj zavira nujne spremembe, kje so blokade?

V tem primeru bom ponudil svoj odstop z mesta predsednika Zbornice komunalnega gospodarstva.

Bistveno je vračilo vloženih sredstevČeprav na problemski konferenci javno-za-sebno partnerstvo v komunalnem gospodar-stvu ni bilo v ospredju in mu marsikje niso naklonjeni, so najnovejše vladne usmeritve za financiranje okoljskih in drugih projektov nedvoumne – sredstev za vse naložbe ne bo dovolj. Investitorji morajo iskati nove vire. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnolo-gijo so že pripravili prvi delovni sestanek, ki pomeni začetek razprav o novem modelu javno--zasebnega partnerstva v Sloveniji. O tem, kaj misli eden izmed potencialnih investitorjev v

projekte komunalnega gospodarstva, je poja-snila Anja Kocjančič, ki v Petrolu vodi podro-čje energetskih in okoljskih rešitev.

ekonomski položaj komunalnega gospodar-stva se je v zadnjem letu realno poslabšal, reguliranje cen je ostalo v rokah države. Kako ocenjujete stanje komunalnega gospodarstva s strani zasebnega sektorja?

Nedopustno je, da komunalno gospodarstvo ne more uveljaviti niti lastnih cen komunalnih storitev. Da preživi, znižuje vložek v obnovo in vzdrževanje objektov in naprav. V primeru, da se bo tako stanje nadaljevalo, zasebniki ne bodo več zainteresirani za izvajanje projektov JZP, ker na tak način nikakor ne morejo dobiti povrnjenih vloženih sredstev.

na konferenci komunalnega gospodarstva je bila podana analiza, da komunalno gospo-darstvo nima vzvodov za ohranjanje realne vrednosti svoje obstoječe komunalne infra-strukture in da ima omejene možnosti za financiranje zahtevnih okoljskih infrastruktur-nih projektov. pod kakšnimi pogoji je petrol pripravljen za javno-zasebno partnerstvo pri naložbah?

Petrol, kot tudi drugi potencialni investitorji v komunalno infrastrukturo, bodo sodelovali v projektih JZP, če bodo imeli zakonska zago-tovila, da se jim bodo vložena sredstva povr-nila. Za gospodarske družbe je pomembno, da je projekt ustrezno donosen. Ker so projekti JZP dolgoročni in razmeroma stabilni, zasebni partner pričakuje zmeren donos, ki pa mora biti večji od donosov državnih vrednostnih papirjev, saj zasebni partner s podpisom kon-cesijske pogodbe prevzame tveganja izvajanja projekta. Za komunalne projekte je značilno, da se povrnejo v daljšem obdobju 20-30 let, kar poveča tveganje za povrnitev vloženih sredstev. Pri pripravi ponudbe zasebni partner vedno obravnava vsa tveganja.

nekateri opozarjajo, da so javna komunalna podjetja privilegirana. Kakšno je vaše stališče?

To težko komentiram. Vem pa, da smo kon-cesionarji pod skrbnim nadzorom javnosti in inšpekcijskih služb, za najmanjšo nepravilnost odgovarjamo. Javna podjetja praviloma niso tako strogo nadzorovana.

Katere zakonodajne rešitve bi morala nemu-doma sprejeti država, da bi bili postavljeni drugačni temelji za razvoj komunalnega go-spodarstva? prvi ukrepi?

Izdelati bi morala uredbo o določanju cen ko-munalnih storitev, ki bi temeljila na ekonom-ski stroki in na ustreznem benčmarkingu, s katerim bi lahko primerjali nivo cen različnih izvajalcev.

Katere mehanizme predlagate za vodenje učinkovite ekonomske politike na področju komunalnih gospodarskih služb?

Oblikovanje cen na osnovi strokovnih izra-čunov lastne cene in primerjavo glavnih sku-pin stroškov med izvajalci OGJS s pomočjo benčmarkinga, ki pa bi ga izvajala strokovna inštitucija z ustreznim javnim pooblastilom. Pomembno je, da bi benčmarking izvajal in-terdisciplinarni tim strokovnjakov, ki bi znal rezultate tudi ustrezno vrednotiti in interpre-tirati. Vsekakor pa benčmarking ne sme biti orodje za etiketiranje izvajalcev z visokimi lastnimi cenami storitev, ampak dobrodošel pripomoček za ugotavljanje možnih prihran-kov pri obratovanju.

Brez dvoma so ukrepi na področju politike cen v preteklosti na komunalnem področju naredili največ škode.

nedopustno je, da komunalno gospodarstvo ne more uveljaviti niti lastnih cen komunalnih storitev.

Za gospodarske družbe je pomembno, da je projekt ustrezno donosen.

nove

mber

2012

73/7

45

0O

KO

LJE

pOLOžaJ kOmUnaLnEGa GOspOdarsTVa

Obravnava komunalne ekonomike si zasluži čisto enkoNič novega ni, da v občinah zelo počasi sprejemajo občinske prostorske načrte. Do konca septembra jih je sprejelo manj kot 20 odstotkov slovenskih občin. Z načrtovanjem prostora v občinah pa je neposredno pove-zano načrtovanje razvoja gospodarske javne infrastrukture. Na problemski konferenci komunalnega gospodarstva je zato vzbudila precejšnjo pozornost analiza, kako je v občin-ske načrte umeščena komunalna dejavnost. Marko Fatur z Ljubljanskega urbanističnega zavoda strokovno utemeljuje, zakaj bi morali prostorski akti natančneje strateško opredeliti infrastrukturne sisteme in njihov razvoj.

čeprav v sloveniji občine z zamudo spreje-majo občinske prostorske načrte, so prve analize zagotovo pokazale, ali so dale ustrezno mesto umestitvi lokalne gospodarske javne infrastrukture? vaša ocena?

Menim, da sta obseg in natančnost obdelave lokalne GJI v novih občinskih prostorskih načrtih glede na smiselno upoštevanje zakon-skih predpisov in glede na dejanske potrebe dejavnosti premajhna. Ker se od leta 1986 novi strateški prostorski akti niso izdelovali (to pomeni, da v vsem tem času niso bile izve-dene analize ali strateški razmisleki na ravni celotne občine), bi pričakovali, da bomo pri načrtovanju v 21. stoletju storili korak naprej. Ugotavljam, da pri novi generaciji prostorskih načrtov, ki jih trenutno sprejemamo v praktič-no vseh občinah v Sloveniji, ni tako, saj so novi prostorski načrti najprej spisek želja po novih zazidljivih zemljiščih (obstajajo seveda tudi izjeme!), potem pa pridejo na vrsto šele ostale teme, ki so v praviloma podrejenem položaju. Tudi v medijih večinoma slišimo le za potrebe po novih stavbnih zemljiščih, za problematiko kmetijskih zemljišč, ki jih kmetijski sektor ne želi prepustiti za pozidavo, za zazidljiva obmo-čja, ki so poplavno ogrožena, itd. – vedno se na koncu pogovarjamo o zazidljivosti zemljišč, kot da je to edina vsebina prostorskih aktov. Bojim se, da s tem nismo daleč od dosedanje prakse sprememb in dopolnitev prostorskih aktov.

če nismo daleč, kje pa vendarle smo?

Za lokalno GJI, pri tem mislim predvsem na odvajanje in čiščenje odpadne vode, oskrbo s pitno vodo, ravnanje z odpadki in prometno infrastrukturo lokalnega značaja, navadno velja: saj jo lahko gradimo povsod in kakšnih posebnih nalog v zvezi s tem ni potrebno pripravljati in izvajati. To je izrazito zgrešeno razmišljanje, saj je tudi zanjo potreben prostor, da pa bi podpirala trajnostni razvoj mesta in

bila trajnostna v delovanju oziroma funkciji, jo je treba snovati strateško. Očitno se pozablja, da je prav lokalna GJI ena izmed ključnih tem v občinskih prostorskih aktih, ki je v izvorni pristojnosti občine in za katero bo v nadaljnjih fazah občina prevzela (popolno) odgovornost. Občina je namreč odgovorna tako za načrto-vanje in gradnjo te infrastrukture kot tudi za njeno kasnejšo uporabo oziroma obratovanje za izvajanje gospodarskih javnih služb. Zato bi v novi generaciji prostorskih aktov pričakoval natančno strateško opredelitev infrastruk-turnih sistemov in smeri njihovega razvoja, v izvedbenih aktih pa njihovo natančno alo-ciranje in pogoje za izvedbo. Za to je potrebno pripraviti strokovne podlage, ki pogosto za lokalno GJI niso bile izdelane, podatki pa so se z zbiranjem raznih podatkov in včasih tudi veliko dobre volje prenesli v prostorske akte. Prostorska zakonodaja je sicer predpisala obvezne vsebine s področja GJI, ki pa na izved-benem nivoju dajejo več poudarka obveznostim priključevanja kot pa razvoju infrastrukture kot take. Tako je infrastruktura v aktih sicer vrisana, vendar mnogokrat brez ustreznega premisleka (ki mora poleg funkcionalnosti za-gotavljati tudi uresničevanje ciljev), kot da bi želela zadostiti zakonskim pogojem, namesto da bi ustvarila enega od elementov občinske razvojne platforme.

na katere elemente pri načrtovanju gji bi morale biti občine najbolj pozorne?

Dragoceno bi bilo, če bi vse občine prepoznale priložnost, ki jo za ureditev področja načrtova-nja GJI prinaša priprava občinskih prostorskih aktov, ne samo na strateški, temveč tudi na izvedbeni ravni. Nujno je pripraviti ustrezne strokovne podlage za vsako posamezno po-dročje lokalne GJI, za katere je najbolje, da jih skupaj pripravita pristojna občinska služba in izvajalec posamezne GJS (komunalno podjetje, koncesionar …). Če namreč poznamo potrebe – in kdaj so potrebe natančneje izražene kot ob pripravi celovitih načrtov (prostorskega) razvoja? – nam ne bi smelo biti težko podati rešitve za zadovoljitev teh potreb. Tako posta-nejo prostorski akti prvi korak pri razvoju oz. načrtovanju infrastrukture, saj predstavljajo najboljši možen, vsestransko preizkušen, prak-tičen in ekonomičen način vodenja razvoja. Ker so vsi akti pripravljeni z uporabo geografskih informacijskih sistemov, so ti podatki pro-storsko opredeljeni in vsak nadaljnji korak je le nadgradnja teh sistemov. Vse naloge so lahko natančno opredeljene in jih je moč ustrezno načrtovati. Tako lahko z zgodnjim uvajanjem načrtovane lokalne GJI v prostorske akte zgra-dimo celotno zgodbo razvoja infrastrukture, predvsem pa se od vsega začetka zavedamo nalog, ki so pred nami in jih moramo v služ-bi javnega interesa na občinah tudi izvajati. Zagotoviti je treba namreč cel sistem celovitega načrtovanja infrastrukture, ki bo naloge naj-prej definiral in jih opredelil v terminskem in

finančnem smislu, nato pa nas vsakodnevno opozarjal na te naloge ter predvsem zagotovil sprotno kontrolo izvajanja, pa tudi nujno pri-lagajanje tako spreminjajočim se potrebam kot razpoložljivim sredstvom za izvajanje.

toda prvi problem se pojavi že ob umestitvi gji v javni ali zasebni prostor.

Za zagotavljanje umestitve lokalne GJI v pro-stor je izjemnega pomena, da je v prostorskih aktih izvedena regulacija prostora na »javnega« in »zasebnega«. Pri tem je jasno, da lokalna GJI praviloma poteka po javnih površinah, ki pa jih je treba v prostorskih aktih vnaprej določiti, da predstavljajo primerno osnovo za umestitev GJI v prostor. Tako je eden izmed pomembnih elementov za gradnjo in razvoj lokalne GJI prav regulacija prostora, ki pa je na mikro ravni pogosto kar pozabljena. Zato menim, da je v izvedbenih prostorskih aktih nujno opredeliti javne površine, predvsem cest, do prav vsakega zemljišča za gradnjo, saj le s tem zagotovimo možnost gradnje lokalne GJI in posledično priključevanja objektov nanjo. Pri tem se moramo zavedati, da potek GJI po zasebnih zemljiščih, kadar je to potrebno, ne sme biti ovira in tudi za tovrstne primere oz. zaradi tovrstnih primerov je treba pravočasno poskrbeti in vzpostaviti pogoje za nemoteno delovanje GJI. Izpostavljam še dva pomembna poudarka. Morda obstaja bojazen, da je po-dročje lokalne GJI tako obširno in zato težko obvladljivo, predvsem pa je načrtovanje na območju celotne občine, sploh če je ta večjega obsega, finančno zahtevno, dolgotrajno in je zanj običajno premalo podatkov. Zato želim najprej največji poudarek nameniti pogumu, ki ga mora imeti vsaka občina, da pripravi celovite načrte razvoja infrastrukture. Ti razvojni na-črti so podlaga za razvoj dejavnosti v prostoru, temeljni pogoji za razvoj v naseljih. Seveda pa mora biti v pripravo teh načrtov vključen tudi upravljavec lokalne GJI, da skupno pripravita načrte bodočega razvoja, skladne s siceršnjim prostorskim razvojem občine. Občina kot lastnik infrastrukture je sicer odgovorna za načrtovanje nove infrastrukture in obnovo obstoječe, vendar menim, da morajo bistveno večjo vlogo pri tem prevzeti tudi upravljavci omrežja. Tako je drugi poudarek namenjen nujnemu odličnemu sodelovanju med obči-no in izvajalci komunalnih dejavnosti, saj

do konca leta 2015 oziroma 2017 je treba zgraditi še množico kanalizacijskih sistemov.

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

51

kombinacija dobrega in odgovornega lastnika ter usposobljenega izvajalca zagotovo daje sinergijske učinke.

občine so lastnice lokalne gospodarske javne infrastrukture, upravljavci komunalna podje-tja, pogoje poslovanja pa določa država. Kaj bi morala storiti slovenija za ureditev razmer na tem področju?

Cene komunalnih storitev v Sloveniji so vsa leta od osamosvojitve naprej pravzaprav pod stalno kontrolo države in kar naprej slišimo, da naj bi bil morebiten dvig teh cen takojšnji krivec za povečanje inflacije (čeprav država za te iste sto-ritve potem predlaga dvig DDV?!). Pri tem pa se vsi zavedajo, da cene za komunalne storitve ne pokrijejo niti enostavne reprodukcije, kar nezadržno vodi v propad ali vsaj životarjenje oskrbnih sistemov oziroma dejavnosti, občine pa s subvencijami le še s težavo vzdržujejo sis-tem nad vodo. Ni dvoma, da je treba ukrepati, saj smo že načeli substanco, razumem, da se trenutno pripravljajo predpisi, ki naj bi stanje uredili. Upam, da bo obema združenjema občin Slovenije in Zbornici komunalnega gospodar-stva dopuščeno tvorno sodelovati pri pripravi teh aktov, saj izključno skozi oči države proble-ma zagotovo ne bo moč ustrezno rešiti.

od dogovora o cenah je odvisno, kakšen bo prihodnji razvoj komunalne infrastrukture.

Če se pri cenah komunalnih storitev bolj ozira-mo po sredstvih za obnovo oskrbnih sistemov, pa bi sam nekaj besed namenil še drugemu vidiku: financiranju načrtovane GJI. Menim, da se premalo zavedamo, kakšen finančni za-logaj nas še čaka pri gradnji nove komunalne infrastrukture, predvsem tiste, ki jo je treba zgraditi iz naslova tako imenovanega komu-nalnega deficita, torej infrastrukture, ki bi jo morali že zdavnaj zgraditi, pa je pač nismo; pri tem imam v mislih predvsem kanalizacijske sisteme. Res je sicer, da je za gradnjo nove GJI na voljo več virov: evropska in državna sred-stva, komunalni prispevek in lastna sredstva občin. V Sloveniji je bil sicer eden uspešnejših mehanizmov sistem operativnih programov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, oskrbo s pitno vodo ter ravnanje z odpadki, s kateri-mi je bil storjen izjemen napredek pri gradnji lokalne GJI in črpanja evropskih sredstev za njeno gradnjo. Vedeti pa moramo, da so obve-znosti Slovenije še velike: do konca leta 2015 oziroma 2017 je treba zgraditi še množico kanalizacijskih sistemov, da bomo zadostili merilom, ki jih je Slovenija postavila za to področje. Ali občine natančno poznajo svoje obveznosti, ki jih čakajo iz tega naslova in ali se zavedajo potrebnega finančnega vložka? Ali na ravni države poznamo te stroške občin in se jih zavedamo? To je še eden od razlogov za natančno in celovito načrtovanje GJI v najzgo-dnejši fazi. Predlagam, da se čim prej začnemo pogovarjati o dejanskih številkah. Bojim se, da

bodo še posebej zaskrbljujoče za občine, zlasti v razmerah, ko se finančna sredstva za občine še dodatno krčijo.

če bi opredelili glavne naloge v načrtovanju ali razvoju gospodarske javne infrastrukture, čemu bi dali prednost?

Nujna je aktivna vloga občine na področju na-črtovanja infrastrukture, kot najpomembnejši element tega pa izpostavljam celovitost načrto-vanja – za celotno občino in za vso lokalno GJI. Čim prej moramo priti do takšnega sistema načrtovanja, ki bo zagotavljal natančen, stalen in celovit pregled nad potrebno infrastrukturo z vsemi elementi za posledično izvedbo tako načrtovane nove infrastrukture in infrastruk-ture, ki jo je treba obnoviti. Programi opre-mljanja stavbnih zemljišč, ki naj bi opravljali funkcijo razvoja lokalne GJI, predstavljajo večinoma podlago za odmerjanje komunalne-ga prispevka, ne opravljajo pa funkcije razvoja infrastrukture, poleg tega pa se izvajajo samo za novo infrastrukturo. Menim, da je čas za novo generacijo celovitih razvojnih načrtov za infrastrukturo, ki bodo občinam v pomoč pri stalnem načrtovanju in izvajanju nalog s po-dročja gradnje in obnove lokalne GJI, pripravi načrtov razvojnih programov in občinskih pro-računov. Taki programski dokumenti morajo imeti izrazito operativno – izvajalsko funkcijo, naloge v njih morajo biti medsebojno prostor-sko, časovno in finančno usklajene, omogočena morata biti sprotno preverjanje postavljenih ciljev in kontrola izvajanja programa, le-ta pa mora biti ob tem hkrati tudi fleksibilen in prilagodljiv.

pri pripravi občinskih prostorskih načrtov, še posebej komunalne infrastrukture, ne gre brez regionalnega pristopa. Kaj kaže praksa?

Komunalni oskrbni sistemi ne poznajo ad-ministrativnih meja. S sistemom lokalne sa-mouprave je bila oskrbnim sistemom gotovo storjena medvedja usluga, saj je učinkovito in uspešno delovanje komunalnih dejavnosti povezano tudi z ustrezno ekonomijo obsega. Tako so se nam komunalni sistemi drobili (tako kot občine), sedaj pa ugotavljamo, da bi jih bilo v nekaterih segmentih smotrno povezovati. Ilustrativen je podatek, da je na Nizozemskem število upravljavcev vodooskrbnih sistemov po drugi svetovni vojni od takratnih čez 200 padlo na današnjih vsega 10 upravljavcev.

Pri pripravi občinskih prostorskih načrtov je opazna odsotnost regionalnega, povezovalnega nivoja. Občinski prostorski načrti se pripravlja-jo izključno za območje občine in včasih se zdi, kot da za občinsko mejo ni ničesar več in da po-vezovalnih elementov na regionalnem nivoju ni. Pri tem ni govora o državnih in regionalnih ureditvah, ki praviloma niso problematične, temveč o podvajanju funkcij in dejavnosti, ki se pojavljajo v vsaki občini, najbolj izrazi-to pri večjih poselitvenih območjih oziroma

stanovanjski gradnji in poslovno gospodarskih conah. Tako smo soočeni s situacijo, kjer so skoraj v vsaki občini načrtovane dejavnosti, katerih lokacija ni niti programsko niti loka-cijsko preverjena na širšem prostorskem (re-gionalnem) nivoju in zato v mnogih primerih takšna območja samevajo ali ne bodo nikoli aktivirana. Ne glede na morebitno politično nesprejemljivost predloga je na mestu premi-slek, da bi bil prenos posameznih segmentov strateškega prostorskega načrtovanja, in s tem nujno tudi določenih tem (lokalne) GJI, na regi-onalni nivo nujno potreben. Pri tem ne mislim na formalni pokrajinski nivo, saj menim glede na dosedanjo sago o ustanavljanju pokrajin, da Slovenija take upravne razdelitve ne bo in ne bi zmogla. Govorim o dogovoru med državo in lokalnimi skupnostmi ter prenosu nalog na nek vmesni nivo, ki bo za to imel potrebna pooblastila in nujna finančna sredstva.

Kako je s komunalno ekonomiko v občinskih prostorskih načrtih?

Če podam obravnavanju lokalne GJI v občin-skih prostorskih načrtih šolsko oceno slabo trojko, si za obravnavanje urbane in komunalne ekonomike žal zaslužimo kot solza čisto enko. Področja urbane in komunalne ekonomike v slovenskih občinskih prostorskih načrtih in sistemu prostorskega načrtovanja (tudi na državni ravni) nasploh ni in nihče se ne zave-da oziroma ga ne skrbi, še posebej ne resorno ministrstvo, da je ta segment v pripravi nove generacije prostorskih aktov popolnoma izpa-del. Izračun dejanske zaloge stavbnih zemljišč je izdelal le malokdo, pregovorna neučinko-vitost države pri uveljavljanju in izvajanju aktivne zemljiške politike pa je bila razlog, da ta zaloga do sedaj ni bila aktivirana in v dana-šnjih političnih razmerah tudi še nekaj časa ne bo. Zato smo v novih občinskih prostorskih aktih predvsem na račun kmetijskih zemljišč dobili množico novih stavbnih zemljišč, vsemu govorjenju o trajnostnem razvoju navkljub. V vsesplošni evforiji konjunkture preteklih let nihče ni izdelal finančnih izračunov, kolikšna javna sredstva bodo aktivirana za izvajanje oskrbe predvsem novih razvojnih območij in kdo bodo kupci površin, ki so s prostorskimi akti namenjene za razvoj, da ne govorim o stroških, ki jih bodo za vzdrževanje vse te infrastrukture občine še imele v prihodnosti. Le malokatera občina se je zavedala, da aktivi-ranje novih površin sicer predstavlja razvojno priložnost, hkrati pa tudi finančno obveznost in le malokrat se je prostorski razvoj koncipiral »navznoter«, torej z aktiviranjem obstoječih, že opremljenih površin in z jasnim zavedanjem, da razvoj tudi stane.

Komunalno ekonomiko v prostorskih aktih bo treba postaviti na nove temelje, predvsem pa je nujno zahtevati upoštevanje vsaj osnovnih ekonomskih kazalcev tudi v prostorskem na-črtovanju. 

Šo

lski

cen

ter

cel

je

nove

mber

2012

foto

: arh

iv š

ole

73/7

45

2O

KO

LJE

kako jih bo sprejelo okolje, ki

jih potrebuje, to je vprašanje.

ali bo edina usmeritev

nadaljevanje šolanja ali

zaposlitev? na srednji šoli

za gradbeništvo in okolje na

Šolskem centru Celje je letos

program okoljevarstvenega

tehnika zaključila prva

generacija, vsi uspešno. svojo

pot pa nadaljujejo različno.

kakšni so bili izzivi, s katerimi

so se soočali, in izkušnje, ki so

si jih pridobili, smo povprašali

ravnateljico šole ireno

posavec.

ŠOLski CEnTEr CELJE

vaša šola je ena prvih, ki je v svoj program uvedla izobraževanje za okoljevarstvenega tehnika. letos je šolo zapustila prva genera-cija. Kaj ste se v teh štirih letih naučili oziroma kakšne so vaše izkušnje? ali lahko ocenite, da se je program »prijel«?

Program je bil popolnoma nov v Sloveniji, tako da smo se morali pred začetkom izvajanja programa zelo pripravljati. Za vse strokovne module smo natančno pregledali cilje kata-logov znanj in pri tem imeli kar nekaj težav, ker so cilji napisani precej ohlapno. Na šoli že več kot 50 let izvajamo program gradbeni tehnik, za katerega se točno ve, kaj mora dijak ob zaključku znati, kaj dela v praksi, kje se zaposluje. Enako smo želeli oziroma želimo tudi za program okoljevarstveni tehnik, da ima znanja, zaradi katerih ga bodo delodajalci potrebovali in zaposlovali. Ta cilj vseskozi za-sledujemo, zato v okviru strokovnega aktiva še vedno porabimo veliko časa, da dopolnjujemo kataloge znanj s konkretnimi cilji. Glede na vpis lahko rečem, da je program pri učencih in starših po osnovnih šolah že prepoznaven. Vpisanih imamo 112 dijakov v vseh štirih le-tnikih. Veliko k promociji programa prispevajo tudi že vpisani dijaki, ki imajo radi program in našo šolo.

ste program spreminjali, prilagajali? Katere vsebine so dijakom najbolj blizu?

Program ima na državnem nivoju enak predme-tnik za vse šole, enako število ur za posamezne predmete in module. Šole smo same pripravile izvedbeni predmetnik in 20 odstotkov odprte-ga kurikula. To pomeni, da v teh 20 odstotkih šole same v povezavi z gospodarstvom določi-mo module in vsebino. V tem delu smo šole po Sloveniji precej različne. Mi smo v odprti del dali npr. spoznavanje laboratorijske tehnike in nizkoenergijske gradnje, snov, ki v okviru pred-metnika ni bila zajeta. Program smo spreminja-li v tistih delih, kjer smo oziroma še dodajamo vaje z vso opremo, ki smo jo nabavili. Dijaki imajo seveda rajši splošne vsebine varovanja okolja in jim je potrebno večkrat razložiti, zakaj morajo znati nekatere kemijske in tehnološke procese iz modulov Gospodarjenje s pitno in tehnološko vodo in Gospodarjenje z odpadno vodo. Enako modul Gospodarjenje s prostorom, ki izobražuje dijake za delo v urbanističnih od-delkih, v projektivi, na upravnih enotah občin, zahteva znanje iz načrtovanja in risanja.

in strokovni moduli?

Strokovni moduli so zasnovani tako, da se dijaki naučijo konkretnih znanj z vajami na terenu. Sem spadajo nekateri že omenjeni: Gospodarjenje s pitno in tehnološko vodo, kjer dijak spozna sestavo vodovodnega omrežja, pozna procese priprave pitne in tehnološke vode, uporablja zakonodajo s

Prva generacija okoljevarstvenih tehnikov stoodstotna

nove

mber

2012

foto

: arh

iv š

ole

iren

a pos

avec

Dijaki pri praktičnih vajah na Šmartinskem jezeru, v okviru modula gospodarjenje z

okoljem.

foto

: arh

iv š

ole

73/7

4O

KO

LJE

53

področja upravljanja z vodami, zna opravljati osnovne meritve idr. Z vodo je povezan še modul Gospodarjenje z odpadnimi vodami, ki daje poudarek tehnološkim procesom in okoljevarstvenim tehnologijam pri čiščenju odpadnih voda, meritvam in monitoringom odpadnih voda. V okviru strokovnega modula Gospodarjenje z odpadki zna dijak ravnati z odpadki glede na njegovo vrsto, seznanjen je s prodajo odpadkov na trgu ponovne upora-be, pozna opremo za ravnanje z odpadki in dokumente pri ravnanju z odpadki, sezna-njen je z zakonskimi zahtevami idr. Modul Gospodarjenje s prostorom in kakovost tal v ospredje postavlja prostorsko načrtovanje in urejanje naselij, posreduje znanja za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo objektov, za izdelavo okoljskega poročila idr. Pri modu-lu Varstvo zraka dijaki spoznajo tehnološke procese in okoljevarstvene tehnologije pri či-ščenju zraka, spoznajo se z emisijami v zrak in njihovimi zakonskimi omejitvami, z meritvami in monitoringi idr. Potem so tu še strokovni moduli, kot so Varstvo zraka, Tehnično risanje in uporaba računalnika, Materiali in okolje, Okoljevarstvene tehnologije, Okoljevarstvena zakonodaja ter Organizacija dela in poslova-nja. Pri odprtem delu kurikula sta na voljo še Energija in okolje ter Laboratorijska tehnika.

glede na to, da je okoljevarstveni tehnik raz-meroma nov program – kako ste se soočali z zagotavljanjem profesorjev s kompetentnimi izkušnjami in dostopnostjo učbenikov ter dru-gih učnih pripomočkov?

V programu lahko poučujejo, glede na sprejetje na Strokovnem svetu, tehniški univerzitetni diplomirani inženirji skoraj vseh tehniških strok, kemiki, geografi. Tako smo imeli stro-kovne module formalno pokrite že v začetku izvajanja programa. Kompetentno znanje so si učitelji pridobivali z udeležbo na številnih izo-braževanjih. V deležu smo zaposlili tudi učite-lja, ki zaključuje doktorat iz tehniškega varstva

okolja. S pomočjo založnika Fit media oziroma knjižne zbirke Zelena Slovenija smo prišli že do treh učbenikov: Okoljevarstvena zakonodaja, Varstvo okolja in Gospodarjenje z odpadnimi vodami. Pri slednjem je kot recenzentka sode-lovala tudi naša učiteljica Marinka Žbogar. Pri nastajanju novega učbenika, Okoljevarstvene tehnologije, pa kot soavtorica sodeluje Janja Čuvan, ki je na naši šoli vodja programskega učiteljskega zbora v programu okoljevarstveni tehnik. Sami smo pripravili tudi dvoje skript: Priročnik z vajami pri Gospodarjenju z odpa-dnimi vodami in odpadki ter Laboratorijsko tehniko. Literature iz varovanja okolja je veliko, je pa umetnost najti pravo. To pomeni tako, da bo res koristna za opravljanje poklica okoljevarstveni tehnik. V tem času smo opre-mili laboratorij za okoljevarstvo z opremo v vrednosti preko 100.000,00 evrov, in sicer s pomočjo Evropskega socialnega sklada. Lahko se pohvalimo, da smo edina šola, ki izobražuje ta program s tako vrhunsko opremo.

to je dijakom zagotovo olajšalo maturo. Kako so izobraževanje sprejeli dijaki? Kaj bi morda bilo potrebno izboljšati? Kako ste povezovali izobraževanje s prakso?

Matura je sestavljena iz štirih izpitnih enot, dve sta splošni, slovenščina in matematika ali angleščina, dve sta strokovni. Izpitna enota Okoljevarstvo vsebuje pisni in ustni del iz treh temeljnih strokovnih modulov, druga enota je Izdelek ali storitev z zagovorom. Splošni del se pripravi na državnem nivoju in lahko rečem, da so naši dijaki vedno zelo dobro pripravlje-ni, tako da so maturo opravili 100-odstotno. Strokovni del se pripravi na šolah. Pripravili smo ga dobro. Dijaki so v okviru izdelka delali tudi konkretne naloge. Npr. v okviru modula Gospodarjenje s prostorom so s sodelova-njem Občine Šentjur naredili načrt ureditve industrijske cone. Me pa žalosti, da se šole, ki smo zaključevale s prvo generacijo, nismo povezale pri pripravi izpitnih nalog iz strokov-nega dela. Šole smo postale same odgovorne za izobraževanje in nimamo institucije, ki bi nas povezala do te mere, da bi učitelji vseh šol naloge pregledali in uskladili. Upam, da bomo to še storili. V izobraževalnem procesu smo s prakso oziroma delodajalci povezani preko praktičnega izobraževanja v delovnem procesu, ki ga dijaki opravljajo v 3. in 4. letniku. Šola čuti precej odgovornosti in nas vedno malo skrbi, kako se bodo na praksi izkazali naši dijaki. Dijaki so različni, bolj prizadevni, manj priza-devni, velikokrat se ne spomnijo, da so v šolah kakšno stvar že delali oziroma se o njej učili. Do sedaj še nismo dobili negativnega sporočila ali kritike, čeprav je bila letos na praksi že tretja generacija. Posamezni dijaki so bili deležni pohval svojih mentorjev. S podjetji in institu-cijami pa se povezujemo tudi preko ekskurzij in različnih sodelovanj.

to pomeni, da bodo dijaki prišli do službe? Kakšne so dejanske zaposlitvene možnosti

dijakov, ki so program okoljevarstvenega tehnika uspešno zaključili? se je morda kdo od njih že zaposlil na delovnem mestu, za ka-terega se je specializiral?

Od prve generacije so vsi, razen enega dija-ka, nadaljevali šolanje na različnih smereh: urbanizem, varstvo okolja in ekotehnologija, energetika, vodarstvo in komunalno inženir-stvo, ekološko kmetijstvo, naravovarstvo, tudi menedžment, varnost in policijsko delo. Dijak, ki ni nadaljeval, je ostal doma na ekološki kme-tiji. Ob tej zasičenosti trga delovne sile bi bili lahko v skrbeh, če bo program prepoznaven in poklic iskan. Toda glede na to, da si je večina dijakov sama poiskala podjetja za opravljanje praktičnega izobraževanja in da so bila to pod-jetja, za katera se predvideva zaposlovanje tega kadra, se ne bojimo, da bi bili manj zaposljivi, kot so poklici, ki so prav tako odvisni od trga.

Kaj kažejo podatki o vpisu glede na več raz-pisanih mest v srednjih šolah, kot je interesa zanje?

Zanimivo je, da je imela večina šol (Maribor, Ljubljana, Velenje, Muta in naša šola) v prvih dveh generacijah polne oddelke. Sedaj so polni le pri nas, ko smo tudi v oddelek pete generacije vpisali polno število 30 dijakov. Ne vem, zakaj se je na drugih šolah to zgodilo, vem pa, da se mi, kot sem že v uvodu povedala, zelo trudi-mo, da dijak res pridobiva v vseh strokovnih modulih znanje za opravljanje poklica. In ko se sliši, da lahko naša dijakinja tretjega le-tnika že aktivno sodeluje pri javni razgrnitvi zazidalnega načrta na neki občini, da lahko vodi izobraževanje za Društvo kmečkih žena Zgornje Savinjske doline in krajanov Občine Solčava o ravnanju z odpadki v praksi, je to velika promocija za našo šolo. Sreča pa je tudi, da imamo na šoli izjemno prizadevne učitelje, ki so se bili pripravljeni naučiti delati z vso opremo laboratorija in usvojiti številna nova znanja. 

Literature iz varovanja okolja je veliko, je pa umetnost najti pravo.

So

larni

abSo

rber

ji

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

45

4O

KO

LJE

Talum in francosko podjetje

saed sta sklenila dogovor o

dolgoročnem sodelovanju pri

izgradnji in prodaji sončnih

toplarn. solarni absorberji,

ki so jih razvili v Talumovem

podjetju izparilniki, so

bistven element toplotnih

sprejemnikov. Za sončne

toplarne, ki so namenjene

daljinskemu ogrevanju in

industrijskim procesom, je na

trgu vse več povpraševanja.

Torej poslovna priložnost

za Talum, saj so solarni

absorberji izdelek z višjo

dodano vrednostjo. kakšen

je ta izdelek, sta pojasnjevala

dr. marko Homšak, direktor

inštituta v Talumu, in Goran

popovič iz podjetja Talum

izparilniki.

sOLarni aBsOrBErJi

v talumu ste razvili aluminijasti solarni ab-sorber, ki je ključni element toplotnih spre-jemnikov. za kakšno napravo gre? materiali, tehnološke karakteristike, uporabnost?

Vakuumski solarni absorber je razvit po Talumovi tehnologiji roll-bond z uporabo principa heat pipe. V bistvu gre za ploščo iz Al, zvaljano iz dveh plasti, pri čemer natisne-mo vmes še kanalsko sliko. Nato takšno ploščo napihnemo, da dobimo vzdolžne kanale, v ka-terih poteka proces heat pipe, jo obrežemo in upognemo v obliko, tako da lahko nataknemo vakuumske cevi. Kondenzatorski del oblikuje-mo, da se prilega zbiralni cevi. Prednost takšne rešitve je v sistemu, ki na eni strani kombinira visoko učinkovitost vakuumskega solarnega absorberja in na drugi strani omogoča zbiranje toplote na cevi, ki je praktično brez posegov v samo notranjost cevi ter tako omogoča nizke tlačne padce. Navedena karakteristika je izra-zito pomembna pri postavitvah velikih solar-nih polj, kjer je dolžina zanke pogojena tudi s tlačnim padcem. Solarni sistemi so dizajnirani v velikostnem razredu od 0,5 do 100 MWth. Temperaturni režim obratovanja sistema je v območju od 60 do 130 °C. Tehnologija se uporablja za proizvodnjo industrijske toplote, daljinsko ogrevanje ali/in hlajenje, za procese razsoljevanja ipd.

ste tehnologijo zaščitili s patenti?

Tehnologija vakuumskih solarnih absorberjev z uporabo tehnologije roll-bond je zaščitena s štirimi patenti in je v letu 2011 dobila na-grado French Mayors Association's price for Inovation. Analiza življenjskega cikla izdelka nam pove, da je 97 odstotkov delov kolektorja sestavljenih samo iz štirih materialov – stekla, jekla, aluminija in vode – in predstavlja ekolo-ško enostavno razgradnjo sistema po preteku življenjske dobe (25 let). Uporabljeni materiali imajo surovinske značilnosti, kar izdelku ob visoki učinkovitosti daje tudi konkurenčno prednost pred alternativnimi izdelki. Tak so-larni sistem nima nikakršnih gibljivih delov in so stroški vzdrževanja v življenjski dobi minimalni.

Kaj je bistvo dogovora taluma s francoskim podjetjem saed o dolgoročnem sodelovanju na področju izgradnje in prodaje solarnih toplarn. toplarne so namenjene daljinske-mu ogrevanju in industrijskim procesom. za kakšne tehnološke sisteme gre in kdo so

evropa že postavlja sončne toplarne - in slovenija?

sistem solarne toplarne je primeren za vse procese, kjer je potrebna večja količina toplote vse leto.

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. m

arko

Hom

šak

Gor

an p

opov

ič

73/7

4O

KO

LJE

55

potencialni kupci takšnih solarnih toplarn? Kdo bo proizvajalec?

Sodelovanje s SAED sega v leto 2008, ko so nas prosili za pomoč pri razvoju vakuumskega solarnega absorberja po tehnologiji roll-bond. Talum to tehnologijo uporablja za izdelavo najkakovostnejših uparjalnih plošč za indu-strijo gospodinjskih hladilno-zamrzovalnih aparatov, kjer se učinkovitost izraža v obliki A++++. Uspešen razvoj solarnega absorberja je najprej prerasel v posel, kjer je Talum nastopil kot dobavitelj solarnega absorberja. Partnerski odnos in odlično sodelovanje z oprijemljivi-mi rezultati sta SAED utrdila v prepričanju, da lahko dvignemo našo sodelovanje na nov nivo. Sledil je lastniški vstop Taluma v SEAD. Po drugi strani je francoski partner potreboval zanesljivega in kompetentnega partnerja, ki bo franšizno pokril trženje solarnih toplarn na po-dročju Balkana, kjer je Talum dobil ekskluzivno zastopništvo. Sam sistem solarne toplarne je primeren za vse procese, kjer je potrebna večja količina toplote vse leto. Postavitev sistema zniža stroške pridobivanja energije, saj je sonce (zdaj še) zastonj.

Katere so glavne konkurenčne prednosti sistema?

Več jih je. Nizkocenovnost, torej nizki obrato-valni stroški, minimalno vzdrževanje, indu-strijska robustnost, obratovalna preprostost, prilagodljivost kupcu – državi, postavitve in enostavno skladiščenje toplote. Tudi skalabil-nost sistema je prednost, ki pride do izraza, ko želi kupec oz. investitor postopno izgradnjo sistema. Naši potencialni kupci so industrije, javna energetska podjetja, ki so že danes veliki porabniki toplotne energije, pri čemer se zave-dajo, da bo energija na dolgi rok vedno dražja in vo večji pomen tehnologij OVE in URE. Ob tem je potrebno povedati, da konkurenčnost naših solarnih toplarn ne bazira na subvencijah in

taksah CO2. Največ implementacije podobnih sistemov najdemo v Avstriji in na Danskem, kjer potekajo postavitve solarnih sistemov s ciljem 50-odstotne proizvodnje energije iz OVE do leta 2020 in 100-odstotne do leta 2050. V ta namen postavljajo velika skladišča toplote (cela jeze-ra), ki jih v letnem času segrevajo za celoletno uporabo. Solarni sistem s skladiščem toplote in turbino ORC lahko predstavlja zametke pame-tnih omrežij in rešitev nič emisij. Ta tehnologija je pod konkurenčnimi pogoji že danes na voljo. Postavitev solarnih toplarn temelji na lokalnem znanju z lokalnimi izvajalci, saj je tehnologija za postavitev izredno preprosta.

v podjetju talum izparilniki so avtorji razvoj-nega dosežka specifične tehnologije, ki je v trendu in okolju prijazna. Kdo so avtorji tega dosežka?

Jedro razvoja novih vakuumskih absorberjev je potekalo v Talumovi hčerinski družbi Talum Izparilniki, d. o. o., iz Kidričevega v sodelova-nju z razvojem SAED, ki je lociran v enem od največjih tehnoloških parkov, Sophia Antipolis blizu Nice v Franciji, kjer dela več kot 35.000 znanstvenikov. Eno testno solarno polje je bilo postavljeno že leta 2010 v francoskem kraju Cadarache, kjer je lokacija projekta jedrske fuzije ITER.

Kakšne so možnosti proizvodnje in prodaje glede na napoved, da načrtujete v letu 2013 izgradnjo osmih toplarn? po katerih karakte-ristikah so solarni absorberji zeleni izdelek?

Kupci so že danes zelo osveščeni in še posebej v času krize natančno vedo, koliko evrov na megavatno uro trenutno plačujejo za dobavlje-no toplotno energijo. Prav tako se zavedajo, da investicije v napredne, konkurenčne, zelene tehnologije trajnostnega razvoja pomenijo tudi njihovo lastno konkurenčno prednost. Kako hitro bodo potekale postavitve naših sončnih

toplarn v Sloveniji in širše, pa je odvisno od vrste dejavnikov. Opozoril bi le, da je razkorak med najboljšimi državami na tem področju že kar velik.

talum se ocenjuje kot okolju prijazno podjetje. Kako se to kaže pri zmanjševanju emisij Co2 in koliko kuponov si boste morali zagotoviti v letu 2013? več?

Osnovne kvote za tretje trgovalno obdobje so preliminarno določene, vendar bo do konca leta znano, ali bo količine brezplačno razdeljenih emisijskih kuponov potrdila tudi EU. Referenčna vrednost za elektrolizni alu-minij znaša 1.514 kg ekvivalentov CO2/t Al, za predpečeno anodo pa 324 kg ekvivalentov CO2/t anode. Izračuni za obdobje od 2007 do 2011 kažejo, da smo zelo blizu referenčnim vrednostim, kar pomeni, da emisijski kuponi praktično zadostujejo za pokritje letnih emisij TGP. Vse pa bo odvisno od optimalnega obra-tovanja procesnih parametrov v proizvodnji.

Kako ste uspeli uveljaviti uredbo reaCH in s katerimi težavami se srečujete pri izvedbi, saj je talum proizvajalec in uvoznik kemikalij?

V letu 2010 smo v zakonskem roku uspeli registrirati pri ECHA v Helsinkih s pomočjo glavnega registranta (Rio Tinto) aluminij in glinico. Priprave so tekle od leta 2005, ko je bila podpisana pogodba o vstopu v konzor-cij REACH pri EAA (European Aluminium Association). Postopki registracije so tehnično in operativno zahtevni, predvsem pa zelo dragi. Samo pristojbina pri ECHA za registracijo obeh kemikalij je znašala približno 48.000 evrov. V letu 2013 nas čaka registracijski postopek še za eno kemikalijo, saj znaša letna proizvedena ko-ličina kemikalije med 100 in 1.000 ton na leto.

Katere ukrepe ste sprejeli za energetsko učin-kovitost v podjetju glede na visoke cene ener-gentov, ki sicer otežujejo vaše poslovanje?

Ukrepi za večanje energetske učinkovitosti so pravzaprav stalnica našega poslovanja. Ob višanju cen energentov je pozornost za doseganje optimalnih rezultatov še toliko bolj izražena. Specifična poraba hladilne vode se je zmanjšala v zadnjih desetih letih za 14-krat, torej z 28 m3/t na vsega 2 m3/t, pri specifični porabi električne energije na tono aluminija pa dosegamo vrednosti celo pod referenčno vre-dnostjo 10 odstotkov najmanjših specifičnih porab v EU-27. 

postavitev solarnih toplarn temelji na lokalnem znanju z lokalnimi izvajalci, saj je tehnologija za postavitev izredno preprosta.

investicije v napredne, konkurenčne, zelene tehnologije trajnostnega razvoja pomenijo konkurenčno prednost.

investicije v napredne, konkurenčne, zelene tehnologije trajnostnega razvoja pomenijo konkurenčno prednost.

Cin

karna C

elje

in

varstv

o o

kolj

a

nove

mber

2012

foto

: Jur

e K

rava

nja

73/7

45

6O

KO

LJE

Cinkarna Celje, d.d., ki

se ponaša s 139-letno

tradicijo, se z nekaj več

kot 1.000 zaposlenimi in

z okoli 180 milijoni evrov

letnega prometa uvršča na

prvo mesto v slovenskem

kemijskopredelovalnem

sektorju. Je izrazit izvoznik, saj

več kot 85 % prodaje ustvari

na izvoznih trgih. Članica

uprave in tehnična direktorica

nikolaja podgoršek selič

razlaga, kako skrb za varstvo

okolja vpliva na poslovno in

razvojno politiko podjetja.

mag. vanesa čanji

Cinkarna CELJE in VarsTVO OkOLJa

Kot veliko podjetje v kemični branži ste pod-vrženi obsežni okoljski zakonodaji. Kako je skrb za varstvo okolja integrirana v poslovanje podjetja in v razvojno politiko?

Podjetje v celoti posluje v skladu s standardom ISO 14001, zahtevami programa Odgovornega ravnanja z okoljem, del proizvodnje pa ima tudi potrdilo o skladnosti z uredbo EMAS. V integri-ranem sistemu vodenja si vsako leto zastavimo tudi okoljsko naravnane cilje. Za prihodnje leto jih lahko razdelimo na štiri glavne sklope: razvoj izdelkov prijaznih okolju, zmanjšanje emisij prašnih delcev v okolje, zmanjšanje po-rabe energije in zmanjšanje količine odpadkov.

v katero smer gre vaš razvoj izdelkov, ki so okolju prijazni?

Naš razvoj izdelkov, ki so prijazni okolju, teme-lji na ultrafini obliki titanovega dioksida. Ta se uporablja kot fotokatalizator za čiščenje NOX in drugih plinov iz zraka, za čiščenje odpadnih voda, proizvodnjo past za fotovoltaične celice ipd. Uporablja pa se tudi kot UV absorber za zaščito premazov, plastike, naše kože idr. proti razpadanju oziroma poškodbam. Postopek za proizvodnjo ultrafinega titanovega dioksida je razvit v mokri obliki, kar preprečuje možnost

prašenja finih delcev tako v delovno kot v zu-nanje okolje.

Kaj pa ste storili za zniževanje emisij prašnih delcev?

V zadnjih letih si za cilj redno postavljamo zmanjševanje emisije v zrak, in sicer nižje od predpisanih EU normativov. Ukrepe usmer-jamo še posebej v zmanjševanje emisij prahu,

medtem ko smo glavnino ukrepov za zmanjše-vanje emisije žveplovega dioksida in njegovih spojin na tehnično dosegljiv minimum izvedli že do leta 2006. Rezultati tega delovanja kažejo na skoraj 50 % znižanje emisij prahu od leta 2007, ko smo skladnost z zakonodajo sicer že dosegli. To dosegamo predvsem z nameščanjem kontinuirnih in indikatorskih merilnikov na

»Postavljamo si cilje, ki so strožji od evropskih normativov«

rezultati meritev in raziskav kažejo, da so kurišča skupaj s prometom glavni vir onesnaževanja zraka z delci pm10.

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

nik

olaj

a pod

gorš

ek s

elič

73/7

4O

KO

LJE

57

naše naprave in s tem povečujemo nadzor nad izrednimi dogodki in zagotavljamo hitrejše ukrepanje.

omenili ste tudi zmanjševanje porabe energije in količine odpadkov.

Da, tudi ti dve področji sta stalni, zato do-segamo lepe rezultate. Ukrepe za nadaljnje zmanjševanje porabe energije v prihodnjem letu usmerjamo v izrabo odpadne toplote za potrebe ogrevanja objektov. Nadaljevali bomo z vgradnjo energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave ter energetsko učinkovitih elek-tromotornih pogonov, napajanih s frekvenčni-mi regulatorji. Vzpostavljamo tudi proizvodno energetski informacijski sistem, ki bo omogočil doseganje še dodatnih prihrankov.

Na področju odpadkov bomo povečali koli-čino izločene bele sadre (CEGIPS) za potrebe proizvodnje gips plošč, proizvodnjo cementa in kmetijstvo. Nadgradili bomo tudi sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Kako velik štab strokovnjakov bdi nad okolj-skim področjem?

Za področje varovanja okolja smo v sklopu rednih del in nalog zadolženi vsi zaposleni. Izključno s tem področjem se ukvarja 8 za-poslenih v Službi za varstvo okolja, delno s pooblastilom pa še 35 zaposlenih iz drugih organizacijskih enot. Pogosto gre za interdisci-plinarno delo in projekte. Kot primer takšnih projektov naj navedem predviden začetek koriščenja okoljske rezervacije za zapiranje in sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak. Ta projekt je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Izpostaviti velja velik pomen aktivnega pre-ventivnega vzdrževanja naprav, s katerim v maksimalni možni meri preprečujemo nega-tivne vplive na okolje. In nenazadnje je zelo pomembna dobra pripravljenost zaščite in reše-vanja v primeru elementarnih in industrijskih nesreč. V prihodnjem letu načrtujemo izvedbo reševalne vaje, ki bo temeljila na izdelani oceni ogroženosti. To so aktivnosti, pri katerih sode-lujemo vsi zaposleni.

Kakšna je interakcija med gospodarstvom in zakonodajalcem na evropski in slovenski ravni? sodelujete v procesu sprejemanja za-konodaje in njene implementacije?

Sodelujemo pri pripravi osnutkov. Upoštevanje naših pripomb v končnih dokumentih pa je le delno.

Kot pretežni izvoznik se srečujete z lokalnimi

okoljskimi zakonodajami več držav po svetu. ali je slovenska zakonodaja res med najbolj zbirokratiziranimi in medsektorsko slabo usklajenimi? Kje čutite največja odstopanja?

Verjetno je res. Medresorsko je delo pogosto slabo usklajeno. Poglejmo primer. Rezultati meritev in raziskav kažejo, da so kurišča skupaj s prometom glavni vir onesnaževanja zraka z delci PM10. Država daje subvencije za vgra-dnjo naprav, ki izkoriščajo za svoje delovanje obnovljive vire (biomasa). Zaradi povečanega števila kurišč na biomaso se bodo emisije pra-šnih delcev v primerjavi s sedaj koriščenimi kurišči na plin ali kurilno olje povišale. Na drugi strani pa je v pripravi zakonodaja, ki bo zahtevala visoke procente znižanja emisij prašnih delcev pri industriji, za katero se ve, da ni glavni povzročitelj in da tudi morebitna dosežena znižanja ne bodo imela odločilnega vpliva.

trajnostni razvoj je sprejeta razvojna paradi-gma, ki jo eu spodbuja na več ravneh. Kako jo implementira vaša branža v eu? Kako jo implementirate na nivoju podjetja in na nivoju izdelkov?

Natančnih podatkov za naše konkurente sicer nimam, a predvidevam, da postopajo in razmi-šljajo podobno kot mi. Razvijamo izdelke, ki bodo okolju bolj prijazni. Pri nas je to predvsem ultrafini titanov dioksid, razvit po mokrem po-stopku. To pomeni, da niti v delovnem okolju niti pri uporabi nimamo opravka s prašnimi delci nano velikosti. Služi na primer za čiščenje NOX spojin in drugih nečistoč (SOX, organski polutanti, ozon… ) v zraku. NOX spojine nasta-jajo ob izgorevanju fosilnih goriv (ogrevanje in promet), v industriji in pri proizvodnji ele-ktrične energije. Ker je glavni vir NOX promet, je onesnaženost vezana na območje cest in na gosto poseljena območja. Raziskave in meritve fotoaktivnosti gradbenih izdelkov so pokazale, da fotoaktivna površina, ki vsebuje ultrafini TiO2, lahko v povprečju razgrajuje 5 do 7 mg NOX/m2/h. Iz tega lahko preprosto zaključimo, da že površina dovoza do hiše in površina njene strehe zadoščata, da se na fotoaktivni površini razgradi količina NOX, ki je primerljiva z izpu-stom dveh osebnih avtomobilov. Na podlagi sodelovanja Cinkarne Celje in podjetja Tlakovci Podlesnik se na slovenskem trgu že dobijo ta-kšni tlakovci, ki so plod domačega znanja in s svojo aktivno površino čistijo okolje, v katerem bivamo.

ali pri razvoju izdelkov uporabljate instrumen-te, kot so lCa, ogljični odtis, vodni odtis … ?

Zaenkrat imamo izračunan le ogljikov odtis. Izračun smo pripravili na zahtevo kupcev, kakšne posebne prednosti, ki bi jih ta izračun prinesel, pa ne opažamo. Možna slabost je špe-kuliranje s številkami, ker so lahko pridobljene po različnih metodologijah in posledično lahko pomenijo seštevanje jabolk in hrušk.

Koliko so konkretni, merljivi premiki v trajno-

stni razvoj v vaši branži konkurenčna oziroma

marketinška prednost? Kje so zlorabe v smisli

»greenwashinga«?

Trenutno bi težko kakšnega konkretno izpostavila.

Cinkarna je ippC zavezanec in je bila med

zadnjimi v sloveniji, ki je dobila okoljevar-

stveno dovoljenje. vaša dokumentacija naj bi

bila tako obsežna, da naj bi na pregled dolgo

čakala v škatlah. Kateri okoljski parametri so

za Cinkarno najtrši oreh? se že pripravljate na

novo direktivo ied?

V bistvu bi težko rekla, da je kateri od okoljskih parametrov trenutno za Cinkarno trd oreh, saj z vgrajenimi napravami in vpeljanimi postopki dosegamo vse zakonodajne norme. Nova IED direktiva od nas ne bo zahtevala večjih prila-gajanj, tista, ki bodo potrebna, pa so že v teku.

Cinkarna se pojavlja večkrat v javnosti v zvezi

z obtožbami civilne iniciative o onesnaževanju

okolja. Kje je po vašem mnenju bistvo neso-

glasja in kako ga boste presegli?

Bistvo nesoglasij je po naše v pogosto nepre-verjenih in neresničnih obtožbah ter mešanju zgodovine z aktualno proizvodnjo. Propadli poskus arbitraže kaže na to, da druga stran nima želje po neodvisnem preverjanju, zato je verjetnost za rešitev nesoglasij majhna. 

pogosto gre za interdisciplinarno delo in projekte. kot primer takšnih projektov naj navedem predviden začetek koriščenja okoljske rezervacije za zapiranje in sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak.

nova iEd direktiva od nas ne bo zahtevala večjih prilagajanj, tista, ki bodo potrebna, pa so že v teku.

TEŠ i

n

oko

ljE

nove

mber

2012

foto

: ww

w.w

ikip

edia

.si

73/7

45

8O

KO

LJE

Gradnja šestega bloka

Termoelektrarne Šoštanj

poteka v nedopustni

negotovosti. Vodstvo TEŠ je

pristojnima ministroma za

finance, za infrastrukturo in

razvoj poslalo vsa pojasnila

skupaj s petim noveliranim

investicijskim programom,

saj je bil to pogoj za podpis

pogodbe med državo in TEŠ.

državni zbor pa bi moral

sprejeti zakon o ratifikaciji

poroštvene pogodbe z EiB,

saj bi se šele tako lahko

začelo črpanje sredstev EiB

in Evropske banke za obnovo

in razvoj. Toda v pogovoru s

simonom Totom, direktorjem

TEŠ, nas je bolj zanimalo,

kaj kažejo monitoringi na

velenjsko-šoštanjskem

območju in ali bo slovenija s

šestim blokom res bolj zelena.

jože volfand

TEŠ in OkOLJE

Kaj kaže v letu 2012 vaših osem ekoloških imisijskih postaj za nadzor kakovosti zraka na območju, ki čuti okoljske vplive teš? navedite podatke za žveplov dioksid, dušikove okside, prašne delce in ozon.

Vseh osem imisijskih postaj je opremljenih z meritvami SO2, nekaj pa tudi z meritvami NO2 in delcev PM10. Tudi v tem letu so meritve pokazale, da so onesnažila v okviru dovoljenih vrednosti. V tabelah so prikazana onesnažila v okoliškem zraku za obdobje od januarja do julija 2012 v primerjavi z dovoljenimi.

Ozona ne navajamo kljub meritvam, saj je s strokovnega stališča to posledica izpustov onesnažil iz prometa.

Meritve kažejo izboljšave, vplivi TEŠ na oko-lje so manjši. Koliko je okolje v Šaleški dolini dejansko obremenjeno? Kaj bi izpostavili, saj je še vedno precej različnih ocen, koliko sploh zeleno diha TEŠ?

Moram na začetek okoljske sanacije, v leto 1987, ko je bil sprejet Ekološki sanacijski program TEŠ. Na tej osnovi sta bili zgrajeni

dve razžvepljevalni napravi. Izvedeno je bilo več ukrepov za primarno znižanje dušikovih oksidov, zaprti so bili krogotoki voda, realizi-rali smo še več manjših ekoloških projektov. Emisija žveplovega dioksida se je s 123.000 ton SO2 leta 1983 zmanjšala na slabih 4.000 ton leta 2010. Vgrajevanje pepela v premogovni-ške ugreznine je v okviru zakonskih zahtev. V TEŠ nismo zgolj izpolnjevali zakonskih norm, ampak smo naročili in financirali tudi vrsto okoljskih študij, ki so obravnavale različne sestavine okolja.

emisije vseh polutantov bodo nižje

Za investicijo v blok 6 pa smo se odločili ravno zaradi tega, ker je izkoristek sodobnih termoelektrarn toliko večji, da bomo za enako količino proizvedene električne energije zmanjšali emisijo CO2 vsaj za 30 odstotkov.

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

sim

on T

ot

sO2 nO2 pm10

dovoljeno letno 20 g/m3 40 g/m3 40 g/m3

Šoštanj 9 11 21

Topolšica 3 - -

Zavodnje 4 7 -

Graška Gora 2 - -

Velenje 3 - -

Veliki vrh 8 - -

Škale 7 6 23

pesje 5 - 20

sO2 nO2 pm10

dovoljeno letno 24-urnih

350 µg/m3

18-urnih

> 200 µg/m3

35-dnevnih

> 50 µg/m3

Šoštanj 2 0 6

Topolšica 0 - -

Zavodnje 0 0 -

Graška gora 0 - -

Velenje 0 - -

Veliki vrh 2 - -

Škale 0 0 7

pesje 0 - 2

73/7

4O

KO

LJE

59

raziskave je opravil inštitut eriCo. Kakšni so rezultati analiz na primer za velenjsko jezero in pako?

Velenjsko jezero se je iz sterilnega vodnega te-lesa spremenilo v rekreacijsko vodno površino, pH na površini je leta 1994 znašal še več kot 11, po letu 1995 se je normaliziral in je sedaj med 7,5 in 8,5. Paka, ki je bila do leta 1995 pod Velenjskim jezerom praktično brez rib, se je normalizirala. Praktično vse študije so poka-zale bistveno izboljšanje stanja kopenskih in vodnih ekosistemov. Tako so se, npr., vsebnosti celokupnega žvepla v iglicah smreke, ki so odli-čen kazalnik izpostavljenosti gozdnih ekosiste-mov žveplovemu dioksidu, po izgradnji naprav za razžveplanje dimnih plinov na četrtem in petem bloku TEŠ stalno zmanjševale, hkrati sta se večali vitalnost in obrambna sposobnost smrek. Gre za naraščanje vsebnosti klorofila. Če so bile povprečne letne vsebnosti žvepla v iglicah smreke z desetih vzorčnih lokacij iz Šaleške doline do leta 1993 uvrščene v četrti najslabši razred (vsebnost S: > 1,58 mg/kg;

pojavljale so se vidne poškodbe smrek), je po letu 2005 povprečna letna vsebnost S v iglicah smrek z istih lokacij padla na naravno vsebnost (<0,97 mg S/kg).

Po izvedbi sanacijskih ukrepov na TEŠ so na primer upadle tudi vsebnosti fluoridov v rogov-ju srnjakov kot zelo primernem bioindikatorju

onesnaženosti okolja s temi snovmi. Podoben trend, tj. izrazit in kontinuiran upad vsebnosti kadmija, so ugotovili tudi v letnih prirastnih kolobarjih (branikah, letnicah) različnih dre-vesnih vrst v nekaterih najbolj izpostavljenih predelih Šaleške doline.

sanacija starih bremen je izboljšala razmere. Koliko sredstev pa boste namenili za sanacijo degradiranega okolja zaradi naložbe v blok 6?

Ni mogoče govoriti o tem, koliko denarja bomo namenili za sanacijo degradiranega okolja zara-di naložbe v blok 6. Naložba v blok 6 je namreč sama po sebi naložba v še boljše okolje. Za naprave na tem bloku, ki so namenjene varo-vanju okolja, bomo namenili do 40 odstotkov vrednosti investicije.

toda podatki za leto 2011 kažejo, da teš spušča v zrak največ Co2 v sloveniji in da ste morali dodatno kupovati kupone zaradi po-večanih emisij. ali bo po investiciji drugače? del strokovnjakov opozarja, da pri izračunu rentabilnosti naložbe niste upoštevali, koliko sredstev boste morali nameniti za nakup ku-ponov zaradi emisij.

Termoelektrarna Šoštanj je največji proizva-jalec električne energije iz premoga, katerega glavna energetska sestavina je ogljik, zato smo tudi v letu 2011 verjetno kot točkovni vir emitirali največ CO2 v Sloveniji. Za investicijo v blok 6 pa smo se odločili ravno zaradi tega, ker je izkoristek sodobnih termoelektrarn toliko večji, da bomo za enako količino proizvede-ne električne energije zmanjšali emisijo CO2 vsaj za 30 odstotkov. Seveda smo pri izračunu rentabilnosti naložbe upoštevali tudi nakup kuponov.

s čim lahko podkrepite trditev, da bo slovenija z blokom 6 čistejša in bolj zelena?

Blok 6 kot nadomestni proizvodni objekt naj-boljših tehnologij je tako z okoljskega kot eko-nomskega vidika optimalen: emisije CO2 bodo za približno 35 odstotkov nižje kot v primeru obratovanja starih blokov 4 in 5, emisije ostalih polutantov SO2 in NOX pa se bodo znižale do 40 odstotkov. Na dolgi rok to pomeni znatno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, in sicer za približno 1,2 milijona ton letno. To zmanjšanje CO2 pa predstavlja približno 8 odstotkov vseh toplogrednih emisij Slovenije. Blok 6 bo za enako količino proizvedene ele-ktrične energije porabil okoli 30 odstotkov manj premoga, zato bodo tudi skupne emisije škodljivih snovi v okolje nižje. Izpusti SO2 se bodo tako zmanjšali s 400 na 100 mg/Nm3, izpusti NOX pa se bodo zmanjšali s 500 na 150 mg/Nm3, znižali se bosta tudi ravni prahu in hrupa.

Z realizacijo tega energetsko visoko učinko-vitega projekta bo Termoelektrarna Šoštanj lahko z zmanjševanjem emisij in nižjo pora-bo premoga bistveno izboljšala učinkovitost svojega poslovanja. Omenjena investicija pa bo podjetju omogočala izpolnjevanje okoljskih zahtev Evropske unije.

s katerimi onesnaževali bo blok 6 najbolj vplival na okolje in kaj boste storili za tran-sparentnost okoljskih podatkov po izvedeni naložbi, da ne bi prišlo v različnih dokumentih do različnih številk?

Okoljski podatki za TEŠ so že vse od leta 2002 transparentni. Najdete jih na spletni strani http://www.okolje.info/. V naših dokumentih so vseskozi uporabljeni ti podatki, zato nam ni znan očitek o različnih številkah. 

naložba v blok 6 je namreč sama po sebi naložba v še boljše okolje.

Okoljski podatki za TEŠ so že vse od leta 2002 transparentni.

Odpadna F

FS i

n

embala

ža F

FS

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

46

0O

KO

LJE

Brez fitofarmacevtskih

sredstev v kmetijstvu in pri

vrtičkarjih ne gre, vendar pa je

njihova uporaba vse manjša,

čeprav so redni spremljevalec

sodobne pridelave. a ne gre

le za njihovo uporabo. kaj

se zgodi z odpadnimi FFs in

odpadno embalažo porabljenih

FFs? kako učinkovit je sistem

zbiranja teh odpadkov?

tanja Pangerl

Odpadna FFs in EmBaLaža FFs

Po podatkih GIZ fitofarmacije je bilo v letu 2010 na slovenski trg danih okoli 1.130 ton aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljeva-nju FFS), ki so namenjena varstvu rastlin oziro-ma rastlinskih proizvodov, in 88 ton embalaže. Proda se jih okoli 1.100 ton, in sicer največ fungi-cidov (67 %), tj. sredstev za varstvo rastlin pred glivičnimi boleznimi, kjer prevladujejo fungicidi anorganskega izvora (42 % od vseh FFS). Največ se jih po navedbah Semenarne, trgovca s FFS, proda med aprilom in julijem, kar pa je odvisno tudi od poteka vegetacije, vremenskih razmer in posledično razvoja bolezni, škodljivcev in ple-vela. Pri nas se sicer najpogosteje uporabljajo tri vrste FFS: fungicidi, herbicidi in insekticidi, se je pa po podatkih ARSO poraba FFS v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovila: v letu 1992 je bila poraba 2.031 ton, leta 2010 pa 1.134 ton. Kljub temu je uporaba FFS v Sloveniji še vedno večja kot v večini drugih držav EU. V Sloveniji imamo dva proizvajalca FFS, in sicer sta to Cinkarna in Pinus TKI, večina FFS, ki se uporabljajo na slovenskem trgu, pa je pridoblje-nih iz EU, Švice in ZDA.

V letu 2011 je družba za ravnanje z odpadnimi FFS in odpadno embalažo FFS Slopak zbrala preko 23 ton odpadnih FFS in 40 ton odpadne embalaže FFS. Pri oddaji odpadnih FFS in odpa-dne embalaže FFS ločimo dve poti, odvisno od tega, kje je odpadek nastal. Ločijo se odpadki, nastali pri opravljanju kmetijske dejavnosti (podjetja, kmetije), in odpadki, ki nastanejo pri drugih uporabnikih (vrtičkarjih) (Tabela 1). Oddaja odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS je v obeh primerih brezplačna. Stroške zbiranja in odstranjevanja plačujejo podjetja, ki dajejo FFS prva na slovenski trg.

Pravila ravnanja z odpadnimi FFS so določena z Uredbo o ravnanju z odpadnimi FFS, ki vsebu-jejo nevarne snovi, pravilno očiščena odpadna embalaža FFS pa se vrača skladno z določbami Uredbe o embalaži. Slednjo v celoti nadzorujejo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, izva-janje Uredbe o ravnanju z odpadnimi FFS pa poleg njih tudi kmetijska inšpekcija, in sicer v zadevah, ki se nanašajo na 7. in 8. člen Uredbe, kjer so navedene obveznosti distributerja (tr-govca) FFS pri prevzemu odpadnih FFS ter zah-teve glede obveščanja končnih uporabnikov in ureditve prodajnega mesta. Distributer (trgo-vina), ki prevzema odpadna FFS na prodajnem mestu, mora namreč končnim uporabnikom zagotoviti oddajo odpadnih FFS preko celega leta. Možno pa je tudi, da se skupaj poveže več distributerjev, ki organizirajo mesto pre-vzemanja (zbiralnico) odpadnih FFS, vendar pa to mesto ne sme biti dlje kot 5 kilometrov od posameznega prodajnega mesta vključenih distributerjev. Distributer mora Ministrstvo za kmetijstvo in okolje obvestiti o načinu, času in kraju prevzema odpadnih FFS, prav tako pa mora kupce na vidnem mestu obvestiti o mo-žnosti brezplačne oddaje odpadnih FFS.

Kako je za to poskrbljeno v eni od slovenskih prodajaln? V Semenarni so povedali, da so za večje vrtne centre in prodajalne za odpadno embalažo FFS nabavili 1.000-litrske zabojnike, ki so pod ključem, za ostale prodajne centre pa so priskrbeli posebno označene plastične vreče. Odgovorne osebe za to področje kupce o mo-žnosti prevzema obvestijo z letakom na vidnem mestu in ustno ob nakupih. Zberejo relativno veliko odpadne embalaže. Po njihovih ocenah je bo verjetno še več, odpadnih sredstev FFS

od nevarnega odpadka do nenevarne embalaže

nove

mber

2012

73/7

4O

KO

LJE

61

pa je bilo več ob začetku zbiranja. Sedaj upajo, da jih bo vedno manj oziroma nič v trgovinah. Zbrano prazno embalažo pri Semenarni odda-jo načeloma dvakrat letno, v juniju in pozno jeseni. Po potrebi pa poskrbijo tudi za vmesna praznjenja zabojnikov. Zbrana odpadna FFS pa oddajo naprej enkrat letno. Zbiranje odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS pri distributer-jih oziroma v trgovinah postavlja pod vprašaj varstvo zaposlenih. Po besedah prokuristke GIZ fitofarmacije, Renate Fras Peterlin, so skupaj z ostalimi deležniki dali na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pobudo za spremembo lokacije zbirnih mest odpadnih FFS. Menijo namreč, da trgovine niso primerna mesta za zbiranje nevarnih odpadkov, saj so ti odpadki v odprti embalaži in zaradi hlapov ogrožajo zdravje ljudi, predvsem zaposlenih v trgovini.

ravnanje z odpadnimi FFs in odpadno embalažo FFsOdpadna FFS in odpadna embalaža FFS gredo od zbiralnih mest naprej k družbi za ravnanje s temi odpadki. Nosilec obeh shem je v Sloveniji družba Slopak, za zbiranje odpadnih FFS tudi edina družba pri nas. Njen pooblaščeni zbira-lec odpadnih FFS je podjetje EKOL, ki zbrane odpadke prevzame in odpelje na uničenje v Pinus. Podjetja, ki so odgovorna za zbiranje in odstranjevanje tovrstnih odpadkov, so se združila v GIZ fitofarmacije in sklenila po-godbo z družbo Slopak za prevzem zbranih odpadkov. Odpadna FFS gredo na uničenje oziroma sežig v Pinus, embalaža pa se nadalje obdela v tujini. Po besedah direktorja družbe Slopak, Mateja Stražiščarja, je sodelovanje z zavezanci preko GIZ fitofarmacije izjemno učinkovito. Letno glede oddaje in prevzema odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS Slopak obvesti 470 distributerjev FFS in vse izvajalce javnih služb. V preteklem letu je bil

prevzem izveden pri 58 izvajalcih javnih služb in 80 distributerjih. Odpadno embalažo FFS obravnavajo ločeno od druge embalaže in o tem tudi ločeno poročajo Agenciji RS za okolje. Med leti se kaže porast zbrane odpadne embalaže FFS v Sloveniji, in sicer je bila rast med letoma 2010 in 2011 nekaj manj kot 10-odstotna. Po besedah Mateja Stražiščarja: »Sistem ravnanja z odpadno embalažo FFS izkazuje konstantno rast in ustreza visokim standardom ravnanja s tovrstno embalažo. Kot drugi sistem v Sloveniji bo predvidoma v letošnjem letu tudi stekel prek elektronskega naročanja s posebno spletno re-šitvijo družbe Slopak. Ta rešitev se je izkazala kot izjemno učinkovita pri izrabljenih gumah, zato bomo dobro prakso (seveda z določenimi specifikami) prenesli na odpadno embalažo FFS. Razvoj sistema poteka praktično dnevno, saj vključena podjetja skrbijo za stalno optimi-zacijo in razvoj.«

Pravilna uporaba FFS in pravilno ravnanje z od-padnimi FFS ter njihovo embalažo sta ključna za zdravje ljudi in varstvo okolja, saj lahko ne-pravilen izpust nevarnih snovi v okolje vpliva na podtalnico, na rastlinski in živalski svet, možen je tudi razvoj tolerance pri škodljivcih na posamezno FFS (zato se vedno razvijajo nova FFS), bioakumulacija in razvoj bolezni in drugo. Zato tako pri GIZ fitofarmacije, Slopaku kot tudi posamezni distributerji končne upo-rabnike o pravilnosti oddaje tovrstnih odpad-kov obveščajo preko letakov, brošur, člankov, spletne strani in drugih komunikacijskih sred-stev. Po besedah Renate Fras Peterlin kmetje in distributerji ta navodila upoštevajo ter so o možnostih in načinih oddaje dobro osveščeni, več osveščanja bo potrebnega še pri vrtičkarjih.

GiZ fitofarmacije ne soglaša z uredbo?Pravilno ravnanje s FFS ter pravilna oddaja odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS sta nujna za varstvo okolja ter zdravje ljudi in živali. Ravnanje z odpadnimi FFS je oprede-ljeno kot ravnanje z nevarnimi odpadki, zato jih je potrebno hraniti v posebnih pokritih, nevnetljivih in nekorozivnih, izven dosega otrok. Med odpadna FFS, ki vsebujejo nevarne snovi, spadajo neuporabna FFS zaradi prete-čenega roka uporabnosti ali drugih razlogov ter ostanki FFS, ki ostajajo po njihovi uporabi v odpadni prodajni embalaži, ker popolna izpraznitev ni mogoča. Uredba o ravnanju z odpadnimi FFS, ki vsebujejo nevarne snovi, zavezuje uvoznike in proizvajalce FFS, da pripravijo načrt ravnanja z odpadnimi FFS in da krijejo stroške zbiranja, prevoza in uničenja FFS. Te obveznosti so člani GIZ, ki predstavljajo 98 odstotkov vseh udeležencev na fitofarmacevtskem trgu v Sloveniji, pre-nesli na Slopak, ki je za zbiranje pooblastila podjetje Ekol. Ta zbrane odpadke prevzame in odpelje na uničenje v Pinus. Hkrati pa ta uredba zavezuje distributerje k zbiranju ne-varnih snovi, čeprav za to nimajo ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja, poleg tega pa so nevarnosti teh odpadkov izpostavljeni tamkajšnji zaposleni.

Nevarna odpadna embalaža FFS je tista embalaža, ki še vsebuje FFS, ker jih ni bilo

Odpadna FFs Odpadna EmBaLaža FFs

kmetijska dejavnost druga opravila (vrtičkarji) kmetijska dejavnost druga opravila (vrtičkarji)

niso komunalni odpadek so komunalni odpadek ni komunalni odpadek Je komunalni odpadek

Oddaja pri distributerju (trgovina), ki jih shrani v poseben zabojnik

Oddaja izvajalcu javne službe kot nevarna frakcija ali na zbiralnih akcijah

Oddaja pri distributerju (trgovina), ki jih shrani v poseben zabojnik, ali oddaja pri družbi za ravnanje z odpadno embalažo

Oddaja izvajalcu javne službe kot ločeno zbrana odpadna embalaža ali oddaja pri družbi za ravnanje z odpadno embalažo

distributer (trgovina) mora na zahtevo končnega uporabnika izdati potrdilo prevzema odpadnih FFs

izvajalec javne službe odpadna FFs preda nosilcu skupnega načrta oziroma pooblaščenemu zbiralcu (slopak, Ekol)

distributer (trgovina) odpadno embalažo odda družbi za ravnanje z odpadno embalažo

izvajalec javne službe odpadno embalažo odda družbi za ravnanje z odpadno embalažo

distributer (trgovina) odda odpadna FFs nosilcu skupnega načrta oziroma pooblaščenemu zbiralcu (slopak, Ekol)

Tabela 1: Način oddaje odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS glede na nastanek: pri kmetijskih dejavnostih in drugih opravilih (vrtičkarjih)

Trgovine niso primerna mesta za zbiranje nevarnih odpadkov.

pravilna uporaba FFs in pravilno ravnanje z odpadnimi FFs ter njihovo embalažo sta ključna za zdravje ljudi in varstvo okolja.

nove

mber

2012

73/7

46

2O

KO

LJE

mogoče popolnoma izprazniti. Sicer pa po na-čelih dobre prakse varstva rastlin (ni predpis) uporabniki FFS embalažo pred oddajo teme-ljito izpraznijo (vrečke, ki so vsebovale trdne snovi) oziroma izperejo (plastenke, ki so vse-bovale tekoče FFS). V tem primeru je potrebno s to embalažo ravnati v skladu s predpisom Uredbe o odpadnih FFS. Enako velja tudi za embalažo, ki je vsebovala pripravke z ozna-ko T, T+ in E (pomeni skupino nevarnosti, s katero je neko FFS označeno); obravnava se jo kot nevaren odpadek in se jo kot nevaren odpadek tudi odda. S to določitvijo nevarno-sti se pri GIZ fitofarmacije ne strinjajo, saj po besedah Renate Fras Peterlin ni usklajena niti s krovnim predpisom o odpadkih niti s kemijsko zakonodajo, ki natančno predpisuje nevarnost snovi in pripravkov ter njihovih od-padkov. Prav tako se zavzemajo, da se predpiše sledljivost embalaže kemikalij in dovoljene postopke recikliranja – s sežigom. »Embalaža, ki je vsebovala kemikalije, namreč v postopku predelave ne sme služiti kot surovina za pro-izvode, ki bodo sestavni del ali bodo v stiku s hrano, pijačami, zdravili, veterinarskimi pripravki, oblačili, pohištvom, igračami in izdelki za hobije,« pravi Fras Peterlinova.

Odpadna embalaža FFs kot nenevaren odpadekKadar je odpadna embalaža FFS dobro izpra-znjena in ne spada v kategorijo nevarnega odpadka, se jo odda kot odpadno embalažo, v skladu z Uredbo o embalaži. Odda se jo lahko v skladu z navedbami v Tabeli 1 – oddaja pri distributerju ali pri izvajalcu javne komunal-ne službe. Odvoz odpadne embalaže FFS od zbirnega mesta pri trgovcu oziroma večjem uporabniku plačajo člani GIZ. Med uporabniki FFS je praksa, da se vrečke za prašiva prereže-jo z obeh strani in se popolnoma izpraznijo, embalaža FFS pa se trikrat temeljito izpere. Vsebina plastenke, ročke ali pločevinke se najprej izcedi v rezervoar škropilnice, nato se embalažo temeljito spere z vodo, vodo pa se izlije v rezervoar škropilnice in se jo pusti popolnoma izteči. Postopek čiščenja se nato ponovi še vsaj dvakrat, dokler embalaža ni po-polnoma čista. Tako očiščena embalaža je skla-dno s predpisi o odpadni embalaži nenevaren

odpadek, saj vsebuje manj ostankov, kot jih določa Uredba o odpadkih. Odpadna embalaža FFS se zbira v posebnih vrečkah, izdelanih iz tršega, debelejšega in vzdržljivejšega materi-ala. Tako izprana embalaža vsebuje manj kot 0,1 % prvotne snovi.

FFs in trajnostni razvojIndustrija proizvodnje FFS je ena večjih v svetu. Proizvajalci FFS v EU zaposlujejo okoli 30 tisoč ljudi, od tega jih je tretjina v raziska-vah in razvoju. Ostali so zaposleni v trgovinah in svetovanju. Postopek za registracijo posa-meznega FFS je zelo drag in dolgotrajen. Od začetka razvoja FFS do njegovega zaključka preteče v povprečju 9 let, stroški za razvoj nove aktivne snovi pa znašajo 200 milijonov evrov. Prav tako lahko registracijski postopki v posamezni državi trajajo tudi do več let, je povedala Fras Peterlinova. Eden pomemb-nih vidikov razvoja podeželja in kmetijstva je tudi trajnostni razvoj, razvoj ekološkega kmetovanja, ki v Evropi in svetu dobiva vse večji pomen.

Pro

moci

jaPASSION FOR TASTE AND HEALTH

Frutarom Etol d. o. o.Škofja vas 39, 3211 Škofja vasT: 03 42 77 100E: info@si.frutarom.comwww.frutarom.com

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/160

Interserohovi dnevi 2012

Podjetje Interseroh je od 9. do 12. oktobra za poslovne partnerje - za-vezance organiziralo tradicionalno strokovno srečanje, ki je letos po-tekalo v obliki vodenih ogledov predelovalnih obratov in sortirnic v Sloveniji in Avstriji. Na primerih iz prakse so zavezancem predstavili postopke in tehnologije zbiranja, priprave in predelave odpadnih produktov. Hkrati so jim ponazorili, kako poteka poraba sredstev, ki jih zavezanci namenjajo za ravnanje z odpadno embalažo, odpadno ele-ktrično in elektronsko opremo ali za ravnanje z drugimi produktnimi skupinami, ki se zbirajo in predeluje-jo v okviru razširjene proizvajalčeve odgovornosti.Ogledi predelovalnih obratov in sortirnic so potekali na različnih lokacijah v Sloveniji in Avstriji. Skupaj s poslovnimi partnerji so obiskali štiri podjetja v Sloveniji (Gorenje Surovina d. o. o. Maribor, Blok d. o. o. Logatec, Center za ravnanje z odpadki – CRO Vrhnika d. o. o., Kemofarmacija, d. d. Ljubljana) ter v Avstriji tovarno za pripravo alternativnega goriva ThermoTeam GmbH in Center za ravnanje z nevarnimi odpadki Unterpremstä� en.

Udeležencem so predstavili potek ravnanja z odpadnimi produkti, kot so: odpadna em-balaža, odpadna električna in elektronska oprema ter odpadna zdravila.

V podjetjih Gorenje Surovina d. o. o., Blok d. o. o., CRO Vrhnika d. o. o. so udeležence se-znanili s predelovalnimi obrati in sortirnica-mi odpadne embalaže ter odpadne električ-ne in elektronske opreme. V Kemofarmaciji d. d. so si udeleženci ogledali sortirnico za odpadna zdravila.

V tovarni ThermoTeam je potekal voden ogled postopka za pripravo alternativnega

goriva, v Centru za ravnanje z nevarnimi od-padki Unterpremstä� en pa so se udeležen-ci podrobneje seznanili z obdelavo odpadne električne in elektronske opreme.

Udeležence Interserohovih dnevov je pozdravila direktorica Mateja Mikec in v uvodnem nagovoru poudarila: »Družba Interseroh aktivno deluje za zaščito inte-resov podjetij, zavezancev za ravnanje z odpadnimi produkti. Pomembno se nam zdi, da v verigi ravnanja z odpadnimi produkti

– ki sega od podjetij, ki dajejo embalažo ali izdelke na trg, prek zbiralcev, komunalnih podjetij in gospodinjstev do končnih upo-rabnikov –, ne pozabimo, da so stroški, ki jih plačuje gospodarstvo, velika obremenitev, saj so podjetja izpostavljena močni kon-kurenci na domačem in tujem trgu. Zato v Interserohu mnogo dela in znanja vlagamo v to, da so postopki in procesi v zvezi z rav-nanjem z odpadnimi produkti učinkoviti z okoljskega vidika in tudi z vidika stroškov.«

Interserohovemu povabilu se je odzvalo 52 podjetij – zavezancev. Nekateri izmed njih so se udeležili ogledov predelovalnih obratov in sortirnic na več lokacijah. Odzivi udeležencev potrjujejo, da je bil letošnji program zelo zanimiv, poučen in učinkovit. Udeleženci so ocenili, da so z ogledi pri-dobili celovito sliko ravnanja z odpadnimi produkti, in ob tem izrazili zadovoljstvo z organizacijo dogodka in strokovnimi predstavitvami.

Interseroh, d. o. o.Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - ČrnučeT: 01 560 91 50E: info@interseroh-slovenija.siI: www.interseroh-slo.si

Promocija

Na primerih iz prakse smo zavezancem predstavili, za katere aktivnosti se name-njajo sredstva iz embalažnine in odhodki zavezancev, povezani s stroški ravnanja z drugimi odpadnimi produkti.

Reportaža

Kovinski odpadki pred sortiranjem v obratu Gorenje Surovina: s procesom sortiranja in

predelave pridobimo sekundarne surovine, iz katerih nastanejo novi uporabni izdelki.

Sortiranje frakcij v Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki Unterpremstä� en v

Avstriji.

Skupina udeležencev Interserohovih dnevov na ogledu obratov v Avstriji.

Odpadna zdravila so nevarna za ljudi in okolje. Treba jih je zbirati ločeno in oddati v lekarnah in specializiranih prodajalnah! Zbrana in sortirana odpadna zdravila se

shranjujejo v skladišču v Kemofarmaciji, konec vsakega četrtletja pa jih odpeljejo v

podjetje Pinus TKI, kjer se pri visoki tempera-turi izvrši sežig.

Anket

A -

ev

ro

pski

teden

m

obil

no

sti

nove

mber

2012

foto

: Ene

rget

ska

agen

cija

za

Podr

avje

73/7

46

4O

KO

LJE

kako je v slovenskih mestih

potekal Evropski teden

mobilnosti? pod sloganom

prava smer je gibanje! so

občine ozaveščale in izvajale

programe, ki spodbujajo

uporabo alternativnih načinov

prevoza in zmanjšano uporabo

osebnih avtomobilov. akcije

so bile namenjene vsem

starostnim skupinam, izvajale

pa so jih različne organizacije

v občinah. kakšne projekte

so občine izvedle in kakšen

je bil odziv občanov, so nam

povedale podžupanja mestne

občine Ljubljana Jelka žekar,

direktorica medobčinskega

urada za varstvo okolja in

ohranjanje narave na mestni

občini maribor Brigita

Čanč in vodja oddelka za

infrastrukturo, okolje in prostor

ter gospodarske javne službe

na mestni občini murska

sobota nada Cvetko Török.

tanja Pangerl

ankETa - EVrOpski TEdEn mOBiLnOsTi

Katere akcije in projekte ste izvedli v okviru letošnjega evropskega tedna mobilnosti?

Jelka Žekar: V Mestni občini Ljubljana smo vzpostavili mobilne info točke MOB-i-LNICE, za ves motorni promet smo zaprli (razen za LPP, vozila z dovolilnicami in intervencijska vozila) del Slovenske ceste med Šubičevo in Gosposvetsko cesto. Na 30 izbranih loka-cijah smo delili sheme linij LPP – »LPP info marjetice«. Od 16. septembra pa vse do 31. decembra bodo potekale potujoče razstave LPP na avtobusih po Ljubljani. V okviru Evropskega tedna mobilnosti (ETM) so pote-kale tudi predstavitve trajnostne mobilnosti in nagradna igra »Kolo sreče«, ki sta jih izvedli Informacijska pisarna Evropskega parlamenta in predstavništvo Evropske komisije. Turizem Ljubljana je izvedel brezplačen turistični pro-gram po Ljubljani, oglede prostorov Mestne hiše z vodnico v tradicionalni ljubljanski noši, vodeni ogled s kolesom in vožnje s turi-stičnim vlakcem na Ljubljanski grad. Mnoge je razveselil »ECOmeet« - srečanje ekoloških vozil, predstavitev eksponatov in tehnologij, testne vožnje. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je izvedla novinarsko konferenco in promocijo nadgrajenega portala

Gremo na pot. Policijska uprava Ljubljana je ves teden trajnostne mobilnosti izvajala po-ostren nadzor nad nepravilnim parkiranjem in ustavljanjem na kolesarskih površinah in avtobusnih postajališčih. Na Dan brez avto-mobila je oddelek za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana pripravil dan odprtih vrat na merilni postaji okoljskega merilnega sistema s strokovno razlago. Bilo pa je še več drugih akcij.

Brigita Čanč: Na prvi dan tedna mobilnosti je v Mestni občini Maribor potekal kolesarski maraton, v naslednjih dneh pa tekaški maraton in bralni maraton. V tem tednu smo en dan namenili mobilnosti invalidov, kjer so se na Trgu svobode v Mariboru predstavila različ-na društva invalidov, prikazani so bili športi invalidov in izvedene umetniške delavnice. Organizirali smo dan rolanja in kotalkanja, kjer so se lahko zainteresirani udeležili nordijskega (skike) rolkanja in izletov na skike rolkah, pred OŠ Draga Kobala pa je potekalo učenje rolanja. Enega od dnevov v okviru tedna mobilnosti smo namenili tudi promociji kolesarjenja, kjer smo spodbujali pot v šolo s kolesom. Zanimiv je bil posvet »Daljinske kolesarske poti – priložnost za trajnostni razvoj Slovenije«. Predzadnji dan smo na Trgu svobode izvedli projekt Mobilnost

v mariboru pilotska okoljska cona

nove

mber

2012

foto

: Moh

a Fr

asfo

to: a

rhiv

pod

jetj

afo

to: a

rhiv

pod

jetj

a

Jelk

a že

kar

Brigi

ta Č

anč

nad

a C

vetk

o Tö

rök

73/7

4O

KO

LJE

65

v pravo smer – Toti šport 2012, v okviru kate-rega smo predstavili 27 športnih programov rekreacije in zdravega gibanja. Zadnji dan tedna mobilnosti je bil posvečen dnevu brez avtomobila, ko se je lahko vsak z mestnimi avtobusi vozil brezplačno.

Posebej pa bi izpostavili, da smo letos v okviru tega tedna tudi uradno odprli pilotno okoljsko cono, kjer načeloma omejujemo promet z vozili, ki ne dose-gajo standarda EURO 2. Pilotna okoljska cona bo skupaj z ostalimi ukrepi zmanjšala one-snaženost zraka v mestu, izboljšala kakovost bivanja in spremenila stare potovalne navade ljudi. Pilotno obdobje traja od 1. oktobra 2012 do 30. aprila 2013. V tem času se bodo merili prometni in okoljski učinki, rezultati pa bodo služili za sprejetje odloka o nadaljnji širitvi in dodatnih omejitvah znotraj okoljske cone.

Nada Cvetko Török: Teden trajnostne mobil-nosti smo v naši občini Murska Sobota začeli s promocijo kolesarjenja in vožnje z vlakom. V tem okviru smo odprli počivališče za kole-sarje v Kupšincih. Drugi dan je bil namenjen mladim. Potekala je predstavitev spretnostne vožnje s kolesi, delavnica na temo Prava smer je gibanje, fotografska delavnica in drugo. Svojo pozornost v tednu trajnostne mobilnosti so do-bili tudi najmlajši (otroci vseh vrtcev in osnov-nih šol do 3. razreda), za katere so potekale aktivnosti s področja prometa in ozaveščanje o njegovih škodljivih učinkih. Izvedli smo projekt »S tisoč kolesi v mesto«. To je bil dan, namenjen gibalno oviranim osebam in starej-šim občanom. Pripravili smo demonstracijo uporabe in pomena bele palice (za slabovidne in ostale), promocijo kolesarjenja in zdravega načina življenja, po mestu se je izvajala varna vožnja z invalidskimi vozički, postavljene so bile info točke. V okviru akcije »Z biciklom varno po Soboti« smo zaposlene Policijske po-staje Murska Sobota motivirali k večji uporabi kolesa na poti v službo in iz nje, promovirali smo uporabo kolesa kot službenega vozila in izvedli tekmovanje v varni vožnji. Ob dnevu brez avtomobila smo za promet zaprli mestno središče, izvedli smo vožnjo s kolesi za osnov-nošolce in ostale kolesarje, za najmlajše pa je po mestnem središču vozil otroški vlakec.

Kakšen je bil odziv prebivalcev in kateri pro-grami so se pokazali kot najbolj učinkoviti? bi teden ocenili kot uspešen in zakaj?

Jelka Žekar: Veseli nas, da je večji del javno-sti podprl prizadevanja Ljubljane za uporabo trajnejše mobilnosti v mestu in prijaznejše

poti do zdravja ljudi ter večje skrbi za okolje. Teden ocenjujemo kot uspešen, saj smo zaznali tudi manjšo uporabo avtomobilov, s čimer se zmanjšujejo emisije škodljivih plinov in hrupa. Povečalo se je število validacij na javnemu pre-vozu. Sicer pa je cilj prometne politike MOL do leta 2020 prerazporediti izbor prometnega sredstva, tako da se tretjina vseh poti v mestu opravi peš in s kolesom, tretjina z javnim prevozom in taksiji, tretjina pa z osebnim avtomobilom.

Brigita Čanč: Vse generacije Mariborčanov že dobro poznajo evropski teden mobilnosti, zato se množično udeležujejo naših aktivnosti. Posebej bi poudarila dobro organiziran bralni maraton, na katerem osnovnošolci predstavijo svoje literarne izdelke. Vedno večji obseg in pomen ima tudi »dan mobilnosti invalidov«. Seveda ne gre prezreti akcije Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, katere namen je usposabljanje mladih kolesarjev za varno vožnjo. Že skoraj tradicionalno se v okviru tega tedna predstavljajo ponudniki in inovatorji na področju e-mobilnosti.

Nada Cvetko Török: Odziv prebivalcev je bil dober, najbolj so obiskani in učinkoviti progra-mi, kjer sodelujejo otroci (vrtec, osnovnošolci, dijaki) ter starejši, ki so vključeni v program s svojimi dejavnostmi. Zaradi množičnega odziva prisotnih na prireditvah smatramo, da je bil teden mobilnosti uspešen.

Kolikokrat je vaša občina že aktivno sodelo-vala v tednu mobilnosti in kakšni so rezultati trajnostne mobilnosti? Kako se to odraža?

Jelka Žekar: MOL sodeluje pri tej akciji že od samega začetka, od leta 1999, ko se je v Evropi pričela akcija Dan brez avtomobila, nato pa se je po treh letih razširila na t.i. Evropski teden mobilnosti. V letu 2003 je MOL dobila t.i. »okoljskega oskarja« za najbolj zgledno izveden Teden mobilnosti s strani Evropske komisije, kar je za Mestno občino Ljubljana veliko priznanje. Da je trajnostna mobilnost del naše občine, se odraža v trajnostnih ukre-pih, ki smo jih izvedli v preteklih letih. Sem spada preureditev Kongresnega trga, ki smo ga iz prometne površine uredili v površino za pešce z zelenico. V ožjem mestnem središču smo uredili cono za pešce, uvedli smo električni avtomobil »kavalir«, ki brezplačno vozi v zapr-tem delu mestnega središča in drugo.

Brigita Čanč: Mestna občina sodeluje v tednu mobilnosti že od samega začetka, torej enajst let. Kljub gospodarski krizi praksa kaže, da je vedno večji interes ponudnikov, da se pokažejo na teh prireditvah. To potrjuje prepričanje, da je kriza lahko tudi izziv za nove možnosti. Na drugi strani ugotavljamo, da je vedno večje število udeležencev v prometu, ki dejansko uporabljajo trajnostni način potovanja. Še po-sebej smo veseli, ker gre za mlajše generacije, ki dolgoročno predstavljajo največji potencial.

Nada Cvetko Török: Trinajstkrat smo sodelo-vali v akciji Dan brez avtomobila in sedemkrat v Evropskem tednu mobilnosti. Osveščanje v okviru tedna mobilnosti zagotovo prispeva predvsem k promociji kolesarjenja in vožnje z mestnim avtobusom. V zadnjih treh letih pa smo z organizacijo brezplačnih izletov z vlakom v bližnje kraje povečali zanimanje za tovrstni prevoz, kar se odraža vsako leto v večji udeležbi na teh izletih, v večjem zanimanju za kolesarjenje in uporabi mestnega avtobusa. 

pilotna okoljska cona bo skupaj z ostalimi ukrepi zmanjšala onesnaženost zraka v mestu.

sicer pa je cilj prometne politike mOL do leta 2020, da se tretjina vseh poti v mestu opravi peš in s kolesom, tretjina z javnim prevozom in taksiji, tretjina pa z osebnim avtomobilom.

Slo

ven

ija i

n

pro

met

na

infr

aStr

uktu

ra

nove

mber

2012

foto

: Min

istr

stvo

mag

. Zvo

nko

Čer

nač

73/7

4LO

GIS

TIKa

66

slovenija naj bi svoje izjemne

logistične potenciale zaradi

nestrateškega načrtovanja

in zaspane izvedbe že

zapravila, opozarjajo nekateri

strokovnjaki. s to oceno se

minister za infrastrukturo

in prostor mag. Zvonko

Černač ne strinja. prepričan

je, da imata V. in x. koridor,

ki potekata skozi slovenijo,

objektivno več prednosti

pred konkurenčnimi. dodaja,

da je tudi v proračunih za

prihodnji dve leti zagotovljeno

financiranje projektov na

železniški infrastrukturi.

pri Luki koper izpostavlja

dva projekta kot ključna:

modernizacijo obstoječe

proge koper - divača ter

poglabljanje vplovnih poti in

pristaniških bazenov, kar bo

omogočilo vplutje največjih

ladij v pristanišče. V teku

je tudi priprava resolucije

o nacionalnem programu

razvoja javne prometne

infrastrukture v rs v obdobju

od leta 2013 do 2020 z vizijo

do leta 2030.

mag. vanesa čanji

sLOVEniJa in prOmETna inFrasTrUkTUra

prihodnje leto se izteka operativni program razvoja okoljske in prometne infrastruktu-re za obdobje 2007–2013. vemo, da je ta dokument podlaga za črpanje sredstev zlasti iz Kohezijskega sklada, v manjši meri iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Kakšna je bilanca realiziranih projektov, ki so ali še bodo sofinancirani, s področja okolja, prometa in trajnostne rabe energije?

Z letom 2013 se tekoče programsko obdobje izteka, vendar je rok za koriščenje razpolo-žljivih evropskih sredstev vezan na datum 31. 12. 2015. S sredstvi Kohezijskega sklada sta na področju železniške infrastrukture dva projekta v fazi izvedbe, dva v fazi oddaje del oziroma tik pred objavo naročila ter dva v fazi priprave. Od navedenih sta dva projekta po-trjena s strani Evropske komisije oz. Organa upravljanja, trije pa so v postopku potrjevanja.

Na področju cestne infrastrukture so za-ključeni štirje avtocestni odseki, en projekt pa je v postopku potrjevanja in priprave na oddajo del. Poleg tega sta potrjena in v fazi izvedbe po en projekt s področja pomorstva in področja javnega potniškega prometa, na področju slednjega pa je en projekt še v pripravi na razpis.

Na področju trajnostne rabe energije, kjer so sredstva zagotovljena za namene energetske sanacije javnih stavb, spodbujanja učinkovite rabe električne energije ter spodbujanja upora-be inovativnih ukrepov, so razpoložljiva sred-stva v večji meri že bila razpisana. Za preosta-nek sredstev je v letošnjem letu predvidena še objava javnega razpisa za energetsko sanacijo visokih šol in študentskih domov.

S sredstvi Evropskega sklada za regionalni ra-zvoj se izvajajo projekti na področju državnega cestnega omrežja in izgradnje letališke infra-strukture. Na področju državnih cest je osem projektov zaključenih oz. predanih v uporabo, devet jih je v fazi izvajanja ter sedem v fazi priprave in potrjevanja. V okviru posodobitve letališke infrastrukture je en projekt potrjen in v fazi izvedbe, drugi pa v fazi potrjevanja in oddaje del.

Kako ocenjujete realizacijo postavljenih ciljev v tem operativnem programu – zagotovili naj bi infrastrukturo na področju okolja in prome-ta ob upoštevanju trajnostne rabe energije?

Cilji, zastavljeni v okviru Operativnega pro-grama 2007–2013, se uresničujejo in bodo z izvedbo projektov tudi doseženi. To bo po-membno prispevalo k posodobitvi prometne infrastrukture na V. in X. evropskem koridorju in s tem k razvoju vseevropskega prometnega omrežja TEN-T. Pri izvedbi nekaterih projektov so se sicer pojavili zamiki glede na načrtovano dinamiko, še zlasti po nastopu gospodarske krize, ki je še posebej prizadela gradbeni sektor v Sloveniji.

nova vlada je okolje in prostor ločila ne dve ministrstvi. Kako se je ta delitev doslej izkazala v praksi pri konkretnem doseganju ciljev?

Posamezne sektorske politike s področja varstva okolja, ohranjanja narave, upravljanja voda, var-stva kmetijskih zemljišč in gozdov imajo vpliv na prostor, prav tako so postopki umeščanja v prostor povezani z okoljskimi postopki. Potrebno je usklajeno delovanje, ne glede na to, v katero ministrstvo so ta področja umeščena.

»naša koridorja imata objektivno več prednosti pred konkurenčnimi«

nove

mber

2012

73/7

46

7LO

GIS

TIKa

Delitev področja okolja in prostora na dve ministrstvi se na primer odraža tudi v tem, da so sedaj problemi jasneje identificirani. Bolj konkretno so se evidentirala ozka grla, kje pri-haja do zaostankov in nerešljivih situacij, kar omogoča ustreznejše reševanje problemov in odpravo administrativnih ovir v teh postopkih.

Tudi združitev področja okolja in kmetijstva, ki velikokrat predstavljajo nasprotujoče si interese, se sedaj lahko učinkoviteje rešujejo predhodno znotraj MKO, ne šele v postopkih umeščanja v prostor. Medtem ko se na primer vprašanja strateškega umeščanja infrastruk-ture v povezavi s prostorskimi možnostmi in razvojem lahko ustrezneje rešujejo sedaj, ko je področje prostora vključeno v MzIP.

sodelovanje med okoljskim in prostorskim sektorjem vlade bo še kako pomembno pri umeščanju sežigalnic in drugih večjih okolj-skih objektov v prostor. se že medresorsko usklajujete?

Ker je prostorsko načrtovanje izjemno pove-zano s postopki presoj vplivov na okolje na različnih ravneh, je sodelovanje med obema resorjema nujen pogoj za tekoče opravljanje nalog tako na zakonodajnem področju kot ob pripravi konkretnih prostorskih načrtov. Enako velja tudi za umeščanje sežigalnic, kjer gre za prostorsko ureditev državnega pomena. Konkretne aktivnosti v zvezi s pripravo držav-nega prostorskega načrta se še niso začele.

se strinjate z oceno nekaterih strokovnjakov, da je slovenija izgubila svojo priložnost glede na geostrateško danost, da bi bila pomemben logistični center? Kako ocenjujete njen sedanji in prihodnji logistični potencial – zlasti v luči težav v železniški infrastrukturi, zastoja pri razvoju luke Koper idr.?

Železniška infrastruktura ima še vedno visoko prioriteto pri zagotavljanju sredstev za sofinan-ciranje projektov iz kohezijskega sklada in TEN. V proračunih za prihodnji dve leti zagotavljamo financiranje projektov na železniški infrastruk-turi, ki so potrebni za večjo konkurenčnost naših koridorjev. Izhajamo iz dejstva, da imata V. in X. koridor, ki potekata skozi Slovenijo, objektivno več prednosti pred konkurenčnimi. Zato je v prihodnjih letih potrebno posvetiti pozornost tem investicijam. Že sedaj je v teku nekaj večjih investicij na železniški infrastruk-turi v skupni vrednosti 900 mio EUR, od katerih je večina že v izvedbeni fazi in bodo zaključene do konca leta 2015. To so npr. modernizacija obstoječe proge Divača - Koper, rekonstrukcija, elektrifikacija, nadgradnja in ureditev nivojskih prehodov na progi Pragersko - Hodoš, uvedba ERTMS/ETCS sistema na koridorju D, uvedba GSM-R sistema in drugi.

Skladno s Programom razvoja pristanišča za obdobje 2011 do 2015, ki ga je v letu 2011 po-trdila Vlada RS in v istem letu sprejetim DPN za celovito ureditev koprskega pristanišča, se

v koprskem tovornem pristanišču že izvajajo investicije v dograjevanje in posodabljanje pristaniških infrastrukturnih zmogljivosti z namenom okrepitve tržnega položaja ko-prskega pristanišča in ustrezne umestitve pristaniškega sistema v širša mednarodna infrastrukturna omrežja. V prihodnjem ob-dobju je v koprskem pristanišču nujno nada-ljevati z zagotovitvijo dodatnih zmogljivosti oz. investicij v širitev pristaniškega prostora. V mislih imam podaljšanje pomola I, podaljšanje pomola II, gradnjo pomola III, ureditev zale-dnih površin v pristanišču, investicije v ceste, tire, tehnologijo, opremo in druga sredstva. Zagotoviti je potrebno tudi ustrezne in učin-kovite infrastrukturno-logistične povezave (pomorske in zaledne) zunaj pristaniškega prostora, ki pogojujejo dostopnost in delovanje pristanišča. Predvsem sta tu ključnega pomena dva projekta: modernizacija obstoječe proge Koper - Divača ter poglabljanje vplovnih poti in pristaniških bazenov, kar bo omogočilo vplutje največjih ladij v pristanišče. Projekt poglablja-nja vplovnega kanala se trenutno izvaja, po-glabljanje pristaniških bazenov je predvideno v letu 2013 in naslednjih letih.

Kaj boste naredili, da se bo premaknil projekt 3. razvojne osi?

Vlada je junija 2012 obravnavala poročilo o sta-nju in problemih v postopkih priprave DPN in sprejela številne ukrepe za operacionalizacijo in racionalizacijo teh postopkov. V tem poro-čilu je Vlada obravnavala dinamiko in proble-matiko konkretnih postopkov priprave DPN.

Dinamika umeščanja tras cest na 3. razvojni osi poteka v skladu z zagotovljenimi finančnimi možnostmi za pripravo dokumentacije. V delih, kjer je prišlo do dolgotrajnejših zastojev, pa je Vlada že sprejela odločitve glede nadaljevanja priprave.

Na severnem delu 3. razvojne osi bo državni prostorski načrt za odsek ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem sprejet do konca letošnjega leta, državni prostorski načrt za odsek ceste med avtocesto in Velenjem pa do konca leta 2013. V nadaljnjem poteku proti Dravogradu in Mežiški dolini pa napovedi glede prometnih obremenitev v celotni ne utemeljujejo več načr-tovanja hitre ceste, zato se bo proučila moder-nizacija obstoječe prometnice, ki bo prevzela funkcijo »razvojne osi« - z rekonstrukcijo in modernizacijo se zagotovi standard glavne ceste za hitrost 90 km/h med naselji, 70 oz. 60 km/h pri poteku ceste skozi naselja oziroma morebitne obvoznice, ki so z vidika vodenja prometa nujno potrebne.

Katere zakonodajne spremembe pripravljate, ki bodo pospešile razvojno dinamiko zlasti z vidika umeščanja v prostor?

V juliju 2012 so bile že sprejete spremembe treh zakonov s področja prostorskega načrtovanja in graditve, do konca letošnjega leta pa bo

pripravljen tudi strokovni predlog sistemske-ga Zakona o urejanju prostora, ki bo ponovno povezal in nadgradil vsa področja prostorskega razvoja, ki jih sedaj urejajo trije zakoni (Zakon o urejanju prostora, Zakon o prostorskem načr-tovanju in Zakon o umeščanju prostorskih ure-ditev državnega pomena v prostor) in Zakona o graditvi objektov. Ključno je zagotoviti ustre-znejšo ureditev in povezavo faz načrtovanja, projektiranja, dovoljevanja do same izgradnje ter zagotovitev ustreznejše umestitve zahtev varstvenih resorjev in okoljskih postopkov v postopke prostorskega načrtovanja, projekti-ranja in dovoljevanja. Pri tem je pomembno področje pridobivanja in uporabe zemljišč za gradnjo. Tega bo potrebno ustrezno nadgraditi in najti ustrezne rešitve za slovenski prostor. Vzporedno bo potrebno zagotoviti ustrezne spremembe zakonodaje s področja ohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja z vodami in varstva kulturne dediščine.

Katere strateške razvojne projekte in cilje boste umestili v operativni program 2014–2012?

V teku je priprava Resolucije o Nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastruk-ture v RS v obdobju od leta 2013 do 2020 z vizijo do leta 2030. Pri umestitvi projektov v operativni program 2014–2020 izhajamo iz dejstva, da je za gospodarsko vpetost v med-narodni prostor pomemben razvoj oziroma dograditev prometne infrastrukture na V. in X evropskem koridorju, razvoj in ustrezna povezava letališč ter pristanišča Koper z dru-gimi prometnimi podsistemi ter izboljšanje čezmejnih prometnih povezav.

Iz operativnega programa 2014–2020 naj bi bile financirane naslednje investicije v prista-niško infrastrukturo: poglabljanje pristani-ških bazenov, podaljšanje pomola I, gradnja pomola III, urejanje zalednih površin in ostala povezovalna infrastruktura. Ocenjena skupna vrednost je 120 mio EUR. Na področju cestne infrastrukture je nabor potencialnih projektov precej širok. Naštel bom le nekaj najpomemb-nejših projektov: 3. in 4. razvojna os, avto-cestna povezava Postojna/Divača - Jelšane, gradnja druge cevi predora Karavanke, gradnja avtocestnega odseka Draženci - Gruškovje, gradnja hitre ceste Jagodje - Lucija, gradnja 16 obvoznic, gradnja novih cestnih odsekov Hrastnik - Zidani most, Krško - Brežice, Maribor - Ruše, Škofja loka - Kranj, Dramlje - Šentjur in Zavrč - Gorišnica, rekonstrukcija petih glavnih cest in štirih regionalnih cest ... 

konkretne aktivnosti v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta se še niso začele.

Tercia

rna

embala

ža i

n

logis

Tika

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

4LO

GIS

TIKa

68

Logistična in embalažna

industrija tesno sodelujeta,

občasno se tudi prepletata.

Embalaža je sestavni del

vsakega logističnega sistema

in učinkovitost zahteva

sodelovanje. »Opazili smo

stalno povečevanje zahtev, kar

zadeva embalažo na trgu,« je

izjavil dr. Cristoph Beumer,

predsednik nadzorne skupine

sveta direktorjev skupine

Beumer Group. »dobra

transportna embalaža zavaruje

izdelek pred umazanijo, vodo

in ostalimi nevarnostmi

transporta. individualne

proizvode spremeni v

logistične, primernejše za

transport. To je edini način, da

sta transport in hramba sploh

mogoča. Embalaža da izdelkom

primerno, samostoječo obliko,

odporno proti zdrsom. To

omogoča učinkovito hrambo

in varnejši transport. Embalaža

lahko tudi poenostavi logistični

proces.«

nina semolič

TErCiarna EmBaLaža in LOGisTika

Poleg standardnih zahtev po boljši kakovosti in zmogljivosti se trg terciarne embalaže

osredotoča na okoljske zahteve: lažji materi-al, zmanjšano porabo materiala in prihranek prostora. Strokovna razprava s poslovnimi poudarki je osredotočena predvsem na upora-bo materiala (papir oz. karton ali plastika in plastika ali les), vendar pa se vsi proizvajalci strinjajo, da trendi stremijo k lažji embalaži, ki omogoča optimalnejšo hrambo in je do okolja prijaznejša.

»Embalaža omogoča lažje ravnanje z izdelki,« poudarja Christoph Beumer.

»Na primer, s primernim pakiranjem omogo-čimo viličarju lažje ravnanje s paletami. Zelo priporočljiva je transparentnost embalaže, da ostanejo kode in slike vidne. To ni pomembno le za promocijski učinek, ampak tako zahteva tudi logističen proces. Izrednega pomena je, da so črtne kode na dobrinah ali paletah dobro vidne, tako se jih lahko skenira hitro in brez napak.«

pametni telefoni za identifikacijo

Nobena novost ni, da v industriji zelo rastejo zahteve po fleksibilnosti. Trend so manjše

enote in individualizacija. Učinkovitost velikih pakiranj usiha, individualna pakiranja za po-novno uporabo, kot so steklenice, predstavljajo

dodatne izzive. Avtomatizacija, zlasti v ma-loprodaji hrane, postaja vse bolj razširjena, s čimer se višajo zahteve po embalaži na podro-čju zmogljivosti in stabilnosti.

Zaradi povečanih zmogljivosti spletnega in mobilnega poslovanja so tudi povečane

zahteve po produktni embalaži, saj se poveču-je število poslanih izdelkov, kar obremenjuje transportne mreže. Sodobne komunikacijske tehnologije so bistveno spremenile upravljanje dobavne verige. Pametne telefone se vedno bolj uporablja za identifikacijo, štetje in presojanje sistemov recikliranja.

Podjetja vedo, da embalaža ne prenaša le vse-bine, ampak tudi informacije. Zabojniki in

nosilci tovora postajajo inteligentni.

Optimizacija dobavne verige

Optimalen menedžment dobavne verige je zelo pomemben za delovanje sistema.

»Novi pristopi za boljšo sledljivost nosilcev tovora omogočajo transparenten in učinko-vit menedžment zalog. Zelo se povečuje tudi uporaba alternativnih, lažjih materialov, kot so na primer plastični kompoziti. Embalaža je bistveno bolj integrirana v logistično verigo, zahvaljujoč uporabi IT-sistemov,« je prepričan Volker Lange, vodja embalaže in logistike pri podjetju IML Fraunhofer.

sledljivost, varnost, nižanje stroškov in trajnostnost

nove

mber

2012fo

to: S

ecup

ack

73/7

46

9LO

GIS

TIKa

Za upravljanje skladišč pa so postali nepogre-šljivi učinkoviti sistemi za zanesljiv nadzor

procesov. Takšen sistem omogoča optimalen nadzor in koordinacijo celotnega pakirnega procesa, skladišča in priprave izdelkov za od-premo. Nadzor toka materiala, menedžment skladišča in napredni poslovni informacijski sistem so integrirani. Vse informacije pakirne linije, označevanja, hrambe in odpreme so shranjene skupaj. To zagotavlja celostno in kontinuitetno transparentnost vseh izdelkov in pripadajočih procesov. Sistem dodeli palete na pravilno mesto za shranjevanje, nadzoruje pa tudi viličarje. Sistem tako nadzira shranje-vanje, iskanje, komisioniranje in odpremo. A ne le to. Hkrati z nakladanjem tovornjakov zagotavlja tudi vse potrebne podatke za izdajo računov.

Boj s ponarejevalci

Velik problem tako v logistiki kot v emba-lažni industriji predstavljajo ponarejeni

izdelki. Podjetja se zelo trudijo, da bi bila korak pred ponarejevalci. Po podatkih nem-ške gospodarske zbornice (DIHK) je samo v Nemčiji piratstvo izdelkov in blagovnih znam povzročilo gospodarsko škodo v višini od 20 do 30 milijard evrov. Zato je nujno, da trgo-vina in industrija uvedeta inovativne ukrepe za zaščito blagovnih znamk in izdelkov ter tako preprečita škodo. Gradnja identifikacije in varnostnih sistemov, kot so holografija, var-nostni papirji, barve, pečatenje, avtomatske identifikacijske tehnologije, ICI in mikrotisk so ene izmed ključnih tehnologij, ki pomaga-jo podjetjem v boju s ponarejevalci. Andrew Gilbert, direktor poslovnega razvoja pri pod-jetju Ingenia Technology razlaga: »Blagovne znamke konstantno razvijajo svojo embalažo, saj želijo, da je drugačna od konkurenčnih iz-delkov. Tako želijo povečati prodajo in ustvariti želeno podobo blagovne znamke. Obenem tudi ponarejevalci postajajo vedno bolj iznajdljivi, sofisticirani in organizirani, saj prav v pona-rejeni embalaži vidijo popolno priložnost. Velikokrat jim uspe ustvariti skoraj popolno kopijo zabojnikov in škatel, ki je tako podobna originalu, da včasih celo resnični proizvajalci ne morejo ločiti ponarejene embalaže od prave. Izdelava privlačne embalaže je za ponarejevalce zelo enostavna. »Ponarejevalci nimajo nobe-nih stroškov s trženjem in distribucijo, zato lahko več vložijo v izdelavo visokokakovostne embalaže, ki uporablja podobne postopke in materiale kot originalni izdelki. Embalaža je veliko boljša od dejanskega izdelka, saj je tudi njena naloga, da zavede kupca,« razlaga Andrew Gilbert.» Ponarejevalci so vedno bolj spretni. Med ključnimi izzivi je onemogočiti ponarejenim izdelkom vstop v legitimno dobavno verigo in dovoljene distribucijske

kanale. Ponarejevalci se izpopolnjujejo, saj obvladajo že izjemne reprodukcije črtnih kod in vodnih žigov, zato je težko ločiti med ponaredkom in originalom. Ko so ti »dobri« ponaredki v legalnem distribucijskem kanalu, je težko verjetno, da bodo izločeni, razen če se jih podrobno pregleda in preveri avtentičnost. Tu se embalažna industrija sooča z izzivom na področju varovanja blagovne znamke.

Laserska površinska avtentifikacija

Za boj proti piratstvu pri podjetju Ingenia Technology uporabljajo patentirano tehno-

logijo z imenom »laserska površinska avtentifi-kacija« (LSA – Laser Surface Authentication). Z uporabo LSA lahko analizirajo površino katere-gakoli izdelka in tako razvijejo unikaten zapis, podoben DNK za vsak posamezen proizvod. Koda temelji na »naravnih naključjih« površin-ske strukture izdelka, kar pomeni, da ima vsak kos papirja, kartona ali plastike svojo mikro-strukturno površino. Takšna serijska številka je dana že po naravi in se ne dodaja s posebnimi proizvodnimi postopki. Da bi ponarejevalec lahko razbil kodo LSA, bi moral razviti repli-kacijo – natančno kopijo z vsemi površinskimi nepravilnostmi. Trenutno še ne obstaja proi-zvodni proces, ki bi bil tega zmožen. Z uporabo takšne tehnologije lahko skenirajo izdelke, preverijo avtentičnost, prestrežejo ponareje-no blago in sledijo posameznim izdelkom na prave destinacije. Varovanje embalaže uradnih izdelkov je bistvenega pomena. Dobavne verige je potrebno nadzorovati in varovati s sofistici-ranim sistemom avtentifikacije in sledilnimi sistemi, ki poskrbijo, da imajo distributerji popoln nadzor nad destinacijami izdelkov. Vladne organizacije, blagovne znamke, agen-cije in podjetja morajo sodelovati v boju proti ponarejevalcem.

S tem je manjša verjetnost, da se bodo pona-rejeni izdelki infiltrirali v uradno dobavno

verigo in če bi se, mora obstajati tudi sistem za določitev takšnih ponaredkov, preden dosežejo prodajna mesta.

Takšna usmeritev pomeni, da postaja varnost izrednega pomena v vseh industrijah, še

posebej v pijačarski in farmacevtski. Ponekod uporabljajo pakirni stroj visokih zmogljivosti, ki ovije izdelke s polietilensko plastjo, kar omogoča izjemno berljivost črtnih kod. Eden izmed razlogov je ta, da se plasti ne prekrivajo. To pa zagotavlja, da so izdelki pod polietilensko plastjo vedno originali.

Nemško podjetje 3S Security Systems, de-javno na področju varovanja prepeljanega

blaga, je v ta namen razvilo Secupack – in-dustrijsko specializirano rešitev za pakirno

industrijo, ki omogoča varovanje primarne in sekundarne embalaže.

»Ni pomembno, iz kakšnega materiala je embalaža, Secupack zavaruje in zago-

tavlja, da je v notranjosti original,« razlaga di-rektor Rolf Simons. »Barvne kode so nanesene na material z različnimi metodami tiska, nepo-sredno na proizvod ali s pomočjo razpršilca. Za nanos kod s pomočjo razpršila niso potrebne nobene kompleksne spremembe proizvodnega procesa. Z združevanjem industrijskih rešitev in funkcijami sledljivosti je možno izslediti embalažo in izdelek skozi celotno proizvodnjo in dobavno verigo.«

Čeprav so ponarejevalci vedno boljši in se s svojimi izdelki vedno bolj približujejo

originalu, je na trgu tudi vedno več naprednih tehnologij za strožje preverjanje avtentičnosti. Poleg tega se tudi proizvajalci zavedajo proble-ma ponarejanja, kar jih žene v bolj proaktiven pristop. Vendar stroka opozarja, da vedno boljše tehnologije proti ponarejanju spodbujajo sofisticirano ponarejanje. Ključnega pomena je, da so proizvajalci in distributerji vedno korak pred ponarejevalci in ne obratno.

Terciarna embalaža

»Smernice na trgu se niso bistveno spre-menile, kupci še vedno iščejo kakovost,

zanesljivost, enostavnost uporabe in dosle-dnost,« pove Fiona MacDougall, predstavnica podjetja Jiffy Packaging. Jim Handistry, direk-tor podjetja Goplasticpallets, dodaja: »Treba je biti odziven, ponujati je treba pametne rešitve, ki izpolnjujejo cilje strank, v čim krajšem času, s čim manj denarja. »Stranke iščejo načine, kako prihraniti prostor, gorivo in embalažni materi-al. Tako je tudi naša ponudba plastičnih zaboj-nikov in palet

nove

mber

2012

73/7

4LO

GIS

TIKa

70

temu primerna – so zelo fleksibilni, lahko jih zložimo in prepogibamo. S tem prihranimo prostor med prevozom, posledično je tudi po-raba goriva manjša, s tem pa tudi ogljični odtis. Z njim se strinja tudi vodja razvoja iz podjetja Klingele, Christian Hössle: »Opaziti je trend lažje in manjše embalaže. Izdelki imajo krajše življenjske cikle, povečuje se delež potiskane embalaže. Poleg tega so pomembne tudi raz-meroma nizke cene in hitra dostopnost. Bolj se uporablja premazan papir, teža se zmanjšuje.

stojala za cvetlične lončke iz kartona

Da bi zadostili potrebam trga po prihranku prostora in trajnostnosti, so pri podjetju

Klingele razvili nova razstavna stojala za cve-tlične lončke. Narejena so iz valovitega karto-na, ki je odlična zamenjava za les. Stojala so modularna, vsebujejo lahko do 48 cvetličnih lončkov. Stojala so potiskana z barvili, ki so topna v vodi, zato so primerna za recikliranje. So lažja, enostavna za uporabo in prihranijo prostor. Poleg tega so priročna tudi za osebje cvetličarstva, saj lahko do lončkov dostopajo z vseh štirih strani. Inovacija je dosegla tretje mesto na tekmovanju, ki ga je organiziralo nemško združenje proizvajalcev izdelkov iz valovitega kartona.

angleška konfederacija papirne industrije (CPI) je rjavo tranzitno škatlo zamenjala z

novo embalažno rešitvijo. Andy Barneston po-jasnjuje: »Zelo velik trend je embalaža, pripra-vljena za prodajo na drobno. Prodajalci so ugo-tovili, da je zadnji del njihove verige predrag. To smo rešili z uporabo valovitega kartona, ki je nadomestil rjave tranzitne škatle, v katerih so se izdelki neopazno zlili s policami. Sedaj so na voljo potiskane, brandirane embalažne rešitve, ki delujejo tako skozi celotno dobavno verigo kot tudi na prodajnih policah. Izdelki iz valovitega kartona so narejeni po zahtevah blagovnih znamk in prodajalcev na drobno. Kot taki predstavljajo idealno rešitev in optimiza-cijo zadnjega dela verige. Uvedba novih tehnik potiska in uporabne inovacije, kot je vzmet, ki od zadaj premika izdelek naprej, je korenito preoblikovala ponudbo na trgu. Embalaža iz valovitega kartona se je razvila iz osnovne rjave škatle v embalažni medij številnih barv, z izjemno fleksibilnostjo in konstantnimi inovacijami.«

palete – plastične ali lesene?

Podjetje Goplasticpallets je predstavilo nove multifunkcijske plastične palete.

Predstavnik Jim Hardisty je povedal: »Tudi na razvoj plastičnih palet je v zadnjih dveh letih vplivala uporabnikova racionalizacija – čim lažja, a dovolj močna plastična paleta, ki je narejena s čim manj uporabljenega materiala, s čim nižjimi stroški.«

Uporaba materiala za palete je odvisna od potreb, ki jih mora zadovoljiti (stroški,

popravilo, čiščenje). Tako izdelovalci lesenih kot tudi plastičnih palet poudarjajo svoje prednosti. Kaj pravijo v podjetjih? V trenutnih gospodarskih razmerah je ena izmed glavnih prednosti plastičnih palet njihova dolga ži-vljenjska doba, saj lahko zdržijo deset in tudi več let, kar je desetkrat dlje od lesenih palet. Prav tako je uporaba takšnih palet trajnostna, saj je večina narejena iz recikliranega HDPE, ki se seveda lahko dalje reciklira. Brez žebljev, ostrih robov in brez tveganja poškodb palet in tistih, ki z njimi ravnajo, so plastične palete varne za uporabo. Prav tako so vodoodporne in ne absorbirajo vlage, zato so primerne za večkratno pranje in čiščenje z vodo ali paro,

ročno ali avtomatsko. Prav tako so bolj higie-nične od ostalih.

Toda Stuart Hex, predstavnik podjetja TiMCON, zagovarja uporabo lesenih palet:

»Les je najbolj okolju prijazen material. Sečnja poteka v posebnih, trajnostnih, nadzorovanih gozdovih, obenem pa še absorbira in shranjuje ogljik iz atmosfere. Lahko se ponovno uporabi, lahko se ga obnovi ali reciklira. Prav tako je dokaj ugoden, velikokrat cenejši od plastičnih alternativ. Les ostaja primarna izbira za palete in terciarno embalažo, saj predstavlja kar 95 odstotkov.«

Trendi in rešitve

Vse nove rešitve za terciarno embalažo ne glede na uporabljen material stremijo k

trajnostnosti. Zelo enostavno je zmanjšati težo embalaže z uporabo manj materiala, vendar s tem tvegamo tudi zmanjšanje zanesljivosti.

V industriji ostaja trend vlaganja v promocijo, ki raste. V letu 2010/2011 je bilo 33 od-

stotkov embalaže prodane preko promocijskih kanalov.

Vodilni proizvajalec palet na trgu, podjetje CHEP, spodbuja k zmanjševanju stroškov

dela in uvedbi standardizacije. Že po Evropi velikosti prodajaln variirajo. V zadnjem času proizvajalci ciljajo predvsem na manjše, priroč-ne prodajalne, vendar pa je njihova infrastruk-tura še vedno prilagojena velikim trgovskim

centrom, ki se običajno nahajajo zunaj mesta. CHEP je tudi pobudnik sodelovanja z ostalimi ključnimi deležniki, predvsem s proizvajalci izdelkov široke potrošnje. Sodelujejo tudi pro-dajalci na drobno in prevozniki. Z vključitvijo vseh vpletenih imajo nadzor nad celotno do-bavno verigo. John Kenna, predstavnik CHEP, je povedal: »Stranke se obračajo na nas, saj želi-jo zmanjšati kompleksnost in uvesti standardi-zacijo. Iščemo hibridne rešitve platforme, ki so dinamične pri prenosu v trgovino kot voziček (omogočajo namestitev koles), po drugi strani pa so lahko tudi statične in opravljajo vlogo stojala.«

Za mnenje smo vprašali tudi slovenska pro-izvajalca izdelkov široke potrošnje in terci-arne embalaže. Postavili smo jima naslednja vprašanja:

1) Kakšne trende opažate na trgu terciarne embalaže glede na material in porabo?

2) Se vam zdi nadzor nad dobavno verigo dovolj učinkovit? Kaj je ključno za optimizacijo?

3) Se soočate s problemom ponarejanja?

4) Je tudi razvoj terciarne embalaže trajnostno naravnan?

5) Kateri so največji uporabniki terciarne embalaže?

suzana bagari, vodja korporativnih komuni-kacij iz podjetja atlantic grupa.

1) Reciklažni materiali, embalaža, ki jo je moč uporabiti večkrat, naravni materiali (mišlje-no za tisk: barve).

2) V EU da (poročanje carinski upravi o količini nabavljene terciarne embalaže), drugod pa je še vse nekontrolirano. Ključno za optimi-zacijo bi bila enotna pravila, predpisi, ki bi jih vsi spoštovali.

3) Da, npr. dozice pri Argeti, stekleničke pri Cockti...

4) Da, saj se vse več uporablja za izdelavo ter-ciarne embalaže odpadni papir.

5) Verjetno proizvajalci bele tehnike, zabavne akustike in televizorjev ipd.

marko Krmac, prodaja industrijske embalaže, K.m.K. box d.o.o.

1) Mislim, da so trendi v večkratni uporabi embalažnih materialov.

2) Nadzor nad dobavno verigo zagotovo ni učinkovit. Potrebno bi bilo izboljšati ko-munikacijo med podjetji.

3) S problemom ponarejanja se ne soočamo.

4) Mislim, da bi ga bilo potrebno še definirati.

5) Industrija (avtomobilska). 

virPackaging Europe. Dostopno na: http://www.packaginge-urope.com/.

Vse nove rešitve za terciarno embalažo stremijo k trajnostnosti.

nove

mber

2012

73/7

471

LOG

ISTI

Ka

www.posta.si

Hitra pošta znotraj mest. Dostava najkasneje v 2 urah po naročilu.Hitra pošta po Sloveniji. Dostava pošiljk v istem dnevu.Hitra pošta v tujino. V več kot 200 držav, v zagotovljenih kratkih rokih.

Odslej tudi na mobilnem portalu.

Opremljeni za hitrost!Znotraj mest. Po Sloveniji. V tujino.

Pošt

a Sl

oven

ije d

.o.o

., Sl

omšk

ov tr

g 10

, Mar

ibor

Pro

moci

ja

Lotr

ans

nove

mber

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

73/7

4LO

GIS

TIKa

72

Čeprav so v sloveniji nekateri

veliki logisti propadli ali pa

se stežka rešujejo iz krize,

majhnim ni nič lažje. Vendar

majhnost ponujajo kot svojo

prednost, še posebej če so

najsodobneje opremljeni

za sledenje tovora in njihov

vozni park že upošteva zelene

standarde v prometu. Borut

Gerželj, direktor sežanskega

Lotransa, med drugim pravi,

da se že pripravljajo na vstop

Hrvaške v EU, pri tem pa upa,

da se hrvaški prevozniki ne

bodo odločili za dampinške

cene.

LOTrans

Kateri poslovni razlogi so vplivali na odločitev, da ste se iz organizacije prevozov preusme-rili v logistiko in transport? Kakšna je zdaj struktura realizacije glede na tri dejavnosti, ki jih ponujate trgu – logistične, transportne storitve in skladiščenje?

Sprva se je naše podjetje ukvarjalo predvsem z organizacijo transporta in carinjenjem. Imeli smo veliko znanja in izkušenj. Vedeli smo, da moramo svojim poslovnim partnerjem omo-gočiti dobro uslugo in obdržati kakovostno storitev, vendar zaradi težav s pomanjkanjem prevozniških dovolilnic za prevoze izven RS nismo smeli biti več odvisni od najemov vozil. Zato smo se odločili in kupili prvi lastni tovor-ni vozili. Zdaj 60 odstotkov naročil opravimo z lastnimi prevoznimi sredstvi, ostalo pa še vedno z organizacijo in najetimi tovornimi vozili. Skladiščenje in pretovori blaga so neka-kšna logična posledica tega procesa in danes si skoraj ne predstavljamo kvalitetno opravljenih naročil brez te dodatne storitve.

ste sposobni sami realizirati dostave blaga po sloveniji in eu? Kaj kažejo trendi naročil v tem letu? nekatera logistična podjetja še vedno opozarjajo na upad naročil in težave v poslovanju.

Realiziramo vsa naročila, ki so nam zaupana. Število naročil iz nekaterih držav članic EU je res upadlo, ne pa povsod. Naročil je manj,

strankam pa je treba ponuditi še boljšo storitev kot doslej. Še vedno je problem, ker transport ni pravilno ovrednotena dejavnost.

za kakovostne transportne storitve je nujen raznovrsten in brezhiben vozni park. Kako ste opremljeni in po katerih transportnih storitvah je največ povpraševanja na trgu?

Sem za raznovrstni vozni park, menim pa, da mora logistično podjetje ponuditi ob kakovo-stnem voznem parku tudi kakovosten kader, ki zna zaposliti tudi konkurenco oziroma zunanje izvajalce. Lotrans nudi prevoze z visokovolu-menskimi tovornjaki, prevoze coil-sov (navitja kovinskih listov), kombi prevozov in ostalega. Skratka, pri nas ponujamo vse storitve v zvezi s cestnimi transporti blaga. Razpolagamo z vozili višjih ekoloških razredov in redno poso-dabljamo vozni park. Ugotavljam, da se vse več povpraševanja kaže tudi na področju prevozov v povezavi s skladiščenjem blaga.

pravite, da ponujate vse storitve za cestni transport. Kakšna pa je logistična učinkovi-tost lotransa, če upoštevamo merila, kot so sledenje pošiljk, zanesljivost, pravočasnost dostave, učinkovitost carinskih postopkov in kakovost logistične storitve?

Naša majhnost predstavlja našo prednost, saj lažje vplivamo na točnost in zanesljivost na-ročene storitve in spremljamo vozila na poti

zdaj preživljamo najtežje preizkušnje na trgu

Pro

moci

ja

nove

mber

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

Bor

ut G

erže

lj

73/7

473

LOG

ISTI

Ka

od vrat do vrat. Naša vozila so opremljena z najsodobnejšimi napravami za sledenje, s katerimi je povezan naš transportni računal-niški program, zato imamo v vsakem trenutku vpogled na lokacijo in hitrost vozila, preko teh naprav pa tudi komuniciramo z vozniki, jim dajemo navodila in jih pravilno usmerjamo ter dobivamo povratne informacije o situacijah na cesti. Tako so naše stranke redno obveščene o vseh dogodkih med naročenim transportom. Kakovosten kader v prometni pisarni, sodoben ekološki vozni park in tehnična podpora nam omogočajo, da je Lotrans logistično učinkovit in zanesljiv partner.

Koliko se v vašem poslovanju pozna kriza

intereurope in propad viator & vektorja?

Veliko partnerjev in prijateljev me je spraše-valo, ali imamo več dela zaradi prenehanja po-slovanja družbe Viator & Vektor in zaustavitve voznega parka IE. IE je svoje posle prenesla na matično podjetje, ki jih sedaj posreduje manj-šim transporterjem, Viator & Vektor pa je poskrbel, da slovenska transportna dejavnost ni občutila posebnega povečanja povpraševanja po transportnih storitvah.

Kot storitev ponujate tudi skladiščenje blaga in manipulacijo z njim. Kakšne so vaše zmogljivosti?

Glede na našo omejeno skladiščno površino smo trenutno primernejši za krajša skladišče-nja, pretovore oziroma kontrole količine ter kakovosti. Nekje je bilo treba začeti.

letos praznujete dvajsetletnico družinskega podjetja. Kateri mejniki v dosedanjem razvoju so bili najvažnejši, katere izkušnje najtežje?

Odgovoril bi, da je bil pomemben vsak dan po-sebej. Resnične prelomnice pa so bile: izstavljen prvi carinski dokument, nabava prvega tovor-nega vozila, uskladiščena prva paleta in seveda nenehna prizadevanja celotne ekipe. Veseli nas, da imamo dober kader in smo ponosni na vsako novo delovno mesto, ki ga odpremo. V teh letih smo se v naši dejavnosti spopadali

z mnogimi težavami, zato smo precej utrjeni, vendar pa najtežje preizkušnje preživljamo prav sedaj, ko je naša dejavnost izpostavljena vedno višjim obratovalnim stroškom, povečuje pa se tudi število neplačnikov in podjetnik je pri izterjavi še vedno precej »osamljen«. Pa je kljub vsemu pogled na opravljeno delo in re-zultat pomembnejši in dober zagon za naprej.

Kaj bo za vaše podjetje pomenil vstop Hrvaške v eu? se pripravljate na to?

Moram povedati, da se nam je v zadnjem četrtletju precej povečal promet na relacijah Italija–Hrvaška. Če se bo trend večanja posla na tej relaciji obdržal, bomo to z veseljem pri-čakali. Ker pa je meč dvorezen … Moramo se zavedati, da hrvaški prevozniki že sedaj vozijo za slovenska podjetja, torej bomo z vstopom v EU dodatni konkurenci še bolj izpostavljeni. Računajmo na modrost hrvaških kolegov in upajmo, da ne bodo izbrali dampinga.

Kakšni so vaši načrti?

Kljub vsemu še vedno načrtujemo. Želimo povečati skladiščno površino, nabaviti zmo-gljivejša skladiščno manipulativna sredstva, povečati odstotek posredovanja pri prevozih. V načrtih imamo, da bi povečali našo prisotnost na področjih Avstrije, Nemčije in Francije. 

Frigologo d.o.o., Smartinska cesta 102, SI–1000 Ljubljana

T: +386 (0)1 520 82 00F: +386 (0)1 520 82 07E: info@frigologo.si

www.frigologo.si

FRIGOLOGO - specialist za hladno logistiko/ Celovite logisticne resitve hladne verige // Od skladis cenja do CRM-ja // Pokrivamo srednjo in JV Evropo // Kakovost zagotavljajo mednarodni certifi kati IFS, AIB /

Pro

moci

ja

nove

mber

2012

73/7

474

EOL

(Ne)zelene navade eKošola sprašuje,

stroKa odgovarjaKam s prazno Kartušo?

Ob računalniku je pogosta oprema tiskalnik. Za printanje porabimo manj ali več kartuš. Kje konča prazna kartuša? Velikokrat se zgodi, da se najde kar v družbi mešanih ko-munalnih odpadkov, kar pa prepreči njeno reciklažo in poveča delež odpadkov na odlagališču. Na leto je v Evropi odvrženih več kot 200 milijonov praznih kartuš, le 25 odstotkov pa naj bi jih šlo v proces reciklaže. Odvržena kartuša za svojo razgradnjo po-trebuje približno 300 let. Veliko bolj zelena navada je, da prazno kartušo ponovno na-polnimo pri podjetjih, ki to omogočajo, ali jo oddamo v zbirnem centru, šoli, ki zbira odpadne kartuše, trgovcu ob nakupu nove ali drugim organizacijam. To je še posebej dobro-došlo zato, ker kartuša spada med nevarne odpadke. Za ponovno polnjenje se lahko kartuše uporabijo do sedemkrat. Kartuše so sestavljene iz 40 odstotkov plastike, 40 odstotkov kovine, vsebujejo tudi nekaj gume, papirja, pene in tonerja. Reciklira se lahko 97 odstotkov kartuše, predelani materiali pa se lahko uporabijo za izdelavo novih kartuš ali drugih izdelkov, kot so pladnji, etuiji za očala in drugo. Za izdelavo kartuš iz recikliranih materialov se porabi do 80 odstotkov manj energije. Naj torej prazna kartuša najde svoje pravo mesto, mesto za reciklažo, da bo imela svojo uporabno vrednost še naprej.

Neeeeeeeee!Kaj je že spet?

Kartuša je nevaren odpadek! Odnesla jo bova v zbirni center.

Kaj je to -zbirni

center?

foto

: arh

iv p

odje

tja

vprašujejo učenke oš fara pod mentorstvom ekokoordinatorice mateje obrstar.

Na OŠ Fara pridno zbiramo odpadne bate-rije. Zanima nas, koliko odpadnih baterij se v Sloveniji predela v enem letu? Ali se lahko baterija večkrat predela? Ali so reciklirane baterije manj kakovostne od drugih?

odgovarja brigita šarc iz agencije republike slovenije za okolje:

Odpadne baterije, ki se zbirajo po šolah, sodijo v kategorijo t.i. prenosnih baterij. Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter od-padnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/10) določa, da je prenosna bate-rija ali akumulator baterija, gumbasta celica, baterijski sklop ali akumulator, ki je zapeča-ten in je ročno prenosljiv. Gumbasta celica pa

je majh-na, okro-

gla preno-sna baterija ali

akumulator, katere premer je večji od njene

višine in ki se uporablja za po-sebne namene, kakor je napajanje slušnih aparatov, ročnih ur, drobne prenosne opreme in varnostno napajanje.

V Sloveniji je bilo v letu 2011 danih na trg 630.222 kg prenosnih baterij in akumulator-jev. Odpadnih prenosnih baterij in akumula-torjev pa je nastalo 165.881 kg. Vse te zbrane odpadne prenosne baterije in akumulatorje se je predelalo izven Slovenije, saj v Sloveniji ni predelovalca teh odpadnih baterij in akumu-latorjev. V Sloveniji imamo samo predelovalca avtomobilskih - svinčevih baterij in akumu-latorjev. To je podjetje MPI Mežica.

, elegantna, nepovratna steklenica 0,75 lza vrhunski vodi iz Radenske.

Radenska d.d. Radenci [www.radenska.si]

Pro

moci

ja

www.pivo-union.si

Foto:

Cirk

usPro

moci

ja