Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

december 2018134/135

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

Podnebni dosje

mag. Tanja Bolte: Slovenija zmanjšuje porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk – imam svojo vrečko?

mag. Andrej Kranjc: »Okno priložnosti« se bo zaprlo, če svet ne bo omejil rasti temperature

mag. Zoran Kus: Slovenija potrebuje pravično preusmeritev delavcev iz fosilne energetike

Barbara Simonič: Prvič tudi signal podjetjem za naložbe v nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo

Dušan Mes: Država prednostno obnavlja železniški križ, SŽ pa kupuje nove vlake

Pro

moci

ja

Uvo

dnik

dec

ember

2018

134/135

EOL

3

O zakonu o vladi in odličnosti, ki to niČe ne veš, kam ploveš, ti noben veter ne

pomaga …

Ko boste brali Podnebni dosje v reviji EOL, ne boste v dvomih. Že ocena podnebnih

sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja je, seveda z rahlo omejitvijo, ki vedno spremlja futurizem, izpisala tri scenarije življenja, ki ga bodo narekovale emisije toplogrednih plinov. Med njimi je tudi črni scenarij. A preden navedem nekaj dokumentov, ki naj bi dokazovali, da le vemo, kam nas naj bi nosil veter, moramo pogledati malo naokrog. Kajti podnebne spremembe so kompleksen mega trend in gibanje, ki jih zanika, je vse manj slišano. Hkrati se EU že postavlja v prvo vrsto s programom Čist planet za vse, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtral-no gospodarstvo do leta 2050. Gospodarstvo zanj ve? Usmeritve so: energetska učinkovi-tost, uvajanje OVE, čista, varna in povezana mobilnost, konkurenčna industrija in krožno gospodarstvo, infrastruktura in povezave, biogospodarstvo in naravni ponori ogljika, zajemanje in shranjevanje ogljika.

Torej, strateška rdeča črta zelenega razvo-ja v nizkoogljično družbo. In v podnebno

nevtralno gospodarstvo. Tudi Slovenija pri-pravlja strategijo za dolgoročno zmanjšanje emisij TGP. Mag. Zoran Kus v intervjuju celo meni, da bo to drugi najpomembnejši strate-ški dokument, ki ga bo sprejela Slovenija po osamosvojitvi. Predlaga še, da bi naj sledili tistim evropskim državam, kjer so najprej v parlamentu sprejeli zakon o podnebnih spremembah. Strategija za zmanjšanje emisij bo dodatek k programu blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. In drugim gradivom, precej jih je za zeleno mobilnost.

Pravzaprav toliko, da lahko Slovenija z njimi papirno potrjuje zeleno osebno izka-

znico. A njihovo vrednost relativizira praksa. Že samo podatek, da so pri nas izpusti večji od gospodarske rasti. V prometu celo nadpov-prečni. V energetiki, kmetijstvu, industriji in pri rabi energentov v gospodinjstvih so rezul-tati preskromni za zmerni optimizem, čeprav dobrih zgledov ne manjka.

Toda, ali je vizija o prestopu v nizkoogljič-nost res sprememba razvojne paradigme in

vrednot, ki zarisujejo novo integriteto ekono-mije in političnega sistema? Kajti ekonomija še vedno stavi samo na enega aduta, to je rast, politika pa na to, da ustvarja razmere zanjo.

V zadnjih dveh mesecih so se gospodarstve-niki in menedžerji živahno strokovno po-

govarjali o prihodnosti ekonomske politike,

o možnostih gospodarske rasti, o poslovni odličnosti. Kako je z novimi ekološkimi te-melji poslovanja in gospodarjenja ali z zeleno tehnološko modernizacijo, ni ravno veliko razprav. Ko sem nedavno eni od najvplivnej-ših žensk (po izboru Financ) v slovenskem gospodarstvu ponudil priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo in ji predlagal intervju o tem, je sporočila, da bo odgovorila, če jih bo zanimalo. Seveda jih ni. Kajti razprave, kje nastajajo ali bi morali nastajati močni centri zelenega tranzicijskega menedžmenta, še nismo začeli. A poslovna odličnost brez zelene rasti ni poslovna odličnost. Cveto Fendre pa kaže na javni sektor, ki je pozabil na Uredbo o upravljanju z energijo iz julija 2016.To ne pomeni, da v podnebnem dosjeju niso zelo svetli utrinki.

Vendar, ali scenariji podnebnih sprememb ne odpirajo tudi teme o zakonu o vladi?

Podnebni dosje, ki smo ga v tokratni reviji EOL razgrnili v sodelovanju s Sektorjem za podnebne spremembe MOP (nadaljevanje bo v januarski številki), je skica za porazdelitev vlog za film o zmerno podnebnem optimistič-nem scenariju za Slovenijo. Kdo bo porazdelil vloge? Vlada. Po starem zakonu o vladi?

Nova vlada je namreč zaprisegla tudi 3. členu zakona o Vladi RS. Za pristojnosti.

In Ministrstvo za okolje in prostor naj bi med drugim stremel »h krepitvi zavesti o skupni odgovornosti za stanje v okolju, naravi in prostoru …« Ali ni sozvočje med razvojem in naravo na sončni strani Alp odgovornost in zaveza vsakega ministrstva? Če bi jih naštel po vrstnem redu takoj za Ministrstvom za okolje in prostor, bi bilo najprej dragoceno sli-šati ministra Zdravka Počivalška, ministrico Alenko Bratušek in ministrico dr. Aleksandro Pivec, kako in kaj bodo z ukrepi prispevali k podnebni nevtralnosti gospodarstva. Primer. Mag. Zoran Kus predlaga odkrito razpravo o TEŠ 6 in začetek priprave na pravično tran-zicijo delavcev v objektih s fosilno energijo, saj bi se moralo, pravi, življenje bloka končati prej kot leta 2055. Če se torej Slovenija ne bo odločila za člana vladnega kabineta, koordi-natorja trajnostnega razvoja ali za nedvou-mno stališče režiserske odgovornosti vlade za nizkoogljično Slovenijo, bodo najbrž nekateri ključni akterji v državi kazali s prstom pred-vsem na MOP in verjeli, da bo narava še kar naprej radodarnejša od Božička. Toda naša narava in mi z njo že sedaj vsrkavamo zrak, ki povzroča drhteče dihanje.

Prijatelji, je zapisal Ivan Cankar, zdaj gre za življenje in smrt. Jaz verjamem v življenje …

foto

: Rok

Trž

an

glavni urednikJože Volfand,

UVodnik

vseb

ina

dec

ember

2018

134/135

4EO

L

VsebinaimPresUm

5 novosti

8 Zmaguje biorazgradljiva embalaža z atmosferskim pakiranjem

18 Več razlogov za zaskrbljenost kot za optimizem

19 orodja za pospeševanje izrabe odvečne toplote

20 Tržna niša steklenega prestiža, steklenica tudi za aktualnega predsednika ZdA

22 Podnebni dosje

24 »okno priložnosti« se bo zaprlo, če svet ne bo omejil rasti temperature

29 slovenija potrebuje pravično preusmeritev delavcev iz fosilne energetike

32 Vlaganja v nizkoogljične tehnologije se splačajo

34 razvojno in prostorsko načrtovanje ne more mimo podnebnih projekcij

36 kdaj ne bomo več točili fosilnih goriv, je izziv gospodarstvu

39 ne bo več tako, kot je bilo, a je lahko boljše od črnega scenarija

42 signal podjetjem za naložbe v nizkoogljično gospodarstvo

45 Več možnosti za okoljske naložbe, v sloveniji tudi zelena obveznica

47 na vrata za brezplačno energetsko svetovanje trka vse več občanov

49 dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

51 kar naredimo sami, nas najbolj zaznamuje

54 slovenski program prepoznaven, vključujejo se fakultete

56 Zemlja ima vročino, kako ji lahko pomaga koledar prof. Gamsa

58 s kalkulatorjem merijo vse vplive izobraževalnega procesa na okolje

61 na uredbo o upravljanju z energijo so pozabili, inteligentnih števcev ni

65 država prednostno obnavlja železniški križ, sŽ pa kupuje nove vlake

69 Vsak se naj pogleda v prometnem ogledalu in razmisli, tudi podjetja

74 slovenija zmanjšuje porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk - imam svojo vrečko?

76 Pri vročem cinkanju se nečistoča materiala ne more skriti

79 Povpraševanje po vgradnji toplotnih črpalk je večje zaradi dodatnih subvencij

80 odpadke kot alternativno gorivo izvažamo v tujino, doma ni zmogljivosti za sosežig

82 Prihodnost so razpršeni obnovljivi viri, elektromobilnost in fleksibilnost odjema

86 nova priložnost, da slovenija izkoristi geostrateško lego, a brez tirov ne bo šlo

88 okrog nas z razvojem infrastrukture hitijo, slovenija hodi ritensko

90 Prevozniška platforma evrope z največjim tržnim deležem v sloveniji

Pokrovitelja 134/135. številke:

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, december 2018

Naklada 4.000 izvodov

Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:T: 03/ 42 66 700E: info@zelenaslovenija.siW: www.zelenaslovenija.si

PArTnerJApri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko

• Gorenje Surovina d.o.o.

dec

ember

2018

134/135

EOL

5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kornet za sladoled s transparentnim oKenčKom

Že odkar je mondi prevzel turško proizvajalko embalaže kalenobel julija 2016, vidi v sektorju sladoleda priložnost za rast. Zdaj znano kot podjetje mondi kalenobel, podjetje s sedežem v istanbulu, se s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi v severnem turškem mestu kirklareli še naprej uveljavlja kot inovator za pakiranje v svetu sladoleda. nazadnje je sprejel izziv strank, ki ga ni poskušal še nihče drug - izdelati papirnato embalažo za kornet, ki vsebuje prozorno plastično okno, kar omogoča potrošniku, da pod spodnjim robom pogleda sladki kornet. Podjetje je leta 2016 obiskalo podjetje oexmann GmbH & Co. kG iz Gelsenkircherja v nemčiji, kjer so se spraševali, ali bi bilo to mogoče storiti. Ambicija je zahtevala globoko inovacijsko znanje v embalaži za sladoled. "Bili smo edini dobavitelj, ki je sprejel ta izziv," pravi sedat igbar, komercialni vodja v evropi za mondi kalenobel. "delali smo korak za korakom z oexmannom, razvili in patentirali stožčasti rokav, ki ljubiteljem sladoleda omogoča, da vidijo v notranjost." ovalno prosojno okno na stožčastih rokavih meri 2,3 cm visoko in 1,8 cm široko, pojasnjuje igbar, in je narejen iz biorazgradljivega filma po željah podjetja oexmann.

Kodno črnilo za steKlenice, Ki omogoča njihovo ponovno uporabo

specialist za kodiranje in označevanje je podjetje Linx Printing Technologies, ki je uvedlo novo povratno linijsko črnilo 1068 Linx Black za označevanje steklenic namenjenih ponovni uporabi. Črnilo vedno bolj uporabljajo v industriji pijač. Zmožnost ponovne uporabe steklenic ima znatne okoljske prednosti. Če steklenice lahko zberemo in ponovno uporabimo, je treba izdelati veliko manj steklenic. To prihrani znatne količine energije in virov. Vsekakor koristi tudi recikliranje. ko se za tiskanje serijskih in datumskih kod uporablja Linx Black kartuša 1068, se steklenice lahko vrnejo v ponovno uporabo. Črnilo se nato odstrani med pranjem steklenic, kar omogoča, da se nove šifre natisnejo nanje pred ponovno uporabo. kakovost linijskega črnila 1068 Linx Black je, da lahko jasno natisne označitev na steklo steklenice tudi med hladnim polnjenjem in v vlažnem okolju. Črnilo se lahko uporabi tudi za ustekleničene pijače - na primer pri pasterizaciji, potopitvi v ledeno vodo, pri daljšem shranjevanju v skladišču ali hlajenju. John Tierney, direktor marketinga pri Linxu, komentira: "Potrošniki iščejo rešitve, ki zmanjšujejo vpliv pakiranja pijač na okolje. Blagovne znamke uvajajo učinkovite rešitve za ponovno uporabo steklenic - in z zagotavljanjem najnovejših kodnih črnil jih je mogoče odstraniti."

inovativni razpršilniK za Kozmetično industrijo

embalaža »magnetni razpršilnik«, ki so jo izdelali pri podjetju Virospack, je dobila nagrado najboljša noviteta leta 2018 na sejmu Cosmoprof Asia. Prestižna žirija, sestavljena iz mednarodnih strokovnjakov lepotne in embalažne industrije, je ocenila originalni »magnetni razpršilnik« za zmagovalca leta v kategoriji za tehnologijo in oblikovanje embalaže za nego kože. razvoj inovativnega razpršilnika za kozmetične izdelke z ekskluzivnim in patentiranim magnetnim tesnilnim sistemom je izvedla skupina Virospack. koncept, ki premika meje v kozmetični embalaži, so izdelali in okrasili v Virospackovih obratih, da ponudijo lepotnim blagovnim znamkam prilagojeno in inovativno embalažo.

Kratko, zanimivonovostiZ novim centrom k prihodnosti trajnostne gradnje

Škofjeloška družba Knauf Insulation je ob 60-letnici obstoja odprla nov demonstra-cijsko-izobraževalni center KIEXC. Zgrajen je po najsodobnejših konceptih trajnostne gradnje in je bil že od samega začetka na-črtovan kot prikaz pionirskega pristopa k prihodnosti trajnostne gradnje. Center je po-memben za večjo prepoznavnost trajnostne gradnje tako pri nas kot v Evropi. Stavba, načrtovana po BIM metodologiji, je zgrajena v skladu z najstrožjimi kriteriji in standardi ene od vodilnih evropskih shem trajnostne gradnje DGNB, pridobila pa je tudi certifikat AKTIVNA HIŠA. V novem centru so zasno-vali demonstracijsko-izobraževalno sredi-šče, v katerem prikazujejo najinovativnejše izolacijske rešitve in predstavljajo primere dobrih praks trajnostne gradnje podjetja Knauf Insulation ter partnerskih podjetij. Partnerji projekta so: Knauf, Knauf AMF, Velux, Sika, Semmelrock, Zummtobel, TEM, Alukoenigstahl, Alkam in F. Leskovec.

V svetu je Knauf Insulation danes prepoznan po svojih izolacijskih rešitvah za gradbeni-štvo in industrijo, po tehničnih rešitvah za ladjedelništvo in druge energetske segmen-te, ter po inovativnih rešitvah za zeleno infrastrukturo. Vodstvo korporacije je v Škofjo Loko postavilo sedež posebne Divizije Sistemi, ki pokriva svetovni trg. V njej zdru-žujejo industrijske izolacije (OEM), tehnič-ne (TS) in zelene rešitve (Urbanscape®) ter Knauf Insulation Analitiko. Zgradba ima danes ključno vlogo tudi v evropskem pro-storu, saj je bila izbrana kot pilotni projekt trajnostne gradnje na ravni Evropske komi-sije pri pripravi evropskih smernic trajno-stne gradnje. V Knauf Insulation Experience centru bodo na 832 m2 površine na ogled najsodobnejše gradbeno-izolacijske rešitve in primeri dobrih praks trajnostne gradnje partnerskih podjetij.

Škofjeloški Knauf Insulation je danes naj-večji slovenski proizvajalec izolacijskih materialov in sodi med večje slovenske izvoznike. Letno s skoraj 500 zaposlenimi ustvari preko 130 milijonov evrov prihod-kov. Deluje v okviru mednarodne korporacije Knauf Insulation, ki v 35 državah zaposluje več kot 5.500 delavcev. Gre za enega vodilnih in najhitreje rastočih podjetij na področju proizvodnje izolacijskih materialov na svetu. So prvi na svetu, ki za proizvodnjo kamene volne uporabljajo novo napredno inovativno proizvodno tehnologijo.

dec

ember

2018

134/135

6EO

L

novostiKratko, zanimivo

pločevinKe, Ki Komunicirajo s potrošniKiPodjetje Crown je predstavilo tehnologijo reactinks ™ - kombinacijo štirih odtenkov v enem črnilu, ki se odziva na toploto in spreminja barve v vsaki fazi porabe ter tako maksimalno vključuje potrošnike. Tehnologija reactinks ™ pod vplivom temperature in sončne svetlobe razkrije količino hladne pijače, ki je ostala v pločevinki. različne barve prikaže na območjih, ki so senčena od svetlobe, na primer, kjer potrošnik drži pločevinko. da bi prikazali vpliv, ki ga imajo dekorativne obloge, promovirajo še več komercialnih lansiranj. med njimi so termokromski poletni modeli Coca-Cole iz Turčije, ki vsebujejo termokromna črnila, ter nove pločevinke, ki so bile ustvarjene za podjetje mountain dew, in uporabljajo fluorescentno črnilo. Po uvedbi svetlejše barve pločevinke za trg je mountain dew podvojil neon učinek za posebno izdajo le na Bližnjem vzhodu.

teKoči detergent v novi eKološKi embalaži z manj plastiKeV podjetju Tide so preoblikovali svoj klasičen tekoči detergent z novim paketom eco Box, ki vsebuje ultra koncentrirano formulo oblikovano za e-trgovino. Tide

eco-Box pride na hišni prag potrošnika v zapečateni kartonski škatli, ki je varna za prevoz. V škatli je zaprta vreča iz ultra kompaktnega detergenta za pranje tekočine Tide. Za uporabo se perforirano kartonsko loputo odlepi, da bi razkrili odmerno skodelico in novo "ne-kapalno" pipo na zasuk. da bi odmerjanje postalo enostavnejše na ravnih površinah, škatla vključuje izvlečno stojalo, ki dviga višino škatle, tako da se skodelica zlahka prilega pod pipo. ime "eco-Box" je podpora tako e-trgovini kot tudi manjšim okoljskim odtisom pošiljk. izdelke, ki se prodajajo na spletu, je običajno treba pakirati z drugo ali tretjo plastjo embalaže, kot je kartonski boks in mehurček, ki ga potrošnik zavrže. Za to rešitev je P & G zasnoval Tide eco-Box za čim hitrejšo vožnjo na poti od proizvodnega mesta do skladišča trgovca do vhodnih vrat potrošnika. nova Tide eco-box embalaža vsebuje manj embalaže, 60 % manj plastike in 30 % manj vode od trenutne embalaže Tide na pipo. ne zahteva nobene sekundarne preobleke ali mehurčkov, je lažja zaradi svoje ultra kompaktne formule in zaradi embalaže zavzema manj prostora.

embalaža za pivo v obliKi adventnega Koledarja

Podjetje saxon Packaging že več kot leto dni sodelujejo z Beer Box shopom. Letos je bilo prvo leto, v katerem so sodelovali pri ustvarjanju kolekcije flexo tiskanega adventnega koledarja za pivo, ki ga je Beer Box shop ponudil svojim strankam na spletni strani. s prenovljeno adventno embalažo so zmanjšali količino materiala, kar je privedlo do 10 % prihranka pri proizvodnih stroških in tudi dodatnega varčevanja pri stroških dostave (manjša teža). To je bila odlična novica za Beer Box shop, njihove stranke in tudi okolje, saj je bilo porabljene manj embalaže. motiv za nov dizajn je bil stuart Haggar, vodja razvoja poslovanja, ki že več kot 30 let dela v embalažni industriji in je začel svojo kariero v projektni skupini. "Ustvaril sem embalažo, ki vključuje zaklepno podlago, s čimer sem zagotovil, da adventna škatla ohranja trdnost. smer vala v kartonu optimizirana

gregor sluga v. d. generalnega direktorja arso

Potem ko se je mag. Joško Knez, dosedanji direktor Agencije RS za okolje, odločil za odstopno izjavo, je v novembru Vlada RS imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Gregorja Slugo. Gregor Sluga je od leta 2013 opravljal naloge namestnika generalnega direktorja ARSO. V funkciji vršilca dolžnosti bo do maja 2019, ker je bil zdaj imenovan brez javnega natečaja.

o nagrobnih svečah drugače v novem predpisu

Osnutek Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah je v javni obravnavi od 4. 12. 2018. Namen sprememb in dopolnitev predpisa je natančnejša določitev obveznosti posame-znih subjektov, ki so odgovorni za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami. Tako naj bi tudi ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami postalo učinkovitejše kot doslej!

mag. mojca vendramin vodi eko sklad

V novembru je prevzela vodenje Eko skla-da mag. Mojca Vendramin. Vlada RS jo je imenovala za vršilko dolžnosti direktorice po odhodu mag. Hinka Šolinca, ki je postal vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo. Oba sta bila imenovana za obdobje šestih mesecev.

Mag. Mojca Vendramin je diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani na temo makroekonomskih politik in nato magistrirala z delom s področja ekonomike varstva okolja. Do leta 2010 je bila zaposle-na na Uradu za makroekonomske analize in razvoj kot urednica Ekonomskega ogledala ter Pomladanskega in Jesenskega poročila. Sodelovala je pri pripravi strategije Slovenije za vstop v EU in bila sourednica Poročila o razvoju. Pokrivala je tudi politike varstva okolja in trajnostnega razvoja in na tem

foto

: arh

iv p

odje

tja

mag

. moj

ca V

endra

min

dec

ember

2018

134/135

EOL

7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivonovosti

za stabilnost. resnično sem zadovoljen s končnim rezultatom in da imamo srečnega kupca, pa tudi veliko zadovoljnih strank, " je dejal stu.

božična preobleKa za pivona sprehajališču strossmayer v Zagrebu, v okviru idiličnega praznika Advent na strossu, je bila uradno predstavljena nova, 29. božična etiketa. odlična novica na navdušenje vseh ljubiteljev te posebne izdaje je, da je letošnje Božično pivo na voljo tudi v pločevinki 0,5 litra.Ta posebna počitniška tradicija ustvarjanja vizualne identitete božičnega piva v sodelovanju z mladimi in nadarjenimi hrvaškimi umetniki traja že 29 let. Letos je izziv preobleke kot oblikovalka božičnega piva prevzela mlada umetnica monika meglić. Božično pivo navdihuje nekaj, s čimer se lahko vsak identificira, z vsem dobro znanimi "božičnim neredom", s tem hektičnim, a še vseeno posebnim, veselim občutkom priprave na Božič.

lepilna etiKeta je izdelana iz papirja iz trave

Veliko prednosti je mogoče pričakovati od nove lepilne etikete, ki je izdelana iz papirja iz trave - najnovejšega ultratrajnostnega dodatka portfelju izdelkov podjetja VPF. Zaradi svoje velike ekološke privlačnosti je ta material še posebej primeren za tiskanje etiket za izdelke v skupini hrane, pijače in kozmetike. Vsebnost svežih vlaken v teh papirjih je 50 %. Zagotavlja veliko prednost z zmanjšanjem zahtevane količine vode med proizvodnjo. Po navedbah proizvajalca je na tono vlaknin potrebnih manj kot en liter vode, v primerjavi s 6.000 litri vode na tono pri proizvodnji konvencionalne lesne

celuloze. To samodejno povzroči znaten prihranek energije in s tem povezano zmanjšanje emisij Co2. na voljo v gramaturi 95 g / m2. Papir iz trave je mogoče reciklirati, kompostirati in certificirati kot FsC-mix. odobren je bil za neposreden stik s hrano.

paKirni stroj, Ki je opremljen z različnimi Krmilnimi enotami

Podjetje romaco noack je na trg lansiralo nov pakirni stroj za pretisni omot imenovan noack Unity 500 in je popolnoma integrirana rešitev na ključ. kompaktna zasnova primarne embalaže je bila glavni razvojni cilj. Pretisna tehnologija, ki je med vodilnimi v srednjem delu zmogljivosti v smislu uporabe prostora in proizvodne učinkovitosti, omogoča 500 pretisnih omotov in 150 kartonov na minuto. Visoko avtomatiziran sistemski koncept je enostaven in ne zahteva strokovnega znanja ali posebnega strokovnjaka za stroj. ker je romaco noack Unity 500 lahko opremljen z različnimi krmilnimi enotami, se tehnologija lahko uporablja zelo prožno. Prvič se bo pretisna linija združila v All4Pack z dobaviteljem Combo v2.0, francoskega dobavitelja elizabeth europe. Ta patentiran sistem daje romacu večjo prilagodljivost za hranjenje farmacevtskih trdnih snovi v številnih različnih oblikah in velikostih. Če je potrebno, je lahko pretisni omot tudi konfiguriran za pakiranje večfaznih pripravkov. opremljen s patentiranim sistemom krmiljenja QuickFeed z romaco noackom Unity 500 pospešuje spremembe izdelka, ker je celoten modul mogoče zamenjati v nekaj preprostih korakih. skratka, linija za blister embalažo Unity 500 iz podjetja romaco noack nudi odlične priložnosti za izboljšanje celotne učinkovitosti opreme (oee).

področju v obdobju 2008–2010 izdala pet delovnih zvezkov (Potenciali energetske učinkovitosti, Mednarodni okvir blaženja podnebnih sprememb, Eksterni stroški se-žiganja in odlaganja odpadkov, Vplivi emi-sijskega trgovanja na slovensko industrijo in Stroški gospodinjstev za rabo energije v stanovanjih v luči vprašanja energetske re-vščine). Več let je delala na področju politike učinkovite rabe in obnovljivih virov energije na Direktoratu za energijo.

Za odjavljena voZila dajatev, če lastnik ne poskrbi Za raZgradnjo

Kot je bilo napovedano, naj bi lastnike mo-tornih vozil, ki so se doslej izogibali razgra-dnji odjavljenega vozila iz takšnega ali dru-gačnega razloga, ozavestila finančna dajatev. Če so oziroma bodo motorno vozilo odjavili, bodo morali od 1. aprila 2019 vsako leto pla-čevati posebno dajatev, in scier deset let od zadnje odjave vozila. Dajatev se bo plačevala za odjavljena osebna vozila, tovorna vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone in trikolesne mopede. Dajatve za odjavljeno vozilo ne bo potrebno plačevati lastnikom odjavljenih vozil, ki bodo vozilo predali v razgradnjo v skladu s predpisi o var-stvu okolja ali ga znova registrirali. Letos je Ekomobil, družba za ravnanje z izrabljenimi vozili, prevzela 5.023 vozil. Zadnji imetnik lahko izrabljeno vozilo brezplačno dostavi na zbiralno mesto, kjer tudi prejme Potrdilo o uničenju vozila. V obratu za razstavljanje vozilo razgradijo na okolju prijazen način, v Sloveniji pa ostajajo surovine.

visok jubilej kmetijskega inštituta slovenije

Kmetijski inštitut je najstarejša znanstve-no-raziskovalna ustanova v Sloveniji in edini javni raziskovalni zavod s področja kmetijstva. Na slovesnosti ob 120-letnici so podelili več priznanj, med drugimi so jih prejeli dr. Klemen Lisjak za znanstveno delo na področju vinarstva, dr. Saša Širca za znanstveno delo na področju rastlinske ne-motologije in dr. Martin Škrlep na področju prašičereje in kakovosti mesa.

Kmetijski inštitut je čutil posledice gospo-darske krize, saj so se zmanjšali stabilni viri financiranja in so se morali bolj usmeriti na trg. Prijavljajo se tudi na evropske projekte in med drugim so uspeli z vlogo, da pripra-vijo poslovni načrt in poslovni model za iz-gradnjo centra odličnosti za kmetijske vede v Sloveniji. Direktor inštituta je izr. prof. dr. Andrej Simončič.

1

2

3

4

5

6

dec

ember

2018

EMBALA

ŽA8

134/135

nAGrAde ZA TrAJnosTno emBALAŽo 2018

zmaguje biorazgradljiva embalaža z atmosferskim pakiranjem

v göteborgu na švedskem so raz-glasili zmagovalce najprestižnejšega svetovnega tekmovanja za trajno-stno inovativno embalažo. podjetje uflex je osvojilo glavno nagrado sustainability award 2018, zmagali pa so tudi v kategoriji “učinkovitosti virov. nagrajeni so bili tudi coca-cola, amcor, finsko tehnično raziskovalno središče vtt, mayr-melnhof karton in james cropper. nagrade so podelili na sejmišču superbrand v scanpacku, gostila pa jo je packaging europe s podporo sponzorjev.

V uredništvo je prispelo več kot 100 inova-tivnih prispevkov, ki jih je ocenilo sedem-

najst neodvisnih in strokovnih ocenjevalcev, ki predstavljajo vso širino evropske vredno-stne verige embalaže."Nagrade za trajnostno embalažo so od začetne iniciative vedno bolj pridobivale na pomembnosti, leta 2018 je bil vrhunec," je komentiral Tim Sykes, vodja vsebin pri Packaging Europe. "Menim, da je to odgovor na tisto, kar so potrošniki in nadzorniki v letu 2018 zahtevali glede rešitev okoljskih proble-mov, povezanih z embalažo. Odraz resnega razmišljanja so tudi naložbe, ki jih je celotna embalažna vrednostna veriga namenila traj-nostnemu razvoju. Po mojem mnenju letošnje nagrade za trajnostno embalažo kažejo večjo globino in večji napredek v industriji kot kadar koli prej. Poleg tega je večina inovacij vrhunec vrste raziskav in razvoja. Ponosni smo ne samo na zmagovalce, ampak na 24 finalistov in do-sežke embalažnega sveta v celoti."

Zmagovalci so naslednji:

1. Zmagovalec kategorije "Najboljša trajno-stna embalažna inovacija", kot tudi zmago-

valec kategorije "Učinkovitosti virov", je podjetje Uflex Limited za biorazgradljivo embalažo za cvetje, in sicer brez vode. Inovativnost je v tem, da embalaža znatno zmanjša porabo energije v dobavni verigi in podaljša svežino cvetja za 20 dni brez vode. Podjetje je izdelalo poseben patentiran polimerni film za pakiranje svežega sadja, zele-njave in cvetja. Rešitev temelji na posebni aktivni tehnologiji atmosferskega pakiranja (AMAP).

2. V kategoriji "Najboljša praksa" se je Coca-Cola Western Europe izkazal za zmago-

vitega za svoj trajnostni akcijski načrt "To je napredno krožno gospodarstvo". Načrt se osredotoča na tri prednostne naloge vodenja: pijača, družba in pakiranje ter opisuje podro-ben trajnostni načrt za embalažo, cilje je treba doseči do leta 2025.

3. Zmagovalec v kategoriji "Stroji" je podje-tje Amcor Rigid Plastics in The Liquiform

Group za inovativno tehnologijo oblikovanja tekočin. Tehnologija LiquiForm® uporablja po-trošno tekočino namesto stisnjenega zraka, da hkrati oblikuje in napolni posodo, kar pomeni, da tekoči izdelek v bistvu tvori lastno togo pla-stično embalažo.

4. V kategoriji "Bio osnovana embalaža" je bil zmagovalec finski Tehnični razi-

skovalni center VTT, ki razvija embalažni sub-strat iz celuloze, kompostabilnega troslojnega

materiala, ki izgleda in deluje kot plastika, ven-dar je narejena iz naravnih surovin - celuloze.

5. V kategoriji "Krožno gospodarstvo" je sodnike najbolj navdušila rešitev

James Cropper's CupCycling™. James Cropper je razvil tehnologijo za recikliranje papirnatih skodelic za enkratno uporabo v komercialnem obsegu, pri čemer je nagovoril problem samo enega od 400 papirnatih skodelic za kavo, ki jih trenutno pravilno odstranjujemo.

6. Zmagovalec v kategoriji “Reciklabilna embalaža” je podjetje Mayr-Melnhof

Karton GmbH's s FOODBOARD ™ deviškim vlaknom. Ta naslednja generacija kartonske plošče iz deviških vlaken z inovativnim pre-gradnim konceptom kot jedrom komponente zagotavlja največjo varnost izdelkov.

vir: Packaging Europe

Proizvodnja plastične embalažeRotoprint d.o.o., 1262 Dol pri Ljubljani, Slovenija,www.rotoprint.si

.Veliko poslovnihuspehovv letu 2019!

Pro

moci

ja

dec

ember

2018

134/135

10O

KO

LjE

o gospodarjenju z e-odpadki izrazito k ozaveščanju posameznika

V družbi Zeos, d.o.o., smo leta 2016 pričeli z izvajanjem petletnega ozaveščevalnega projekta na področju pravilnega ravnanja z e--odpadki in odpadnimi baterijami z naslovom Life Gospodarjenje z e-odpadki in s sloganom E-cikliraj. Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor RS. V tem sklopu smo organizira-li že nešteto aktivnosti in postavili obsežno infrastrukturo za zbiranje starih aparatov, saj želimo občanom predstaviti nove možnosti za oddajanje e-odpadkov in odpadnih baterij ter jih hkrati seznaniti, zakaj je pravilna oddaja tovrstnih odpadkov pomembna za okolje. Po državi smo na nekatere ekološke otoke in druge primerne lokacije postavili 654 uličnih zbiralnikov, v poslovalnice večjih tehničnih tr-govin pa 67 zelenih kotov. Izdelali smo poseben mobilni zbiralnik, s katerim smo izvedli že 45 mobilnih zbiranj. Povezali smo se z 49 izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki in 164 obči-nami ter 4 večjimi trgovskimi podjetji. Izvedli smo že 37 lokalnih novinarskih konferenc, 45 promocijskih dogodkov v trgovinah, izpeljali 41 eko delavnic z mladimi ter se pridružili 16 lokalnim kulturno-družabnim dogodkom. Na vseh dogodkih smo s svojimi aktivnostmi dose-gli več kot 18.000 posameznikov. V prihodnjih letih bomo z ozaveščanjem nadaljevali.

Zeos, d.o.o.www.zeos.si

rabljeni sončni moduli dobra tržna niša

Tripple Z je našel tržno nišo. Proizvajalec sončnih modulov se poleg proizvodnje kako-vostnih modulov z oznako »Made in Germany« ukvarja tudi s prodajo rabljenih sončnih modulov. Gre za posel, ki dobiva vse večji zagon. Trenutno je podjetje Tripple Z največji ponudnik rabljenih sončnih modulov v vsej Evropi in s tem povezana naročila prevozov podjetje iz nemške dežele Severno Porenje-Vestfalija upravlja s pomočjo TIMOCOM-a, prvega sistema Smart Logistics v Evropi. Med nakupom sončnih naprav, ki jih uporabniki ne potrebujejo več, in njihovo prodajo drugim zainteresiranim odjemalcem po vsej Evropi je dolga pot. Demontaža, montaža, prevoz, logistika: podjetje Tripple Z na leto ponovno zažene 300.000 sončnih modulov. V Romuniji sicer demontirajo toliko sončnih naprav, da lahko napolnijo 30 tovornih vozil, medtem ko v Nemčiji celo okoli 100. Vse te prevoze predhodno razpišejo v TIMOCOMovem sis-temu. TIMOCOM je najpomembnejše korake v digitalno dobo naredil pred približno enim letom z lansiranjem aplikacije TC Transport Order®. Medtem vodja logistike naročila pre-vozov dodeljuje brez uporabe papirja, saj vsi povezani administrativni procesi s ponudniki prevozniških storitev potekajo neposredno prek TIMOCOMovega sistema. Poleg tega se tam najde tudi pregled nad vsemi oddanimi naročili prevozov podjetja Tripple Z ter njihov status.

TimoCom Soft- und Hardware GmbHwww.timocom.si

Z oddajo starega mobitela pridobite popust za novega

Telekom Slovenije s ponudbo Staro za novo uporabnikom ob nakupu nove naprave omogoča odkup starega mobitela ali tablice. Uporabniki lahko za vsak nakup nove napra-ve prinesejo do tri stare mobitele ali tablice, njihova skupna vrednost pa se odšteje od cene nove naprave. Ponudba Staro za novo je v vseh Telekomovih centrih in pri pooblaščenih prodajalcih uporabnikom na voljo ob nakupu mobilnih naprav z vezavo za 12 ali 24 mesecev. Na ta način si lahko uporabniki znižajo strošek

Novice Zelenega omrežja

med člani zelenega omrežja:

Fotografije: arhiv članov

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Zeleno omreŽje d

ecem

ber

2018

Elektroobločna peč (EOP/UHP) v SIJ Metalu Ravne je vir odvečne toplote.

134/135

OKO

LjE

11www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

nakupa novega mobitela ali tablice, hkrati pa poskrbijo tudi za okolje, saj pri Telekomu Slovenije zagotovimo okolju prijazno reciklira-nje naprav, ki jih ne potrebujete več. Poleg tega lahko na prodajna mesta Telekoma Slovenije prinesete tudi stare baterije, ostalo rabljeno elektronsko opremo, pa tudi odpadno emba-lažo kupljenih izdelkov.

Telekom Slovenije, d.d.www.telekom.si

naravna slovenska darila iz ovčje volne s pridihom domačnosti

V podjetju Soven iz Selnice ob Dravi že 22 let predelujemo slovensko naravno ovčjo volno. V okviru krožnega gospodarstva proizvaja-mo številne produkte za oblačenje, ki so kot tradicionalen slovenski produkt primerni za spominek, poslovna darila in za božično-no-voletna darila v poslovne in osebne namene. Izdelke lahko tematsko vežemo na poslanstvo darovalca ali prejemnika, na primer lovcem so namenjene zelene volnene, pletene lovske no-gavice, kapa ali rokavice. Produkti so narejeni iz naravne slovenske volne, ki je proizvedena brez kemikalij, in so ročno pleteni. Pletenje je dejavnost, ki jo sicer težko izvajamo v okviru 8-urnega delavnika, zato smo v podjetju že pred 15 leti razvili odličen model osebnega dopolnilnega dela na domu, kjer pridne ple-tilje iz vse Slovenije delajo po navodilih in standardih podjetja Soven. Nimajo nobenih norm in časovnih omejitev. Pletejo lahko, kolikor zmorejo in ko jim časovno ustreza. Pri podjetju Soven pa jim zagotavljamo admi-nistrativno in logistično podporo. Za številne pletilje predstavlja to osebno dopolnilno delo edini vir dohodka, istočasno pa sprostitev in izpolnjevanje veselja za ročna dela. V prete-klosti smo prejeli številna posebna priznanja strokovnih institucij, občin, poslovnih par-tnerjev za izdelke tradicionalne slovenske domače obrti – za volnene pletenine, ki so primerne za poslovna in božično-novoletna darila.

Soven d.o.o., Selnica ob Draviwww.soven.si

snagin Bert letos naji-novativnejši koncept v maloprodajiOrganizacija Euromonitor International je samopostrežni avtomat Bert izbrala za naji-novativnejši koncept v maloprodaji letošnjega leta v sklopu Euromonitorjeve letne globalne raziskave trga maloprodaje. Snagin samopo-strežni prodajni avtomat Bert kupce pričakuje v ljubljanskem Centru ponovne uporabe. Bio či-stila in sredstva za pranje perila, šampone, več vrst kisa in olje ponuja kupcem, ki pridejo po izdelke s svojo (povratno) embalažo. Vsi izdelki so narejeni lokalno in po trajnostnih merilih, so kakovostni in naprodaj po konkurenčnih cenah. Bert tudi sporoča, da s premišljenim nakupovanjem lahko preprečimo nastajanje novih odpadkov. Vsa oprema brez embalažne trgovine je narejena iz odpadne plastične embalaže, ki jo stopijo in predelajo v plastične plošče, iz katerih nastane pohištvo. V kratkem bomo v Snagi odprli še drugo prodajno enoto na ljubljanski pokriti tržnici in ponudbo razširili s sokovi, bio tekočim milom, geli za tuširanje ... Avtomat Bert je v Centru ponovne uporabe Ljubljana na Povšetovi ulici 4 odprt od torka do sobote med 9. in 17. uro.

Snaga javno podjetje d.o.o.www.snaga.si

Certificiranje po uredbah o odpadkihSlovenski in skupen evropski cilj je, da se količine nastalih odpadkov zmanjšujejo, tisti odpadki, ki že nastanejo, pa naj bi se pripravili za ponovno uporabo, reciklirali ali kako dru-gače predelali. Okvirna direktiva o odpadkih (2008/98/ES) daje podlago za oblikovanje meril za prenehanje statusa odpadka, na osnovi te direktive pa so nastale t. i. End-of Waste uredbe, kot npr. Uredba Sveta (EU) št. 333/2011 (odpadno železo, jeklo in aluminij), Uredba Sveta (EU) št. 715/2013 (odpadni baker) in Uredba Sveta (EU) št. 1179/2012 (odpadno steklo). Uredbe podajajo merila za določitev, kdaj določen odpadek preneha biti odpadek, in tudi zahteve za certifikacijski

organ, ki ugotavlja skladnost sistema kakovosti zbiralca, predelovalca in trgovca s tovrstnimi odpadki. Certifikacijski organ certificira sistem kakovosti skladno z ISO 9001 in rele-vantno uredbo. Pri SIQ smo pridobili akredi-tacijo za certificiranje po uredbah 333/2011 in 715/2013 ter lahko sedaj izvedemo presojo in izdamo akreditiran certifikat za sistem vodenja kakovosti po omenjenih uredbah zbiralcem, predelovalcem in trgovcem odpadnih kovin (jekleni odpad, odpadni aluminij in odpadni baker), ki odpad prodajajo kot surovino.

Zapisala: Blanka Kaker

SIQ Ljubljanawww.siq.si

skupina siJ zavezana k trajnostnemu razvoju71 jeklarskih družb globalnega pomena, med njimi tudi Skupina SIJ, je pri Svetovnem zdru-ženju jeklarjev podpisalo Listino trajnostnega razvoja. Jeklarstvo je ena izmed strateško naj-bolj pomembnih proizvodnih panog na svetu, saj neposredno vpliva na gospodarski, družbe-ni in okoljski svetovni razvoj. Podpisnice bodo tesno sodelovale s svojimi najpomembnejšimi deležniki in svojo proizvodnjo in proizvode razvijale tako, da bodo zmanjševale svoj vpliv na okolje in ga varovale. Poslovale bodo tran-sparentno, svojo trajnostno naravnanost pa širile skozi svojo celotno prodajno in nabavno verigo. »Skupina SIJ izkazuje svojo trajnostno naravnanost skozi vertikalno integracijo in delovanjem po načelih krožnega gospodarstva ter z zniževanjem porabe naravnih virov. Iz

dec

ember

2018

Preklopite na e-obvestila.Dobro za vas,

dobro za okolje.

Preklopite na e-obvestila.Dobro za vas,

dobro za okolje.

Preklopite na e-obvestila.Dobro za vas,

dobro za okolje.

134/135

12O

KO

LjE

stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvo-dnji jekla, ustvarjamo nove proizvode, odvečno toploto, ki nastaja pri proizvodnji jekla, pa oddajamo v omrežje daljinskega ogrevanja za ogrevanje mesta na Ravnah na Koroškem. Ob vsem tem skrbimo za zagotavljanje varnih po-gojev dela za zaposlene,« je nekaj dobrih praks nanizal Andrey Zubitskiy, predsednik uprave Skupine SIJ.

SIJ d.d.www.sij.si

Preprečevanje nastajanja nevarnih odpadkov tudi s šolami

Podjetje Saubermacher-Komunala vsako leto obeležuje Evropski teden zmanjševanja od-padkov, med drugim tudi skupaj s pomurski-mi srednjimi šolami. V prostorih Ekonomske šole Murska Sobota je bil organiziran zaključni dogodek v okviru Evropskega tedna zmanj-ševanja odpadkov. Dijaki treh pomurskih srednjih šol so predstavili projektne naloge o preprečevanju nastajanja nevarnih odpad-kov. Dijaki Ekonomske šole Murska Sobota so predstavili pomen opozorilnih piktogramov na embalaži nevarnih snovi in možnost rabe naravnih snovi, s katerimi lahko nadome-stimo uporabo nevarnih odpadkov v našem vsakdanjiku. Gimnazijci Franca Miklošiča Ljutomer so z nami delili eko aktivnosti šole na področju problematike odpadnih nagrob-nih sveč ter možnost uporabe jedilnega olja za potrebe izdelave nagrobnih sveč. Dijaki Gimnazije Murska Sobota so podali predloge za zmanjševanje nastajanja nevarnih odpadkov na področju odpadnih zdravil, odpadnih baterij in odpadnih čistilnih sredstev.

Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o.www.saubermacher-komunala.si

Zelene poslovne priložnosti na sejmih naturo, Lov in ribolovBienalni Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja Naturo ter sejma Lov in Ribolov, ki jih je v zadnji ponovitvi obiskalo 14.000

obiskovalcev, bodo v Gornji Radgoni od petka, 12., do nedelje, 14. aprila 2019. Naturo bo ljubiteljem narave in naravnega ponujal za-misli, opremo, izdelke in napotke za naravne potepe, dejavnosti ter bivanje. Predstavil bo zelene destinacije, pohodniške in planinske ture ter rekreacijske in turistične potenciale gozdov. Vabil bo na taborjenje, k rekreativnim in adrenalinskim športom v naravi, k razva-janju v naravnih zdraviliščih, na turističnih kmetijah in pri ponudnikih zdrave kulinarike. S prikazi naravne gradnje, opreme za dom in urejanje okolice bo ozelenil bivališča. Telesa in duha bo oživel z delavnicami zdravilskih in meditativnih praks. Sočasni sejem Lov in Ribolov bo predstavljal lovstvo in ribištvo kot varovanje živali in naravnega okolja ter s tem pomemben del trajnostnega turizma.

Pomurski sejem, d.d.www.pomurski-sejem.si

nove zahteve v Uredbi o obvezni občinski gospodarski javni službi

12. septembra 2018 je bila v Uradnem listu Republike Slovenije (Ur. l. RS 60/2018) obja-vljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. Med drugim določa časovne obveznosti izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v zvezi z izvedbo sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora sortirne analize prvič zagotoviti za leto 2019, in sicer v obdobju med 1. januarjem in 31. marcem oziroma med 1. oktobrom in 31. decembrom, o čemer mora do 31. marca leta 2020 oddati poročilo Ministrstvu za okolje in prostor. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano imamo pridobljeno akreditacijo za vzorčenje odpadkov v skladu s standardom

SIST EN ISO/IEC 17025. Izpolnjujemo pred-pisane pogoje in smo primeren partner za izvedbo sortirnih analiz mešanih komunal-nih odpadkov (svetovanje, nadzor pri izvedbi sortiranja in tehtanja frakcij odpadkov ter izdelava poročila o sortirni analizi na obrazcu iz Uredbe).

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hranowww.nlzoh.si

nova kBm: Z vsakim preklopom na e-obvestila namenjamo 10 centov za sajenje dreves

V Novi KBM strankam pošiljamo različne vrste pisnih obvestil, kot so izpiski računov, porabe kartic, obvestila o stanju kredita, opomini in podobno. Količina porabljenega papirja pred-stavlja veliko obremenitev za okolje. Zato v Novi KBM kot okoljsko zavedni in tehnološko napredni banki od 17. decembra 2018 dalje strankam ponujamo prejem bančnih obvestil in izpiskov v elektronski obliki. V okviru e--obvestil bodo stranke lahko imele preprost in brezplačen nadzor nad svojimi financami kjerkoli in kadarkoli za obdobje zadnjih 24 mesecev. Do obvestil za osebni račun, kartič-no poslovanje, kredite, depozite in varčevanja, vzajemne sklade in ostala obvestila bodo lahko dostopale preko e-pošte z enkratnim geslom. S tem se bodo zmanjšale ogromne količine pa-pirja in izpiskov, ki jih hranijo v svojem domu. V Novi KBM bomo od vsakega preklopa na e--obvestila namenili 10 centov za sajenje dreves.

Nova KBMwww.nkbm.si

recAPPture - aplikacija za zbiranje in odkup odsluženega lesa

Zeleno omreŽje d

ecem

ber

2018

Direktor Bogdan Kronovšek ob prejemu nagrade na Okoljskem srečanju 2018 na

GZS Slovenije.

134/135

OKO

LjE

13

Ob načrtnem rušenju dotrajanih objektov lahko iz njih po podatkih Tehniške univerze v Münchenu pridobimo kar 27 % lesa. Pri načrtni porušitvi je les pridobljen predvsem iz ostrešja objekta zaradi svojih kvalitativnih lastnosti najprimernejši za nadaljnjo uporabo. Ker s kaskadno rabo lesa podaljšamo njego-vo življenjsko dobo in s tem poskrbimo, da v njem ohranimo uskladiščen ogljikov dioksid, je potrebno javnost ozaveščati o nujnosti in predvsem smiselnosti ponovne uporabe od-služenega lesa. Kupci si vse pogosteje želijo stavbno pohištvo, ki je izdelano iz odsluženega lesa oziroma lesa s starinskim videzom. Pri tem se srečujemo s problemom pridobivanja zado-stne količine primernega odsluženega lesa. Zavedamo se, da je takšnega lesa v Sloveniji dovolj, vendar lastniki ne vedo, da ga lahko od-dajo ali prodajo podjetju, ki bo les iz porušenega ostrešja predelalo v nov izdelek. S tem name-nom v sodelovanju z Univerzo na Primorskem razvijamo mobilno aplikacijo in spletni vmesnik RecAPPture, preko katerega bodo lastniki odsluženega tramovja lahko oddali svojo ponudbo, tako da opredelijo lesno vrsto in količino ter dodajo fotografijo odsluženega lesa. Z aplikacijo s hitro izmenjavo informacij ponujamo možnost odkupa odsluženega lesa, ki bo predelan v kakovostni izdelek z dodano vrednostjo in znižanim ogljičnim odtisom.

M Sora d.d.www.m-sora.si

Hibridna toplotna črpalka kronoterm nagrajena z okoljskim priznanjem

Tehnološko podjetje Kronoterm je na nacio-nalnem natečaju za Okolju prijazen izdelek leta, ki sta ga tudi letos organizirala časnik Finance in Eko sklad, prejelo okoljsko nagrado za novo družino toplotnih črpalk Krono Multi S. S tem je ponovno potrdilo svoj položaj na slovenskem inovativnem vrhu. Zahvaljujoč hibridni tehnologiji so Krono Multi S toplotne črpalke energetsko še varčnejše, saj pri svojem delovanju za ustvarjanje energije uporabljajo

obnovljiv vir zraka in zemlje. Preklapljanje se izvede glede na to, katera možnost je v danem trenutku ugodnejša in energetsko učinkovitejša. Gre za inovativne toplotne črpalke majhne velikosti in skoraj neslišnega delovanja. Primerne so tako za novogradnje kot za zamenjavo že obstoječih ogrevalnih sistemov v domovih, šolah, vrtcih, hotelih, industrijskih objektih, pisarnah in drugih objektih. Krono Multi S je v celoti plod la-stnega razvoja, slovenskega znanja in delo več kot 30 Kronotermovih strokovnjakov ter projektno delo razvoja zadnjih dveh let. Nove toplotne črpalke smo razvili kot okolju najprijaznejše doslej, saj gre hkrati za ekološki in varčen ogrevalni sistem, ki za ustvarjanje energije uporablja obnovljiv, brezplačen vir zraka in zemlje.

Kronoterm d.o.o.www.kronoterm.com

skrbimo za kakovostno sobivanje z naravo

Vsi želimo živeti v zdravem in čistem okolju, zato je naša skupna odgovornost, da naravno dediščino varujemo tudi za naslednje rodove in za vsa živa bitja. V Krki za varstvo okolja namenimo od 6 do 7 milijonov EUR letno. Naši cilji so celovito obvladovanje sistema upravlja-nja z okoljem, trajnostni razvoj in nenehno izboljševanje stanja na vseh področjih varstva okolja. Pri tem nam je v pomoč sistem ISO 14001, ki ga vsako leto obnavljamo. V našem obratu v Jastrebarskem na Hrvaškem smo postavili čistilno napravo za odpadne vode z naprednim oksidacijskim postopkom, s katero dosegamo več kot 99,9-odstotno razgradnjo farmacevtskih učinkovin. V Ruski federaciji gradimo aerobno biološko čistilno napravo za odpadne vode. Za čiščenje odpadnega zraka, onesnaženega z organskimi snovmi, smo na naših proizvodnih lokacijah v Sloveniji name-stili več sodobnih, visoko učinkovitih naprav za termično oksidacijo odpadnega zraka. Na področju odpadkov je naš ključni cilj zmanjše-vati količine odloženih odpadkov in povečati ločeno zbrane frakcije uporabnih odpadkov. Med drugim smo pristopili k inovativnemu projektu za ločevanje sestavljenih materia-lov iz aluminija in plastike. S predelavo 250 ton tovrstnega odpadka je podjetje VINOVA

pridobilo surovine za nadaljnjo predelavo – 94 ton aluminija in 143 ton plastike, v Krki pa smo tako pomembno povečali količine odpadkov, predanih v predelavo.

Krka, d.d., Novo mestowww.krka.si

Pri prevzemu živalskih stranskih proizvodov odslej brez embalažeSkladno s smernicami trajnostnega razvoja in za zmanjševanje vpliva na proces predelave smo v družbi Koto pričeli prevzemati živalske stranske proizvode kategorij 1 in 2 le še brez embalaže. Različne primesi plastike, kartona in drugih delcev embalaž so ovirali proizvo-dne procese in močno vplivali na kakovost končnega proizvoda, zato je sedaj predaja ži-valskih stranskih proizvodov možna le še brez embalaže. V primeru neizogibne rabe le-te pa so v prodaji posebne vrečke, ki so se na testih izkazale kot edine primerne za prevzem in pre-delavo živalskih stranskih proizvodov. Vrečke so skladne z bistvenimi zahtevami direktive EU o embalaži in odpadni embalaži ter izpol-njujejo ustrezne usklajene evropske standarde za reciklažo (EN 13430), pridobivanje energije (EN 13431) in ekološko predelavo (EN 13432).

Koto d.o.o.www.koto.si

oblazinjeno pohištvo iz naravnih vlaken

Podjetje KO-SI d.o.o. je v svetu uveljavljeno z izdelki iz naravnih rastlinskih in živalskih vlaken, ki se uporabljajo za izdelavo uporabni-kom prijetnih in za naravo ne obremenjujočih posteljnih vložkov in oblazinjenega pohištva. Naše hčerinsko podjetje KO-SC d.o.o. s pridom uporablja darove narave in pod svojo blagov-no znamko SC – Secrets of Comfort ponuja oblazinjeno pohištvo in dekoracijske dodatke zasnovane na osnovi tradicionalnih znanj tape-tništva iz preteklosti v kombinaciji s sodobnim dizajnom. Izdelki so ročno izdelani iz izbranih materialov visoke kakovosti, imajo vrhunski videz in ergonomsko obliko. Številni skrbno izdelani detajli poskrbijo za dodano vrednost

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

dec

ember

2018

Najmlajši varuhi okolja so se razveselili hišnih posodic za ločeno zbiranje od-

padnega jedilnega olja (Foto Komunala Brežice).

134/135

14O

KO

LjE

in prestiž. Počitek na njih je sproščujoč, pomir-ja prenapeto mišičje in omogoča ortopedsko podporo za pravilno lego in regeneracijo telesa.

KO-SI, d.o.o.www.ko-si.si

V sedmih letih odložili za 94 odstotkov manj odpadkov

V sedmih letih, odkar se je začela pisati zgodba Komunale Brežice, so se hkrati pisale skoraj neverjetne zgodbe pri ravnanju z odpadki. Leta 2011 je bilo na odlagališče odloženih 4.355 ton odpadkov, 428 ton leta 2016, lani pa smo odlo-žili le še 171 ton odpadkov. Ogromne količine odpadkov torej ne obremenjujejo več narave, saj se ne odlagajo na odlagališču, ampak se ponovno reciklirajo in uporabljajo. Naši uporabniki po-stajajo vse večji varuhi narave in z odgovornim ravnanjem vseh ohranjamo čistejši življenjski prostor ter zapuščino za naslednje rodove. Skrb za naravo se začne že pri otrocih, zato na Komunali Brežice veliko časa posvečamo naj-mlajšim varuhom narave. Učimo jih pravilnega odlaganja odpadkov in jih spodbujamo, da svoje znanje prenašajo v svoje domove. Za šolarje in mlajše otroke vsako šolsko leto pripravljamo pestre, zanimive in poučne ozaveščevalne pro-jekte. Letošnja rdeča nit je bil regijski projekt »Zeleno Posavje – za naravo in zdravje«. Po šolah smo organizirali akcijo zbiranja odpadnega olja in skupaj z otroki zbrali kar 4.000 litrov olja. Prav tako smo v sklopu projekta v brežiški občini postavili tri ulične zbiralnike odpadnega olja.

Komunala Brežice d.o.o.www.komunala-brezice.si

V leto 2019 kemis z novim mobilnim sesalcemV podjetju Kemis d.o.o. smo v novembru dobili nov industrijski mobilni visokovolumski sesalec »LONGO-Gharmattan«, ki je primeren za naj-zahtevnejša sesanja in transportiranje sipkih

(suhih) in mokrih (tekočih) materialov npr. v cementarnah, jeklarnah, livarnah, čistilnih napravah, pri pretovarjanju sipkih materialov in drugje. Sesalec Gharmattan odlikuje avto-nomno delovanje, velika moč sesanja (podtlak do 0,9 bara) in možnost sesanja do 200 m odda-ljenosti. Primeren je za najzahtevnejša čiščenja v panogah, kjer je potrebno v kratkem času odstraniti veliko materiala oziroma odpadkov na težje dostopnih mestih. Sesa lahko razsute frakcije do debeline 15 cm vključno s peskom in gramozom. Črpalka je vgrajena v protihrupni komori. Sistem ima vgrajene filtre, vključno z varnostnim filtrom za sesanje nevarnih materi-alov. Omogoča tudi brezprašen izpust posesane-ga materiala v vreče. V našem podjetju nudimo celotno organizacijo in izvedbo industrijskih čiščenj, vključno z možnostjo prevzema dolo-čenih skupin odpadkov.

Kemis d.o.o.www.kemis.si

iščete informacije o plitvi geotermalni energiji?Kaj sploh je plitva geotermalna energija? Kako in kje jo lahko uporabljam? Kakšne so možnosti za izvedbo geotermalnega sistema? Kakšen je postopek pridobivanja dovoljenja? Kdo mi lahko pri tem pomaga? To je le nekaj vprašanj, ki si jih zastavimo pri odločanju, kateri energetski vir bomo uporabili za ogrevanje in hlajenje objekta. Kje pa lahko najdem odgovore? V okvi-ru mednarodnega projekta GeoPLASMA-CE, financiranega iz transnacionalnega programa Srednja Evropa 2014 - 2020, smo na Geološkem Zavodu Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana izdelali prostorske podlage za podporo pri odločanju, načrtovanju in rabi plitve geo-termalne energije. Skupaj s partnerji iz šestih srednje evropskih držav razvijamo večjezični

spletni portal, kjer so prosto dostopne številne informacije o možnostih rabe plitve geotermalne energije, ki se iz dneva v dan dopolnjujejo. Za od-govore in pomoč pri končni odločitvi lahko zain-teresirani obiščejo spletni portal GeoPLASMA-CE na https://portal.geoplasma-ce.eu.

Geološki zavod Slovenijewww.geo-zs.si

Gen-i o naprednih storitvah zelene transformacije

Negotove razmere na trgu z električno energijo ter storitve zelene transformacije, ki so lahko odgovor nanje, so bile osrednja tema letošnjega srečanja proizvajalcev električne energije iz OVE in SPTE, ki ga je gostila Skupina GEN-I. Na srečanju je bila predstavljena usmeritev ra-zvoja Skupine na področju avtonomne polnilne infrastrukture za električna vozila v povezavi s hranilniki energije ter mikroproizvodnjo iz sončnih elektrarn in hidroelektrarn ob hkratni uporabi naprednih energetskih tehnologij in vi-sokotehnoloških IT rešitev. Poudarjena je bila tudi pomembnost zavedanja o prednostih, ki jih prinašajo nove rešitve in nakazane spremembe, ki bodo nadgradile konvencionalne energetske tehnologije.

GEN-I, d.o.o.www.gen-i.si

Zmanjšali stroške čiščenja za 60 %V Osnovni šoli Jakobski dol so se leta 2012 odločili, da za čiščenje šolskih prostorov ne bodo več uporabljali kemikalij. Ravnatelj Zdravko Šoštarič je prijazno napisal nekaj vrstic, ki so lahko v spodbudo tudi drugim šolam: »Kljub začetnim dvomom smo ponosni, da smo se odločili za metodo ENJO. Z izdelki in podporo strokovne svetovalke ENJO smo v prvem letu stroške za čiščenje zmanjšali za 40 % kljub nabavi vseh krp in pripomočkov. V naslednjem letu smo menjali le krpe, ki so izgubile učinkovitost. V šestih letih so stro-ški čiščenja 60 % nižji, kot bi bili z običajnim čiščenjem. Sodelavke, ki vsak dan čistijo šolo

Zeleno omreŽje d

ecem

ber

2018

134/135

OKO

LjE

15www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

samo s tkaninami in ergonomskimi pripo-močki ENJO, so z velikim veseljem sprejele možnost, da lahko šolo očistijo le z malo vode, hitreje, lažje in brez vdihavanja hlapov čistil, pa čeprav ekoloških. Zadovoljen sem, da sem se kot ravnatelj odločil izvesti tako dobro potezo. Svoje izkušnje iskreno priporočam kolegom in kolegicam, ki vodijo ostale šole v Sloveniji.«

ENJO, Alenka Kügerl s.p.www.enjo.si

spodbude podjetjem za naložbe v Ure in oVe

Spodbude Eko sklada so v obliki nepovratnih sredstev v višini 20 % ter kredita v višini do 80 % upravičenih stroškov naložbe (brez DDV), po letni obrestni meri trimesečni EURIBOR + 0 %, dodeljene po pravilu »de minimis« po-moči. Namenjene so gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam, in sicer za enega ali več naslednjih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati po oddaji vloge za pridobitev spodbude: toplotno izolacijo sten, tal ali stropa; zamenjavo oken z energijsko učinkovitimi okni; toplotno črpalko za cen-tralno ogrevanje stavbe; kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe; zamenjavo toplotne postaje ali vgradnjo toplo-tne postaje za priklop na sistem daljinskega ogrevanja; sprejemnike sončne energije; pre-zračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbah; energijsko učinkovit sistem razsvetljave; optimizacijo sistema ogrevanja; napravo za samooskrbo z električno energijo; gradnjo skoraj ničenergijske stavbe; izkorišča-nje odvečne toplote iz procesov in/ali naprav; energijsko učinkovite elektromotorje in/ali vgradnjo frekvenčnih pretvornikov; uvedbo sistema upravljanja z energijo; ukrep energet-ske učinkovitosti v poslovnem procesu; na-pravo za soproizvodnjo električne energije in toplote. Informacije so na voljo na telefonski

številki 01 241 48 66 ali e-naslovu ekosklad@ekosklad.si.

Eko sklad, j.s.www.ekosklad.si

Biomasud: nova certifikacijska shema za biogorivaJe certifikacijski sistem kakovosti in trajnosti evropskega projekta, ki ga v okviru programa Interreg IV-B financira FEDER. Gre za certifi-kacijski sistem za sredozemska biogoriva: lesne pelete, oljčne kamne, lesne sekance in školjke. Za lesne pelete in lesne sekance sistem temelji na mednarodnih standardih; za lesne pelete na ISO 17225-2 in za sekance na ISO 17225-4, medtem ko za ostala biogoriva temelji na lastnih predstandardih, razvitih v projektu. Eden pomembnejših ciljev projekta Biomasud je v vsaki državi partnerici certificirati 2 podjetji s certifikatom Biomasud ter s tem zagotoviti kva-liteto biomase in biogoriv iz surovin, značilnih za mediteransko okolje, ki so primerna tudi za rabo v gospodinjstvih. Za pridobitev certifika-ta mora podjetje dosegati 3 pogoje: kakovost, trajnost in sledljivost biomase. Certifikat dobijo podjetja, ki proizvajajo ali prodajajo trda biogo-riva in se odločijo, da bodo upoštevala pogoje in pravila certificiranja Biomasud Plus. Z veseljem sporočamo, da smo v novembru 2018 podjetju Biomasa d.o.o. podelili prvi certifikat Biomasud v Sloveniji. Biomasa d.o.o. je eden največjih proizvajalcev lesnih sekancev v Sloveniji, kar pomeni, da bo velik delež sekancev na sloven-skem trgu označen z Biomasud certifikatom.

Zapisal: Nace Kregar

Bureau Veritas d.o.o.www.bureauveritas.si

Prenovljena Tržnica BTC CityJesen v BTC Cityju Ljubljana je prinesla osveže-no podobo Tržnice BTC City v Ljubljani, v okvi-ru katere sta bila prenovljena severni in južni

vhod, osvežene stojnice za prodajo zelenjave in nameščene nove stojnice za prodajo tekstila. Prenovljena tržnica je postala bolj odprta ter dostopnejša za obiskovalce, otvoritev pa je po-tekala v soboto, 6. oktobra, ko so se obiskovalci lahko sprehodili med bogato ponudbo in preno-vljenimi stojnicami. Na dan otvoritve so se obi-skovalci lahko tudi poveselili in okušali dobrote na že tradicionalnem 5. jesenskem sejmu, ki je bil v znamenju jesenskih plodov in je v lepem vremenu privabil ogromno obiskovalcev. Več na www.misijazeleno.si.

BTC d.d., www.btc.si

ekološka inovativna tehnologija za površinsko čiščenje s suhim snegom

V podjetju FerroČrtalič konstantno sledimo najnovejšim trendom, dognanjem in ekološkim standardom. V okviru projekta, ki ga sofinan-cirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, smo razvili inovativno in okolju prijazno tehnologijo za površinsko čiščenje najobčutljivejših materi-alov s suhim snegom. Postopek površinskega čiščenja s suhim ledom se vedno bolj uveljavlja zaradi ekoloških prednosti, saj ne vsebuje sekun-darnih onesnaževalcev, kot so topila ali abrazivi. Dosedanji razvoj v globalni tehnologiji površin-skega čiščenja najobčutljivejših materialov še ni uspel ponuditi tehnologije, ki bi omogočala njihovo učinkovito čiščenje. Zato se proizvajalci soočajo s številnimi izzivi in težavami povezani-mi z okvarami in napakami pri delovanju njihove industrijske opreme. Vse to posledično močno omejuje učinkovitost njihovih proizvodnih pro-cesov in končno kvaliteto izdelkov. Na te izzive v podjetju FerroČrtalič uspešno odgovarjamo z intenzivnim razvojem rešitve za čiščenje s suhim snegom, ki jo potrebujejo proizvajalci v moder-nih procesno intenzivnih industrijah, kjer je po-treba po čiščenju najobčutljivejših delov strojne opreme zaradi visoke stopnje avtomatizacije in robotizacije najbolj izrazita.

Zapisala: Alena Bajrami Šemsidini, oddelek za kakovost in varstvo okolja

FerroČrtalič d.o.o.https://ferroecoblast.com/sl

dec

ember

2018

134/135

16O

KO

LjE

Zeleno omrežje

Tehnični monitoring doseganja učinkov energetskih sanacijTehnični monitoring je instrument za zagota-vljanje dobre izvedbe sanacije in optimalnega delovanja stavbe. Omogoča dosegati ciljne vrednosti rabe energije, stroškov in potreb ter želja uporabnikov. Osnovni namen je doseči usklajenost načrtovanih in obratovalnih vre-dnosti ter usklajenost s projektno dokumen-tacijo oziroma gradbenim dovoljenjem. Daje nam predloge, kako usklajevati podatke, da vsi sistemi delujejo optimalno, kako meriti in kje

ter kako obdelati podatke. Namen tehničnega monitoringa je skupaj z načrtovalci, izvajalci in uporabniki izboljšati stanje. Pomembni koraki tehničnega monitoringa so načrtova-nje (definiranje tehničnih ciljev in protokola preverjanja), poskusno obratovanje (uvodne meritve, zbiranje in obdelava podatkov ter po-ročilo) in končno obratovanje (monitoring in poročanje na mesečnem in/ali letnem nivoju). Tehnični monitoring bo še posebej pomemben z implementacijo nove zakonodaje na področju ničenergijskih stavb. EMPOWER je mednaro-dni projekt sofinanciran s strani Evropske komisije, programa Interreg Europe. V pro-jektu sodelujejo Slovenija, Švedska, Francija, Nemčija, Portugalska, Irska, Španija, Italija

in Poljska. Vodja projekta je EnergaP. Cilj je zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in izboljšati strateško načrtovanje na področju nizkoogljičnega gospodarstva. Več na http://www.interregeurope.eu/empower.

EnergaP - Energetska agencija za Podravjewww.energap.si

Evropski projekti

simulacija in integracija mikro omrežja na primeru Športnega parka rušeOsnovna ideja pilotnega območja Športnega parka Ruše je analizirati izvedljivost samoza-dostnega mikro omrežja in povezanosti več zgradb, na katerih je bil vzpostavljen sistem natančnega merjenja porabljene in proizvedene električne energije. Mikro omrežje z vključeni-mi objekti bi ostalo priključeno na javno distri-bucijsko omrežje, pri čemer bi delovalo kot hra-nilnik energije. Trenutni simulacijski modeli

kažejo na vsaj 30 % zmanjšanje stroškov rabe primarne energije in do 25 % povečano uporabo obnovljivih virov energije. Vključujejo sončno elektrarno ter sistem soproizvodnje toplote in električne energije za proizvodnjo električne energije. Cilj ni zagotoviti 100% samozado-stnost, temveč delovati čim bolj neodvisno od glavnega omrežja in biti ekonomsko izvedljiv. Pegasus je mednarodni projekt sofinanciran s strani Evropske komisije, programa Interreg Mediteran. V projektu sodeluje 10 partnerjev iz Italije, Grčije, Malte, Francije, Slovenije, Cipra, Hrvaške, Belgije in Španije. EnergaP sodeluje v projektu kot projektni partner in je vodja delovnega paketa za komunikacijo. Projekt

je osredotočen na simulacije delovanja mikro omrežij. Načrtovanje in delovanje mikro omre-žij bo eksperimentalno izvedeno na 7 pilotnih območjih. Več o projektu na spletni strani https://pegasus.interreg-med.eu/.

EnergaP - Energetska agencija za Podravjewww.energap.si

embalaža iz odpadnih surovin pri predelavi agrumovLife Citruspack uvaja koncept krožnega go-spodarstva v industrijsko okolje s ponovno uporabo odpadnih surovin, ki nastanejo pri predelavi agrumov. Glavni namen je dvig stopnje izkoriščenosti stranskih proizvodov, ki nastanejo pri proizvodnji sokov iz limon, pomaranč in klementin. Vrednost triletnega projekta je 1.712.942 €. Delno ga sofinancira Evropski program Life za okolje, podnebne ukrepe in okoljske inovacije. V transnacionalni konzorcij je vključenih 6 partnerjev iz petih držav EU. Med njimi je tudi TECOS, kjer z ra-zvojem 100-odstotne biorazgradljive embalaže tlakujemo pot vpeljavi sodobnih biomaterialov in zelenih tehnologij v sektorju kozmetične in prehrambne embalaže. V preteklem mesecu so v TECOS-u nastali prvi demonstracijski pro-dukti iz novonastalega bio materiala na osnovi

polimlečne kisline (PLA) in ojačitvenih citrus vlaken. Biorazgradljiva embalaža je namenjena embaliranju nove kozmetične kreme z dodat-kom antioksidativnih spojin, pridobljenih iz odpadne citrus pulpe, ki je prav tako rezultat projekta Citruspack. Možnosti uporabe so prenosljive tudi na druga sektorska področja.

Naslednji koraki razvoja bodo namenjeni opti-miranju proizvodnega okna brizganja za pre-delavo biokompozitnega materiala na osnovi citrus vlaken in različnih barvnih pigmentov, s katerimi bo omogočena izdelava produktov v različnih barvnih niansah, funkcija biorazgra-dljivosti pa pri tem ne bo prikrajšana.

Prototipni vzorci kozmetične embalaže iz novega biokompozitnega materiala na

osnovi PLA in citrus vlaken.

TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenijewww.tecos.si

EKO

LOŠKO DRUŠTVO

SLOVENJ GRADEC

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

logotip eko.pdf 1 18.10.2011 20:19:19

Izdalo: Ministrstvo za okolje in prostor Ilustracije: Samo Jenčič

Oblikovanje in tisk: Birografi ka BORI d.o.o.2018

Imam možnost izbire, zato prinesem

SVOJO VREČKO! Vsako vrečko

VEČKRAT UPORABIM.

Kaj lahko

storim danes?

V sod

elov

anju

z:

KAMPANJA O VPLIVU PRETIRANE POTROŠNJE LAHKIH PLASTIČNIH NOSILNIH VREČK NA OKOLJE

Kaj lahko Kaj lahko Kaj lahko Kaj lahko Kaj lahko Kaj lahko Kaj lahko Kaj lahko Kaj lahko

storim danes?

storim danes?

storim danes?

storim danes?

storim danes?

storim danes?

storim danes?

storim danes?

storim danes?

KAMPANJA O VPLIVU PRETIRANE POTROŠNJE LAHKIH PLASTIČNIH NOSILNIH VREČK NA OKOLJE

Promocija

dec

ember

2018

foto

: arh

iv p

odje

tja

Ada

mar

jana

Per

ko

134/135

18O

KO

LjE

ZeLeno omreŽJe

več razlogov za zaskrbljenost kot za optimizem

srednja gradbena, geodetska

in okoljevarstvena šola

Ljubljana (sGGoŠ) izvaja

tri srednje strokovne

izobraževalne programe

(iP), in sicer gradbeni

tehnik, geodetski tehnik in

okoljevarstveni tehnik. Vpis

v program gradbeni tehnik

je v rahlem letnem porastu,

približujemo se dvema

oddelkoma vpisanih novincev,

vpis v program geodetski

tehnik je v padanju in se vrti

okoli številke 10 novo vpisanih

dijakov, vpis v program

okoljevarstveni tehnik pa je že

vsa leta obstoja tega programa

zelo variabilen oziroma

nestabilen. Frekvenca vpisa

v ta program je od 15 do 27

dijakov v začetni letnik. Letošnji

prvi letnik šteje 17 dijakov,

lanski jih je imel 27.

V naslednjih šolskih letih v IP okoljevarstveni tehnik pričakujemo en oddelek novincev letno, kar pomeni od 23 do 30 dijakov. Bistveno večjega vpisa novih dijakov v ta IP žal ne moremo pričakovati. Zakaj?

- Poklic okoljevarstveni tehnik je, kljub vsem promocijam in aktivnostim šol, še relativno neprepoznaven.

- Promocija oziroma oznanjanje pomemb-nosti poklica je skoraj v celoti prepuščena šolam, ki izvajamo izobraževalni program.

- Gre za poklic, ki (še) nima statusa »po-pularnega« poklica, kot so npr. vzgojitelj, medijski tehnik, in verjetno popularnosti v bližnji prihodnosti še ne bo pridobil, kljub temu da živimo v času, ko so okoljevarstve-ne teme ene najbolj aktualnih in strateških tematik človeštva.

- Splošna odločitev za vpis učencev v stro-kovne srednješolske IP je bolj ali manj iracionalne narave (učenci se za vpis v strokovne programe odločajo po kriteriju popularnosti in ne realnih potreb časa ali mladostnikovih osebnih preferenc).

- Poklic okoljevarstveni tehnik ni uvrščen v noben nabor poklicev, ki jih potrebuje go-spodarstvo (glej poklicni barometer 2018, ki ga je izdal ZRSZ; poklic ni uvrščen v no-beno od kategorij: primanjkljaj, ravnovesje, presežek).

- Gre za poklic, kamor bi se morali vpisovati učenci s privzgojeno visoko stopnjo okolje-varstvene zavesti.

- Ker poklic okoljevarstveni tehnik ni regu-liran, kot je npr. poklic medicinska sestra, vzgojitelj …

Gledano primerjalno se možnosti za zaposlitev gradbenih in geodetskih tehnikov povečujejo. Oba poklica sta v zadnjih dveh letih, ko je gradbeniška panoga ponovno v strmem vzpo-nu, postala deficitarna. Potrebe gospodarstva po okoljevarstvenem tehniku niso zaznane, dijaki se po končanem šolanju praviloma odločajo za nadaljnji študij. Menimo, da IP okoljevarstveni tehnik ni usklajen s potrebami gospodarstva po teh kadrih, zato se na delov-nih mestih okoljevarstvenikov v gospodarskih subjektih bolj pojavljajo kemijski tehniki.

menimo tudi, da je ip okoljevarstveni tehnik

po približno desetih letih njegovega obstoja potreben temeljite vsebinske in izvedbene prilagoditve potrebam gospodarstva oziroma celotnega strokovnega področja, če potreba po tem strokovnem profilu sploh obstaja. Smiselnost vztrajanja na izvajanju IP, ki dija-kom ne nudi ustrezne poklicne in strokovne perspektive, je pod velikim vprašajem.

Sicer pa šola zelo veliko investira v kvalitetno znanje bodočih okoljevarstvenih tehnikov. V 4-letnem izobraževalnem procesu dijake zelo pogosto vodimo na oglede in ekskurzije k zelo atraktivnim gospodarskim subjektom: proizvodnja barv, proizvodnja pijač.

Ker naši dijaki raziskujejo uporabne naravo-slovne znanosti, kot so izolacijske sposob-nosti različnih vrst lesa, biorazgradljivost plastičnih materialov, vpliv kovinskih ionov na rast rastlinskih korenin, piroliza organskih odpadkov idr., lahko rečemo, da so njihove ugotovitve praktičnega značaja. Naši dijaki raziskujejo zgolj s sredstvi, ki jih omogoča šola, kar pomeni, da raziskovalnih institucij ne »izrabljamo« za izvajanje del. Menimo, da znanstvene inštitucije sodijo v višji rang in ne na raven srednje šole.

Naše sodelovanje na različnih tekmovanjih je uspešna metoda za usvajanje znanja na poklicni maturi in je tudi psihična priprava za premagovanje težav in reševanje problemov, ki jih prinaša življenje. Zelo dobro bi bilo, da bi si čim več dijakov na ta način želelo prido-bivati izkušnje za delo.

Avtorja članka:Ada Marjana Perko, univ. dipl. biol.Gvido Jager, ravnatelj SGGOŠ

dec

ember

2018

Atlas Trajnostne Energije; sloj: odvečna toplota. Vir: Borzen, ARSO.

Kalkulator odvečne toplote je na konferenci Inovacija energetike 18 predstavil prof. dr. Aleš Hribernik.

134/135

OKO

LjE

19ZeLeno omreŽJe

orodja za pospeševanje izrabe odvečne toplote

projekt ce heat, financiran iz evropskega mehanizma interreg central europe, je usmerjen v razvoj podpornih orodij za pove-čanje izkoriščanja odvečne toplote, ki se pojavlja v procesih pretvorbe energije. slovensko partnerstvo sestavljata organizaciji e-zavod in dravske elektrarne maribor.

Eno ključnih podpornih orodij, razvitih v sklo-pu projekta, je kataster GIS odvečne toplote, ki prikazuje njen potencial na določenem območju. Kataster za Slovenijo je razvit v sodelovanju z ARSO ter družbo Borzen in je na voljo v spletnem Atlasu Trajnostne Energije Slovenije. V njem so povzeti in geolocirani podatki o potencialnih razpoložljivih virih od-večne energije.

V sklopu projekta je bil izdelan tudi kalkulator odvečne toplote, razvit na Univerzi Maribor, ki omogoča predhodno tehnično-ekonomsko analizo načrtovanih investicij na tem področju. Osnova za izdelavo je bila študija, ki jo je izdelal prof. dr. Aleš Hribernik s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru.

Energetski kalkulator bo v obliki spletne apli-kacije kmalu na voljo širši javnosti. Uporabniku bo preprost vnos podatkov o razpoložljivem viru odvečne toplote, izbrani tehnologiji izra-be in ekonomskih parametrih podal oceno

donosnosti investicije, izračun količine pora-bljene odvečne toplote in izračun pridobljene energije. Programsko orodje v tem trenutku podaja rešitve za naslednje tehnologije za izrabo odvečne toplote: prenosnik toplote, mehanska toplotna črpalka, absorpcijska hladilna naprava in organski Rankinov cikel (ORC) za proizvodnjo električne energije. V prihodnje bo rešitev mogoče nadgraditi z drugimi tehnologijami, povečati fleksibilnost obstoječih algoritmov, dodati morebitne modele subvencioniranja in povečati točnost napovedanih tehnično-ekonomskih kazalnikov.

Z omenjenim energetskim kalkulatorjem so uspešno testirali ekonomske kazalnike pilo-tnih projektov v sklopu projekta CE-HEAT. Pri pilotnem projektu Muzej HE Fala je orodje

potrdilo ekonomsko upravičenost izvedbe rekonstrukcije ogrevanja.

Uporaba kalkulatorja je predvidena predvsem za podjetja, kjer nastajajo večje količine od-večne toplote, in podjetja, ki jih zanimajo investicije v tovrstne energetske projekte, saj so te v kontekstu izboljševanja energijske učinkovitosti v javnem in zasebnem sektorju vse bolj privlačne in izvedljive.

Obe orodji, tako kataster odvečne toplote kot energetski kalkulator, se odlično dopolnjuje-ta, saj lahko uporabnik v Atlasu Trajnostne Energije pod slojnico odvečne toplote iden-tificira potencialne vire odvečne energije in tiste parametre, ki uporabniku/investitorju omogočajo hiter izračun ekonomske upravi-čenosti potencialne investicije.

Orodji predstavljata del širše spletne podpor-ne platforme za načrtovanje investicij v izrabo odvečne toplote. Ta med drugim vsebuje in-formacije o uveljavljenih poslovnih modelih, postopkih implementacije projektov, povzetek relevantnih politik, regulativ ter razpoložljivih subvencijah v partnerskih državah, pa tudi primere dobrih praks izrabe odvečne toplote v EU. Podporna orodja bodo po testni fazi na voljo na internetni strani www.waste-heat.eu.

Partnerji CE HEAT projekta se s temi ino-vacijami zavzemajo predvsem za pospešitev prehoda regij v nizkoogljično gospodarstvo, pospeševanje učinkovite rabe energije in iz-boljšanje poslovanja podjetij.

Zele

no

sreč

anje

v s

tekla

rni

Hrastn

ik

dec

ember

2018

foto

: Tan

ja P

ange

rl

134/135

20O

KO

LjE

Akademija Zelena slovenija je

strokovni seminar s primerom

trajnostne prakse izvedla v

steklarni Hrastnik. steklarna

Hrastnik je udeležencem kot

ena vodilnih na področju

okoljskih inovacij predstavila,

kako pomembno je ravnanje

vsakega zaposlenega v

podjetju. kot energetsko

intenzivno podjetje, ki je zelo

vpeto v lokalno okolje, tudi

tako, da so naselja praktično

na vratih proizvodnje, se

ves čas soočajo z novimi

izzivi. od okoljskega in

energetskega upravljanja do

investicijskih projektov in nove

Uredbe za hrup. srečanju

se je pridružil tudi prejšnji

župan občine Hrastnik. med

temami so posebno pozornost

vzbudile priprave na krizno

komuniciranje, če do krize

pride. seveda smo si ogledali

tudi vročo proizvodnjo stekla,

ki je danes že skoraj povsem

avtomatizirana.

urška Košenina

ZeLeno sreČAnJe V sTekLArni HrAsTnik

Trajnostni razvoj in okoljski menedžment

Mag. Vanesa Čanji iz Fit medie, ki vodi Akademijo Zelena Slovenija, je srečanje

odprla z danes zelo aktualno temo trajnostne-ga razvoja: »Če smo pred desetimi leti razumeli trajnostni razvoj z vidika okolja, danes vse bolj govorimo o trajnostnem razvoju v smislu ustvarjanja vrednosti. Prava vrednost je tista, ki zdrži test časa. Razsežnosti trajnostnega razvoja sežejo od globalne odgovornosti, medge-neracijske pravičnosti, integracije gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev, preko previdno-stnega načela do načela sodelovanja. Strategija trajnostnega razvoja mora združevati nabor vseh deležnikov. Poročilo OECD o razvojnem sodelovanju 2016 jasno pokaže, da so investicije v trajnostni razvoj pametne investicije. Največja spodbujevalca premikov v smeri trajnostnega razvoja sta lastnik in kupec. Tudi finančna javnost je vedno bolj dovzetna za trajnostni ra-zvoj. Rezultat trajnostnega razvoja je poslovna odličnost. Zmeraj pa začnemo pri sodelavcih.«

S tem se je strinjala okoljska menedžerka v Steklarni Hrastnik Simona Lesar, kjer

so se avtomatizacij lotili prav zaradi zdravja ljudi. »Delamo na dveh lokacijah, rečemo jima stara in nova tovarna. V stari delamo namizni

program in embalažni, v novi samo embalažne-ga. Direktor zelo podpira okoljsko področje in izvajanje trajnostnih projektov. Naš proizvodni proces je skoraj v celoti avtomatiziran, s tem ustvarjamo boljše pogoje za delavce. Pri okolj-skih investicijah je pomemben tudi finančni uspeh. Za investicije imamo projektni tim. Na oddelku okolja imamo neposreden dostop do generalnega direktorja, ki je seznanjen z vsemi izzivi na področju varstva okolja. Ko se pripra-vljamo na posodobitve, razmišljamo deset let naprej. Na obeh lokacijah smo zavezanci IED, na stari lokaciji tudi zavezanci SEVESO. Smo tudi zavezanci ETS za emisije snovi v zrak.«

investicije in energetsko upravljanje

V Steklarni Hrastnik kot energente upo-rabljajo zemeljski plin, električno ener-

gijo, utekočinjen naftni plin, kisik in vodo. Mag. Roman Tušek, energetski menedžer v Steklarni Hrastnik, je povedal, da so izvedeni ukrepi zmanjšanja porabe energije med drugim vključevali zamenjavo kompresorja (zmanjšanje rabe za 15 %, investicija se je povrnila v osmih mesecih), zamenjavo gorilnikov na hladilnih pečeh (za 25 % so zmanjšali porabo plina), ge-neralno rekonstrukcijo G in B peči, zamenjavo

tržna niša steklenega prestiža, steklenica tudi za aktualnega predsednika zda

dec

ember

2018

134/135

OKO

LjE

21

hlajenja strojev, izkoriščanje odpadne toplote, rekonstrukcijo kompresorske postaje in uvedbo energetskega menedžmenta. Na obeh lokacijah so vpeljali sistem Gema logic, kjer imajo skupaj 265 merilnikov. Aplikacija se nahaja na strežni-ku in do nje lahko dostopajo preko vseh orodij. »Na ta način lažje načrtujemo, napovedujemo, analiziramo, delamo poročila in dosegamo cilj-ne vrednosti,« je razložil mag. Roman Tušek. Odpadno toploto uporabljajo za ogrevanje sa-nitarnih vod in pisarn.

O nujni vpletenosti ključnih deležnikov v podjetju je govoril tudi vodja investicij Jaša

Polutnik, ki je povedal, da projektna pisarna za investicije odgovarja neposredno generalnemu direktorju, kar olajša komunikacijo. »V inve-sticije je potrebno že na začetku vključiti vse službe, ki jih projekt zadeva, sicer lahko pride do velikih problemov. Pri vodenju projektov so pomembni tehnični in ekološki vidik ter vidik varnosti in zdravja pri delu. V okviru teh pro-jektov smo leta 2013 zgradili novo G peč. Cilj investicije je bila avtomatizacija ali robotizacija ter manj vpliva na okolje. Druga investicija je bila sanacija hrupa v Specialu in čistilna napra-va v Vitrumu. Pripravljamo pilotni projekt za energijo iz vodika. Vodilni partner projekta je Razvojni center novi materiali. Robni pogoj za novo tehnologijo je bil, da zmanjšamo izpuste na peči za 15 %. Elektroliza porabi 82 % energije, ki je pridobljena iz sončne elektrarne. Na ta način izpuste CO₂ zmanjšamo za 14 %.«

Uredba o hrupu

Da se na področju hrupa zelo veliko dogaja, je povedala Alenka Markun iz Marbo

okolja. »Nova Uredba prinaša ogromno novosti. Problem prejšnje Uredbe so bile napačne mejne vrednosti. Nerazumljivo je tudi, kako lahko hrup po Sloveniji modeliramo vsi na enak način

(Priloga 4). Po novi Uredbi so jasno definirani varovani prostori. Novost je tudi več definicij, kaj je vir hrupa. Vplivno območje vira hrupa nikoli ne sme segati na območje naselij. Za vse naprave OVD za hrup je treba zagotoviti knjigo pripomb in odgovore. Spreminja se tudi moni-toring za vire hrupa, za gradbišče bo potrebno izvajati monitoring vsak mesec gradnje.« Tudi strokovnjak za hrup iz podjetja Sinet Slaviša Oliverović, ki meri hrup v steklarni Hrastnik, je povedal, da je nova Uredba precejšen izziv pri doseganju mejnih vrednosti hrupa. »Monitoring hrupa izvajamo na dveh lokacijah, Vitrum in Special. Viri hrupa v Steklarni Hrastnik so precej stabilni. Za obe napravi je pridobljeno okoljevar-stveno dovoljenje. Nova Uredba je nerazumljiva, pojavljajo se ogromne težave pri spreminjanju okoljevarstvenih dovoljenj.« Povedali so, da je lokacija stare steklarne omejena z zgodovinski-mi dejstvi, zato je za doseganje zahtev Uredbe nujna ureditev industrijskega območja na loka-ciji stare steklarne in tovarne TKI Hrastnik ter preselitev stanovalcev v neposredno bližino na nove lokacije.

Transparentna komunikacija

Vodja komuniciranja v Steklarni Hrastnik Mojca Lavrič je povedala: »Interno ko-

municiranje je najpomembnejše. Služba za okolje ima redne prispevke v internem gla-silu. Izdali smo tudi zloženko Varno delo in varna prihodnost. Komuniciramo o okoljskih projektih v redni rubriki kotiček za okolje. Z lokalno skupnostjo komuniciramo osebno in dvosmerno. Vsako leto imamo srečanje s krajani, kjer jih seznanimo z dejavnostmi, krajevna skupnost pa ima stalno rubriko v našem internem glasilu.« S povedanim se je strinjal prejšnji župan Občine Hrastnik Miran

Jerič, ki podjetje doživlja kot del skupnosti. »V občini smo ponosni na industrijo in tradicijo. Smo med 15 najboljšimi občinami po črpanju EU sredstev. Strateški občinski načrt je, da ohra-nimo okoljske vire za nove generacije. Imamo Center za gospodarjenje z odpadki, čistilno napravo. Naslednje leto bo 98 % odpadnih vod šlo na čistilno napravo, kar bo urejeno tudi v sodelovanju s Steklarno Hrastnik.« Razložil je tudi, da je v izgradnji industrijska cona ob stari tovarni Steklarne Hrastnik, kar bo omogočilo tudi širitev proizvodnih prostorov. S tem bo pridobljenih več kot 70 novih delovnih mest. Na drugi lokaciji bo občina zgradili 48 novih sta-novanjskih enot, kamor bodo preselili trenutne stanovalce ob stari tovarni.

krizno komuniciranje

Za velika podjetja velja, da imajo pripravljen dokument celovitega kriznega upravlja-

nja. Kaj je za to potrebno, je predstavila mag. Vanesa Čanji. Najprej je potrebno imenovati skupino za krizno komuniciranje, ki predvi-deva različne nesreče. Potrebno je imenovanje in usposabljanje ključnih govorcev oziroma vzpostavitev sistema obveščanja in spremljanja, identifikacija ključnih deležnikov in pripravlje-na temeljna sporočila. Ekipo navadno sestavljajo izvršni direktor, odnosi z javnostmi, proizvo-dnja, pooblaščenec za varstvo okolja, varnost, finance, človeški viri, odnosi z vlagatelji, pravni svetovalec, zunanji strokovnjaki itd. Vsaj enkrat ali dvakrat na leto so potrebne suhe vaje vseh akterjev. Potrebno je vzpostaviti sistema obve-ščanja in spremljanja ter identificirati ključne deležnike. Ob nastopu krize mora vsak v ekipi vedeti, kaj je njegova naloga. Pomembno je, da smo proaktivni. Medijsko pokrivanje kriznega dogodka je potrebno spremljati in analizirati.

LIFE B.R.A.V.E.R.

–Povečanje zakonskih

prednosti v korist EMAS registraciji

Sistem EMAS je prostovoljni sistem EU, namenjen pod-jetjem in drugim organizacijam za povečanje okoljske učinkovitosti. Za večje vključevanje organizacij v shemo EMAS je cilj projekta LIFE B.R.A.V.E.R podpreti integracijo sistema EMAS v zakonodajo držav članic EU za zmanjšanje bremen organizacijam EMAS. Na podlagi analize obsto-ječe zakonodaje bo projekt razvil nove ukrepe oprostitve uporabe zakonskih določb, olajšav in s testiranjem ocenil njihovo izvedljivost (regionalni in državni nivo).Projekt sofinancira Evropska komisija v okviru programa LIFE (LIFE15 ENV|IT|000509).

Kontaktni podatki:ZRS Bistra Ptuj, bistra@bistra.si

Pro

moci

ja

dec

ember

2018

134/135

PO

DNEB

NI

DO

SJE

22

Podnebni dosje

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

23PO

DNEB

NI

DO

SJE

Danes, tri leta po sprejetju Agende za trajnostni razvoj do 2030 in Pariškega

podnebnega sporazuma, še bolj občutimo posledice podnebnih sprememb. Hkrati imamo veliko več znanja in sredstev (ukre-pi, finance, tehnologije, storitve …) za nujen prehod v zeleno gospodarstvo. Na nevzdr-žen gospodarski model nenehne rasti, na netrajnostno ekonomsko paradigmo, ki še vedno prevladuje, opozarjajo tudi prispevki v tokratni številki revije EOL - v Sloveniji imamo na primer še posebej veliko okolju škodljivih subvencij.

Še vedno je zaradi skromnih dosežkov (kljub zavezam in velikim besedam)

precej razočaranja pri okoljevarstvenikih in trajnostno odgovornih, pa tudi tistih, ki so najbolj prizadeti zaradi podnebnih spre-memb. Civilna pobuda v prihodnje bo vse glasnejša. Tudi s pravnimi sredstvi. Mladi prav tako ne molčijo in že vlagajo odmevne tožbe proti največjim onesnaževalcem, pov-zročiteljem podnebnih sprememb. Se tega zavedajo tisti, ki vse prepustijo trgu?

Evropska agencija za okolje (EEA) na primer opozarja, da z do sedaj sprejetimi ukrepi

ne bomo uresničili vizije iz 7. okoljskega akcijskega programa (7 EAP) »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta.« V prispevkih, ki so objavljeni v podnebnem dosjeju, je več opozoril in prav tako pobud. Slovenija v zadnjih letih ni veliko naredila na področju boja proti podnebnim spre-membam. Le počasi je sledila strateškim usmeritvam Evropske unije. Na nekaterih področjih, v razvoju železniškega siste-ma, pa hudo zaostajamo že več desetletij. Vseeno pa optimizem zbujajo sprejeti ali načrtovani ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Tudi dobri zgledi se predstavljajo. Ni nepomembno, da se na Ministrstvu za okolje in prostor obeta okrepitev glede na druge države zelo majhne strokovne ekipe, na Ministrstvu za infra-strukturo pa je ustanovljena posebna služba za trajnostno mobilnost.

Slovenija se danes na evropski in globalni ravni ponovno zavzema za bolj ambici-

ozne cilje. Večletni LIFE projekt Podnebna pot 2050 (IJS-CEU) se je uspešno začel in že prinaša tehtne rezultate. V enem letu bosta pripravljena Nacionalni energetsko-podneb-ni načrt do 2030 in Dolgoročna strategija za nizke emisije do 2050. Potekata tudi dva

pomembna projekta vzgoje in izobraževa-nja o podnebnih spremembah: v ekošolah in Klima za podnebje (Umanotera). Zaradi zviševanja cene emisijskih kuponov imamo za številne podnebne ukrepe več sredstev iz Sklada za podnebne spremembe - od subvencij za energetsko obnovo stavb, ele-ktrična vozila in druge projekte trajnostne mobilnosti do podpore prebojnim inovacijam v nizkoogljičnih tehnologijah.

Ko govorimo o trajnostnih prehodih v zeleno (nizkoogljično, krožno, bio- in

modro gospodarstvo), naj še enkrat ponovim več kot deset let stare ugotovitve o dosto-pnosti tehnologij za velika znižanja emisij toplogrednih plinov. Kot opozarja EEA, pa so potrebne tudi spremembe v prevladujočih strukturah, praksah, politikah, življenjskih stilih in mišljenju – torej potrebujemo tako tehnološke kot socialne inovacije.

Z energetsko učinkovitostjo in obnovljivi-mi viri energije smo v Sloveniji že dosegli

zmanjšanje emisij. Pri trajnostni mobilnosti pa za našo državo lahko govorimo o velikem potencialu, zato za šole še posebej priporo-čam prenovo glede javnega prevoza (vlak, avtobus), promocijo kolesarjenja in peš hoje, zlasti pa priročnike za vrtce, osnovne šole in gimnazije z naslovom Trajnostna mobilnost.

S tokratno številko revije EOL vas želimo povabiti k razmišljanju o izzivih pri-

hodnosti s ključnimi spoznanji in izsledki znanosti, prepričljivimi zgledi, prebojnimi inovacijami in koristnimi praktičnimi izku-šnjami. Pri tem mislim zlasti na mlade. Tako oboroženi boste lahko izzive preoblikovali v priložnosti za osebni razvoj, za skupno blaginjo in gospodarski napredek. Seveda, ob hkratnem upoštevanju zmožnosti in ome-jitev našega naravnega okolja. Ministrstvo za okolje in prostor in uredništvo revije EOL mladim in tistim, ki mladim pomagate sto-pati na pot trajnostnega razvoja, namenjata posebno prilogo, podnebni dosje, ki ga nismo pripravili samo zaradi podnebnega vrha v Katovicah. Seveda veliko ekoloških proble-mov sega čez državne meje. A prav zato je toliko večja naša odgovornost, da k sreči še vedno dodobra zeleno Slovenijo varujemo kot neprecenljiv zaklad. Kajti čedalje bolj smo ranljivi. A vsak od nas je lahko zdravilo.

Vstopimo torej v novo leto 2019 z upa-njem, ki ga predstavljate mladi za vse nas

in za naš planet Zemljo!

urednica priloge Podnebni dosjeDr. Darja Piciga,

UvoDnik

Podnebna prihodnost je tu, mladi, kakšen je vaš odgovor?

foto

: Tam

ino

Pete

linš

ek

dec

ember

2018

134/135

24PO

DNEB

NI

DO

SJE

»Okno priložnosti« se bo zaprlo, če svet ne bo omejil rasti temperature

Za dvig povprečne globalne temperature v zadnjih desetletjih je odgovoren človek, saj znašajo letne emisije TGP že dobrih 53 milijard ton v enotah ekvivalenta Co

2, ugotavlja

mag. Andrej kranjc, ki je bil dolgoletni predstavnik Slovenije na mednarodnih podnebnih pogajanjih in v Medvladnem panelu za podnebne spremembe (iPCC), zdaj pa je vodja Enote za tehnično podporo Skupine za nacionalne evidence toplogrednih plinov pri iPCC in dela na Japonskem. kritično in realno presoja, kaj se je in se ni spremenilo po sprejemu kjotskega protokola. Mimo so tudi katovice in mag. Andrej kranjc je prepričan, da države nimajo več veliko časa za spremembo ravnanja, saj emisije kar naraščajo. To še posebej velja za nekatere velike, a tudi za manjše države, kot je Slovenija. »okno priložnosti« je zdaj sicer še odprto, a se z vsakim letom bolj zapira. Azijske države so prispevale k svetovnemu porastu emisij v letu 2017 približno dve tretjini.

Po nekaterih ocenah je sedanja koncentracija CO2 najvišja v zadnjih 420.000

letih, hkrati pa se še vedno pojavljajo strokovna mnenja, da je težko opredeliti, kaj pomenijo človekovi vplivi za podnebne spremembe in kaj so naravni procesi. Kaj je bolj res in kateri toplogredni vplivi odločilno vplivajo na podnebne spremembe? Kje se to najbolj kaže in kakšen je vpliv vodne pare?

Leta 2000 je bila koncentracija CO2 v ozračju 369 ppm (parts per million - delcev na milijon). Znanstveniki so takrat ugotovili, da je bila to najvišja koncentracija v zadnjih 420.000 letih. Pred približno tremi leti je koncentracija CO2, ki že vrsto let stalno narašča, prvič dosegla in presegla magično mejo 400 ppm. No, danes je tudi to že zgodovina, saj je trenutna koncentracija okoli 410 ppm, kar je za 46 % več kot v predindustrijskem obdobju, ko je bila okoli 280 ppm. Koncentracija je bila nazadnje tako visoka pred 3-5 milijoni let, ko je bila povprečna temperatura na Zemlji 2-3 °C višja od sedanje, morska gladina pa je segala 10-20 m višje kot danes. Od leta 1958 potekajo meritve koncentracije CO2 na observatoriju Mauna Loa na Havajih, ki je na višini 3400 m n.m. Podatke iz teh meritev uporablja ves svet. Najvišja doslej izmerjena koncentracija CO2 v ozračju je bila 412,6 ppm, in sicer 26. aprila 2017. Slika 1 na slikovit način prikazuje naraščanje koncentracije CO2 v Zemljinem ozračju od junija 1958 do junija 2018, in sicer povprečne junijske koncentracije ter posebej izpostavljene vrednosti za junij v zadnjih treh letih. Ali ni vse to dovolj zgovorno?

Fotografija Andreja Kranjca je s pogajanj v Bonnu; zraven njega sedi Harald Winkler iz Južne Afrike.

PoDnEbnE SPrEMEMbE

Jože Volfand

foto

: ose

bni a

rhiv

dec

ember

2018

134/135

25PO

DNEB

NI

DO

SJE

Kako je z drugimi toplogrednimi plini?

Podobno kot za CO2 velja tudi za druge toplogre-dne pline (TGP). Na drugem in tretjem mestu po pomembnosti sta metan (CH4) in didušikov oksid ali smejalni plin (N2O). Večine t.i. industrijskih ali F-plinov, plinov, ki vsebujejo fluor, pred industrij-sko revolucijo sploh ni bilo v ozračju. V primerjavi s CO2 so njihove koncentracije v ozračju mnogo nižje, kljub temu pa znatno prispevajo k segreva-nju ozračja, saj imajo nekateri več-tisočkrat večji toplogredni učinek kot CO2.

Velik problem je, ker večina toplogrednih plinov ostane v ozračju več stoletij in bo torej njihov uči-nek še dolgo prisoten, vsaj za sedaj pa še ne obstaja metoda za odvzem velikih količin teh plinov iz ozračja.

Kdo je torej kriv za podnebne spremembe?

Spreminjanje podnebja je posledica naravnih pro-cesov in človekovih dejavnosti, med katerimi so daleč najpomembnejše tiste, ki povzročajo emisije TGP. Že pred več kot sto leti sta švedski fizik Svante Arrhenius in irski fizik John Tyndal na osnovi fizikalnih zakonov ugotovila, da bo povečana koncentracija CO2 v ozračju povzročila dvig pov-prečne temperature na Zemlji. Podvojitev tedanje koncentracije naj bi povzročila dvig temperature za okoli 3 °C, kar se dokaj dobro ujema s sedanjimi znanstvenimi dognanji. Nedvoumno fizikalno dej-stvo je, da več CO2 in drugih toplogrednih plinov v ozračju pomeni višjo povprečno globalno tem-peraturo. Od tod njihovo ime. Znanstveniki so z veliko gotovostjo ugotovili, da je za večino dviga povprečne globalne temperature v zadnjih dese-tletjih odgovoren človek s svojimi dejavnostmi. To nas ne bi smelo čuditi, saj znašajo letne emisije TGP že dobrih 53 milijard ton v enotah ekvivalenta CO2. Naravni procesi, ki vplivajo na podnebje, so spremenljiva aktivnost Sonca, vulkanski izbruhi, astronomski vplivi, npr. spreminjanje krožnice gibanja Zemlje okoli Sonca. Slednje ima opazen vpliv le na zelo dolgi časovni skali.

Človek vpliva na podnebje z emisijami TGP, a tudi z nekaterimi drugimi dejavnostmi, npr. s spremi-njanjem rabe zemljišč, kar praviloma spreminja albedo, odbojnost za sončno sevanje. Temnejše površine absorbirajo več sevanja kot svetlejše. Zato na primer zmanjševanje snežnih površin povzroči, da se manjši delež sončne svetlobe odbije nazaj v vesolje in se večji delež absorbira v površini Zemlje in s tem prispeva h globalnemu segrevanju.

Manj se govori o vodni pari?

Vodna para igra v podnebju Zemlje izredno važno vlogo, saj prispeva okoli 70 % k celotnemu toplo-grednemu učinku. Vendar pa je konvencija ZN o podnebnih sprememba ne obravnava, ker ljudje s svojimi dejavnostmi nimamo neposrednega vpliva na njeno koncentracijo v ozračju.

Več kot dvajset let je od Kjotskega protokola, mimo so Katovice. Ali so največji onesnaževalci, mislim na države, spremenili svoje ravnanje, so spremem-be, ki vlivajo optimizem, ali jih ni. Če so, v katerih državah najbolj?

Mnogo je znakov, ki kažejo v pravo smer, torej omejevanje in zmanjševanje emisij TGP. Vendar pa so ti znaki še vedno preslabotni, da bi lahko mirno in brez skrbi zrli v prihodnost. Medtem ko so v zadnjih letih emisije v razvitih državah večinoma ustaljene ali se zmanjšujejo, pa v drža-vah v razvoju še vedno naraščajo, v nekaterih zelo hitro, vzporedno z gospodarsko rastjo. Dolgo časa so bile daleč na prvem mestu na svetovni lestvici ZDA, leta 2005 pa jih je prehitela Kitajska. Tako so bile emisije CO2 v ZDA leta 2000 še krepko nad kitajskimi (5,8 Gt proti 3,6 Gt; Gt = milijarda ton), leta 2005 pa je bila Kitajska že na prvem mestu s 6,2 Gt (ZDA 5,8 Gt). Ta razlika se od takrat še po-večuje. Leta 2016 so bile emisije CO2 na Kitajskem 10,4 Gt, v ZDA pa 5,0 Gt, torej le še slaba polovica kitajskih. Graf na sliki 3 prikazuje razmerje emisij CO2 iz fosilnih goriv in nekaterih industrijskih procesov leta 2014.

Slika 1: Junijske koncentracije CO2 v obdobju

1958-2018, izmerjeno na observatoriju Mauna Loa na Havajih. Vir: CO

2.Earth, Kanada.

Slika 2: Potek globalnih letnih emisij CO2 iz fosilnih goriv v obdobju 1900-2014

(v milijonih ton ogljika (C); 1 t C = 3,67 t CO2). Vir: Boden, T.A., Marland, G., and

Andres, R.J. (2017).

11.000

10.000

9.000

8.000

7.000

6.000

5.000

4.000

3.000

2.000

1.000

0v

mili

jonih

ton o

glji

ka1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010

Medtem ko so v zadnjih letih emisije v razvitih državah večinoma ustaljene ali se zmanjšujejo, pa v državah v razvoju še vedno naraščajo, v nekaterih zelo hitro, vzporedno z gospodarsko rastjo.

410 ppm(parts per million - delcev na milijon) je trenutna koncentracija CO

2,

46 %več kot v predindustrij-skem obdobju.

dec

ember

2018

134/135

26PO

DNEB

NI

DO

SJE

Največje države so največji problem?

Večina držav, ne samo največjih, zelo počasi, pre-počasi spreminja svoje ravnanje v smeri zmanjša-nja emisij TGP. Zato emisije še vedno naraščajo. Ni znakov, da bi kmalu začele upadati v globalnem merilu. Načrtovano in pričakovano je, da bodo države postopoma zviševale ambicioznost svojih načrtov zmanjševanja emisij v okviru Pariškega sporazuma. Upanje je, da bo k temu pripomoglo tudi posebno poročilo IPCC o dvigu povprečne globalne temperature za 1,5 °C, ki je bilo sprejeto oktobra. To poročilo ima velik odmev v javnosti oziroma medijih. Enako je bilo na pogajanjih v Katovicah.

Kaj lahko pomeni globalni dogovor o nevarnosti podnebnih sprememb?

Da bi omejili rast povprečne globalne temperature na 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje, bi mo-rali svetovne emisije TGP do leta 2030 prepoloviti, do sredine tega stoletja pa doseči ničelne neto emi-sije. To je na videz bolj podobno pobožnim željam ali znanstveni fantastiki kot pa realnosti, vendar je tehnično izvedljivo. Če se bodo države uspele dogovoriti za skupno, usklajeno ukrepanje, če bodo voditelji, predvsem največjih držav, spoznali, da je ukrepanje nujno, če bodo razvite države zagotovile zadostno finančno in tehnično pomoč državam v razvoju, se zna zgoditi, da bo svet ubral pravo pot. Na žalost pa je z vsakim letom, ko so emisije višje kot v predhodnem letu, manj možnosti za uspeh. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so azijske države prispevale k svetovnemu porastu emisij v letu 2017 približno dve tretjini, kitajske emisije so se zvišale za 1,7 %. Emisije so se zvišale v večini največjih držav, pri čemer pa so se v ZDA, VB, Mehiki in na Japonskem nekoliko znižale, največ v ZDA, za 0,5 %, predvsem na račun povečanega obsega obnovljivih virov energije. Indijske emisije so v letu 2017 naraščale malo počasneje kot v predhodnih nekaj letih, emisije EU pa se od leta 2014 niso kaj dosti spremenile.

Odstopa Kitajska?

Nekateri so zaskrbljeni, ker Kitajska pospešeno gradi večje število termoelektrarn na premog. Pred kratkim sem o tem govoril s predstavnikom Kitajske in mi je zatrdil, da bodo te elektrarne le nadomestile stare, manj učinkovite elektrarne, ki tudi bolj onesnažujejo zrak. S tem se bodo emisije v resnici zmanjšale. Kot poroča BBC, Kitajski neka-teri očitajo, da gradi mnogo elektrarn na premog v tujini, predvsem v Južni Ameriki, Afriki, JV Aziji in na Balkanu, npr. v Srbiji, kamor pripelje tudi svoje delavce. Slaba stran tega je, podobno kot pri našem TEŠ 6 v Šoštanju, da take elektrarne ostane-jo za vrsto desetletij, s tem pa seveda tudi emisije CO2 iz njih. Po drugi strani je res, da Kitajska z velikimi koraki povečuje delež obnovljivih virov energije in pogozduje na velikih površinah, dre-vesa in druge rastline pa za svojo rast srkajo CO2 iz ozračja. To pa je dobra novica, ki vliva nekaj optimizma.

Države se za zmanjšanje emisij TPG odločajo za različne ukrepe. Kateri so najpogostejši in v katerih panogah?

največje možnosti za zmanjšanje emisij so v energetiki, kjer so emisije največje, in sicer predvsem s prehodom na goriva z manjšo vsebnostjo ogljika, npr. s premoga na kurilno olje ali zemeljski plin, še bolj pa seveda s prehodom na obnovljive vire energije.

Pomembna ukrepa v tem sektorju sta tudi pove-čevanje energetske učinkovitosti in varčevanje z energijo. V prometu so glavni ukrepi uvajanje električnih in hibridnih vozil, povečevanje deleža javnega prometa, zagotavljanje tekočega prometa in podobno. Naj omenim še dve področji, ravnanje

Slika 3: Razmerja emisij CO2 iz kurjenja fosilnih goriv ter proizvodnje cementa in kurjenja plina na

»baklah« med največjimi državami in preostalim svetom leta 2014. Viri: Boden, T.A., Marland, G., and Andres, R.J. (2017).

30 %Kitajska

15 %Združene države Amerike

9 %Evropska unija - 28

7 %Indija

5 %Ruska federacija

4 %Japonska

30 %Ostale države

Dolgo časa so bile daleč na prvem mestu na svetovni lestvici ZDA, leta 2005 pa jih je prehitela kitajska.

Do leta 2030 bi morali svetovne emisije TGP prepolo-viti, da bi omejili rast povprečne globalne temperature na

1,5 °C glede na predindustrij-sko obdobje.

dec

ember

2018

134/135

27PO

DNEB

NI

DO

SJE

z odpadki in kmetijstvo, kjer je vrsta možnosti za zmanjšanje emisij.

Prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje je priložnost za znanost, gospodarstvo in za človeka. Praviloma se priložnosti opredelijo zelo splošno – od novih tehnologij do sprememb življenjskega sloga. Bi bili lahko konkretni s primeri, kjer so te priložnosti najbolj izkoristili?

Pred leti so predstavniki nekaterih držav pou-darjali, da ni potrebno hiteti z omejevanjem oz. zmanjševanjem emisij TGP,

kar je povezano z velikimi stroški in napori, saj naj bi to čez nekaj let brez večjih težav dosegli s pomočjo novih tehnologij.

Sčasoma so ugotovili, da novih tehnologij še ne bo kmalu, da so potrebni ustrezni takojšnji oz. kratkoročni ukrepi, če se hočemo izogniti večjim, tudi katastrofalnim učinkom podnebnih sprememb.

V nasprotnem primeru se bo t.i. »okno priložnosti« zaprlo, preden bomo uspeli emisije toliko zmanj-šati, da bi omejili rast povprečne globalne tempe-rature na 2 °C glede na predindustrijsko obdobje, kaj šele na 1,5 °C, ki velja za sorazmerno varno. Nekaterim državam je pred leti bolj ustrezalo, da so se osredotočile na prilagajanje podnebnim spremembam in so bolj ali manj »pozabile« na zmanjševanje emisij. Trajalo je nekaj let, da so se države uspele sporazumeti, kako je nujno oboje, zmanjševanje emisij in prilagajanje na podnebne spremembe. Slednje predvsem v najrevnejših drža-vah v razvoju, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo, za prilagajanje pa imajo najmanj sredstev.

Sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogre-dnih plinov je, vse več je takšnih mnenj, bolj po-tuha kot spodbuda za večjo energetsko in snovno učinkovitost. Ali je ustreznejši okoljski davek za onesnaženje zraka z emisijo ogljikovega dioksida ali kaj drugega?

Verjetno je na tem nekaj resnice, je pa dejstvo, da je trgovanje prineslo nekaj zmanjšanja emisij. Poleg najbolj znanega sistema trgovanja v EU se tudi čedalje več drugih držav odloča za to, nekatere samo za lastno, interno trgovanje. Na Kitajskem je v sistem vključenih na tisoče podjetij. Nekatere države pa se odločajo za trgovanje v skupinah s posameznimi drugimi državami. Kaže, da je pre-cej uspešno trgovanje med nekaterimi zveznimi državami ZDA in kanadskimi provincami ter ne-katerimi velikimi mesti in podjetji. Drug ukrep pa je obdavčenje, pogosto imenovano ogljikov davek (Carbon tax), ki se nanaša na goriva, ki vsebujejo ogljik. Ta ukrep je uvedlo že veliko število držav in Slovenija je bila med prvimi. Seveda pa je vprašanje, za kaj potem vlada na ta način zbrani denar porabi.

Trenutni cilji za zmanjšanje emisij so premalo ambiciozni, a se kljub temu nekaj držav umika iz globalnih dogovorov. Kakšen dogovor bo nujen za omilitev povprečne globalne temperature? Kaj bi moral pokazati prvi pregled petletnih ciklov, v katerih bodo države  ugotovile, kako so uspešne pri izvedbi sprejete okoljske politike?

Zanimivo je bilo spremljati, kako je Avstralija po zamenjavi vlade leta 2007 spremenila odnos do problematike podnebnih sprememb in ratifi-cirala Kyotski protokol (KP). Njena soseda Nova Zelandija je bila trdna članica KP že od začetka. Ko je bilo na vrsti drugo ciljno obdobje KP 2013-2020, prvo je bilo 2008-2012, ga je Avstralija sprejela, Nova Zelandija pa ne in tudi ne Japonska in ne Rusija. Menim, da je bil glavni vzrok za Japonsko nesreča v Fukushimi, zaradi katere je za več let iz-gubila velik delež elektrike, ki je prihajal iz nukle-ark, in ga je bilo potrebno nadomestiti z elektriko iz premogovih in plinskih elektrarn.

Glede ZDA nekaj optimizma vliva dejstvo, da se predsednik Trump želi o določilih sporazuma še pogajati.

S tem ni dokončno zaprl vrat. ZDA formalno tudi še niso izstopile, saj postopek od najave do same-ga izstopa traja dve leti. Glede prvega in sledečih pregledov v petletnih intervalih bo pomembno po eni strani, kako bodo države uresničevale obve-znosti, ki so si jih same zadale, po drugi pa, kako ambiciozne cilje si bodo zastavile za naslednja petletna obdobja. Dogovor je zgrajen na domnevi, da bodo države iz enega v drugo 5-letno obdobje zviševale ambicioznost svojih ciljev zmanjšanja emisij. Počakati bomo morali še pet let, do leta 2023, da bomo videli, kako oziroma če to deluje. Takrat bo že nekoliko bolj jasno, če si smemo privo-ščiti kaj več optimizma glede omejitve globalnega segrevanja na 1,5 ali vsaj 2 °C.

Kateri deli sveta so zaradi podnebnih sprememb najbolj ogroženi in zakaj? Slovenija je tudi zelo ranljiva.

Podnebne spremembe ogrožajo nekatere ljudi in države bolj od drugih predvsem zaradi naravnih pogojev, npr. hitrejšega segrevanja od svetovnega povprečja, večje izpostavljenosti vremenskim in drugim ujmam, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo bolj pogoste in/ali bolj intenzivne, in zaradi revščine. Ta ljudem ne omogoča ustreznega prilagajanja na podnebne spremembe oziroma na njihove posledice. Med najbolj ogrožene spadajo male otoške državice, ki segajo le malenkost nad gladino morja, in nizko ležeča obalna področja, kjer živijo desetine milijonov ljudi, saj jih bo morje ob dvigu gladine za pol metra ali meter poplavilo. Potem področji Arktike in Antarktike, kjer je že do sedaj, v prihodnjih letih pa bo še bolj, tempe-ratura narasla bistveno bolj od globalnega pov-prečja. Ranljiv je pas Južne Evrope, kamor spada

kitajska z velikimi koraki povečuje delež obnovljivih virov energije in pogozduje na velikih površinah, drevesa in druge rastline pa za svojo rast srkajo Co

2 iz ozračja.

To pa je dobra novica, ki vliva nekaj optimizma.

KdO Je mag. andreJ KranJc?

Mag. Andrej Kranjc je bil dolgoletni predstav-nik Slovenije na mednarodnih podnebnih pogajanjih, sodeloval je tudi pri Kjotskem protokolu, prvem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov. Pred dvema letoma je postal vodja Enote za tehnično podporo Skupine za nacionalne evidence to-plogrednih plinov pri IPCC, ki deluje v okviru Inštituta za globalne okoljske strategije v Hayami na Japonskem. Njihovo glavno delo je, pravi, da razvijajo in izboljšujejo mednaro-dno dogovorjene metodologije in programsko opremo za izračunavanje državnih emisij in odvzemov TGP, poročajo o tem in spodbujajo uporabo metodologij v državah, ki sodelujejo v okviru IPCC (Medvladni panel za podnebne spremembe) in konvencije ZN o podnebnih spremembah. Kar precej potujemo po svetu, pojasnjuje svoje odgovorno delo, vendar ne kot turisti, vedno je samo delo, nobenih dodatnih dni za npr. ogled mesta. Nič takega, da bi se človek pritoževal, pač služba. Kot vodja Enote za tehnično podporo Skupine za nacionalne evidence toplogrednih plinov je sodeloval na podnebni konferenci v Katovicah. Mag. Andrej Kranjc je pred upokojitvijo delal na Ministrstvu za okolje in prostor.

dec

ember

2018

134/135

28PO

DNEB

NI

DO

SJE

tudi Slovenija, saj naj bi bil tam dvig temperature nekoliko večji od svetovnega povprečja, verjetno pa bo tudi nekaj manj padavin kot zdaj.

V okviru Medvladnega panela za podnebne spre-membe izboljšujete metodologije in programsko opremo za izračun državnih emisij in odvzemov toplogrednih plinov. V čem je pomen projekta?

Programsko opremo, podatkovno bazo emisijskih faktorjev in nekatera druga orodja redno izboljšu-jemo oz. posodabljamo. Pred dvema letoma smo začeli tudi s »prenovo« IPCC navodil za pripravo državnih evidenc emisij TGP iz leta 2006. Za ta korak se je IPCC odločil na podlagi ugotovitev, da se je v 10 letih nabralo dovolj novih znanstvenih ugotovitev, novih tehnoloških procesov ipd., ki bi jih bilo koristno vključiti v omenjena navodila, da bi lahko države pripravljale boljše, bolj kompletne, natančnejše in zanesljivejše evidence emisij. To delo je zelo pomembno, saj IPCC navodila upora-bljajo vse države, relevantno pa je tudi za Pariški sporazum, predvsem za transparentnost in za preglede v petletnih intervalih.

Kaj je v vaši podatkovni bazi emisijskih faktorjev? Kako ocenjujete izdelavo državnih evidenc TGP? Države upoštevajo navodila in parametre?

V podatkovni bazi IPCC je blizu 20.000 emisijskih faktorjev (Emission Factor Database – EFDB) iz vseh IPCC sektorjev: Energija; Industrijski procesi in raba produktov (IPPU); Kmetijstvo, gozdar-stvo in druga raba zemljišč (AFOLU); in Odpadki. Uporabljajo jih izdelovalci državnih evidenc emisij TGP, predvsem v državah v razvoju, kjer nimajo svojih specifičnih državnih ali regionalnih emisij-skih faktorjev. Naša skupina pripravlja, posodablja, izboljšuje navodila, bazo emisijskih faktorjev in druga orodja, evidence pa ocenjujejo ekipe med-narodnih strokovnjakov, ki delujejo pod okriljem sekretariata konvencije o podnebnih spremem-bah. V teh ekipah sodelujejo tudi strokovnjaki iz naše ekipe. Ocenjevanje poteka delno centralno v Bonnu za več držav skupaj, delno pa v državah. Take ekipe so že večkrat ocenjevale tudi slovenske evidence, ki jih izdeluje ARSO.

Kakšna je vaša vloga kot vodje Enote za tehnič-no podporo Skupine za državne evidence emisij toplogrednih plinov? Vaša strokovna pozicija je zelo močna, a v Sloveniji se malo ve o Medvladnem panelu za podnebne spremembe?

O IPCC v Sloveniji ljudje verjetno res ne vedo kaj dosti, čeprav jim ga je v preteklih letih nekoliko približala moja kolegica prof. Lučka Kajfež Bogataj. Kot vodja skupine moram skrbeti za različne stvari, po eni strani kot manager skupine, po drugi pa za strokovne zadeve in v odnosu do »zunanjega sveta«. Sem tudi član nekaterih skupin, ki delujejo v sodelovanju s konvencijo o podnebnih spremem-bah ali pod njenim okriljem. Sestajajo se ob robu zasedanj Konference pogodbenic (COP) in njenih delovnih teles, kot je bilo v Katovicah. Po funkciji sem član štirih delovnih teles IPCC. Sestanki po-tekajo skoraj izključno preko telekonferenc. Ker je sekretariat IPCC v Ženevi, člani pa smo od Azije, preko Evrope, Severne-Srednje-Južne Amerike do Avstralije in Nove Zelandije, so sestanki praviloma od 14h do 16h po srednjeevropskem času, kar je na Japonskem od 22h do 24h, v Amerikah pa v jutranjih oziroma v dopoldanskih urah. No, nalog je za več kot 24 ur na dan. Skrbim tudi za prora-čun skupine in določam, kdo iz naše skupine se bo udeležil različnih dogodkov po svetu.

ranljiv je pas Južne Evrope, kamor spada tudi Slovenija, saj naj bi bil tam dvig temperature nekoliko večji od svetovnega povprečja, verjetno pa bo tudi nekaj manj padavin kot zdaj.

20.000emisijskih faktorjev je v podatkovni bazi IPCC.

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

29PO

DNEB

NI

DO

SJE

Slovenija potrebuje pravično preusmeritev delavcev iz fosilne energetike

Mednarodni podnebni dogovori, tudi vrh v katovicah, vedno znova odpirajo znane dileme, kaj čaka človeka in planet v prihodnjih letih, če države ne bodo sprejele bolj ambicioznih ciljev pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. A vsaka država se mora odločiti za nacionalno strategijo, koliko in v katerih panogah najbolj odpraviti globoke vire emisij. Mag. Zoran kus, glavni slovenski pogajalec za podnebne spremembe, dela v Sektorju za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, meni, da bi morala Slovenija slediti zgledu nekaterih držav in sprejeti zakon o podnebnih spremembah, dopolniti pa tudi zakon o vladi. Trdno je prepričan, da bo morala Slovenija prej zapreti TEŠ 6, kot je načrtovano, in da se mora začeti pripravljati na pravično preusmeritev delavcev, ki zdaj delajo v energetskih objektih s fosilnimi gorivi.

PoDnEbni DoGovori

Kaj je temelj za uresničitev takšnega svetov-nega projekta, kot je globalni dogovor o bolj stabilnem in zdravem podnebnem jutri?

Medsebojno zaupanje. Sodelovati morajo vse države. Drugače si ne znam predstavljati rešitve. Zaskrbljuje napoved ZDA, da bodo izstopile iz podnebnega sporazuma. To zelo skrbi. Brez države, ki je velika onesnaževal-ka s toplogrednimi plini, je težko pripraviti skupen dokument. Dodatno skrb so povzro-čile tudi volitve v Braziliji. Novi brazilski predsednik je dal vedeti, da bi raje sledil Ameriki kot pa skupnim zavezam. Torej, zaupanje je potrebno ponovno vzpostaviti, ga povečati. Ponovno povabiti ZDA, dodatno navdušiti Brazilijo, da ostane v podnebnem sporazumu.

Najnovejše poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPPC) o podnebnih spremembah glede omejitve globalnega segrevanja na 1,5 % je novo, znanstveno dokazano opozorilo, kaj morajo spremeniti in doseči države. Predvsem zavedanje, da gre zares?

Poročilo medvladnega panela za podnebne spremembe je zelo pomemben dokument, ki je prišel ob pravem trenutku. Tako je bilo tudi načrtovano. To poročilo je pokazalo, kaj po-meni cilj pariškega sporazuma o zmanjšanju segrevanja za 2 stopinji in kaj pomeni aspira-cijski cilj 1 in pol stopinje Celzija. Prikazane so bile predvsem razlike. Cilj, omejiti porast svetovne povprečne temperature pod 1 in pol stopinje Celzija do konca tega stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, daje mnogo več varnosti, kot pa prinaša omejitev porasta temperature pod 2 °C.

Zakaj?

Te razlike so tudi v večkratnikih. Gre za zelo koristno opozorilo, da se mora svet dogo-voriti o višjih ambicijah. Seveda so na voljo tudi vsa druga poročila, dokumenti, ki bodo pripomogli k dogovorom. Da bi bolj razumeli, kaj pomeni 2 °C in 1,5 °C, naj pojasnim. Gre za povprečno svetovno temperaturo, ki se računa na celo leto cel dan na milijonih merilnih mest. V zadnji ledeni dobi, ki se je končala pred 10.000 leti in ki je trajala

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

30PO

DNEB

NI

DO

SJE

dobrih 100.000 let, je bila povprečna svetovna temperatura samo za 6 °C nižja, kot je danes. In to je bilo zadosti, da je bil velik del sveta, velik del Evrope in četrtina Slovenije pod večnim debelim ledom in snegom leto in dan 100.000 let. Pomislite, razlika je samo 6 °C. Če ne naredimo velikih ko-rakov, bomo v nekaj desetletjih na svetu prišli do povečane temperature za 4 °C , do konca stoletja tudi do 5 ali 6 °C. Toda točno v obratni smeri, kot je bilo znižanje temperature v ledeni dobi. Sedaj si lahko predstavljamo, kaj 6 °C pomeni v global-nem segrevanju. Določeni deli Zemlje bodo zaradi vročine in s tem poveznih intenzivnih vremenskih dogodkov, kot so močna neurja, poplave, suše itd, postali za življenje in bivanje nemogoči. Vode ne bo, kmetijstva ne bo. Gre zares.

Če želi Evropa doseči cilje iz Pariškega sporazuma, bi morala do leta 2030 vsako leto nameniti okrog 180 milijard evrov dodatnih naložb v energijsko učinkovitost, obnovljive vire energije in čisti pro-met. Naložbe pomenijo priložnost gospodarstva. Kakšne so realne možnosti za takšen zagon in kje bi lahko bila v tem zagonu Slovenija?

Podnebne spremembe je potrebno gledati ne kot problem, ampak kot priložnost za bolj zdrav in varen jutri. Za zeleno gospodarstvo, zelena delov-na mesta. Fosilna goriva je potrebno zamenjati z obnovljivimi viri energije, saj je temeljni problem globalnega segrevanja in podnebnih sprememb pretirana uporaba fosilnih goriv. Potrebno jih je pustiti v zemlji in preiti na obnovljive vire. Preiti na trajnostno mobilnost, na okoljsko kmetovanje, na drugačne načine industrijske proizvodnje. Slovenija je majhna država in je zaradi majhnosti bolj prilago-dljiva. Lahko hitreje prevzame nove razvojne vzorce. Gre za širše razvojne vzorce, ki morajo spremeniti način razmišljanja, delovanja in bivanja. Podnebne spremembe nam hkrati lahko odprejo oči, da pogra-bimo in sprejmemo možnosti za drugačno, boljše, bolj zdravo življenje v prihodnosti.

Tudi evropska Komisija pripravlja predlog strate-gije za dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU. Čemu bi morala dati EU prednost v modernizaciji gospodarstva, industrije, finančnega sektorja in raziskovalnega dela?

V Pariškem sporazumu je zapisano, da morajo vse države podpisnice do konca leta 2020 pripraviti svoje dolgoročne podnebne strategije do leta 2050. V EU pa je dodatno dogovorjeno, da te strategije pripravimo že do konca 2019. Te strategije v drža-vah pridno pripravljamo. Komisija je v imenu EU pripravila osnutek dolgoročne podnebne strategije do leta 2050 za raven EU že konec novembra. Ta dokument je bil v osnutku pripravljen že za pred-stavitev tudi v Katovicah. Dolgoročna strategija ima tri scenarije. Prvi scenarij je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 glede na leto 90 za 80 %, drugi scenarij za isto obdobje predvide-va zmanjšanje za 95 % v primerjavi z letom 1990. Tretji scenarij je doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050, kar pomeni, da izenačimo izpuste

toplogrednih plinov s ponori le-teh v gozdovih, ali s spremembo rabe tal.

In Slovenija?

Tudi Slovenija pripravlja takšen dokument. Prav tako z enakimi tremi scenariji. Zakaj z enakimi? Zaradi tega, ker scenariji izhajajo iz istih številk, 2 °C in 1,5 °C. Preračunano to pomeni za razvi-te države – 80%, - 95%, in ogljično nevtralnost do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Seveda so za države v razvoju številke nekoliko nižje. V Sloveniji načrtujemo pripravo strategije v enem letu, pripravljena naj bi bila do konca 2019. Se pravi leto prej, kot to narekuje Pariški sporazum. Ta dokument bo drugi najpomembnejši projekt v Sloveniji po osamosvojitvi Slovenije. To se morda sliši kot pretiravanje. Vendar, gre za spremembo razvojne paradigme. Pomembno je, da ga bomo vsi razumeli, da se bomo z njim vsi identificirali, da bomo vanj tudi vsi verjeli. Ta dokument morajo sprejeti vse politične stranke v Državnem zboru, saj bo le tako dobila nacionalni mandat za izvaja-nje v naslednjih 30 letih. Zato bi bilo modro, da pripravimo dolgoročno strategijo na tak način, kot so jo na primer pripravili na Nizozemskem v letošnjem letu ali na Švedskem lansko leto.

Kako?

V obeh državah so najprej pripravili Zakon o podnebnih spremembah v parlamentu, katerega so podprle praktično vse politične stranke, razen ene. V zakon so zapisali zelo ambiciozen cilj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in vladi naložile, da ta cilj uporabi pri pripravi dolgoročne podnebne strategije. Po mojem je edino realno, da tudi v Sloveniji pripravimo strategijo »od zgoraj navzdol«, s predhodnim zakonom v parlamentu. Če jo bomo začeli pripravljati »od spodaj navzgor« z usklajevanjem med vsemi sektorji, je uspeh zelo vprašljiv, ali pa bi za to delo potrebovali nekaj let.

Strategija mora vsebovati jasne cilje, a okvirne ukrepe. Natančnih ukrepov za trideset let do leta 2050, ko še ne poznamo tehnologij, ko ne poznamo možnosti, ki jih bo prinesel čas, čas pa spreminja tehnologije in tehnike in možnosti iz dneva v dan in iz leta v leto, se ne da predvideti natančnih ukrepov.

Zakaj dialog Talanoa in kakšna je vrednost takšnega dialoga, če se mu nekatere ključne države nočejo pridružiti, podnebne spremembe pa so globalni mega trend?

Talanoa dialog v jeziku pacifiških otokov pomeni vključujoč, transparenten in konstruktiven dialog. Ta dialog je na ravni ministrov potekal tudi na Podnebni konferenci v Katovicah. Prinaša pogovor, ki naj bi dal ustrezne napovedi, kako se bodo vse države, vključno z državami EU, lotile priprave dokončnih ciljev za izvajanje Pariškega sporazuma. Namreč 2015 so vse države dale samo preliminarne napovedi oz. cilje za izvajanje Pariškega sporazu-ma do leta 2030, torej za prvi deset letni cikel – od leta 2020 do 2030. Če te številke seštejemo skupaj

80 %manj emisij toplogrednih plinov do leta 2050 glede na leto 1990 predvideva prvi scenarij.

95 % manj emisij toplogrednih plinov do leta 2050 glede na leto 1990 pred-videva drugi scenarij.

Za podnebne spremembe, za globalno segrevanje je odgovorno in pristojno vsako ministrstvo

dec

ember

2018

134/135

31PO

DNEB

NI

DO

SJE

na svetovni ravni, pridemo komaj na ohranitev po-rasta svetovne temperature do okoli 3,5 °C, celo do 4. To je premalo, to je dvakrat preveč kot nalaga cilj Pariškega sporazuma. Zato Talanoa dialog. Epilog naj bi doživel septembra drugo leto v New Yorku na podnebnem vrhu ZN, na ravni predsednikov držav in vlad, ki ga organizira generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Na tem vrhu naj bi se vse države sveta dokončno dogovorile, da naredimo bistveno večji korak, kot smo ga bili pripravljeni narediti do danes in da povečamo cilje in ambicijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in za bolj intenzivno prilagajanje na podnebne spremembe.

Zakaj menite, da potrebuje svet novo kulturno giba-nje, da potrebuje pozitivna sporočila in nove zgod-be navdiha in priložnosti za varen podnebni jutri? Kako bi opredelili podnebno učinkovito družbo?

Podnebne spremembe so eden od dveh največjih svetovnih problemov. Drugi velik svetovni pro-blem je nekontroliran prehod v t.i. četrto industrij-sko revolucijo z vsemi dilemami, ki jih prinašajo umetna inteligenca, biotehnologija in druge. Če bi bile podnebne spremembe samo tehnični problem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s preho-dom iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije, če bi bilo to samo vprašanje boljših tehnologij, bi bili že na zelo dobri poti. Problem podnebnih spre-memb niso tehnični problemi, ampak so problemi na psihološki ravni.

Govorite o posamezniku?

Da. O tem, kako ljudje reagiramo, kako čutimo, ka-kšen je naš odnos, kakšna je naša miselnost o pod-nebnih spremembah. Še vedno si ljudje predstavlja-mo, da so podnebne spremembe nekje drugje. Da se dogajajo na severnem polu, kjer zmanjkuje ledu. Da se dogajajo v Afriki, da se ne dogajajo pri nas. To je napačno razmišljanje. Podnebne spremembe se dogajajo tudi pri nas. Kažejo se v ekstremnih vremenskih dogodkih, ki jih je vedno več. Več je poplav, suš, dolgotrajne so, letni časi so med sabo pomešani, temperature se enkrat močno dvignejo, potem močno padejo. To se bo samo stopnjevalo.

Ali je to dovolj?

Razumevanje in ukrepanje sta dva različna pojma. Zato je potrebno ukrepanje spremeniti. Za ukrepa-nje potrebujemo dobro komuniciranje z javnostmi. Obstaja statistika, da se trenutno v javnih medijih 80 do 85 % vseh sporočil o podnebnih spremembah prikazuje kot katastrofa. Namesto da bi se na drugi strani prikazalo, da lahko probleme rešimo, da mo-ramo zagrabiti priložnosti. Da je lahko boljši traj-nostni jutri. Zato je treba v sporočilih prikazovati tudi to stran medalje. Tudi voditelji morajo sprejeti drugačne vzorce vodenja. Voditelji, politiki, vlade ne smejo sprejemati samo najlažjih projektov za štiriletne mandate. Morajo se spoprijeti tudi s pro-jekti, ki obsegajo več mandatov. Šele takrat bodo pokazali svojo pripravljenost, da so se sposobni spoprijeti z dolgoročnimi problemi, ki jih morajo razumeti vse stranke v parlamentu in vsi ljudje.

Učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih pli-nov in sprememb, kot jih zahtevajo mednarodni podnebni dogovori, tudi v Sloveniji ne bo brez odgovornosti in sodelovanja vseh resornih politik v državi – od zdravstva, energetike, prometa, kme-tijstva naprej. Ali se vam ne zdi, da bo potrebno v Sloveniji še več spodbud za soodgovornost vseh politik v državi pri doseganju podnebnih ciljev?

Podnebne spremembe kličejo na pot v smeri trajnostnega razvoja. To bo za sabo potegnilo raz-lične dobre vzorce ravnanja. Če bom jaz postavil sončne celice na svojo hišo, bodo zagotovo zelo hitro to naredili tudi sosedje. Bo naredila cela vas, bo naredila cela država. Dobri vzorci in uspešne zgodbe se vedno prenašajo na druge. Takšen proces potrebujemo v Sloveniji in po celem svetu.

Ali ni eden izmed glavnih pogojev tudi sodelovanje resornih politik v državi?

Delovanje različnih resorjev, ki morajo pripraviti svoje resorne programe, je nadvse pomemben del. Trasirati ga mora državni zbor in potem vlada. Vladni resorji, vladna ministrstva morajo prevzeti svoj del odgovornosti in svoj del resornih nalog. Nekatera resorna ministrstva danes pogosto v zelo kratkovidnem odgovoru pravijo, »mi pa tega ne zmoremo«, «za nas so ti cilji previsoki«. Te besede ministrstva ne morejo uporabljati. Ko bodo pri-pravljene številke s cilji za izvajanje dolgoročne strategije in cilji za desetletne programe, bodo morala ministrstva pripraviti samo pot in narediti vse, da te cilje uresničijo. Ministrstva oz. sektorji si ne bodo sama določali ciljev.. Slediti morajo številkam, ki jih bomo desetletno in petletno do-polnjevali in popravljali, da bi sledili poti do cilja, ki ga bomo sprejeli v dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050. Sektorji morajo med samo uspešno in kvalitetno sodelovati.

Zdaj tega ni?

Takšno sodelovanje, kot je danes, da je vsako ministrstvo na nek način svoj »obdelovalni vrt«, ne daje rešitev. Podnebne spremembe so problem, ki tangira vse resorje. V zakonu o vladi imamo zapisano veliko napako, ki jo je treba nemudoma spremeniti. V zakonu o vladi namreč piše, da je v slovenski vladi za podnebne spremembe, za naloge in dela na podnebnih spremembah, zadolžen resor za okolje. To je preživelo in to ne zdrži. Za podnebne spremembe, za globalno segrevanje je odgovorno in pristojno vsako ministrstvo s svojega vsebinskega kota. Lahko pa določimo eno ministrstvo, kot je na primer Ministrstvo za okolje in prostor - MOP, ki samo koordinira pripravo dolgoročne strategije. Ne more pa namesto drugih resorjev pripraviti zanje ukrepov. Smiselno bi seveda bilo ustanoviti na pri-mer tudi skupno ministrstvo za trajnostni razvoj. To ministrstvo bi lahko koordiniralo vse trajnostne vsebine, kot so podnebni problemi, izzivi, priložno-sti, trajnostna energetika, trajnostna mobilnost in promet, trajnostno kmetijstvo in številne druge naloge, ki so v okviru trajnostnega razvoja.

Več na www.zelenaslovenija.si

obstaja statistika, da se trenutno v javnih medijih 80 do 85 % vseh sporočil o podnebnih spremembah prikazuje kot katastrofa.

Če bom jaz postavil sončne celice na svojo hišo, bodo zagotovo zelo hitro to naredili tudi sosedje. bo naredila cela vas, bo naredila cela država.

dec

ember

2018

134/135

32PO

DNEB

NI

DO

SJE

Brez uvedbe novih tehnologij, ki bodo ogljično manj intenzivne, bo težko zmanjšati emisije toplogrednih plinov. S katerimi ukrepi bi morali podpreti ali spodbuditi podjetja za zeleni razvoj, saj praksa kaže, da marsikateri menedžer naložbe v nizkoogljične tehnologije ne sprejema kot razvojne priložnosti?

Najučinkovitejša spodbuda za investicije v zeleni razvoj v najširšem smislu so tako imenovani ekonomski instrumenti, kot so na primer davek na CO2 emisije, trošarina na goriva, trgovanje z emisijami za velike onesnaževalce v okviru EU ETS, pa subvencije in ugodni kre-diti, kot jih nudita npr. Eko sklad in SID banka. S temi instrumenti vplivamo na gospodarnost posameznih investicijskih odločitev. S kombinacijo subvencij Eko sklada v energetsko učinkovitost stavb in dviga trošarine na kurilno olje po letu 2009 smo v Sloveniji med leti 2000 in 2015 znižali emisije CO2 iz gospodinjstev za polovico. Drug vidik pa je vprašanje podjetniških priložnosti z razvojem in ponudbo nizkoogljičnih tehnologij. Hkrati z nižanjem emisij iz gospodinjstev in energetsko učinkovitostjo so se razvili proizvajalci oken in vrat, fasadnih izolacij, ogrevanja na biomaso, toplotnih črpalk in drugih proizvodov in storitev.

V današnjem času spremljamo eksploziven razvoj fotovoltaike in električnih avtomobilov. Ta vidik zelenega razvoja pa najbolje podpremo z jasnimi dolgoročnimi strategijami, kot je na primer norveška prepoved prodaje vozil na fosilna goriva po letu 2025, in vlaganji v raziskave in razvoj.

Na to ste že opozarjali. Pred leti ste v scenariju« business as usual« in v scenariju doseganja ogljične nevtralnosti do 2050 ocenili učinke nizkoogljičnega scenarija, po dveh povsem različnih metodologijah, na rast BDP. Kaj ste ugotovili in zakaj so se do leta 2017 emisije CO

2

znižale, čeprav se zdaj z gospodarsko rastjo spet povečujejo? Takrat vašega scenarija niso sprejeli. Postaja zdaj vizija nizkoogljičnega gospodarstva praksa? Če ne, zakaj ne?

Nizkoogljično strategijo za Slovenijo smo pripravljali v letih med 2010 in 2012, ko se je takratna Pahorjeva vlada ukvarjala tudi z vprašanji investicije v TEŠ6. Takratna medijska in politična kam-panja v podporo TEŠ je bila hkrati kampanja, ki je zanikala problem podnebnih sprememb. Zaradi strahu pred medijskimi napadi ta-kratni ministri niso imeli poguma, da bi resno podprli strategijo, čeprav smo TEŠ vgradili vanjo kot dano dejstvo. V letih od takrat se je izkazalo, da ekonomija dela svoje in da so emisije toplogrednih plinov bistveno padle ob hkratni rasti BDP. V zadnjih letih sicer prihaja do ponovne rasti emisij, vendar so daleč pod nivojem izpred krize leta 2008 in pod našimi najbolj optimističnimi scenariji iz časa oblikovanja strategije. Naša vizija se torej uresničuje. Uresničuje se predvsem zato, ker so vlaganja v nizkoogljične tehnologije danes bolj gospodarna kot vlaganja v ogljično intenzivne.

Vlaganja v nizkoogljične tehnologije se splačajo

nizkoogljično strategijo za Slovenijo smo pripravljali v letih med 2010 in 2012, ko se je takratna Pahorjeva vlada ukvarjala tudi z vprašanji investicije v TEŠ6. Takratna medijska in politična kampanja v podporo TEŠ je bila hkrati kampanja, ki je zanikala problem podnebnih sprememb, je pojasnjeval odnos gospodarstva do podnebnih sprememb Jernej Stritih, okoljevarstveni strokovnjak, ki v teh mesecih dela na kavkazu, je pa tudi starešina Zveze tabornikov Slovenije. Zdaj je seveda drugače. Praktično vse nove tehnologije, meni sogovornik, imajo nižji ogljični odtis. Jasne podnebne strategije držav in vlaganja v raziskave, dober primer je norveška, odpirajo nemajhne podjetniške priložnosti. Marsikaj lahko dodajo različne ekonomske spodbude.

rAZvoJnE PriložnoSTi

v današnjem času spremljamo eksploziven razvoj fotovoltaike in električnih avtomobilov. Ta vidik zelenega razvoja pa najbolje podpremo z jasnimi dolgoročnimi strategijami, kot je na primer norveška prepoved prodaje vozil na fosilna goriva po letu 2025, in vlaganji v raziskave in razvoj.

dec

ember

2018

134/135

33PO

DNEB

NI

DO

SJE

Če ste konkretni, katere tehnologije in ukrepe z negativnimi stroški pri znižanju emisij so za go-spodarstvo že na trgu?

Praktično vse nove tehnologije, ki so na trgu danes, so energetsko in snovno učinkovitejše kot tehno-logije v preteklosti. Se pravi, da imajo tudi nižji ogljični odtis. Velik preboj se trenutno dogaja na področju mobilnosti, mislim na električne avto-mobile, car sharing, kar bistveno znižuje stroške prevoza. Naj omenim še tehnologije energetske učinkovitosti, od novih materialov do pametnih sistemov upravljanja stavb ali proizvodnje. V ob-močje pozitivne gospodarnosti ne glede na sub-vencije pa prihaja sončna proizvodnja elektrike, saj cene panelov padajo hitreje od vseh predvidevanj.

Zakaj je lahko McKinseyeva krivulja stroškov zniža-nja emisij toplogrednih plinov orodje menedžerjev za zeleni razvoj?

Krivulja stroškov zniževanje emisij toplogrednih plinov je pomembno orodje zato, ker nam pokaže primerjavo stroškov med različnimi možnimi ukrepi oziroma tehnologijami za znižanje emisij. Na ta način se lahko odločimo, da se najprej loti-mo ukrepov z negativnimi stroški, ki prinašajo ekonomsko korist. Tako lahko tudi nasprotnikom ukrepanja pokažemo, da pri zniževanju emisij ne gre za nepotreben strošek, temveč za spodbujanje zelenega razvoja. Hkrati pa se lahko vprašamo, kako znižati stroške tehnologij in ukrepov, ki imajo danes še pozitivne stroške. To lahko dose-žemo predvsem z raziskavami in razvojem in s podporo uvajanju novih tehnologij na trg.

Kaj kaže evropska praksa zelene rasti gospodarstva – je več priložnosti v inovacijah pri materialih ali tehnologijah?

Mislim, da ni glavna dilema primerjava materialov in tehnologij, saj so materiali in tehnologije med seboj ozko povezani. Nove tehnologije omogočajo nove materiale in novi materiali omogočajo nove tehnologije. Pri tem pa dostikrat pozabljamo, da so najbolj stroškovno učinkoviti preboji dostikrat povezani z upravljanjem, od zakonodaje do vode-nja procesov, in novimi tržnimi pristopi.

Brez spremembe življenjskega sloga posamezni-ka bo prehod v nizkoogljično družbo daljši. Kje je razkorak med različnimi politikami, vizijami in posameznikom?

Življenjski slog posameznika je seveda zelo po-memben. V Sloveniji je na primer približno polo-vica vseh emisij posameznika povezana s prevo-zom, mislim na avto in gorivo, drug velik del pa s stanovanjem, torej gre za elektriko in ogrevanje. Če letimo na dopust z letalom, pa to še bistveno po-veča naš odtis. Če država ali občina ne zagotovita javnega prevoza, varne kolesarske steze ali pešpoti v šolo, posameznik ali družina težko zniža svoj ogljični odtis iz prevoza. Zaradi tega danes mlada družina pri nas ne more preživeti brez vsaj enega avta, družina v Švici pa lahko. Seveda pa država ali občina zagotavlja javni prevoz, kolesarske in

peš poti le, če so politiki prepričani, da državljani to od njih pričakujejo. V nekem smislu gre torej za problem kokoši in jajca. Premike omogoča udeležba javnosti v procesih odločanje, skupna vizija in vodenje procesa sprememb. Če na primer politiki javnosti zbujajo občutke krivde zaradi pla-stike v svetovnih morjih, hkrati pa ne poskrbijo za ustrezno zbiranje in reciklažo odpadkov, si je težko predstavljati, kako bomo rešili ta problem. Vsekakor bodo spremembe v življenjskem stilu potrebne, a ni nujno, da bodo boleče. Z novimi tehnologijami in pristopi lahko te spremembe postanejo prav privlačne, tako kot je npr. uporaba pametnih telefonov, ki (lahko) bistveno poveča našo učinkovitost. Vse več ljudi se tudi zaveda večstranskih koristi peš hoje in kolesarjenja, pa zmanjšanja porabe mesa…

Kot predsednik Zveze tabornikov Slovenije ste pogosto med mladimi. Kako lahko taborništvo ko-ristno prebudi v mladem človeku prave odgovore na vprašanja, ki nam jih vse bolj radikalno postavlja narava?

Taborništvo je vzgojna organizacija, ki s tabor-niško metodo mladim nudi okvir in podporo pri njihovem osebnem razvoju in odraščanju. Narava skupaj z vrstniško skupino pri tem predstavlja ključno orodje. V današnjem času, ko vse bolj ži-vimo v virtualnem svetu, je stik s fizičnim narav-nim okoljem in z drugimi ljudmi pri premagovanju različnih izzivov zelo pomemben. Mislim, da sem sam velik del motivacije za delo na področju var-stva okolja dobil ravno pri tabornikih. In tudi pri današnjih mladih tabornikih vidim, da razvijajo sposobnost lastnega opazovanja narave in družbe ter razmišljanja o problemih varstva okolja. Zaradi tega se tudi aktivno angažirajo tako pri varstvu okolja kot v družbenem in političnem življenju.

Današnji mladi so po dolgem času prva generacija, ki bo od svojih staršev najverjetneje prejela slabši svet, kot smo ga mi dobili od naših staršev.

In mladi se tega vse bolj tudi zavedajo. Zaradi tega sem tudi optimističen glede prehoda v nizkoogljič-no družbo v naslednjih desetletjih.

Kaj počnete zdaj v Gruziji?

Na južnem Kavkazu, kjer ležijo Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, v okviru WWF s finančno podporo Nemčije vodim program uvajanja skupnostnega varstva narave zunaj klasičnih zavarovanih obmo-čij, kot so nacionalni parki ali rezervati. Z vasmi v eko koridorjih med zavarovanimi območji pod-pisujemo dolgoročne naravovarstvene pogodbe. Njihov cilj je ohranjanje biotske raznovrstnosti na njihovih območjih in hkratno izboljšanje njihovega socioekonomskega položaja.

Jernej Stritih, okoljevarstveni strokovnjak, ki v teh mesecih dela na Kavkazu, je pa tudi starešina Zveze tabornikov Slovenije.

1/2vseh emisij posameznika v Sloveniji je povezana s prevozom (avto in gorivo).

Pri tem mi zelo koristijo izkušnje iz Slovenije na področju povezave med gozdarstvom, varstvom narave in razvojem podeželja.

Več na www.ecfcaucasus.org

foto

: Ale

š Fo

n

dec

ember

2018

134/135

34PO

DNEB

NI

DO

SJE

razvojno in prostorsko načrtovanje ne more mimo podnebnih projekcij

Že Okvirna konvencija ZN o spremembi podne-bja (UNFCCC) iz leta 1992 opredeljuje cilje na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Pariški sporazum, ki je 4. 11. 2016 stopil v veljavo, pa določa tudi obvezo držav, da pristopijo k pri-pravi politik in ukrepov prilagajanja po letu 2020. V Evropski uniji zakonodajnih obvez za pripravo politik prilagajanja še ni. Strategija prilagajanja EU podnebnim spremembam iz leta 2014 vsebuje le priporočila državam članicam ter paket poročila in smernice za pripravo nacionalnih strategij prilaga-janja podnebnim spremembam. Takšno strategijo predstavlja v Sloveniji Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam (SOPPS).1

Prvi korak je ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju

SOPPS kot državna strategija prilagajanja predlaga vizijo, namen in cilje prilagajanja za vse sektorje, vendar ne za vsakega posebej. Vlada ga je spreje-la decembra 2016. Predstavlja ključen strateški dokument s področja prilagajanja podnebnim spremembam. V njem je zapisana vizija, da bo družba v Sloveniji do leta 2050 postala prilagojena in odporna na vplive podnebnih sprememb z vi-soko kakovostjo in varnostjo življenja, ki celovito

izkorišča priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja na temeljih trajnostnega razvoja. Namen SOPPS je prispevati k širši krepitvi zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam, obvla-dovanje tveganj in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Splošni cilj je zmanjšati izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije zanje ter povečevanje odpornosti in prilagodi-tvene sposobnosti družbe. Kaj razumemo pod termini, kot so »izpostavljenost«, »občutljivost«, »ranljivost« in »prilagajanje podnebnim spremem-bam« je pojasnjeno v Prilogi 1 k SOPPS, ki vsebuje Slovar izrazov s področja prilagajanja podnebnim spremembam.

V prilogi 1 je opredeljen tudi termin »podnebnih storitev« kot »zagotavljanje in posredovanje in-formacij o podnebnih razmerah in pričakovanih spremembah podnebja, prirejenih za specifični namen uporabnikov (sektorjem, javnosti, odlo-čevalcem) in oblikovanih v uporabnikom prijazni obliki, ki omogoča enostavno nadaljnjo rabo«. Tovrstne podnebne storitve so ključen predpogoj za načrtno prilagajanje podnebnim spremembam in s tem izpolnjevanje korakov s področja horizon-talnih usmeritev.

PrilAGAJAnJE PoDnEbniM SPrEMEMbAM

Barbara Simonič

1 Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, dostopno prek http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/po-drocja/podnebne_spremembe/SOzP.pdf

Potek spremembe povprečne tempe-rature v Sloveniji do konca 21. stoletja glede na različne scenarije izpustov toplogrednih plinov.

Dolinar, Mojca (ur.), 2018. Ocena pod-nebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo – prvi del. Dostopno prek: ttp://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

dec

ember

2018

134/135

35PO

DNEB

NI

DO

SJE

Kot prvi korak je zato Ministrstvo za okolje in prostor v okviru sredstev Sklada za podnebne spremembe zagotavljalo sredstva za projekt Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju (OPS21), ki so ga izvajali na ARSO. Zahvala za izvedbo projekta gre predvsem mag. Mojci Dolinar, ki je koordini-rala pripravo prvih rezultatov. Objavljeni so na spletnih straneh Vremenskega portala meteo.si.

Podnebne spremembe se dotikajo vseh sektorjev

Projekt OPS21 se je začel ob spoznanju, da je za upoštevanje vplivov podnebnih sprememb pri na-črtovanju prihodnjega razvoja posameznih sektor-jev (kmetijstva, gozdarstva, turizma in drugih od podnebja odvisnih sektorjev) ključno razpolagati z informacijami o velikosti in obsegu posameznega vidika spremembe podnebja. Pomembno je bilo pridobiti odgovore na vprašanja, kako bo dvig tem-perature zraka vplival na pojavljanje vročinskih valov in v kolikšni meri se bo sprememba padavin-skih vzorcev odrazila na pretokih rek. Hkrati se s tem ponuja tudi podlaga za odgovore na vprašanja, na kolikšen dvig povprečne temperature in v koli-kšni meri spremenjene padavinske vzorce se bodo morali v prihodnosti prilagoditi naravni sistemi (npr. gozdovi) in sistemi, ki so odvisni od njih (npr. hidroelektrarne). Rezultati projekta namreč omogočajo nadaljnje raziskave vplivov podnebnih sprememb na širok spekter naravnih in družbenih (podnebno občutljivih) sistemov ter pripravo stro-kovnih podlag za prihodnje načrtovalce politik, ukrepov in projektov.Vplivi podnebnih sprememb se ne kažejo samo v obliki bolj pogostih in bolj ekstremnih vremenskih pojavov, temveč tudi kot postopne spremembe, npr. zmanjševanje števila zelo mrzlih dni ali podaljševanje vegetacijske dobe. Dotikajo se vseh sektorjev in gospodarskih aktivnosti. Zato bodo rezultati projekta lahko služili vsem pripravljalcem politik in ukrepov ter ravnanj pri načrtovanju prihodnjega razvoja. Kmetijstvo, gozdarstvo, vode, energetika, zdravje in obvladovanje tveganj naravnih nesreč potre-bujejo ustrezne podlage za načrtovanje projektov in razvoja. V publikaciji, ki so jo izdali na ARSO, so podatki o pričakovanih spremembah podnebja prvič sistematično, pregledno in celovito zbrani in predstavljeni na poljuden način z namenom, da dosežejo kar najširšo javnost.

Pred pripravo regionalnih razvojnih programov

Rezultati projekta bodo tako omogočili stopanje po poti prve horizontalne usmeritve, tj. vključe-vanje vplivov podnebnih sprememb pri snovanju in izvajanju vseh politik, ukrepov in dejavnosti na ravni države, regij in lokalnih skupnosti, go-spodarskih subjektov in posameznikov. Posebej pomembni so za korak učinkovite koordinacije vsebin in procesov razvojnega in prostorskega načrtovanja, vključno z upoštevanjem zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče, saj se ravno sedaj v Sloveniji prvič pripravljajo regionalni razvojni programi (RRP) in regionalni prostorski načrti (RPP). Ocena vplivov podnebnih sprememb na

razvoj in prostorske možnosti mora biti sestavni del podlag teh načrtov. Tudi za razvojno načr-tovanje in pripravo na programiranje ukrepov v okviru nove finančne perspektive EU po letu 2020, v kateri bo po predlogu Evropske komisije še več sredstev kot do sedaj (25 %), se bo moralo izkazati prispevek k podnebnim ciljem. Poleg tega predlog uredbe Komisije predvideva, da se že ob sami izbiri naložb v infrastrukturo zagotovi odpornost na podnebne spremembe. Rezultati projekta bodo služili za pripravo boljše in bolj celovite presoje vplivov podnebnih sprememb, ki se izvajajo v okvi-ru presoj vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2014/52/EU ter celovitih presoj vplivov na okolje strateških dokumentov.

Kmalu še več ukrepov, tudi spodbude in raziskave

V prihodnosti načrtujemo nadaljevanje priprave rezultatov podnebnih projekcij za posamezne vidike sprememb podnebja (kot je npr. potencial sončne energije) ter nadaljevanje priprave ocen vplivov podnebnih sprememb na podlagi teh rezul-tatov, kot so ocene vplivov podnebnih sprememb na razvoj turizma, na morje in na zdravje ljudi. Ozaveščenost in uporabo ocen vplivov podnebnih sprememb podpira druga usmeritev o potrebi po širšem sodelovanju. Tega zagotavljamo v okviru medresorskega sodelovanja tako na bilateralni ravni kot znotraj Medresorske skupine za prila-gajanje podnebnim spremembam. Korak za pro-aktivno vključevanje v evropske in mednarodne dejavnosti podpiramo tudi znotraj sredstev Sklada za podnebne spremembe, npr. sofinanciramo pod-nebne LIFE projekte.

izvajanje korakov povezovanja z lokalno in regionalno ravnjo ter z zasebnim sektorjem in iskanje skupnih točk z drugimi politikami in akterji pa je še v začetni fazi.

Slovenija pri pripravi podatkov med naprednimi

V prvih dveh letih izvajanja strateškega okvira je bilo poudarjeno izvajanje tretje horizontalne usmeritve o spodbujanju raziskav in prenos znanja. To se je izvajalo preko prvega koraka zagotavljanja podnebnih storitev (priprava dolgoročnih podneb-nih projekcij), ki se bodo še nadgrajevale in pove-zovale z drugimi zbirkami podatkov in procesov v podporo odločanju. Naloga te strokovne podlage je, da jo uporabimo pri načrtovanju politik in ukrepov ter tudi za namene izobraževanja, usposabljanja, ozaveščanja in komuniciranja. Želimo si, da se zavedanje o pričakovanih vplivih podnebnih spre-memb v Sloveniji razširi ter da to zavedanje temelji na podlagi poznavanja strokovnih rezultatov pod-nebnih projekcij ter kakovostnega dela strokovnih služb. V Sloveniji se s tovrstno pripravo podrobnih podatkov o prihodnjih spremembah podnebja uvrščamo med najbolj napredne evropske države.

dec

ember

2018

134/135

36PO

DNEB

NI

DO

SJE

Slovenija ima za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov postavljene medna-rodno zavezujoče cilje. Do leta 2020 se emisije toplogrednih plinov v Sloveniji ne smejo povečati za več kot 4 %, do leta 2030 pa se morajo zmanjšati za 15 %, oboje glede na leto 2005. Navedena cilja vključujeta vse emisije, ki niso vključene v shemo trgovanja z emisijami (ne-ETS1). Pri večjih napravah, za proizvodnjo električne energije in v industriji (sektor ETS2), je skupen evropski cilj zmanjšati emisije do leta 2030 za 43 % (glede na leto 2005). K zmanjševanju pripomorejo tudi cilji in prizadevanja za povečanje deleža obnovljivih virov (hidroenergi-ja, vetrna energija, sončna energija, lesna biomasa idr.) in učinkovitejšo rabo energije. Za nadaljnje ukrepanje je potrebno poznati in ovrednotiti sedanje emisije in izvajanje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb. V sklopu pro-jekta LIFE Podnebna pot 2050 na Institutu »Jožef Stefan« skupaj s partnerji3 pregledujemo in analiziramo, kako uspešni smo v Sloveniji pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, kje so največje priložnosti za napredek, kakšni so načrti za prihodnost in tudi kakšne dodatne koristi lahko pri tem dosežemo.

Tudi Slovenija bo morala do začetka leta 2020 pripraviti strategijo, kako bomo zmanjševali emisije do leta 2050. kajti Evropska komisija je konec novembra objavila dolgoročno podnebno strateško vizijo Čist planet za vse, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050. vprašanje in največji izziv je, katero razvojno pot za nizkoogljičnost bo izbrala Slovenija in s katerimi ukrepi bodo projekcije postala praksa in življenje. katarina Trstenjak in mag. Andreja Urbančič iz Centra za energetsko učinkovitost instituta »Jožef Stefan« navajata, kje so največji viri emisij in ali si morda znamo predstavljati, da čez 30 let na bencinskih servisih ne bomo več točili fosilnih goriv. A ta cilj ne bo dosežen, če se ne bo bistveno spremenilo ravnanje vsakega in prav vseh v slovenski družbi.

Kdaj ne bomo več točili fosilnih goriv, je izziv gospodarstvu

Katarina Trstenjak, mag. andreja Urbančič Institut Jožef Stefan, center za energetsko učinkovitost

ZMAnJŠEvAnJE EMiSiJ v SlovEniJi

1 V ne-ETS sektor prištevamo: promet, kmetijstvo, odpadke, druga področja (gospo-dinjstva, storitvene dejavnosti, drugo) in manjše naprave v industriji in energetiki.

2 Evropska shema za trgovanje z emisijami (EU ETS), več o tem https://ec.europa/clima/

3 Partnerji projekta LIFE Podnebna pot 2050 so: Institut »Jožef Stefan«, Kmetijski inštitut Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, ELEK, Gradbeni inštitut ZRMK, Inštitut za ekonomska raziskovanja, PNZ. Projekt je sofinanciran iz sredstev LIFE, finančnega mehanizma Evropske unije in iz sredstev Ministrstva za okolje in prostor, Sklada za podnebne spremembe.

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

37PO

DNEB

NI

DO

SJE

Kje smo danes?

Slovenija uspešno zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. Te so se od leta 2005 zmanjšale za 14%. Slovenske emisije sicer predstavljajo le majhen, 0,4-odstotni delež emisij Evropske unije, kar pa je skladno z deležem prebivalstva. A za dosego skupnega cilja so pomembne sočasne aktivnosti v vseh državah, pri čemer pa je Evropska unija (EU) kot celota hitrejša od Slovenije, saj je emisije toplo-grednih plinov v istem obdobju zmanjšala za 17 %.

Za boljše ukrepe je pomembno poznati dogajanja na posameznih področjih. V Sloveniji največji delež, skoraj tretjino vseh emisij toplogrednih plinov, predstavlja promet. Je tudi edino področje, kjer so se emisije povečale, in sicer kar za 29 % (ali 1,3 milijonov ton CO2). Zelo velik (30 %) je tudi delež emisij iz oskrbe z energijo, kjer največ prispevajo termoelektrarne, te emisije pa so se v istem obdobju zmanjšale za 24 % (1,6 Mt CO2 ekv). Preostala področja skupaj prispevajo k emisijam 38 %: industrija 15,4 %, kmetijstvo 10,1 %, gospo-dinjstva in storitvene dejavnosti 9 % in ravnanje z odpadki 3,2% (glej sliko). Tudi na teh področjih so se emisije zmanjšale: v industriji za 30 % (1,4 Mt CO2 ekv), v gospodinjstvih in storitvenih de-javnostih pa kar za 40 % (1,1 Mt CO2 ekv), kar je največ med vsemi sektorji, pri ravnanju z odpadki za 31 %, v kmetijstvu pa za 0,2 % v obdobju od leta 2005 do leta 2016.

Država je odgovorna za ukrepe in spodbude

Ukrepe za zmanjšanje emisij izvajajo gospodinj-stva, občine, podjetja in drugi. Tudi v prometu potekajo številne aktivnosti, saj bi se brez ukrepov emisije povečevale še precej hitreje.

Država je odgovorna za spodbujanje ukrepov s sub-vencijami, preko davkov, s predpisi, z izobraževa-njem, informiranjem, demonstracijskimi projekti, organizacijskimi ukrepi, spodbujanjem raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja, koordinacijo ukrepov idr. Ukrepe spodbujanja je opredelila Vlada republike Slovenije v okviru Operativnega zmanjševanja ukrepov emisij toplogrednih plinov leta 2014 in povezanih programih ter zagotovila sredstva za spodbujanje ukrepov. Z ukrepi oprede-ljenimi v tem programu bo država dosegla svoj cilj zmanjšanja emisij TGP v letu 2020.

V gospodinjstvih so zelo pomembni ukrepi v stav-bah, kot so izboljšanje toplotne izolacije fasade, podstrešja, zamenjava oken z energetsko varčni-mi, vgradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, sončni kolek-torji, sončne elektrarne, kotli na lesno biomaso idr.), gradnja skoraj ničenergijskih stavb, pa tudi ukrepi trajnostne mobilnosti, kot je izbira načina prevoza (javni prevoz, kolo, sopotništvo idr.), varč-na vožnja, optimizacija poti, nakup energetsko varčnega vozila ali vozila na alternativne vire, kot je električna energija, zemeljski plin idr. Ukrepe v gospodinjstvih spodbuja država s subvencijami Eko sklada in energetskim svetovanjem mreže svetovalcev Ensvet.

V občinah predvsem ukrepi za trajnostno mobilnost

Ukrepi v stavbah, ki jih izvajajo občine, so podobni ukrepom v gospodinjstvih. Poleg tega občine skrbi-jo za razvoj sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, geotermalno energijo in druge obnovljive vire, na odvečno toploto idr. Skrbijo za energetsko učinkovito javno razsvetljavo. V zadnjih letih ob-čine v okviru občinskih in regionalnih prometnih strategij intenzivno načrtujejo ukrepe trajnostne mobilnosti, med drugimi infrastrukturo za kole-sarje, pešce, javni potniški promet, sisteme par-kiraj in odpelji idr. Spodbude za navedene ukrepe občinam dodeljujeta Ministrstvo za infrastruk-turo iz sredstev Evropskega Kohezijskega sklada in Eko sklad iz različnih virov sredstev. Občine skrbijo tudi za izboljšanje storitev javnega potni-škega prometa (nove storitve, kot je prevoz na klic, izboljšanje dostopnosti, pogostosti voženj, rumeni pasovi ipd.), za promocijo trajnostne mobilnosti, parkirno politiko idr.

V pristojnosti državnih organov in podjetij je tudi vrsta izvedbenih ukrepov, kot npr. na področju trajnostne mobilnosti: razvoj železniške in dela kolesarske infrastrukture ter koordinacije ukre-pov. Celoten nabor ukrepov, ki jih izvajajo različni akterji, je zelo širok. Navedenih je le nekaj prime-rov, celoten pregled ukrepov in njihovega izvajanja je na voljo v publikaciji Podnebno ogledalo 2018 (www.podnebnapot2050.si)

mag. Andreja Urbančič Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost

Katarina Trstenjak, Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost

0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 %

Promet

Energetika

Industrija

Kmetijstvo

Druga področja

Odpadki

5.684

5.331

2.726

1.777

1.585

566

Emis

ije t

oplo

gre

dnih

plin

ov

leta

2016 v

kt

CO

2 Ek

v

Delež v emisijah toplogrednih plinov v % v letu 2016

Promet

Energetika

Industrija

Kmetijstvo

Druga področja

Odpadki

29 %

-24 %

-30 %

0 %

-40 %

-31 %

Sprememba od leta 2005 do 2016 v %

-100 % 0 % 100 %

foto

: Boš

tjan

Sel

inše

kfo

to: B

oštj

an S

elin

šek

dec

ember

2018

134/135

38PO

DNEB

NI

DO

SJE

Ukrepe za obdobje do leta 2030 bo država oprede-lila v Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu.

V njem bodo podrobneje določene in opisane ak-cije, potrebne za doseganje ciljev (najprej do leta 2030), naloge, odgovornosti, potrebna sredstva, podrobnejši cilji itd. Še pred tem pa je potrebna dolgoročna vizija in usmeritev.

Dolgoročne zaveze

Slovenija se je s podpisom Pariškega sporazuma za-vezala, da bo z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod 2° C in si prizadevala, da se dvig temperature omeji na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Slovenija mora, tako kot druge države podpisnice sporazuma, do leta 2020 pripraviti Dolgoročno strategijo za nizke emisije, s precej bolj ambicio-zni cilji zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, kot so bili do sedaj. Kot del Evropske Unije pa je Slovenija tudi pri podnebno energetskih politikah in ukrepanju vpeta v dogajanje na evropski ravni. Evropska komisija je konec novembra objavila dol-goročno podnebno strateško vizijo imenovano Čist planet za vse, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050. Evropska komisija s tem dokumentom poziva k podnebno nevtralni Evropi do leta 2050, kar pomeni, da bi čez dobrih trideset let dosegli neto ničelne emisije, torej ravnotežje med emisijami in ponori. Nedavno objavljen dokument je podlaga za nadaljnje oblikovanje evropskih politik. Tako bo Evropa naredila pomemben korak k uresni-čevanju Pariškega sporazuma in poudarila svojo vodilno vlogo pri spopadanju z izzivom podneb-nih sprememb. Strategija vsebuje osem različnih scenarijev – možnih poti za zmanjševanje emisij, ki so različno ambiciozni. Najmanj ambiciozni scenariji pripeljejo do zmanjšanja emisij za 80% do leta 2050, najbolj ambiciozen pa je scenarij neto ničelnih emisij, k čemur poziva komisija.

Si pa danes marsikdo težko predstavlja, da čez 30 let na bencinskih servisih ne bomo več točili fosilnih goriv, ampak se bomo vozili z avtomobili na elektriko ali druga nefosilna goriva. Hkrati se bo kot vir za pridobivanje električne energije umaknil premog. Sončni paneli pa bodo postali del obvezne opreme vsake stavbe. Nedvomno gre za zahteven prehod, ki pa bo imel tudi veliko pozi-tivnih učinkov – od novih služb, gospodarske rasti in pozitivnega vpliva na zdravje (na primer zaradi manj onesnaženega zraka).

Tudi Slovenija bo morala do začetka leta 2020 pripraviti svoj dokument – strategijo, kako bomo zmanjševali emisije do leta 2050. Strokovne pod-lage zanjo bodo narejene v sklopu projekta LIFE Podnebna pot 2050. Da se bomo lažje odločili, po kateri poti nizkoogljičnosti bo šla naša država do leta 2050, bodo tudi za Slovenijo pripravljeni scenariji – možne poti za doseganja ciljev. Kot rad pove Matjaž Česen, vodja izdelave projekcij na našem Institutu, projekcija ni napoved, nekakšna jasnovidnost ali vsevednost, temveč je projekcija

orodje za analizo možnih poti do cilja. Na ta način lahko ocenimo, kakšni so učinki, če izvedemo določen nabor ukrepov ob določenih okoliščinah. Končni rezultat so projekcije emisij toplogrednih plinov in ocene še drugih učinkov scenarijev: ma-kroekonomskih učinkov, emisij onesnaževal zraka idr., da bomo lahko podnebne poti za Slovenijo med seboj primerjali.

Najtežje je z emisijami iz kmetijstva

Za izračun projekcij je torej potrebno pripraviti poglobljene analize trenutnega stanja, oceniti po-tenciale (npr. z vidika tehnologij, ekonomskih in okoljskih meril idr.) in vse skupaj ustrezno vnesti v modele, ki so jedro izračunov. Ti modeli popisujejo vire emisij iz rabe goriv, emisije industrijskih pro-cesov, kmetijskih dejavnosti, ravnanja z odpadki in ponorov CO2 (gospodarjenja z gozdovi in zemljišči), in dejavnikov, ki vplivajo nanje. Ključni viri emisij iz rabe goriv so npr. naprave za proizvodnjo elek-trike, daljinske toplote, vozila, industrijski procesi, naprave za ogrevanje in hlajenje v stavbah in dru-gje, dejavniki, ki vplivajo nanje pa med drugimi cene, potrebe po ogretem prostoru, osvetlitvi idr. V prometu upoštevamo npr. prevožene potniške in tovorne kilometre, število novih vozil in njihove lastnosti ter energente, ki vozila poganjajo (npr. prodor električnih vozil).

Izračunali bomo več možnih scenarijev (torej poti) za doseganje različnih ciljev. Zgolj za ilustracijo. Če se bo Slovenija odločila, da želimo v letu 2050 emi-sije zmanjšati za 95 %, bomo takrat lahko emitirali le še toliko, kot so današnje emisije iz kmetijstva (in še za te bo treba zagotoviti ponore v gozdovih). Ker je emisije iz kmetijstva najtežje zmanjševati, to pomeni skoraj nič emisij iz prometa, ogrevanja ali hlajenja stavb, industrije idr. Kar vodi do precej drugačnega okolja in družbe, kot smo ju navajeni danes.

Seveda projekcij ne moremo jemati kot nekaj pov-sem dokončnega, kar se bo zgodilo po določenem scenariju, saj so negotovosti zmeraj prisotne. Tako na primer ne vemo, katere nove tehnologije se bodo do leta 2050 še pojavile, razvile in vplivale na naše ravnanje. Zato bomo ocenjevali tudi negotovosti. Projekcije bodo okvir za razmislek o izbirah, ki jih imamo, in tehtanje njihovih posledic. Pokazale bodo, kako ambiciozne cilje si lahko postavimo, in osvetlile pomembne odločitve, s katerimi se bomo morali soočiti v prihodnjih letih.

Nedvomno nas v prihodnosti čaka veliko izzivov. Potrebno pa je vedeti, da zgolj s tehnološkimi re-šitvami ne bomo uspeli, ampak bodo velik faktor pri našem prestopu v nizkoogljičnost imele tudi družbene spremembe. Potrebne bodo spremembe naših potovalnih navad (večja uporaba potniškega prometa, več kolesarjenja, pešačenja, uporabe elek-tričnih avtomobilov), spremembe načina potrošnje, zmanjševanje količin odpadkov oziroma prepreče-vanje njihovega nastajanja idr. K rešitvam za boljše okolje bomo morali pristopiti in prispevati prav vsi.

Ukrepe za obdobje do leta 2030 bo država opredelila v nacionalnem energetsko podnebnem načrtu.

Slovenija bo morala do začetka leta 2020 pripraviti svoj dokument – strategijo, kako bomo zmanjševali emisije do leta 2050.

Evropska komisija je konec novembra objavila dolgoročno podnebno strateško vizijo imenovano Čist planet za vse.

dec

ember

2018

134/135

39PO

DNEB

NI

DO

SJE

Katere vplive podnebnih sprememb na okolje ste zajeli v projekcijah življenja v Sloveniji do konca 21. stoletja in ali je v scenarijih upoštevano, kot tudi v stroki, da je Slovenija bolj ranljiva na podnebne spremembe kot na primer sosedne države? Ali podobne projek-te izvajajo tudi drugod po Evropi?

V okviru projekta Ocena podnebnih spre-memb v Sloveniji do konca 21. stoletja smo pripravili projekcije sprememb osnovnih podnebnih spremenljivk. To sta temperatu-ra zraka in padavine. Poleg tega smo ana-lizirali tudi vplive sprememb teh glavnih spremenljivk na tiste, ki imajo velik vpliv na kmetijstvo. To so vodni primanjkljaj, temperatura tal, dolžina rastne dobe in podobno, ter na hidrološke spremenljivke. Na izjemne pretoke. Projekt še ni končan, saj pripravljamo tudi ocene sprememb vetra, snežne odeje, napajanja podzemne vode, oceno energijskega potenciala naših rek. V prihodnjih letih bomo nadaljevali z ocenami vplivov na druge podnebne kazal-nike. Podnebne projekcije smo pripravili za tri scenarije izpustov toplogrednih plinov, ki

jih je pripravil Mednarodni odbor za podneb-ne spremembe (IPCC). Optimistični scenarij izpustov se najbolj približa ciljem Pariškega dogovora in predvideva, da nam bo uspelo hitro in drastično omejiti izpuste toplogre-dnih plinov. Zmerno optimistični scenarij predvideva postopno zmanjševanje izpustov od sredine stoletja in njihovo ustalitev konec stoletja. Pri pesimističnem scenariju pa se večjih uspehov pri omejevanju izpustov ne predvideva.

Slovenija je razmeroma zelo ranljiva, opozarja stroka.

Slovenija leži na prehodnem območju med Sredozemljem z velikim povečanjem izredno vročih poletnih dni in severnim ter vzho-dnim delom Evrope z izrazitim popuščanjem mraza v najhladnejših zimskih dneh Prav tako smo pri padavinah na prehodu med Sredozemljem z verjetnim zmanjšanjem letne višine padavin in pogostejšimi suša-mi ter severnejšimi kraji s povečanjem letne višine padavin. Iz podnebnih projekcij, ki so bile pripravljene na ravni Evrope, zara-di nizke prostorske ločljivosti ne moremo

ne bo več tako, kot je bilo, a je lahko boljše od črnega scenarija

katere podnebne spremembe bodo do konca stoletja najbolj vplivale na življenje v Sloveniji in katere gospodarske dejavnosti ne morejo več odlašati z razmišljanjem, kaj se jim lahko zgodi v bližnji prihodnosti? na ta vprašanja so poskušali odgovoriti na predstavitvi prvih rezultatov projekta ocena podnebnih sprememb. Poročilo so predstavili na Agenciji rS za okolje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, predvidene podnebne projekcije za temperaturo, padavine in hidrološke spremembe pa je pojasnjevala mag. Mojca Dolinar. vse bo odvisno od količine izpustov toplogrednih plinov. lahko nas čaka tudi črni scenarij, ki prizadene vse sektorje in življenje vsakega posameznika. A ker je dokazano, da je najmočnejši vir izpustov raba energije, se torej ve, kje so najnujnejši ukrepi politike, gospodarstva in stroke. A tudi ravnanje vsakega posameznika, poudarja mag. Mojca Dolinar, ki hkrati opozarja na nujno preusmeritev v trajnostni razvoj Slovenije.

ProJEkCiJE PoDnEbnih SPrEMEMb

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

comJože Volfand

dec

ember

2018

134/135

40

PO

DNEB

NI

DO

SJE

razločiti, kako se bodo te spremembe odražale na lokalni ravni. Zato smo pripravili podnebne projekcije z boljšo ločljivostjo posebej za Slovenijo. Podobno velja za druge evropske države. Večina je ali bo pripravila podnebne projekcije v visoki ločljivosti za državno raven.

Katere spremembe bodo najbolj vplivale na življe-nje v državi in katere dejavnosti bi se morale že zdaj intenzivno pripravljati na prilagajanje podnebnim spremembam?

V bližnji prihodnosti se bodo spremembe zadnjih desetletij krepile, v drugi polovici 21. stoletja pa bo stopnja sprememb močno odvisna od izpustov toplogrednih plinov. Pri globalnem cilju 2,0 °C v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okoli 3 °C nad temperaturo konec 19. stoletja. To pomeni, da se bo obremenitev zaradi vročine še stopnjevala. Dolžina in jakost vročinskih valov se bo povečala. Že v naslednjih dveh desetletjih bo na primer pov-prečno število vročih dni, ko najvišja temperatura zraka preseže 30 °C, v nižinah Slovenije od 8 do 11 dni. Okrepile se bodo zimske padavine, vendar jih bo zaradi višjih temperatur manj padlo v obliki snega.

A če ne bo manj izpustov?

Nas čaka bistveno bolj črna slika. V tem primeru se bo temperatura v Sloveniji dvignila za skoraj 6 °C v primerjavi s temperaturo konec 19. stoletja. Ob koncu stoletja bomo tako imeli v povprečju kar 27, na posameznih območjih, na primer na Primorskem, tudi več kot 40 več vročih dni kot danes. To pomeni, da bomo imeli v Sloveniji več kot 1 mesec dni temperature nad 30 °C, v posameznih delih države, tudi v velikih mestih, pa tudi več kot 2 meseca. Močno se bo spremenil padavinski režim. Več padavin bomo dobili v obliki močnih nalivov. Zelo močno se bodo okrepile zimske padavine. Zaradi obilnih zimskih padavin se bo povečalo napajanje podzemnih vodonosnikov. Ob manjši količini snega se bo močno povečala nevar-nost večjih poplav pozimi. Poleti se bodo daljšala obdobja brez padavin, hkrati pa se bodo okrepili kratkotrajni poletni nalivi. Zelo se bo podaljšala rastna doba. Ob koncu stoletja bo v povprečju daljša za mesec in pol. Čeprav je to dobra novica za poljedelstvo in sadjarstvo, pa se bo za rastline obenem zelo podaljšalo obdobje, ko bodo izposta-vljene sušno-vročinskemu stresu. Kljub zgodnej-šemu fenološkemu razvoju rastlin se tveganje za zmrzali ne bo povečalo.

To, kar napovedujete, mora že danes upoštevati gospodarstvo?

Glede na navedene spremembe, ki nas čakajo, prak-tično ni sektorja, ki ga podnebne spremembe ne bi prizadele. Najbolj je ranljivo kmetijstvo, saj je podnebje ena naravnih danosti, ki sploh pogojuje razvoj kmetijstva na nekem območju. Podobno ranljivo je tudi gozdarstvo, kjer ne občutijo le vplivov vremenskih ujm, ampak tudi postopnih sprememb temperature in padavinskega režima,

zaradi katerih na posameznih območjih propadajo drevesne vrste. Podnebne razmere postajajo bolj ugodne za nekatere škodljivce, zaradi česar se jim povečuje število rodov v eni sezoni. Pojavljajo pa se tudi že tujerodni škodljivci. Eden bolj ranljivih sektorjev je zdravstvo. Tudi tu že opažajo posledice bolj intenzivnih vročinskih valov v povečani umr-ljivosti v času njihovega trajanja. Zaradi podneb-nih sprememb se tudi na območje Slovenije selijo prenašalci nalezljivih bolezni, ki jih v preteklosti nismo poznali. Zelo ranljiva sektorja sta še turi-zem, npr. smučarski turizem, in energetika. Na primer zagotavljanje energije ob konicah, ranljiva energetska infrastruktura, proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn ob spremenjenem pre-točnem režimu rek in podobno.

Opozarjate na problem razvoja rastlinskih vrst in ži-vali, stroka tudi na velike spremembe in izumiranje nekaterih vrst. Ali ne gre tudi za naravne procese nastajanja in izumrtja v živem svetu? Ali v Sloveniji nastajajo takšni pojavi? Kaj je razlog, da nekatere vlade in tudi del znanosti ne priznava vpliva pod-nebnih sprememb?

Spreminjanje rastlinskih in živalskih vrst je do neke mere naravni proces. Tudi izumiranje nekate-rih vrst. Že skozi zgodovino so nekatere rastline in živali izumirale tudi zaradi spremenjenega podne-bja. Pri postopnih spremembah podnebja pa so se na te spremembe prilagajale, kar jim je omogočila ravno njihova naravna spremenljivost. Podnebne spremembe, ki smo jim priča danes, se dogajajo od 100 do 1000-krat hitreje, kot se je dogajala večina sprememb v zgodovini Zemlje. Drastične spremembe podnebja se dogajajo v dobi ene same generacije živih bitij, torej se po naravni poti, z mutacijami, rastline in živali ne morejo prilagoditi spremembam. Zato je nevarnost za izumrtje toliko večja. Razlogov za zanikanje podnebnih sprememb je veliko. Večinoma gre za interese nekaterih sku-pin. Bolje bi to znali razložiti družboslovci, ekono-misti in politologi, ki spremljajo in poznajo ozadja in interese takšnih skupin.

Toda znanost je nedvoumna.

Podnebne spremembe so znanstveno potrjeno dejstvo, ki ga, tako kot v drugih naravoslovnih znanostih, potrjujejo meritve. Da gre za vpliv človekove dejavnosti, potrjujejo modelske simu-lacije, po katerih takšnega temperaturnega dviga Zemljinega ozračja, kot smo mu priča v zadnjih de-setletjih, ne moremo dobiti brez dodatnih izpustov toplogrednih plinov, ki jih je človeštvo nakopičilo v ozračje v industrijski dobi. Se pa najdejo posamezni znanstveniki, ki v interesu določenih lobijev trdijo drugače. Pri tem moramo poudariti dejstvo, da to niso podnebni znanstveniki, ampak znanstveno delujejo na drugih področjih. Opažamo pa, da so se takšna nasprotovanja v zadnjih letih drastično zmanjšala.

Kako bi lahko emisije v Sloveniji učinkoviteje zmanj-ševali kot doslej? Kaj lahko bolj ublaži podnebne spremembe v Sloveniji  - tehnološki razvoj, sistem

Projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji do konca stoletja

Temperatura

Dvig temperature v vseh scenarijih

Optimistični scenarij: 1,3 °C

Zmerno optimistični scenarij: 2,0 °C

Pesimistični scenarij: 4,1 °C

Podaljšala se bo rastna doba

Tveganje za pozebe bo ostalo na enaki ravni

Padavine

Povečanje pozimi in na letni ravni (najbolj na severovzhodu)

Sprememba padavin v ostalih letnih časih je odvisna od scenarija izpustov

Kazalniki za izjemne dnevne padavine kažejo, da se bosta povečali tako jakost kot pogostost izjemnih padavin

vodna bilanca in pretoki rek

Povečanje letnega napa-janja podzemnih vod

Povečanje srednjih letnih pretokov na severovzhodu

Povišanje poplavnih pretokov

dec

ember

2018

134/135

41

PO

DNEB

NI

DO

SJE

vrednot ali ozaveščenost politike, ki bi morala dosledno spodbujati novo razvojno paradigmo trajnostnega razvoja in ekološko modernizacijo postaviti med prioritete?

Če želimo ugotoviti, kako bi Slovenija najbolj učin-kovito prispevala k blaženju podnebnih sprememb, moramo pogledati, kateri sektorji prispevajo naj-več toplogrednih plinov. V Sloveniji so to promet, energetika, kmetijstvo in industrija, kar precejšen delež pa tudi raba energentov v gospodinjstvu. Vse možnosti, ki jih naštevate, bomo v Sloveniji morali izkoristiti in upoštevati, če bomo želeli drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in slediti ciljem EU. Ta ima namreč zelo ambiciozne načrte za zmanjševanje izpustov. Posebej za obdobje po letu 2030. Tehnološki razvoj je za zmanjšanje iz-pustov nujen. Ni pa dovolj, da se zanašamo samo nanj. Kot ste že sami ugotovili, bo za učinkovito blaženje nujna sprememba sistema vrednot. Pri vseh zgoraj naštetih sektorjih, z izjemo kmetijstva, je glavni razlog za izpuste toplogrednih plinov raba energije. To moramo nujno zmanjšati, kar pa bomo lahko naredili samo z drastičnim zasukom v sistemu vrednot. Politika ima tu lahko dvojno vlogo. Najprej, da spodbuja spremembe v druž-benem sistemu vrednot, hkrati pa tudi postavlja nujne okvire za preusmerjanje razvoja, ne samo družbe, v bolj trajnostnega. Tu vidim zelo veliko moč v učinkovitem izobraževalnem sistemu, ki pa seveda ne bo prineslo rezultatov že jutri. Ne smemo pa čakati samo na korake politike. Ravno v preusmerjanju družbe ima posameznik veliko moč.

Toda kako lahko posameznik vpliva, da bo na pri-mer Slovenija doživela pri izpustih TGP zmerno optimističen scenarij? Kakšna je torej naša bližnja podnebna prihodnost?

Po mojem mnenju ima pri blaženju podnebnih sprememb posamezniki zelo veliko moč. Za iz-puste toplogrednih plinov je v največji meri kriva naša velika energijska potratnost. Ta je tako ve-lika, da ji ne bomo mogli zadostiti samo z boljšo tehnologijo in zamenjavo fosilnih energentov z obnovljivimi viri. Zato posameznik lahko nare-di ogromno na ta način, da omeji svojo porabo energije. Pa tu ne mislim samo primarne energije, pač pa tudi tisto, ki je potrebna za proizvodnjo in transport dobrin, ki jih nujno ne potrebujemo. Ovrednotiti moramo svojo energijsko porabo in

spremeniti življenjski stil. Torej prehranjevalne navade, transport, počitnikovanje, potrošniške navade, recikliranje. Energijo lahko prihranimo z izboljšavo energetske učinkovitosti stavb, saj na ta način zmanjšamo rabo energije tako za ogrevanje kot za hlajenje. Če to naredim jaz, tega naučim svoje otroke, dam zgled prijateljem, znancem…, se tako počasi začnejo spremembe v družbi. Najhujša napaka je, da zaradi tega, ker je naš doprinos maj-hen, ne storimo nič.

Bližnja prihodnost pa se je že začela.

Seveda. Bližnja prihodnost, tja do leta 2040, je zelo neodvisna od našega uspeha blaženja. Toplogredni plini v ozračju so zelo dolgoživi, metan v ozračju ostane okoli 10 let, ogljikov dioksid pa celo 200 let. Torej, tudi če takoj prekinemo izpuste vseh toplogrednih plinov, bodo tisti, ki so se nakopičili v ozračju od začetka industrijske dobe, delovali v ozračju še kar nekaj desetletij. Segrevanja ozračja ne moremo zaustaviti naenkrat, lahko pa ga ome-jimo. Učinki blaženja se bodo začeli kazati nekje po letu 2040. Po tem letu bo razvoj svetovnega podnebja bistveno drugačen, če bomo v naslednjih desetletjih uspeli omejiti izpuste toplogrednih plinov, kot če jih ne bomo. Če govorimo v jeziku povprečne temperature zraka, za Slovenijo to pomeni okoli 3 °C.

Kako ste pridobivali podatke za izračun posame-znih scenarijev?

Podnebne projekcije za Slovenijo smo izračunali na podlagi simulacij šestih različnih podnebnih modelov, ki smo jih pridobili iz evropske baze podnebnih modelov. Vhodni podatki v te modele so bili že zgoraj omenjeni trije različni scenariji izpustov toplogrednih plinov: optimistični, zmer-no optimistični in pesimistični scenarij. Modelske simulacije za preteklih petdeset let smo primerjali z meritvami in nato sistematične napake mo-delov odpravili iz simulacij za prihodnost. Šele na teh podatkih smo nato izračunali, kako bo za posamezen scenarij izpustov toplogrednih plinov prihodnje podnebje odstopalo od dana-šnjega. Uporaba celega ansambla modelov nam je omogočila, da smo ocenili tudi negotovost in zanesljivost projekcij. Ti dve sta poleg ugotovljene spremembe podnebja zelo pomemben podatek za načrtovalce in odločevalce.

Mag. Mojca Dolinar

8 do 11 dnibo povprečno število vročih dni, ko najvišja temperatura zraka preseže 30 °C, v nižinah Slovenije že v naslednjih dveh desetletjih.

Podnebno energetski sveženj do leta 2020

Podatki so za leto 2012

Proizvodnja elektrike in toplote

Industrija

Promet

Široka raba

Kmetijstvo

Odpadki

20.000

18.000

16.000

14.000

12.000

10.000

8.000

6.000

4.000

2.000

0

Emis

ije T

GP

(kt

CO

2 ek

v)

ETS

Skupaj

neETS

62 %

94 %

Emisije po odločbi 406/2009/ES

foto

: ose

bni a

rhiv

dec

ember

2018

134/135

42

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Signal podjetjem za naložbe v nizkoogljično gospodarstvo

ni naključje, da je v programu Sklada za podnebne spremembe v prihodnjem letu na prvem mestu navedeno sodelovanje z gospodarstvom. Sredstva sicer niso velika, a dajejo jasen signal gospodarstvu, da so potrebne naložbe za prehod v nizkoogljično družbo. Tako barbara Simonič, ki v oddelku za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor skrbi za delo Sklada, predstavlja strukturo porabe sredstev in nekatere nove ukrepe. Sredstva Sklada so odvisna od prodaje emisijskih kuponov na javnih dražbah, zato še ni povsem jasno, koliko sredstev se je nabralo, a načrtujejo prilive v višini 62 milijonov evrov v letu 2019. Upravičenci, ki se bodo javili na razpise, bodo morali izpolnjevati več meril. Prve razpise bodo začeli pripravljati takoj po sprejemu Programa dela sklada. objavljeni bodo predvidoma že v začetku prihodnjega leta.

Sklad za podnebne spremembe je del proračuna RS in je namenski sklad, prispeva torej k projektom, ki so namenjeni blaženju in pri-lagajanju podnebnih sprememb. Iz katerih virov se Sklad financira, po katerih pravilih se pridobivajo sredstva iz sklada in kdo z njim upravlja?

Zakon o varstvu okolja v 128. členu določa, da se v okviru držav-nega proračuna kot proračunski sklad ustanovi Sklad za podnebne spremembe zaradi sofinanciranja ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Gre torej za proračunski sklad, v katerega se v skladu z ZVO stekajo prihodki iz prodaje emisijskih kuponov, pridobljeni z dražbo emisijskih kuponov za naprave in operaterje zrakoplovov. Prihodki pa se porabijo za izvedbo potrebnih ukrepov v EU in tretjih državah, pri čemer se skladno z zakonoda-jo EU mora vsaj 50 % sredstev porabiti za podnebne ukrepe, ki so opredeljeni v Direktivi o pravilih trgovanja. ZVO tudi določa, da s sredstvi sklada Sklada za podnebne spremembe upravlja Ministrstvo za okolje in prostor.

Sredstva sklada za leto 2019 so odvisna od prodaje emisijskih kupo-nov na javnih dražbah. Koliko sredstev pričakujete in ali je lahko izved-ba programa ogrožena, če Slovenija ne bo prodala toliko kuponov?

V programu smo zapisali, da pričakujemo prilivov v višini 62 milijonov evrov, torej v približno enaki višini, kot so bili prilivi v sklad v letu 2018. Ob tem je napovedovanje višine prilivov izjemno nehvaležno delo, saj je negotovost glede višine prihodnjih prilivov

SklAD ZA PoDnEbnE SPrEMEMbE

Jože Volfand

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

43

PO

DNEB

NI

DO

SJE

velika in to zaradi različnih dejavnikov. Prihodki v sklad so odvisni od števila kuponov na javnih dražbah, od višine cene kuponov, ta se spreminja na vsaki dražbi in je v letu 2018 variirala od 5 do tudi 25 in več evrov na enoto, od sprememb EU zakonodaje, umika ali povečanja števila kuponov iz rezerve, in drugega. Morda pa velja omeniti tudi, da sredstva sklada iz prejšnjih let ostajajo neporabljena. Ključno je bilo pospešiti porabo s kadrovsko okrepitvijo dela ministrstva, ki upravlja s skladom, da se bodo lahko izvedli javni razpisi, pozivi in naročila. Sprejeti ZIPRS omogoča doda-tno zaposlitev 10 oseb za določen čas za ta namen.

Za leto 2019 je Program porabe sredstev pri-pravljen. Katerim ukrepom bo namenjeno največ sredstev in kakšna bo struktura porabe?

V letu 2019 smo prvič predvideli sredstva tudi za podjetja, to je poglavje Sodelovanje z gospodar-stvom. Do sedaj se s tem na MOP nismo ukvarjali, nimamo niti prijavljenih shem državnih pomoči, zato bo od nadaljnjih procesov in sodelovanja z MGRT odvisno, kako uspešno bomo sredstva na-menili podpori prehoda v nizkoogljično družbo v sodelovanju z gospodarstvom. Sredstva so sicer namenjena trem ukrepom. Dopolnitvi poziva Eko sklada za sofinanciranje naložb v OVE in URE z do-datnimi možnostmi sofinanciranja naložb podjetij v trajnostno mobilnost, za velika podjetja možnost sofinanciranja novih investicij in za podporo MSP za razvoj novih proizvodov, storitev in/ali modelov. A podrobnosti še niso dorečene.

Prednostni ukrepi?

Zmanjševanje emisij v prometu. Novi so posa-mezni ukrepi znotraj poglavij, za spodbujanje uporabe lesa, raziskave, razvoj in inovacije. Pri tem so sredstva za RRI prvenstveno namenjena za projekte s potencialom za prijavo na Inovacijski sklad EU. Potem gre še za podnebne aktivnosti širše civilne družbe in za celotno poglavje pri-lagajanja podnebnim spremembam. S področja prilagajanja se pomemben del sredstev namenja sofinanciranju programov odprave posledic narav-nih nesreč, ki močno bremenijo proračune mini-strstva in občin v zadnjih letih. Kot primer dobre prakse lahko izpostavim integralni LIFE projekt CARE4CLIMATE. MOP ga je pripravil v sodelova-nju z širokim konzorcijem partnerjev na področju podnebnih sprememb, in sicer v podporo ukrepom zniževanja emisij z informiranjem, ozaveščanjem, izobraževanjem, pa tudi z razvojem programov, sistemskih rešitev in instrumentov za prehod v nizkoogljično družbo. Gre za projekt, ki bo trajal 8 let, s pričetkom v letu 2019, in poleg vodilnega partnerja, to je MOP, vključuje še 14 partnerjev iz javnega in zasebnega sektorja, akademske sfere, in nevladnega sektorja.

Katera merila morajo upoštevati interesenti, ki se bodo odločili za sodelovanje pri razpisih sklada?

Kot usmeritev lahko uporabijo merila, ki smo jih zapisali v Programu sklada in določajo upravičene namene glede na 6 kriterijev. Prvi je kriterij pri-spevka k ciljem na področju podnebnih sprememb. Gre za to, da morajo vsi ukrepi jasno opredeliti prispevek k doseganju ciljev na področju blaže-nja podnebnih sprememb v obliki zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, povečanja energetske učinkovitosti in/ali povečanja deleža obnovljivih virov energije. Drug kriterij je kriterij izpolnjeva-nja mednarodnih obveznosti, pri čemer gre za širše ali ožje mednarodne obveznosti v okviru EU, za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v okviru globalnih podnebnih prizade-vanj v skladu s Pariškim sporazumom in določili 4. člena Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja1.

Pomembni so še naslednji kriteriji: kriterij dodane vrednosti, kriterij doseganja sinergij in kriterij učinkovitosti. Nenazadnje pa je izjemno pomem-ben kriterij, ki pravzaprav omogoča podlago za odločitev o uvrstitvi posameznega projekta v program za leto 2019, to je kriterij pripravljenost za izvedbo. Tu imamo veliko izzivov tudi na mini-strstvu, saj upravičenci pogosto niso pripravljeni na sofinanciranje, zato se poraba sredstev zamika skozi leta.

Emisije iz prometa v Sloveniji naraščajo bolj kot BDP. Katere ukrepe za zmanjšanje emisij TGP v prometu bo sklad financiral prednostno?

Res je, promet je sektor, v katerem imamo največ izzivov. Je tudi edini sektor v sektorjih zunaj ETS, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2016 povečale, in sicer kar za 28,7 %. Ob tem promet predstavlja kar polovico vseh emisij v ne-ETS sek-torju, v katerem imamo zavezujoč cilj kot država, zato lahko negotovost gibanja emisij ogrozi tudi izpolnjevanje ciljev Slovenije v letu 2020, posebej pa v letu 2030. Zato v letu 2019 načrtujemo nekaj novih ukrepov. Gre za spodbude podjetjem za naložbe v trajnostno mobilnost, sofinanciranje nakupa novih vozil za prevoz potnikov, in sicer samo vozil na elektriko in vodik, kar je novost. Novost bo tudi razširitev upravičencev na vse občine ter možnost sofinanciranja nakupa tudi električnih turističnih vlakcev s strani občin in podjetij. Pomembno je poudariti, da se bo spod-bujalo le trajnostno mobilnost, kar obsega javni potniški promet, kolesarjenje in peš hojo, ter le najčistejša goriva, to so vodik in elektrika.

V programu porabe sredstev sklada je na prvem mestu navedeno sodelovanje z gospodarstvom, ki so mu med drugim namenjene finančne spodbude za naložbe v trajnostno mobilnost in za začetne tuje investicije. Je gospodarstvo naključno omenjeno na prvem mestu? Katere naložbe imajo prednost?

Ni naključno. Prav ste ugotovili, da je navedeno na prvem mestu. Z razlogom. Gre za prepoznane

Barbara Simonič, Oddelek za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor

Za 28,7 %so se povečale emisije v sektorju promet v obdobju 2005–2016.

Pomembno je poudariti, da se bo spodbujalo le trajnostno mobilnost, kar obsega javni potniški promet, kolesarjenje in peš hojo, ter le najčistejša goriva, to sta vodik in elektrika.

foto

: ose

bni a

rhiv

1 Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 13/95).

dec

ember

2018

134/135

44

PO

DNEB

NI

DO

SJE

potrebe po sodelovanju z gospodarstvom ob za-vedanju, da so sredstva sklada, sicer relativno majhna in omejena, a ključna, saj morajo dati jasen signal in spodbuditi investicije za prehod v nizkoogljično, podnebno odporno in krožno go-spodarstvo. Ta sredstva morajo torej imeti učinek finančnega vzvoda, saj nam sicer brez sodelovanja zasebnega sektorja prehoda v trajnostno družbo ne bo uspelo izvesti. Cilji do leta 2050, ki nas ob-vezujejo k zmanjšanju emisij za 80-95 %, pomenijo popolno transformacijo načina delovanja družbe. Gospodarstvo pri tem igra pomembno vlogo.

Zakaj sta pri spodbujanju rabe obnovljivih virov izpostavljena le trajnostna lesena gradnja in gra-dnja HE Mokrice?

Področja učinkovite rabe energije (URE) in obno-vljivih virov energije (OVE) so področja v pristojno-sti MzI, energetike, kjer tudi pripravljajo programe in zagotavljajo sredstva za te namene. Sredstva za ukrepe učinkovite rabe energije se zagotavljajo na podlagi Uredbe o zagotavljanju prihrankov energi-je pri končnih odjemalcih, pri čemer sredstva Eko sklad namenja ukrepom, ki izkazujejo doseganje prihrankov energije na podlagi Pravilnika o me-todah za določanje prihrankov energije. Področje obnovljivih virov energije obravnava in podpira MzI v okviru podpornih shem, potrdil o izvoru in omogočanja samooskrbe z električno energijo iz OVE. Med drugim.

Sredstva Sklada za podnebne spremembe so tako namenjena le področjem UrE in ovE, ki izpolnjujejo navedenih 6 kriterijev in so v pristojnosti MoP.

Večja ranljivost Slovenije se kaže v pogostejših in intenzivnejših naravnih nesrečah v zadnjih letih. Kaj bo v letu 2019 sofinanciral sklad in kaj bo zajel predviden Akcijski načrt za izvedbo nujnih ukrepov na plazovih malega in srednjega obsega?

Sklad bo zopet podprl razvoj v dveh sektorjih, ki so v pristojnosti MOP, to je ohranjanje narave in biotska raznovrstnost ter odprava posledic narav-nih nesreč. Poleg tega bodo po predlogih prejetih v času javne obravnave in medresorskega usklajeva-nja dodatna sredstva predvidena tudi za projekte za izgradnjo in obnovo večnamenskih akumulacij, ki imajo več funkcij in so tako pomembne tudi za prilagajanje podnebnim spremembam preko gradi-tve odpornosti na vplive podnebnih sprememb, ki se kažejo v obliki večje pogostosti in intenzivnosti suš in poplav.

Integralni projekt LIFE IP CARE4CLIMATE je namenjen izvajanju Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Gre za več aktivnosti. Kaj lahko v okviru projekta načrtujejo občine in regije na področju trajnostne mobilnosti in energetskega načrtovanja? Kateri projekti LIFE so še namenjeni blaženju ali prilagajanju podneb-nim spremembam?

občine in regije bodo pomemben deležnik projekta liFE CArE4CliMATE, saj bodo mnogi ukrepi naslavljali prav aktivnosti v njihovi pristojnosti s področja trajnostne mobilnosti in energetike.

Prav tako bo projekt prispeval k boljši usposo-bljenosti tudi na drugih ključnih področjih, kot je zeleno javno naročanje. V okviru skupine ukrepov s področja trajnostne mobilnosti bodo regije in občine na primer naslovljene z novimi smernicami za pripravo Celostnih prometnih strategij, spod-budami za pripravo in izvedbo kampanj v okviru Evropskega tedna mobilnosti in platformo za traj-nostno mobilnost in povezan javni potniški pro-met. S področja energetike bodo občine in regije spodbujene k pospešitvi energetske prenove stavb v stanovanjskem sektorju s sklopom aktivnosti promocije, usposabljanja, načrtovanja financiranja ter priprave finančnih instrumentov, vključno z njihovim testiranjem z demonstracijskimi projekti in drugim.

LIFE program je doslej v Sloveniji podprl dva t.i. tradicionalna projekta. Tradicionalni projekti so s strani sklada sofinancirani v višini do 20% upra-vičenih stroškov in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Sklenjeni imamo pogodbi za dva odobrena projekta, in sicer s področja prilagajanja LIFE ViVaCCAdapt in s področja blaženja LIFE Podnebna pot 2050.

Kdaj bodo razpisi za sredstva?

Javni pozivi, ki jih izvaja Eko sklad, se bodo nadaljevali, sredstva se bodo zagotavljala brez prekinitve. Javna naročila in razpisi za namene, pri katerih je predviden ta način, bodo lahko pri-pravljeni takoj po sprejemu programa, predvidoma že v začetku leta 2019.

80–95 %zmanjšanja emisij do leta 2050 so cilji, ki nas obvezujejo.

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

45

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Po najnovejših podatkih se v Sloveniji zaradi gospo-darske rasti povečujejo emisije toplogrednih plinov. Hkrati se je na trgu močno povečalo zanimanje za ogljične kupone, ki dovoljujejo izpuste, čeprav je njihova cena zelo poskočila. Kaj je povzročilo burno odzivanje trga ogljičnih kuponov, predvsem poljska zahteva po intervenciji EU?

Septembra je Nemčija napovedala, da bo po 9. no-vembru bistveno znižala število emisijskih kupo-nov, ki jih ponudi uporabnikom na avkciji. Nemčija bo tako do konca leta znižala število emisijskih kuponov na avkcijah za 22 mio kuponov. To pred-stavlja približno 5,2 krat več emisijskih kuponov, kot jih Republika Slovenija preko avkcije draži v celem letu (EUA= European Union Allowance = emisijski kuponi). Znižanje ponudbe Nemčije je primarno vplivalo na rast cen emisijskih kuponov. Sredi septembra je dosegla svojo najvišjo vrednost 25 EUR na tono. Drugi pomembni razlog je uvedba Market Stability Reserve mehanizma, s katerimi Evropska Unija vpliva na ponudbo oziroma koli-čino emisijskih kuponov, ki se dražijo na avkciji. Market Stability Reserve je mehanizem, ki bo začel delovati v letu 2019 in bo znižal količino emisij-skih pravic na letnem nivoju za 24%, kar pomeni približno 400 mio EUA. Da bi dosegli cilj EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, morajo sektorji, ki jih pokriva sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), zmanjšati emisije za 43 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2005. V tako imenovani Fazi IV, 2021-2030, se predvideva, da se bo količina brezplačnih emisijskih pravic, ki jih dobijo uporabniki, zmanjšala od trenutnih 1,74 %

na letnem nivoju na 2,2 % od leta 2021 naprej.

Kaj zahteva nova zakonodaja?

Nova zakonodaja z 8.4.2018 predvideva dva nova mehanizma oziroma sklada, ki bosta energetsko intenzivnim industrijskim sektorjem in elektroe-nergetskemu sektorju omogočile inovacijske in na-ložbene izzive prehoda na nizkoogljično gospodar-stvo. Inovacijski sklad bo namenjen financiranju inovacij v energetskem sektorju, Modernizacijski sklad pa bo moderniziral obstoječo energetsko infrastrukturo v desetih najmanj razvitih drža-vah EU. Če hoče Evropska Unija doseči cilje glede zmanjšanja emisij pri povečanju deleža OVE in pri boljši energetski učinkovitosti, mora od leta 2011 do leta 2030 vsako leto nameniti za inve-sticije približno 38 milijard EUR, to je vrednost GDP Slovenije.

SID banka je v Sloveniji uradna dražiteljica emisij-skih kuponov. Kateri zavezanci se udeležujejo avkcij in kako pridejo do kuponov?

Republika Slovenija bo v letu 2018 na avkcijah EUA prodajala 4.289.500 emisijskih kuponov EUA, za EUAA (aviacija) pa 6.500 emisijskih ku-ponov. Sistem, koliko emisijskih kuponov pripada posamezni državi, je določen na nivoju Evropske unije. Naloga dražbenega sistema oziroma EEX borze je, da določajo in objavljajo časovni razpored dražb in ocenjene količine pravic, ki bodo prodane na dražbi, kot jo je določila in objavila Komisija. Za Republiko Slovenijo je bilo določeno, da se na vsaki dražbi EUA draži 32.000 emisijskih kuponov. Število emisijskih kuponov na posamezni dražbi

Več možnosti za okoljske naložbe, v Sloveniji tudi zelena obveznica

Če želi EU do leta 2030 doseči cilje pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, glede večjega deleža obnovljivih virov energije v energetiki in izboljšati energetsko učinkovitost, bo morala letno nameniti za naložbe 38 milijard EU. nova zakonodaja odpira, ugotavlja Matjaž Stritih, ki je kot namestnik direktorja v oddelku za zakladništvo v SiD banki odgovoren za avkcije emisijskih kuponov in za izdajo prve zelene obveznice banke, nove priložnosti intenzivnemu industrijskemu in elektroenergetskemu sektorju z dvema skladoma. Precejšnje spremembe doživlja trg ogljičnih kuponov, ki naj bi jim cena strmo porasla. Sicer pa se SiD banka lahko pohvali, da je med prvimi izdajatelji zelenih bančnih obveznic v osrednji Evropi.

oGlJiČni kUPoni

Matjaž Stritih, namestnik direktorja v Oddelku za zakladništvo v SID banki

38 milijard EUr mora Evropska Unija od leta 2011–2030 vsako leto nameniti za investi-cije, če hoče doseči cilje glede zmanjšanja emisij pri povečanju deleža OVE in pri boljši energet-ski učinkovitosti.

Za 43 %morajo sektorji, ki jih pokriva sistem EU za tr-govanje z emisijami (EU ETS), zmanjšati emisije v primerjavi z ravnjo iz leta 2005, da bi dosegli cilj EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030.

foto

: ose

bni a

rhiv

dec

ember

2018

134/135

46

PO

DNEB

NI

DO

SJE je izračunano na osnovi letnega števila emisijskih

kuponov, ki se deli s številom dražb v posame-znem letu. V tretji fazi (2013-2020) je določena centralna zgornja meja v Evropski uniji. Celotni obseg toplogrednih plinov, ki jih lahko oddajajo elektrarne, tovarne in druge fi ksne naprave, ki jih pokriva sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), omejuje "zgornja meja" števila emisijskih kuponov. Znesek za leto 2013 iz fi ksnih naprav je bil določen v višini 2.084.301.856 pravic. V tretji fazi se ta zgornja meja letno zmanjšuje z linearnim faktorjem zmanjšanja v višini 1,74% povprečne skupne količine emisijskih kuponov, izdanih letno v obdobju 2008-2012. (vir:https://ec.europa.eu/clima/policies/ets/cap_en).

V tretji fazi, 2013-2020, je 57 % vseh kuponov prodano na avkcijah, ostali kuponi so brezplačni. Obseg brezplačnih emisijskih kuponov se vsako leto zmanjšuje, tako da bo ob koncu tretje faze, leta 2020, samo še 30 % brezplačnih kuponov. Proizvajalci električne energije, torej elektrarne, pa že od leta 2013 nimajo več brezplačnih emisij-skih kuponov, temveč morajo vse kupiti. V obdobju 2013 do 2016 so države članice od avkcij emisijskih kuponov prejele 15.8 mrd EUR.

Za Slovenijo je določeno, da se na vsaki dražbi draži 32 tisoč emisijskih kuponov EUA (European Emission Allowances). Kako uspešne so družbe? Ali lahko visoke cene ogljičnih kuponov čez čas odločilno vplivajo na poslovanje na primer bloka TEŠ6?

Zakonsko nimamo pravice zahtevati, kdo je kupil emisijske kupone, ker je vloga uradnega dražitelja regulatorno omejena.

SID banka je že sodelovala pri izdaji zelene ob-veznice skupine GEN-I pri njihovem projektu za naložbo v mikro sončne elektrarne. Zdaj bo SID banka izdala svojo zeleno obveznico. Zakaj in za katere projekte bo namenjena? Kaj prinaša pod-jetjem, kaj so njene prednosti v primeri z drugimi možnosti financiranja okoljskih naložb?

Mandat in tudi odgovornost SID banke je, da vzpodbuja storitve in fi nančne inštrumente, ki še

niso prisotne na slovenskem bančnem ali kapital-skem trgu. Sodelovanje SID banke pri izdaji zelene obveznice podjetja GEN-I Sonce je dober primer poslovne prakse in načina našega delovanja. Začel se je kot ideja znotraj naše hiše, nato prenesla na slovensko podjetje, potem smejo skupaj nadgra-dili z izdajo prve zelene podjetniške obveznice v Republiki Sloveniji. Izdajatelj, GEN I Sonce, je za izdajo zelene obveznice dobil mednarodno na-grado s strani mednarodnega združenja Climate Bonds Iniciative.

Kaj lahko pričakujejo podjetja od zelene obveznice?

Veliko. SID banka je izdala prvo zeleno obveznico, ki je skladna z mednarodnimi standardi (Green Bond Principles) in vsebuje ključna dokumenta Okvir zelene obveznice. Ima podeljeno pozitiv-no mnenje mednarodno priznanega podjetja Sustainalytics. Izdaja 75 mio EUR zelene obve-znice na mednarodnem trgu kapitala pomeni zavezanost banke skupaj s tujimi in domačimi investitorji k ohranjanju okolja s fi nanciranjem okolijskih projektov. Izdaja zelene obveznice SID banke je prva v tem delu Evrope. Odraža pripravlje-nost SID banke prilagoditvam dogajanju na trgu kapitala in potrebam strank. Kot vodilna fi nančna inštitucija na področju fi nanciranja okoljskih pro-jektov in krožnega gospodarstva bo pridobljena sredstva z izdajo zelene obveznice namenila ze-lenim projektom na področjih obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti, preprečevanja in nadzora onesnaževanja, okoljsko trajnostnega upravljanja živih naravnih virov in rabe zemljišč, čistega prevoza, trajnostnega upravljanja vode in odpadne vode, izdelkov, prilagojenih za ekološko učinkovito in/ ali krožno gospodarstvo, proi-zvodnih tehnologij/ procesov in zelenih gradenj. Zelena obveznica predstavlja enega izmed najbolj ugodnih virov za fi nanciranje okoljskih projektov, ki jih bo SID banka prenesla na končne upravi-čence-podjetja. Moram poudariti, da je SID banka ena izmed prvih izdajateljev zelenih obveznic v osrednji Evropi in je tako »prehitela« države in fi nančne institucije iz Češke, Slovaške, Hrvaške in Madžarske.

Slika 1: Napoved gibanja cene emisijskih kuponov, vir Bloomberg

2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 2022 20262024 2028 2030

EUR

/t, n

om

inal

no

40

35

30

25

20

15

10

5

0

Zgodovinsko Napoved

Post-trilogue agreement

no EU ETS brexit

EU ETS brexit

Proizvajalci električne energije, torej elektrarne, pa že od leta 2013 nimajo več brezplačnih emisijskih kuponov, temveč morajo vse kupiti.

dec

ember

2018

134/135

47

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Brezplačno energetsko svetovanje in informiranje za občane v mreži ENSVET izvaja Eko sklad v preko 53 svetovalnih pisarnah po Sloveniji. Kakšno je zanimanje občin za sklenitev pogodb o vzpostavitvi svetovalnih pisarn.

Glede na dobro razporejenost svetovalnih pisarn je zanimanje za sklenitev novih pogodb o njihovi vzpostavitvi relativno majhno. Cilj je, da ima vsaka stranka največ 20 km do najbližje svetovalne pi-sarne. To nam je skoraj uspelo že doseči.

Kaj zagotavlja Eko sklad in kaj je naloga lokalne skupnosti, saj sedanja pokritost Slovenije kaže na zelo različen odziv v posameznih delih Slovenije?

Občina zagotavlja ustrezen prostor, ki omogoča prost in enostaven dostop vsem občanom, vse materialne pogoje za delovanje svetovalne pi-sarne, naročanje strank v času, ko svetovalna

pisarna ne posluje, na telefonsko številko občine ter promocijo svetovanja in svetovalne pisarne v občinskih glasilih, lokalnih medijih, lokalnih do-godkih in razstavah ter na internetni strani občine. Najpogosteje je odziv in sodelovanje občin pogojen z razpoložljivimi sredstvi proračuna. Eko sklad zagotavlja ustrezno usposobljene energetske sve-tovalce, strokovno svetovanje in izvajanje izobra-ževalnih aktivnosti za občane, kot so predavanja in objave v lokalnih medijih.

Kaj lahko pridobijo občani s svetovalno pisarno in kaj jim nudijo energetski svetovalci?

Brezplačne in aktualne strokovne informacije na področjih, ki se nanašajo na učinkovito rabo in/ali rabo obnovljivih virov energije v eno/dvodružin-skih hišah in večstanovanjskih stavbah oziroma posameznih gospodinjstvih ter svetovanje in

na vrata za brezplačno energetsko svetovanje trka vse več občanov

več kot 53 svetovalnih pisarn po občinah brezplačno svetuje občanom, kako si lahko oskrbijo najboljše in učinkovite energetske rešitve. ne samo, da prihranijo, ampak tudi, kako lahko pridobijo sredstva za uporabo obnovljivih virov ali za učinkovito rabo energije. Z mrežo EnSvET želi Eko sklad svetovati in ozaveščati, a obenem spodbuditi k zmanjšanju energetske revščine. Projekt EnSvET ni od danes, a je za svetovalne pisarne relativno majhno zanimanje. Toda katarina kafadar, ki na Eko skladu skrbi za EnSvET, pojasnjuje, da sistemsko in sredstvi za promocijo spodbujajo delo svetovalcev šele zadnji dve leti. kar se že pozna, saj so lani že našteli več kot 7.000 individualnih nasvetov.

MrEžA EnSvET

foto

: arh

iv E

nsve

t

Eko sklad zagotavlja ustrezno usposobljene energetske svetovalce.

max. 20 kmdo najbližje svetovalne pisarne

dec

ember

2018

134/135

48

PO

DNEB

NI

DO

SJE

ozaveščanje za zmanjševanje energetske revščine na domu. Svetovalna pisarna seznanja lokalne sku-pnosti z novostmi, financiranjem in usmeritvami na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije za občane in sodeluje v dogovorjenih vse-binah akcijskega načrta energetske zasnove občine.

Ali je več zanimanja za energetsko sanacijo stavb ali občane zanima bolj energetska varčnost in ener-getsko upravljanje stavb ali stanovanja?

Večina svetovanj se nanaša na nove investicije s področja energetske sanacije stavb in novogradenj v skoraj nič energijskem razredu. Z osveščanjem v lokalnem okolju in medijih se pogosteje pojavljajo tudi vprašanja o zmanjševanju rabe energije in povečanju bivalnega ugodja.

Kako lahko pride občan do energetskega svetoval-ca, kaj mora prinesti s seboj v svetovalno pisarno?

Svetovalne pisarne po večini delujejo v popoldan-skih urah. Za termin svetovanja se je potrebno naročiti na telefonski številki, ki je navedena na spletni strani posamezne svetovalne pisarne. Stran s svetovalnimi pisarnami najdete na https://ensvet.ekosklad.si/pisarna/imenik. Prav tako lahko za kontakt pokličete na 080 16 69, kjer vam posredujemo kontakt najbližje pisarne. V pripravi za leto 2019 je tudi spletna aplikacija, kjer bodo lahko stranke termin rezervirale preko spleta. V svetovalni pisarni stranka dobi obširnejše in celovitejše individualno svetovanje. Navadno se ob širokih temah, kot so celovita obnova, me-njava ogrevanja ipd. med pogovorom in novimi informacijami porajajo dodatna vprašanja. Tako stranke prosimo, da se na svetovanje pripravijo. Prinesejo fotografije obstoječega stanja, morebitno projektno dokumentacijo, načrte, skice in predra-čune, da si svetovalec o problematiki lahko ustvari natančnejšo sliko. Po pogovoru svetovalec pripravi poročilo o svetovanju s povzetkom pogovora, na-potki in morebitnimi dodatnimi informacijami, ki ga stranka praviloma prejme po elektronski pošti oziroma, po dogovoru, po navadni pošti. V pisarnah so na voljo tudi različni informacijski listi in druga strokovna literatura ter različni pri-meri materialov, oken in ostalih vzorcev, ki si jih stranke lahko ogledajo.

V zadnjem obdobju so za URE in OVE tudi občanom namenjene različne spodbude, krediti oz. nepovra-tna sredstva. Ali so občani o teh možnostih dovolj seznanjeni, se energetska osveščenost krepi?

Se, nedvomno. Tudi na svetovanja prihajajo z zelo specifičnimi strokovnimi vprašanji, saj internet in sodobni mediji ponujajo kopico informacij. Med vsemi informacijami je težko izluščiti, kaj je ustrezno za odgovore in rešitve, ki jih potrebuje posameznik. Tu nastopi mreža ENSVET, ki lahko konkretno svetuje za vsak posamezen primer občana.

Kje so vzroki, da občani še vedno premalo išče-jo brezplačno strokovno pomoč energetskih svetovalcev?

Verjetno je to pripisati nepoznavanju te storitve, ki je šele pred kratkim postala del Eko sklada. Kot projekt je sicer v slovenskem okolju prisoten že 25 let, a sistemsko in s sredstvi za promocijo šele zadnji dve leti. Prepoznavnost mreže ENSVET se tako postopoma krepi, kar potrjuje podatek, da smo lani izvedli preko 7.000 individualnih nasve-tov, pri čemer predavanja in članki svetovalcev niso vključeni.

Kje lahko občani pri energiji najbolj prihranijo in kako najbolj prispevajo k čistejšemu zraku?

Ločimo mehke ukrepe in investicijske ukrepe, ki vodijo k prihrankom energije in čistejšemu okolju. Med mehke ukrepe štejemo spremembo obnašanja, kot so nižja temperatura v stanovanju, pravilno zračenje, manj hlajenja, ugašanje luči, uporaba javnih prevoznih sredstev, kolesa, hoje ipd. Vse to smo strnili v priročni brošuri, ki si jo lahko na-ložite v razdelku naše spletne strani »Varčevanje z energijo«. Če jo želite v tiskani obliki, nam pišite na ekosklad@ekosklad.si. Glede investicijskih oblik varčevanja je najpogostejši ukrep menjava oken, kurilnih naprav in izolacija toplotnega ovoja stav-be. Za te in številne druge ukrepe nudi Eko sklad nepovratne spodbude in ugodne kredite. Na naši spletni strani www.ekosklad.si lahko preberete osnovne značilnosti posameznih investicijskih ukrepov prav tako v razdelku »Varčevanje z ener-gijo« pod poglavjem »Tehnični listi«.

Ali se podjetja vse pogosteje odločajo za sončne panele?

Za rabo sončne energije za samooskrbo je vse več povpraševanja tako s strani občanov kot podjetij.

Lani smo prejeli okrog 1000 vlog občanov, letos že dobrih 1300 za spodbude pri postavitvi sonč-ne elektrarne za samooskrbo v gospodinjstvih. S pozivom za nepovratne spodbude za podjetja smo pričeli šele letos jeseni. Do sedaj vloge za dodelitev nepovratnih sredstev za gradnjo sončne elektrar-ne za pravne osebe nismo prejeli, a zanimanja je kar nekaj. Za podjetja se pričakuje več naložb v okviru podporne sheme spodbujanja proizvodnje električne energije, ki jo izvaja Ministrstvo za infrastrukturo oziroma Borzen.

V katere projekte je še vključena mreža ENSVET?

Svetovalci sodelujejo z Ekošolami pri organizaciji različnih delavnic in predavanj v vrtcih, šolah in srednjih šolah. Izpostavila bi projekt ZERO-zmanjševanje energetske revščine občanov, kjer strokovni sodelavec na centru za socialno delo prejemnikom denarnih socialnih pomoči pred-stavi brezplačno energetsko svetovanje na domu. Vsako obiskano gospodinjstvo poleg nasveta prej-me tudi paket brezplačne opreme za zmanjševanje rabe energije in vode, na primer varčne sijalke, podaljški za električno energijo s stikalom za iz-klop, varčevalni nastavki za pipo in tuš, tesnila za okna in podobno. Zainteresirani občani na CSD-ju izpolnijo in oddajo prijavnico.

7.000nasvetov so našteli v lanskem letu.

brezplačno svetovanje za občane - mreža EnSvET

Katarina Kafadar, Eko sklad, ENSVET

foto

: Ale

nka

Ska

mpe

rle

dec

ember

2018

134/135

49

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Kadar v širših ali ožjih skupnostih razmišljamo o bodočnosti, ki jo želimo zase in za svoje zanamce, največkrat sanjamo o visoki kakovosti življenja, delovnih mestih, ohranjeni naravi, gospodar-skem napredku ter neonesnaženem okolju. Cilji, ki si jih zastavljamo, intuitivno povzemajo vse pomembnejše dejavnike, s katerimi merimo bla-ginjo prebivalk in prebivalcev Slovenije in njeno trajnost. Iščemo ne le višine, ampak tudi enakost porazdelitve materialnih dobrin; ne samo števila delovnih mest, ampak tudi njihovo kakovost in primerno razmerje s prostim časom; dostojno stanovanje in dostopnost izobraževanja za vse, ki se želijo izobraževati; zdravje, zaupanja vredne institucije, varnost, dostopnost komunikacijske infrastrukture in kulturne ponudbe; kakovost zraka, ki ga dihamo, dostopnost in kakovost pitne vode, pripravljenost na izredne vremenske dogod-ke, oskrba z energijo po dostopnih cenah za vse in dolgoročno vzdržno ravnanje z odpadki. Pa lahko imamo vse to? Lahko.

Vendar si celovite blaginje ne moremo zagotoviti kot posameznik, tudi ne kot posamezni gospodar-ski subjekt. Voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi

viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska raznovrstnost – to so v Sloveniji prepoznani aduti. To so naši življenjski viri, ki se ne pustijo ujeti v ozke okvire. Dosežemo jih lahko samo, če se povežemo kot skupnost in si za njih skupaj prizadevamo.

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri je obetaven razvojni model, ki lahko sinergijsko odgovori na velike izzive, ki so nam skupni kot človeški civilizaciji in planetarnemu ekosistemu: podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, degradacija habitatov ter pohajanje svetovnih zalog ključnih surovin.

Obenem pa tudi dramatične napovedi o staranju prebivalstva in vedno večje število ljudi, ki bo v prihajajočih desetletjih primoranih zapustiti svoje domove zaradi nevzdržnih razmer, ki so posledica podnebnih sprememb ali izgube življenjskih virov,

dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska raznovrstnost – to so v Sloveniji prepoznani aduti.

UMAnoTErA, SlovEnSkA FUnDACiJA ZA TrAJnoSTni rAZvoJ

gaja Brecelj

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

50

PO

DNEB

NI

DO

SJE

zaradi varnostnih, političnih, ekonomskih in druž-benih razlogov. Pogosto so ti razlogi prepleteni.

Takšno skupnostno in trajnostno delovanje prinaša številne sinergijske učinke: skupnostim omogoča izkoriščanje lokalnih naravnih virov za izgradnjo družbenega kapitala, ustvarjanje ze-lenih zaposlitvenih možnosti v lokalnem okolju ter ustvarjanje prihodkov za reševanje razvojnih potreb skupnosti. Poleg tega prispeva k prehranski in energetski samooskrbi ter povečanju konku-renčnosti z ozelenitvijo obstoječe industrije in gradbeništva. Zato je skupnostno upravljanje z življenjskimi viri sinergijsko gonilo prehoda v niz-

koogljično družbo. Evropski raziskovalni projekt TESS, v okviru katerega so preučili več kot 60 raz-ličnih skupnostnih projektov v različnih državah EU, potrjuje velik potencial skupnostnih projektov za doseganje zavezujočih ciljev zmanjševanja emi-sij toplogrednih plinov.

Prav lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti življenj-skih virov v svojem okolju, saj predstavljajo osnovo za trajno blaginjo, ki jo bodo lahko uživali tudi prihodnji rodovi.

lokalne skupnosti so življenjsko zainteresirane za trajnostno upravljanje z viri v svojem okolju.

Bistvo je, da hočejo biti suvereni, aktivni in odgo-vorni soustvarjalci trajne blaginje na ravni, ki je za njih obvladljiva. Skupaj razmišljajo o tem, kaj želijo proizvajati, zakaj in kako, katere vire imajo v lokalnem okolju in katere so najbolj obetavne razvojne priložnosti, ki iz njih izhajajo.

Takšno upravljanje ustvarja zanko, kjer koristi in dobrine ostanejo in krožijo v lokalni skupnosti, s čimer se krepi tudi sama skupnost – povezanost, solidarnost, strpnost, kreativnost in skupinska modrost, medčloveške vezi in s tem se povečuje blaginja njenih prebivalcev.

Številne suverene, aktivne in odgovorne skupno-sti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v svojem okolju vzele v svoje roke, to že potrjujejo. Dobre prakse v Sloveniji in po svetu že obstajajo in vztrajno orjejo ledino. Najdemo jih na mnogoterih področjih in v različnih organizacijskih oblikah, npr. zadruge malih kmetov, družinske ekološke kmetije, skupnostni vrtovi, alternativne ekonomi-je (skupna raba, izposoja, izmenjava), skupnostno trajnostno gospodarjenje s krajino, podjetja z ne-konvencionalno lastniško strukturo (z notranjim lastništvom in delavskim soupravljanjem) in njihovo povezovanje v verige in grozde, ekološka naselja, pa energetski skupnostni projekti, civil-no-družbene skupnostne pobude, stanovanjske zadruge, alternativne valute…

Uspešne prakse spoznavamo tudi na domačih kon-ferencah. Novembra 2018 smo organizirali že 3. nacionalno konferenco o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri z naslovom Načela ustvarjalne skupnosti v praksi. Kar 90 predstavnikov občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, pod-jetij in državne uprave je iz prve roke spoznalo skupnostne energetske projekte hrvaške Zelene energetske zadruge, vzpostavljanje stanovanjske skupnosti v Ljubljani pod okriljem Stanovanjske zadruge Zadrugator in kako je Razvojna zadruga Soča-Trenta s skupnostno elektrarno prispevala h kakovosti bivanja in ohranitvi vitalnosti pode-želske lokalne skupnosti. Posebej navdihujoč pa je bil tudi prispevek osrednjega govorca, praktika in raziskovalca skupnostne ekonomije in družbe, Michela Bauwensa iz P2P Foundation, ki je govoril o eksponentni rasti skupnostnega načina delova-nja in razmišljanja, ki se dogaja vsepovsod po svetu.

Trajnostne skupnostne prakse so tudi v Sloveniji vedno bolj prisotne. Na skupnem zemljevidu na spletni strani www.DovoljZaVse.si jih je predsta-vljenih že več kot petdeset. Naj služijo kot navdih in spodbudo za prenos v druge dele Slovenije!

50trajnostnih skupnostnih praks je predstavljenih na skupnem zemljevidu na spletni strani www.DovoljZaVse.

dec

ember

2018

134/135

51

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Kar naredimo sami, nas najbolj zaznamuje

kampanja klima za podnebje je eden izmed projektov, s katerimi Umanotera ciljno vabi mlade k razumevanju in ukrepanju proti podnebnim spremembam. kako lahko torej aktivno državljanstvo in življenjski slog posameznika, njegovo vedenje in ravnanje, od prevoza v šolo do prehranjevanja in sodelovanja v obnovi slovenskih gozdov, na primer, prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Pravilneje – k našemu zdravju in ravnovesju v naravi. renata karba, vodja projektov v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, poudarja, da so mladi zaradi svoje prihodnosti življenjsko zainteresirani za stabilno podnebje in lahko zavzeto, predvsem z lastnim ravnanjem, spreminjajo Slovenijo v zgled trajnostnega razvoja. Mladi so pri tem iznajdljivi, je prepričana renata karba.

V kampanji Klima za podnebje spoznavate, koliko se mladi sploh zavedajo podnebnih sprememb in s katerimi dejavnostmi v šolah, torej s konkretno prakso, lahko zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov. Kje so mladi naj-bolj inovativni, na katerih področjih in koliko so pripravljeni spreminjati svoj življenjski slog in se odvračati od potrošništva?

Zavedanje podnebnih sprememb kot naj-večjega civilizacijskega izziva tega stoletja, a tudi poznavanje učinkovitih ukrepov za njihovo preprečevanje je pri mladih prisotno. Vendar ga je potrebno še izboljšati. Današnji mladi bodo v času svojega življenja posledice podnebnih sprememb občutili na svoji koži.

So tudi že današnji državljani in sprejemajo odločitve v zvezi s svojim življenjskim slo-gom. V zadnjem času močno odmevajo tako imenovane podnebne tožbe. V njih mladi z uporabo pravnih sredstev od držav in velikih onesnaževalcev zahtevajo sprejetje potrebnih ukrepov za preprečevanje nevar-nih podnebnih sprememb. Tako uveljavljajo svojo pravico do življenja v zdravem okolju. Tudi v okviru kampanje Klima za podnebje imajo mladi možnost političnim odločeval-cem povedati, kaj od njih pričakujejo. Mi pa se zavezujemo, da bomo njihova sporočila tistim, ki krojijo lokalne in državne politike, tudi predali.

MlADi in PoDnEbnE SPrEMEMbE

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

52

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Omenili ste življenjski slog mladega človeka, po-sameznika. Zakaj?

Pri življenjskem slogu so še posebej pomembne aktivnosti, ki širijo ozaveščenost in spodbujajo spremembe ravnanja ne samo na ravni posamezni-ka, ampak širše. V šoli, domačem okolju, lokalni skupnosti. Na številnih slovenskih šolah imajo na primer brezmesne dneve. Ob zavedanju pomena gozdov kot ponora CO2 sta pred dobrim mesecem mladinski organizaciji tabornikov in skavtov so-delovali pri vseslovenski akciji obnove gozdov s pogozdovanjem. Kar naredimo z lastnimi rokami, nas zaznamuje veliko močneje, kot če o podnebnih spremembah samo beremo ali poslušamo.

Kaj pa potrošništvo, na katerega v razpravah o trajnostni preobrazbi trgovine opozarjajo celo slovenski trgovci?

Potrošništvo, ki je eno najpomembnejših gonil podnebnih sprememb, je najtrši oreh. In to kljub temu, da se iz dneva v dan povečuje izbira alter-nativnih načinov oskrbe, kot so centri ponovne uporabe, izmenjevalnice in knjižnice reči, ki zmanjšujejo potrebo po nakupovanju vedno novih izdelkov. Čeprav je jasno, da neskončna rast na omejenem planetu ni mogoča, se gonja za nenehno rastjo proizvodnje in potrošnje še kar nadaljuje. Agresivno oglaševanje in izkrivljeni cenovni si-gnali, na primer poceni letalske vozovnice, ki ne vključujejo stroškov zaradi škode, ki jih v okolju povzročajo letalski prevozi, so za mlade še vedno zelo zavajajoči. 

Za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb bi morali izpuste toplogrednih plinov zmanjšati na manj kot 2 toni na osebo, v Sloveniji to pomeni

približno na eno četrtino sedanjih. Kaj lahko mladi storijo za blaženje podnebnih sprememb in hkrati za svoje zdravje? Kaj v prometu, kaj pri prehranje-vanju in kaj pri varčevanju z energijo?

Lepa lastnost najbolj učinkovitih ukrepov je, da prinašajo večkratne koristi. Pešačenje in kolesar-jenje, ki je podnebju prijaznejše od avtomobilskih prevozov, je tudi bolj zdravo. Enako velja za uži-vanje več hrane rastlinskega izvora in manj mesa ter mlečnih izdelkov. Zmanjšanje porabe energije za ogrevanje in hlajenje prostorov, uporaba ener-getsko učinkovitejših naprav in njihovo ugašanje, kadar niso v uporabi, pa poleg zmanjšanja izpu-stov toplogrednih plinov prinaša tudi finančne prihranke.

V vašem letaku Kaj lahko storim za blaženje pod-nebnih sprememb ste razvrstili možnosti, kako kot posameznik zmanjšati izpuste toplogrednih plinov glede na prihranke. Pri velikih prihrankih ste med drugim navedli življenje brez avtomobila. Ali menite, da sedanja ureditev javnega potniškega prometa mladim omogoča bolj zeleno mobilnost? Kje se lahko mladi najbolj izkažejo pri zmanjševanju iz-pustov toplogrednih plinov?

Uporaben javni potniški promet ter zadostne in ustrezne kolesarske površine, ki omogočajo življe-nje brez avtomobila, so marsikje v Sloveniji še velik izziv. Ampak mladi so iznajdljivi. Spretno upora-bljajo različne kombinacije somobilnosti, deljenja avtomobilov, mestnih koles in javnega prevoza, ki jim omogočajo življenje brez lastnega avtomobila. Šolarji pa v vse več slovenskih krajih v šolo priha-jajo s pešbusi in bicivlaki ali kot samostojni pešci in kolesarji.

Za 3/4bi morali zmanjšati sedanje količine izpustov toplogrednih plinov za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb.

dec

ember

2018

134/135

53

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Renata Karba, vodja projektov v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj

Kako poteka usposabljanje mladih za podnebne spremembe, kaj je v ospredju vaših delavnic?

Najprej se pogovorimo o vzrokih in posledicah od človeka povzročenih podnebnih sprememb. Izsledki podnebne znanosti so sicer na voljo vsem. Vendar le počasi pronicajo v šolske učne programe in jih mladi pogosto ne poznajo. Seveda pa se ne ustavimo pri tem, saj želimo spodbuditi njihovo motiviranost za ukrepanje in ne zgolj izboljšati informiranosti. Zato v nadaljevanju predstavimo različne možnosti bolj trajnostnega delovanja, ki jih lahko vključimo v vsakodnevno življenje. Na primer, kako se vozimo, kako se oskrbujemo s hrano, kaj kupujemo in ali naj sploh kupujemo, kako ravnamo z odpadki, kakšne počitnice si iz-beremo itd. Predstavimo tudi primere mladinskih podnebno zagovorniških aktivnosti, s katerimi se mladi s političnim udejstvovanjem ali uporabo pravnih sredstev zavzemajo za sistemske spre-membe. Spotoma skupaj stalno preverjamo, kaj bi bilo v njihovem okolju, doma, v šoli, v lokalni skupnosti, najbolj učinkovito. Pogovarjamo se, kako bi k spremembam lahko sami prispevali.

Zakaj priporočate dan brez mesa? Predvsem zato, ker v Sloveniji močno presegamo uživanje mesa glede na priporočila Nacionalnega inštituta za zdravje?

Priporočilo se nanaša predvsem na zmanjšanjem uživanja rdečega mesa in mesnih izdelkov. Če ga pojemo več kot 300 g na teden, to že pred-stavlja tveganje, medtem ko količine nad 500 g predstavljajo resno tveganje za zdravje. Hkrati je uživanje večjega deleža hrane rastlinskega pore-kla eden najučinkovitejših ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, ki ga lahko na preprost

način v svoje življenje uvede vsak od nas. To nas nič ne stane in ne zahteva nobene infrastrukture ali tehnologije. Živinoreja povzroča tako velike izpuste toplogrednih plinov, da brez spremembe prehranskih navad, predvsem v razvitih državah, kot je Slovenija, nevarnih podnebnih sprememb ne bomo mogli preprečiti.

Koliko lahko šolski ekovrtovi prispevajo k blaženju podnebnih sprememb?

Pridelava zelenjave na nekaj gredicah na šolskem vrtu se morda zdi majhen prispevek. Pa ni tako. Šolski ekovrt mladim omogoča, da vzpostavijo tesnejši stik z naravo in pridelavo hrane na način, ki omogoča varovanje okolja in narave. Mladi se seznanijo s pomenom lokalne preskrbe in samo-oskrbe z ekološko pridelano hrano. Velik pomen šolskih ekovrtov je torej v izobraževanju za trajno-stni razvoj. Seveda šolski vrtički tudi prispevajo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov z delno samooskrbo.

Mreža šolskih ekovrtov nenazadnje v Sloveniji povezuje že več kot 150 osnovnih in srednjih šol, vrtcev in dijaških domov.

Predvsem pa so šolski ekovrtovi zelo učinkovit učni pripomoček - za spoznavanje rastlin, pri-delkov, vrtnih prebivalcev, procesov v naravi, za rokovanje z orodjem in zemljo. Ob skrbi za šolski vrt se mladi usposabljajo za oskrbo z rastlinskimi, sezonskimi, ekološko pridelanimi lokalnimi živili, ki so zdravju in okolju najbolj prijazna.

500 g zaužitega mesa na teden predstavlja resno tveganje za zdravje.

foto

: ose

bni a

rhiv

dec

ember

2018

134/135

54

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Slovenski program prepoznaven, vključujejo se fakultete

Podnebne spremembe in podnebna pismenost. To je bila osrednja tema, ki jo je za mednarodno srečanje nacionalnih koordinatorjev programa Ekošola z vsega sveta izbrala Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo in izobraževanje. Mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola v Sloveniji, pravi, da so se ga irski otroci dotaknili, ko so predstavili njihovo skrb za oceane. v Sloveniji se, meni, premalo zavedamo, kako človekovo neodgovorno ravnanje škodi življu v morjih. Prav zato je toliko vrednejše veliko zanimanje šol za njihove izobraževalne programe, tudi za nov samostojni tematski sklop o podnebnih spremembah. Prve delavnice so za njimi. izvirnost mladih na osnovnih in srednjih šolah je skorajda neizčrpna. kar zadeva fakultete in njihovo vključevanje v program Ekošola, pa mag. Gregor Cerar pričakuje, da ga bo podprla tudi univerza.

V novem šolskem letu ste začeli v programu Ekošola uvajati nov tematski izo-braževalni sklop Podnebne spremembe. Katere vsebine so osrednje in kako jih boste izvajali v programu Ekošola?

Da. Uvajamo podnebne spremembe kot samostojen tematski sklop. S tem do-polnjujemo dosedanje teme, to so odpadki, voda, energija, trajnostna mobilnost, biotska raznovrstnost, hrana, zdravje in dobro počutje, okolica šole in ohranjanje našega sveta. Podnebne spremembe so bile že sedaj posredno vključene v nekate-re aktivnosti, nismo pa jih razvijali sistematično. Na mednarodni ravni programa Ekošola pa so podnebne spremembe že prepoznan samostojni tematski sklop, kar je seveda v pomoč pri uvajanju v Sloveniji. Prvi projekt smo poimenovali enostavno Podnebne spremembe v Ekošoli. Zanj smo pridobili sredstva Eko sklada in Ministrstva za okolje in prostor.

Komu je namenjen?

Vzgojiteljem in učiteljem, da bodo imeli dovolj znanja in virov za izvajanje ak-tivnosti v ustanovah. Pripravili smo izobraževalno gradivo in učne liste za delo vzgojiteljev in učiteljev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Kot osrednjo spletno plaftormo za načrtovanje in spremljanje aktivnosti v ustanovah smo nadgradili Ekoportal. Organizirali smo izobraževalne delavnice, tematske konference in druge dogodke. Podnebne spremembe bomo vključili tudi v Ekovkiz.

ProGrAM EkoŠolA

foto

: Bar

bara

Rey

a

dec

ember

2018

134/135

55

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Kakšen je interes med šolami?

Na mednarodni konferenci v Radencih in na letni konferenci koordinatorjev programa Ekošola se je zbralo skupaj kar 690 udeležencev. Štirih regi-onalnih delavnic se je udeležilo 120 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev iz vse Slovenije, kar kaže, da je zanimanje na vseh ravneh izobraževanja. Seveda pa si prizadevamo, da našim ekoordina-torjem ponudimo kakovostne in zanimive vsebine ter predavatelje.

Pravite, da je interes na vseh šolah? Tudi na fa-kultetah, saj je po medijski odmevnosti in dobrih praksah večja angažiranost mladih v osnovnem in srednjem šolstvu?

Program Ekošola se razvija na več načinov, vsaka ustanova in vsaka starostna skupina ima svoje značilnosti. Vrtci in nižji razredi osnovne šole so izjemno aktivni in ustvarjalni. Njihove aktiv-nosti nas iz leta v leto navdušujejo. S starostjo otrok pa se spreminjajo in razvijajo tudi njihova zanimanja, saj od skupinskega dela prehajajo k bolj individualnemu. Veseli nas, da zanimanje za program Ekošola v Sloveniji izkazujejo tudi fakul-tete. Njihovo vključevanje je seveda prilagojeno specifiki in usmerjenosti posamezne fakultete. To je značilno za vključevanje fakultet v program Ekošola povsod po svetu in prav zato je znotraj celotne mednarodne mreže Ekošola oblikovana posebna skupina FEE Eco-Campus, ki jo v Sloveniji uvajamo kot ekofakulteto. Vključevanje fakultet je v začetni fazi povsod po svetu. V Sloveniji smo dejansko med prvimi, kjer so se v program Ekošola vključile fakultete. Z doslej vključenimi odlično sodelujemo. V prihodnje si želimo, da bi program podprla tudi univerza tako kot v nekaterih drugih državah, kjer razvijajo celo univerzitetni pristop.

Kaj bo o podnebnih spremembah na vašem Ekoportalu in kaj v Ekoskladovnici?

Najprej o Ekoskladovnici. V programu Ekošola namenjamo veliko pozornosti primerom dobrih praks. Zato razvijamo Ekoskladovnico, odprto zbirko – skladovnico - dobrih okoljskih praks v slovenskih ekošolah. Tematsko bo nadgrajena tudi s podnebnimi spremembami. Predstavili jo bomo januarja 2019. Dobre prakse, namenjene vzgoji, izobraževanju in ozaveščanju za trajnostni ra-zvoj bodo lahko v Ekoskladovnico prispevale tudi druge ustanove, društva in organizacije.

S projektom Podnebne spremembe v Ekošoli bomo poskrbeli tudi za vsebinsko in tehnično nadgra-dnjo Ekoportala. To je platforma za vključene ustanove, kamor naši ekokoordinatorji vpisujejo svoje ekoakcijske načrte in poročajo o aktivnostih. Odslej bodo lahko pri vsaki aktivnosti na petsto-penjski lestvici ocenili, kako izbrana aktivnosti pripeva k blaženju ali prilagajanju podnebnim spremembam. Tako bo vsaka ustanova lahko spremljala svoj napredek. Primerjali bomo lahko ustanove med seboj in po letih. Pri nekaterih ak-tivnostih je dodana povezava do CO2 kalkulatorja.

V katerih regijah v Sloveniji je med šolami največ zanimanja, da pridobijo t.i. zeleno zastavo? Kateri del metodologije sedanjih korakov je za šole najzahtevnejši?

Zelena zastava je mednarodno prepoznani okoljski znak izpolnjevanja kriterijev programa Ekošola, ki po celem svetu deluje po enotni metodologiji sedmih korakov. Program Ekošola deluje po vseh slovenskih regijah. Z vidika številčnosti razpo-rejenosti pa jih je največ iz osrednjeslovenske, štajerske, prekmurske in dolenjske regije. 

Brez izjemno zavzetih pedagoških delavcev, mento-ric in mentorjev, bomo težko dosegali cilje na poti v zeleno družbo. Kako so za svoje delo stimulirani in kakšna je pripravljenost za sodelovanje v projektih ekošol?

Pripravljenost za sodelovanje v različnih okoljskih projektih je veliko. V programu Ekošola v Sloveniji vsako leto sodeluje več kot 100.000 mladih in 8.000 koordinatorjev in mentorjev v več kot 700 slovenskih ustanovah. Lani so izvedli kar 4.500 okoljskih projektov. Program Ekošola je neformal-na oblika izobraževanja, zato ekokoordinatorji za svoje delo niso posebej finančno stimulirani. Prav zato je navdušujoče, kako nekateri mentorji še prav posebej zavzeto vzgajajo, spodbujajo in ozavešča-jo otroke in mladostnike. Zato smo jim resnično hvaležni. Pri tem jih poskušamo spodbujati in pod-pirati. Slovenski program Ekošola je prepoznan kot kakovosten tudi v svetovnem merilu, kjer se povezuje 71 držav s celega sveta.

Kateri projekti so med mladimi najbolj priljubljeni in kakšna je vaša ocena - se med mladimi dovolj hitro prebuja odgovornost za njihovo ravnanje v naravi in okolju? Ustvarjajo svojo prihodnost in podnebne spremembe opozarjajo.

Med dejavnostmi moram omeniti ločevanje od-padkov, močni temi sta voda in energija. V zadnjih nekaj letih je povečano zanimanje za šolske vrtove in hrano. Ustanove, predvsem tiste, ki so v pro-gramu Ekošola že več let, pa se vse bolj pogosto lotevajo kompleksnejših tem, kot so trajnostna mobilnost, učinkovita raba energije, pa tudi zmanjševaje količin zavržene hrane, krožno go-spodarstvo in podobno.

Pred dnevi ste sodelovali na svetovnem tridnevnem srečanju nacionalnih koordinatorjev na Irskem. Kaj ste zvedeli?

Podnebne spremembe je FEE, Mednarodna fun-dacija za okoljsko vzgojo in izobraževanje, izbrala kot osrednjo temo našega tridnevnega srečanja. V Corku na Irskem smo govorili o podnebnih spremembah in podnebni pismenosti. Zelo je bilo v ospredju ohranjanje oceanov in morskih ekosi-stemov. V Sloveniji se premalo zavedamo, kako pomembni so oceani za ohranjanje ravnovesja na Zemlji. Irski ekošolarji so nam prikazali zemljevid z otoki plastike v oceanih, čistilne akcije in druge aktivnosti v lokalni skupnosti. S svojo pristnostjo so se nas seveda zelo dotaknili.

100.000 mladih,

8.000 koordinatorjev in mentorjev,

700 slovenskih ustanov sode-luje v programu Ekošola v Sloveniji vsako leto.

4.500 okoljskih projektov so izvedli v lanskem letu.

Mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola

v prihodnje si želimo, da bi program podprla tudi univerza tako kot v nekaterih drugih državah, kjer razvijajo celo univerzitetni pristop.

foto

: ose

bni a

rhiv

A začeli smo z zbiralno akcijo starega papirja. Kajti že od nekdaj šola in lokalna skupnost živita z zbiralnima akcijama starega papirja v spomladanskem in jesen-skem času, ko s skupnimi močmi zberemo več kot 60 ton starega papirja. Akcija je pripomogla, da ljudje starega papirja v kraju že dolgo ne kurijo več, temveč ga hranijo in tako v sodelovanju s šolo prispevajo svoj delež k varovanju okolja.

Nov izziv za šolo je bilo povabilo Slovenskega E-foruma za sodelovanje v projekt FEEDU: 'Otroci spreminjajo energetsko kulturo'. Takrat se je začelo zares….

Ob strokovni podpori te nevladne organizacije smo začeli spreminjati odnos do energije v šoli. Učiteljem, učencem in vsem delavcem šole so ponudili učne vsebine, gradiva in zgled, kako lahko sami pripomorejo k učinkoviti rabi energije. Ob vodenju in podpori številnih energetskih strokovnjakov smo z različnimi dejavnostmi spreminjali navade pri učencih, v šoli in doma. Starejši učenci so s termo kamero ugotavljali, kje toplota najbolj uhaja iz zgradbe in vodstvo pozvali k zamenjavi oken, izolacije za radiatorji in namestitvi termostatov. Tedanja ravna-teljica jim je prisluhnila. Pobuda je postala praksa. Pri pouku so se učenci poučili o kurilnih vrednostih goriv, spoznavali obnovljive in neobnovljive vire energije in s pomočjo modelov hišk ugotavljali, kako različni materiali ohranjajo toploto.

Zemlja ima vročino, kako ji lahko pomaga Koledar prof. gamsa

dec

ember

2018

134/135

56

PO

DNEB

NI

DO

SJE

nA oŠ brEZoviCA Pri lJUblJAni

goranka Žnidar dečman

vzgoja za trajnostni razvoj je več kot le okoljska vzgoja, saj obravnava tudi druge med seboj povezane svetovne probleme, kot so mir, revščina, demokracija, enakost med spoloma, etika, odgovornost v lokalnem okolju in druge. Pri vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj je šola prostor, ki učencem pomeni podporno okolje, ponuja jim informacije in znanja o zdravem in kakovostnem načinu življenja. hkrati pa je to tudi priložnost za posredno izobraževanje njihovih staršev. kakšna je naša izkušnja na osnovni šoli brezovica pri ljubljani? Predani smo ciljem trajnostnega razvoja. Zadnjih petnajst let smo ves čas korakali novim izzivom naproti - od izdaje gradiv za trajnostni razvoj, namenjene učencem in učiteljem, do energetsko učinkovite in ekologične šole.

Najprej Dr. Klima, potem nekaj več

Mlajši učenci so se seznanili z efektom tople grede, ki ga povzročajo izpusti CO2 v ozračje. Posledice so podnebne spremembe, ki jih močno občuti-mo. Obiskala nas je 'Dr. Klima' in nas podučila, zakaj ima Zemlja vročino. Skupaj smo se naučili pravilno prezračevati razrede, primerno ogrevati prostore, opozarjati na pipe, ki puščajo vodo, in ugašati luči, ki jih ne potrebujemo. Učenci so nato izdelali knjižico nasvetov za varčevanje z energijo, razredni eko-časopis in celo sestavili svoj eko-rap, ki je dobil svoj zaključek z video spotom. Ta med-narodni projekt, ki je v sodelovanju združil 13 regionalnih energetskih svetovalnih centrov, 154 šol, 450 učiteljev in 9000 učencev iz 9 držav je tudi na primeru naše šole pokazal, da je zastavljeni cilj projekta – uspešna energijska vzgoja že v osnovni šoli, uresničljiv.

V letih, ki so sledila, smo s številnimi projekti so-delovali z nevladnimi organizacijami za več ozave-ščanja in izobraževanja o podnebnih spremembah in o učinkoviti rabi energije. Naj naštejem neka-tere vidnejše: natečaj Embalaža je povsod okrog nas (Slopak, 2007), natečaj “Ločujmo, varujmo!” (Procter & Gamble, Poslovni sistem Mercator, Slopak), ločeno zbiranje kartuš in tonerjev (Bitea in Rdeči noski), zbiranje plastičnih zamaškov (Vesele nogice, društvo za pomoč otrokom z zaostankom v razvoju na različnih področjih),Trajnostna mobilnost (Fokus), KIDS4FUTURE: Mavričniki, Activ learning (Slovenski E-forum), Prometna kača (Sinergija), EaTh ink (Inštitut za trajnostni razvoj), Slovenski zajtrk, Šolski eko vrt (Inštitut za trajnostni razvoj) in drugi.

Povezovali smo se z Evropo in svetom in se ude-ležili mednarodnih konferenc YOUNG AGENDA INTERNATIONAL CHILDREN’S CONFERENCE v Norveškem Stavangerju junija 2010 ter ENO mednarodne konferenca v Maleziji leta 2011.

Nastopil je trenutek, ko smo hoteli prispevati in narediti še nekaj več. Prišel je čas za večji projekt. Za pristop, ki bi mlade privlačno in duhovito vabil, naj bodo pozorni na svoja dejanja in za seboj pu-ščajo čim manjše okoljske odtise na vseh področjih svojega življenja – v šoli in doma.

Naredili smo šolski Koledar profesorja Gamsa. S Koledarjem profesorja Gamsa o podnebnih spre-membah, ki sta ga nosilka projekta Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani in Pedagoški inštitut po-slala na vse slovenske šole konec septembra 2008, se učenci in učitelji 4. razreda učijo trajnostnega načina življenja. Koledar obravnava tista področja vsakdanjika, kjer lahko učenci sami največ naredi-jo za okolje. Glavna lika koledarja sta Polde Medved in profesor Gams. Polde prihaja s Severnega teča-ja, profesor Gams pa iz slovenskih Julijskih Alp. Spoznala sta se na spletnem forumu ogroženih živali. Polde je tarnal, da mu zmanjkuje ledu pod nogami, profesor Gams pa se je spominjal, kako se je kot mlad gamsek dričal po Triglavskem ledeniku. Hitro sta se ujela. Od tarnanja sta prešla k idejam

in sestavila koledar, v katerem otrokom razlagata, kako jima lahko pomagajo.

Koledar, ki se preprečevanja podnebnih sprememb loteva na humoren način, ima posreden učinek na naravo in okolje, saj otroci spoznavajo načine, kako zmanjšati svoje izpuste CO2. Njegova prednost pa je, da ne podaja samo ene pravilne odločitve, temveč priznava več vidikov ravnanja z energijo in okoljem.

Polde in profesor Gams otroke na zabaven in po-učen način popeljeta skozi vsakodnevno okoljsko problematiko trajnostne mobilnosti, ogrevanja, prezračevanja, varčne rabe energije, potrošništva, odpadkov, virov energije in podnebnih sprememb.

Koledar v desetih vsebinskih sklopih obravnava področja našega vsakdanjika, na katerih lahko učenci sami največ naredijo za okolje: September: trajnostna mobilnost, Oktober: ogrevanje, November: zračenje, December: varčna raba ener-gije, Januar: potrošništvo, Februar: problematika odpadkov, Marec: varčno ravnanje z vodo, April: pomen dreves za človeka, Maj: obnovljivi in neob-novljivi viri energije, Junij: podnebne spremembe.

Koledar je še vedno aktualen

V teh desetih šolskih mesecih se učenci naučijo organizirati okolju prijazen izlet. Naučijo se pravilno prezračevati. Opazujejo drevesa okrog šole. Spoznajo moč kisa kot čistilnega sredstva. Iščejo okolju prijazne šolske potrebščine in malico. Organizirajo dežurne varuhe okolja in izvedejo še veliko drugih aktivnosti. Prof. Gams učencem zastavlja naloge in deli nasvete. Polde piše slovar-ček in zganja najrazličnejše norčije. Na koledarju je tudi termometer, s katerim učenci spremljajo temperaturo svojega razreda, kar je še posebej pomembno v času kurilne sezone. Več o podneb-nih spremembah in okoljskih problemih si lahko učitelji preberejo v priloženem priročniku, ki je tudi vir učnih listov za učence, navodil za izvedbo nalog, ciljev in idej za dodatno delo.

Čeprav je bil koledar zasnovan pred 10 leti, so obravnavane teme danes še kako aktualne.

Slovensko šolstvo je že leta 2006 imelo kriterije za šole, ki vzgajajo in izobražujejo za trajnostni razvoj – VITR, a ideja ni v resnici zaživela. Kot sve-tle zvezde so se izvajali nekateri uspešni projekti, ki pa so po zaključku praviloma hitro pozabljeni.

Učitelji imajo na razpolago vrsto kvalitetnih gradiv, ki so bila narejena v tem 'desetletju', pa tudi v letih poprej, a jih ne poznajo in ne uporabljajo. Vsebine trajnostnega razvoja še vedno niso v celoti zaživele kot del rednega učnega načrta.

Kje in kdo bo našel politično voljo za tako velike spremembe, ki jih potrebuje trajnostni razvoj v vzgoji in izobraževanju pri nas?

Avtorici koledarja sta Maja Blejec, univ. dipl. etnologinja in antropologinja kulture, takrat zaposlena na Slovenskem E-forumu, društvu za energet-sko ekonomiko in ekologijo, in Goranka Žnidar Dečman, profesorica razrednega poka, zaposlena na OŠ Brezovica pri Ljubljani, predavateljica za trajnostni razvoj. Gradivo je ilustriral in oblikoval akademski slikar Bojan Jurc. d

ecem

ber

2018

134/135

57

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Goranka Žnidar Dečman

foto

: ose

bni a

rhiv

dec

ember

2018

134/135

58

PO

DNEB

NI

DO

SJE

S kalkulatorjem merijo vse vplive izobraževalnega procesa na okolje

okoljski odtis je najprej povezan z gradnjo stavbe, ko je v uporabi, pa je vpliv na okolje povezan z energijo, mobilnostjo in porabo drugih virov, vključno s hrano in kemikalijami. kako meriti vplive, katere podatke zbirati, s kakšno metodologijo? na to odgovarja mag. Jure vetršek, ki dela na inovacijsko razvojnem inštitutu Univerze v ljubljani na dveh projektih. oba povezana s človekovim bivanjem in zdravjem in med drugim z vprašanjem, kako motivirati človeka za spremembe življenjskih navad. Seveda je najbolje začeti v šolah. Zato je prav vabljiv mednarodni projekt EDUFooTPrinT, ki v šole prinaša kalkulator za izračunavanje okoljskega odtisa celotnega izobraževalnega procesa. Uvajajo ga v šole na mediteranskem območju, a so ga preizkusili tudi v Sloveniji. in zakaj je vabljiv projekt MobiSTYlE? Tudi to pojasnjuje sogovornik mag. Jure vetršek.

okolJSki oDTiS v ŠolAh in SEnZor DobrEGA PoČUTJA

Kje na tujem ste v sodelovanju z Ambiente Italia, ki je partner projekta EduFootprint, že preizkusili kalkulator za izračunavanje okoljskega odtisa izo-braževalnega procesa?

Orodje za izračun je bilo najprej potrebno razviti. Uporabljena je bila relativno nova metodologija okoljskega odtisa organizacije (ang. OEF). Defi niramo funkci-onalno enoto, portfolio izdelka. To je količino in vrsto virov in postopkov, ki jih uporablja organizacija v določenem časovnem intervalu, na primer v enem letu. V primeru Edufootprint je funkcionalna enota “en študent« ali otrok ali šolar, ki je vpisan v določeno šolo ali univerzo. Pri defi niranju aktivnosti v procesu izo-braževanja upoštevamo vse povezave v določeni šoli, torej izobraževalni proces in povezane aktivnosti. Celoten sistem je razdeljen na tri module: neposredne podporne storitve (ang. upstream), izobraževalni proces (ang. core) in posredne podporne storitve (ang. downstreem).

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

59

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Kje ste preizkusili orodje in kakšen je bil odziv šol?

Na 62 šolah v Italiji, Španiji, Sloveniji, na Portugalskem, Grčiji in Albaniji. Podatki so bili pridobljeni za dve obdobji, in sicer za šolsko leto 2015-2016 kot izhodišče. Dobljeni rezultati v vsaki šoli so postavili temelje, na podlagi katerih je mo-goče izvesti pomembne izboljšave za zmanjševa-nje njihovega okoljskega odtisa, ter za šolsko leto 2017-2018. Projekt se zaključi drugo leto. Podatki za 2. obdobje in odzivi oziroma učinki pa so še v fazi zbiranja.

Zakaj okoljski odtis?

Okoljski odtis je vpliv, ki ga imajo na okolje oseba, delovna organizacija ali aktivnost. Primer: količi-na uporabljenih naravnih virov in količina proi-zvedenih škodljivih plinov. Vsaka organizacija bi si morala prizadevati za ničelni okoljski odtis. Gre za ohranjanje, obnavljanje in nadomeščanje naravnih virov, ki jih pri svojem delu uporablja. Predlagana metodologija oziroma priporočilo EU 2013/179/EU definira skupek indikatorjev, ki so povezani z najpomembnejšimi dejavniki vpliva na okolje. To so emisije toplogrednih plinov, učinkovitost uporabe virov, poraba vode in podobno. Osnovna metodologija vključuje določanje življenjskega cikla z upoštevanjem materialnega in energijske-ga toka ter posledične emisije in tok odpadkov, ki ga proizvedejo proizvod ali aktivnosti določene organizacije.

Vsem, ki delajo v šolah, potemtakem kalkulator pomaga, da merijo vplive na okolje ne le, ko gre za učinkovito rabo vode in energije, pač pa tudi pri porabi izdelkov in njihovem življenjskem ciklusu, mobilnosti in hrani. Podatkov ni malo. Kako jih na šoli beležijo in vnašajo?

Pri nas podatke pridobivamo s pomočjo mesečnih položnic za energente in vodo iz sistema energet-skega knjigovodstva, kjer je to na voljo. Podatke o ostalem se sprotno pridobiva iz računov za javna naročila oziroma od ponudnikov posameznega segmenta. Npr. zmagovalec na javnem naročilu za dobavo nekega materiala ima najboljšo evi-denco o količinah in vrstah materiala. Z ustrezno komunikacijo naročnika je vse te podatke moč dobiti v ustrezni obliki za uporabo pri izračunu. V orodje se vnaša le količine posameznih snovi, nato pa se izračunajo vplivi v življenjski dobi s pomočjo faktorjev za posamezne kategorije vpliva. Ravno zaradi velike količine podatkov za osnovno orodje in posledično velike kompleksnosti smo se odločili tudi za poenostavljeno različico. To je aplikacija EduFootprint, ki je dostopna na Google Play. Uporabna je kot orodje za začetek poučevanja okoljskih vplivov v šoli. Če poenostavim. Da čim bolj smotrno razporedimo svoj čas in vire oziroma da dosežemo čim večji učinek, moramo vedeti, kaj najbolj vpliva na okolje. V aplikacij so zbrani realni podatki tudi za nekaj slovenskih šol. Vse je zasta-vljeno tako, da lahko sistem v prihodnje razširimo na vse slovenske šole.

Katere skupine podatkov najbolj izstopijo kot netrajnostna praksa v šolah in kako boste model ocenjevanja prenesli v mediteranske države?

v skladu s pričakovanji v fazi obratovanja povzročajo največji okoljski odtis energija, elektrika in toplota ter seveda mobilnost.

Model je preko vključevanja partnerjev iz MED držav že prenesen v to regijo. Okoljski odtis šole je najprej povezan z gradnjo stavbe, mislim na mate-riale, stroje …, v fazi uporabe stavbe pa je vpliv na okolje povezan z dovedeno energijo, mobilnostjo in porabo ostalih virov, vključno s hrano in kemikali-jami. Stavbe so odgovorne za ~40% končne porabe energije in ~36% emisij toplogrednih plinov v EU. Približno 50% sredozemskih stavb pa je starih več kot 50 let. Sledenje kaže, da se je treba ukvarjati z obstoječimi stavbami, ker nam zmanjkuje časa za gradnjo novih z nizkim okoljskim vplivom. V stavbah, kamor spadajo tudi šole, preživimo 90% svojega časa. Zagotoviti nam morajo kakovostno bivanje ob ustrezni energetski učinkovitosti. Tega ne smemo pozabiti.

Na prvem mestu energija in mobilnost?

Toplotna energija oziroma njena proizvodnja je eden izmed glavnih vzrokov globalnega segrevanja.

Električna energija je zaradi enostavnega prenosa in možnosti pretvorbe v katero koli drugo obliko najdragocenejša oblika energije. Uporabljamo jo za delovanje razsvetljave, opreme, pripravo sani-tarne tople vode, delovanje aparatov v kuhinji in delovanje stavbnih sistemov. Mobilnost vključuje različne načine prevažanja, avto, avtobus, vlak, letalo … Prevozna sredstva uporabljajo pretežno fosilna goriva, ki povzročajo globalno segrevanje in lokalno onesnaženje. Tudi uporaba papirja v šolah prispeva k okoljskemu odtisu, vidimo pa, da v manjši meri. Ravno zato je namen aplikacije, da ljudje dobijo občutek, kako razporediti svoja sredstva in čas v skrbi za trajnostno preživetje na planetu.

EduFootprint kalkulator ste preizkusili na nekaterih fakultetah v Sloveniji. Rezultati?

Na pilotnem območju EduFootprint je v Sloveniji vključenih 5 stavb s skupno površino ~73.000 m2. Razlikujejo se glede na energetske karakteristike, od novih do energetsko učinkovitih ter na drugi strani energetsko neučinkovitih.

Med analizo podatkov je bilo ugotovljeno, da je orodje zelo uporabno za celovito oceno emisij CO2 v izobraževalnem procesu.

mag. Jure Vetršek, Inovacijsko razvojni inštitut Univerze v Ljubljani

Za 40 % končne porabe energije so odgovorne stavbe in

za 36 % emisij toplogrednih plinov v EU.

50 % sredozemskih stavb je starih več kot 50 let.

foto

: ose

bni a

rhiv

dec

ember

2018

134/135

60

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Ker CO2 običajno ni najboljša informacija za mo-tivacijo uporabnikov stavbe, akcijski načrt IRI UL vsebuje kombinacijo različnih ukrepov. Z njimi lahko vplivamo na vedenje uporabnikov za boljšo energetsko učinkovitost ob zagotavljanju zdrave-ga in produktivnega notranjega okolja. Rezultati kažejo, da na emisije najbolj vplivata toplota in električna energija stavbe, sledi jima mobilnost, ostalo pa prispeva manjši delež. Ocenjujemo fazo obratovanja stavbe, ne pa izgradnje, ker med upo-rabo lahko vplivamo le še na to.

Kako lahko v projektu implementacijo učinkovitih praks povežete z lokalnimi akcijskimi načrti traj-nostne energije?

V Sloveniji je to Lokalni Energetski Koncept (LEK) oziroma v skladu s konvencijo županov Akcijski načrt trajnostne energije (SEAP). Pripravljajo in izvajajo jih lokalne skupnosti. Javne stavbe v lasti oziroma upravljanju lokalnih skupnosti so manjši del rabe energije. Glavnina so industrija, promet in zasebne stanovanjske ter poslovne stavbe. Ne glede na to so javne stavbe pomembne zaradi zgle-da, ki ga dajejo. Pri tem so še zlasti pomembne šole zaradi vpliva na vedenje šolarjev, a tudi prelivanja navad staršem in starim staršem. Da lokalnim sku-pnostim približamo vpliv in možnosti izboljšav v času obratovanja stavb, smo organizirali dogodke v lokalnih skupnostih. Ključnim akterjem želimo približati ugotovitve in jim dati na uporabo razvita orodja.

S projektom MOBISTYLE ciljate predvsem na to, kako motivirati posameznika s privlačnimi informa-cijami, da bo spremenil svoje obnašanje/vedenje pri rabi energije. Kaj lahko posameznika najbolj motivira? Zdravje? Kaj mu bodo povedale vaše informacije?

Uporabniki stavb imamo na voljo veliko podatkov, ki jih dobimo iz opreme in senzorjev. Zbirajo in pri-kazujejo jih razne digitalne naprave, merilniki in

nosljive naprave, nadzorni sistemi in stavbna av-tomatizacija. Ti podatki ljudem pogosto niso jasni in razumljivi, kaj šele uporabni. Raziskovalci v pro-jektu MOBISTYLE smo ugotovili, da varčevanje z energijo in skrb za okolje nista nujno pomembni spodbudi za spreminjanje uporabniških navad. Kot kaže, so za ljudi bolj pomembne informacije o rabi energije in vedenju uporabnikov, če so nadgrajene še s podatki o kakovosti notranjega okolja, oseb-nem počutju in zdravem načinu življenja.

Z vključevanjem privlačnih in relevantnih informacij lahko prej vzbudimo zanimanje uporabnikov, zagotovimo trajno spreminjanje njihovih navad, povezanih s porabo energije, ter spodbujamo bolj zdrav način življenja v stavbah.

Kako konkretno?

Konkretno bodo uporabniki v demo stavbah, ki so opremljene z namensko senzoriko, na ne inva-ziven način obveščeni o kakovosti zraka. Za tiste, ki se bodo bolj zanimali za informacijske rešitve, pa imamo na voljo aplikacijo, ki bo za posamezen prostor predlagala aktivnosti glede na meritve v živo. Ko bo npr. izmerjena visoka vrednost izdiha-nega CO2 in bo okno zaprto, bo uporabniku nežno priporočeno, da prezrači, saj bo ob nasprotnem primeru lahko doživel slabo počutje. Padejo tudi njegove kognitivne sposobnosti, kar je še zlati po-membno v učnem procesu. Je pa to tudi negativen vpliv na produktivnost v podjetjih.

73.000 m2

skupne površine obsega pet stavb, vključenih v EduFootprint v Sloveniji.

Med analizo podatkov je bilo ugotovljeno, da je orodje zelo uporabno za celovito oceno emisij Co

2 v izobraževalnem

procesu.

neposredne podporne storitve za ...

Posredne podporne storitve za ...

Tehnološki(ogrevanje, hlajenje, ...)

Mobilnost in transport (javni in zasebni)

Naročila

Odpadki

Kantina

Laboratorijska oprema

Vzdrževanje in čiščenje

Izobraževalni proces

v učilniciv laboratoriju

dec

ember

2018

134/135

61

PO

DNEB

NI

DO

SJE

na uredbo o upravljanju z energijo so pozabili, inteligentnih števcev ni

izkušnje energetskega upravljanja v Šolskem centru velenje so dobra praksa, saj so, kot pojasnjuje Cveto Fendre, strokovnjak za energetiko, predavatelj na ŠC velenje in vodja energetskega inženiringa v Medpodjetniškem izobraževalnem centru velenje, v zadnjih treh letih več kot prepolovili porabo toplotne energije in pomembno znižali skupne emisije Co

2. Spremljanje

energetskega upravljanja je zanimivo za dijake in študente. Ena lastovka še ne prinese pomladi. kot pravi sogovornik, se v srednješolskih zavodih prepočasi odločajo za učinkovito upravljanje. Še slabše pa je v javnem sektorju, kjer so, kot meni, slabo odzivni. 0,91 GWh

znaša povprečna letna poraba v letih 2015-2017 po celoviti energetski sanaciji stavb.

50 kWh/m2aznaša letna poraba pora-bljene energije ogrevanja prostorov kompleksa zgradb Šolskega centra Velenje.

Crazred

od 1.000 na 400 tso posredno znižali skupne emisije CO

2.

PV na strehi gimnazije - 49 kW

JAvni SEkTor in EnErGETSkA SAnACiJA STAvb

foto

: ose

bni a

rhiv

dec

ember

2018

134/135

62

PO

DNEB

NI

DO

SJE

V Šolskem centru Velenje ste se že zelo zgodaj od-ločili za uvedbo modela energetskega upravljanja in energetskega knjigovodstva, s čimer ste želeli doseči večjo energetsko učinkovitost. Kakšne rezultate ste dosegli in kaj bi danes pokazal ener-getski pregled na vašem centru in v srednješolskih zavodih? Postajajo energetski pregledi stalnica?

V zadnjih 3 letih smo porabo na ŠC Velenje, pred-vsem toplotne energije, glede na stanje izpred 10 let, več kot prepolovili. Skupne emisije CO2 smo zmanjšali posredno, od prejšnjih približno 1.000 ton na 400 ton. Bistveno smo zmanjšali tudi naše stroške porabe energije. Vseskozi poskušamo v čim večji meri vgrajevati in uporabljati OVE. Večina naših zgradb je pokrita s sončnimi elektrarnami. Delovanje in spremljava proizvodnje električne energije je zanimiva predvsem za naše dijake in študente. Za potrebe uspešnega energetskega upravljanja smo instalirali veliko digitalne apara-turne in programske opreme. Nekaj te opreme in aplikacij je bilo razvite v okviru učnih in študijskih dejavnosti ŠC, nekaj v okviru različnih evropskih projektov, nekaj pa s strani zunanjih izvajalcev. Zadnja pridobitev je vgradnja IKT opreme pametne hiše v nekaj naših referenčnih prostorov, ki smo jo izvedli v okviru EU projektov SmartBuild in Th e4Bees.

Kaj bi torej pokazal energetski pregled na ŠC Velenje?

Izjemen upad porabljene energije ogrevanja prosto-rov na površini približno 18.000 m2. V letih okoli 2000 je povprečna letna poraba znašala približno

3 GWh. V letih 2015-2017 po celoviti energetski sanaciji stavb pa znaša povprečna letna poraba 0,91 GWh. Ta poraba kompleksa zgradb ŠCV na lokaciji Trg mladosti 3 uvršča z letno porabo 50 kWh/m2a v razred C. Na področju električne ener-gije kazalniki niso upadali tako rapidno. Poraba je ostala približno na nivoju iz let okoli 2000, in sicer približno 250.000 kWh/a. Tako znaša danes potrebna dovedena energija za delovanje stavb ŠCV 64 kWh/m2a, primarna energija 74 kWh/m2a in emisije CO2 20 kg/m2a. Glede tehničnih izboljšav za izboljšanje energetske kondicije stavb skoraj ni več varčevalnih potencialov. Veliko pa se še da narediti pri vzdrževanju opreme in stavb, pri organizaciji energetskega upravljanja, optimizaciji delovanja opreme in predvsem na ozaveščanju vseh obiskovalcev zavoda. Priporočena pa bi seveda bila tudi popolna vpeljava standarda ISO 50.001 in pri-dobitev tega certifi kata. Na ta način bi energetski pregledi posameznih stavb v ŠCV postali obvezno delo notranjih presojevalcev, s čimer bi zaključil Demingov krog.

In če se primerjate z drugimi?

Stanje energetskega upravljanja na drugih srednje-šolskih zavodih je ostalo na nivoju izpred nekaj let. Tudi zavodi, ki so energetsko sanirani, ne delujejo po načelu kontinuiranega energetskega upravljanja. Veliko je sicer povpraševanja po to-vrstnih izobraževanjih, vendar ni premikov. Tudi energetski pregledi se ne izvajajo periodično, ker pač vse stane. Primer še iz izobraževalne sfere energetskega upravitelja: Leta 2013 je bil sprejet

250.000 kWh/a porabljene električne energije

64 kWh/m2a dovedena energija za delovanje stavb ŠCV

74 kWh/m2aprimarne energije

20 kg/m2aemisije CO

2

18.000 m2

dec

ember

2018

134/135

63

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Cveto Fendre, strokovnjak za energetiko, predavatelj na ŠC Velenje in vodja energetskega inženiringa v Medpodjetniškem izobraževalnem centru Velenje

poklicni standard energetskega upravitelja, nivo izobrazbe VI/1, pa še danes nimamo urejenega formalnega ali neformalnega izobraževanja o tej temi. Vse v stilu Karavana gre dalje, psi pa …

Koliko srednjih šol je sprejelo programe energetskih sanacij stavb na osnovi usmeritev za URE in OVE? Se šole odločajo za solarne sisteme?

Jeseni leta 2011 je Ministrstvo za šolstvo izdalo 1. javni razpis za izvedbo celovitih energetskih sanacij stavb srednjih šol in dijaških domov. Pri vsebini razpisa smo na strokovnem področju tvorno sodelovali. Nismo se zgledovali samo po vsebini že izvedenih tovrstnih razpisov, ki so že bili objavljeni, mislim na stavbe bolnišnic, zdra-vstvene domove ... Poudarek vsebinskega dela JR je bil na zavesti, da gre za izobraževalne inštitucije, kjer ima velik pomen tudi ozaveščanje na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. V okviru priprav na odziv tega javnega razpisa smo na ŠC Velenje skupaj z Ministrstvom za šolstvo izvedli vrsto brezplačnih ozaveščevalnih delavnic za vse srednješolske zavode in dijaške domove. Udeleževali so se jih predvsem ravnatelji, odgo-vorni zaposleni na šolah za področje energetike, pa tudi računovodje in vzdrževalci. Obisk na de-lavnicah je bil zelo dober. Običajno je bilo na vsaki delavnici prisotnih več kot 50 zavodov.

Subvencije so bile ugodne?

Dobitniki subvencije energetske sanacije 1. razpisa so bili upravičeni do 90 % deleža sredstev. Določen del je sofinanciralo tudi Ministrstvo za šolstvo iz integralnih sredstev. Delež lastnega finančnega vložka zavoda na 1. razpisu je bil »samo« 10 %. Jasno je, da tako ugodnih razpisov energetskih sanacij v javnem sektorju ne bo več. Na voljo je bilo cca. 18 mio eurov in uspešnih je bilo 16 srednjih šol in 2 dijaška doma od 36 oddanih popolnih vlog. V kasnejših, ne več tako ugodnih razpisih,

je sodelovalo še nekaj srednjih šol. V tem trenutku ocenjujem, da je energetsko saniranih približno 20 srednješolskih zavodov.

Šolski center Velenje storitve energetskega inženi-ringa, monitoringa in senzoriranja porabe energije v javnih stavbah izvaja tudi kot storitev za zunanje naročnike. Kaj zajema vaša ponudba in kaj to po-meni za poslovanje zavoda?

Osnovne dejavnosti energetskega inženiringa, ki deluje v okviru ŠC Velenje, so predvsem projektna dejavnost, izvajanje razvojno-raziskovalnih nalog, tehnično-investicijska dejavnost in izobraževanje.

Inženiring temelji na projektnem principu. Največkrat pri posameznih dejavnostih nastopa-mo s konzorcijskimi partnerji, priznanimi podjetji s področja trajnostne energetike in obnovljivih virov energije. Organizacijsko je področje ener-getskega inženiringa umeščeno v Medpodjetniški izobraževalni center, ki deluje kot tržna enota ŠC Velenje.

Več usmeritev in konkretnih spodbud je namenjeno večji energetski učinkovitosti v javnem sektorju. Med drugim bi morali vsi javni zavodi z uporabno površino nad 250 m2 do konca lanskega leta vzpo-staviti sistem upravljanja z energijo. Se je to zgodilo, je javni sektor odgovorno pristopil k izvedbi uredbe o energetski učinkovitosti?

V juliju 2016 je bila sprejeta Uredba o upravljanju z energijo v javnem sektorju, ki narekuje uvedbo energetskega upravljanja do konca leta 2017 in izvedbo obveznih meritev energije za posamezne stavbe do konca leta 2018.

Praktično so roki v javnem sektorju potekli, zgodilo pa se ni nič pretresljivega.

Računalniška učilnica z vgrajeno IKT opremo pametnih inštalacij

90 %deleža sredstev so bili upravičeni dobitniki subvencije energetske sanacije prvega razpisa.

10 %deleža sredstev je bil lasten finančni vložek javnega zavoda.

20 srednješolskih zavodov je energet-sko saniranih v tem trenutku.

foto

: ose

bni a

rhiv

foto

: ose

bni a

rhiv

dec

ember

2018

134/135

64

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Uredba favorizira predvsem vpeljavo energetske-ga knjigovodstva v celotni javni sektor. Tako bi posamezni zavodi vsaj enkrat letno pošiljali letne kumulativne podatke na MzI. Za to bi uporabili posebno programsko orodje informatizirane baze podatkov, ki jo je sicer z zamudo pripravilo MzI. Javni sektor bi tako vsaj enkrat letno na osnovi digitalne prijave pošiljal podatke o letni rabi ener-gije in energentov, o letnih stroških za energijo in energente, o tehničnih lastnostih stavbe, vključno z lastnostmi ovoja in tehničnih sistemov ter o na-črtovanih in izvedenih ukrepih. To orodje pokriva letne podatke, zato za same uporabnike ni zani-mivo oziroma je neuporabno. Dejstvo je, da samo energetsko knjigovodstvo, ki pokriva večinoma mesečno porabo in fakture, ne more predstavljati resnega orodja za energetskega upravitelja. Takšna analitika ne omogoča takojšnega odziva. To omo-goča samo sistem energetskega monitoringa, ki beleži podatke na urni postavki ali celo manj.

Energetsko knjigovodstvo potemtakem ne zadostuje?

Seveda ne. Energetsko upravljanje stavb ni samo energetsko knjigovodstvo! Zato je nujno, da se upravljavci javnih stavb seznanijo s širšimi za-konskimi obvezami in smernicami za večjo ener-getsko učinkovitost stavb ter pridobijo primerno izobrazbo. Poleg energetskega knjigovodstva gre za ukrepe monitoringa, avtomatizacije stavb, uva-janja standardov stalne optimizacije sistemov in zagotavljanja bivalnega ugodja v stavbah. Podatki o porabi energije v stavbah naj bi se beležili na elektronskih števcih. Pri fakturiranju bi se lahko uporabljali e-računi, knjigovodstvo lahko vključuje spletne aplikacije, centralni nadzorni sistemi pa običajno beležijo podatke v oblak.

Pravite, da so roki potekli, v javnem sektorju pa se ni ničesar spremenilo.

Po mojem vedenju niti polovica javnega sektorja ni poslala letnih poročil za leto 2017, o vgradnji inteligentnih števcev pa niti ne razmišljajo. Vsaj za sedaj ne!! Glede na to, da je izobraževalni sektor,

vsaj srednješolski in dijaški domovi, pred leti tvoril določeno mrežo in povezanost zavodov za učin-kovito rabo energije in zmanjšanju energijskih stroškov, pa se je ta trend tudi v tem delu javnega sektorja močno zmanjšal.

Po svoji, sicer subjektivni oceni menim, da javni sektor niti od daleč ni odgovorno pristopil k izvajanju uredbe.

Kaj je ključno za uspešno energetsko upravljanje stavbe in kateri sektorji zaostajajo z uvajanjem digitalnih tehnologij na tem področju?

Sistem energetskega monitoringa je osnovno orod-je energetskega upravljanja stavbe, ki mora postati temeljni del upravljanja stavbe. Samo tako lahko analiziramo, predvsem pa načrtujemo način in količino energetske oskrbe stavbe. O vsem tem govorita tudi Energetski zakon EZ-1 in Standard 50.001:2011. Težko bi ocenili, kateri sektorji naj-bolj zaostajajo z uvajanjem energetsko upravljal-nih digitalnih tehnologij. Dejstvo je, da ima kar nekaj zavodov inštalirane kvalitetne in napredne centralne nadzorne sisteme, ki pokrivajo tudi energetski del, npr. zdravstveni sektor, bolnišnice. Slabše stanje pa je v splošnem sektorju, v lokalnih skupnostih, upravnih enotah. Optimalno bi seve-da bilo, da bi obstoječe sisteme nadzornih sistemov prilagodili in nadgradili tako, da bi zagotavljali tudi podatke, potrebne za energetski monitoring. Vsekakor je zdaj prilika, ko naj bi imele ob koncu koledarskega leta vse stavbe javnega sektorja vgra-jene inteligentne števce, dodali bi jim še merilnike, npr. mikroklime in prisotnosti oseb. V kasnejši fazi bi jih povezali na krmilne sisteme in povezali z ustreznim bazami podatkov. Tako bi postopno zgradili celoten sistem energetskega monitoring stavbe ali kompleksa stavb, ki bi bil lahko pove-zan s sistemom GURS-a, z registrom energetskih izkaznic in z registrom nepremičnin.

Tako bi postopno zgradili celoten sistem energetskega monitoring stavbe ali kompleksa stavb, ki bi bil lahko povezan s sistemom GUrS-a, z registrom energetskih izkaznic in z registrom nepremičnin.

Senzorska oprema in DALI notranja razsvetljava učilniceBlok shema SCV_THE4BEES

foto

: ose

bni a

rhiv

dec

ember

2018

134/135

65

PO

DNEB

NI

DO

SJE

Kako smo Slovenci mobilni? Z vlakom potu-jemo razmeroma malo, manj kot je evropsko povprečje. Daleč spredaj so sosedi. Zakaj je tako?

Slovenija je v razvoju železniške infrastruk-ture zaostala za zahodnimi državami EU. Prioriteto so imele ceste oziroma avtoceste. Resna vlaganja v železniško infrastrukturo so se začela šele po letu 2008. Danes je to drugače, ogromno se vlaga. Res pa je, da bo železniška infrastruktura za mobilnost bolj konkurenčna cestni infrastrukturi, ko se projekti dokončajo, ko bodo proge zgrajene. Mislim predvsem na glavni železniški križ in na nekatere stranske proge na nivoju, ki dopuščajo sorazmerno primerljive potoval-ne hitrosti s sosedi. Da je hitrost potovanja primerljiva s cesto in da je cena nižja. To se da doseči.

A samo z naložbami?

Seveda. Z novimi vlaki, z novimi potniškimi garniturami. Vlaki so naročeni, razpisi za-ključeni, pogodbe podpisane, dobavni roki

v železniški industriji so od dveh let dalje. V letu 2019 bodo slovenske železnice že prejele prve potniške garniture.

Bo to pomenilo podobno razvitost kot v za-hodnih državah?

Nekatere države zahodne Evrope so žele-zniško infrastrukturo zelo razvile, ne samo Avstrija in Češka. Najbolj je razvit železniški potniški promet v Švici. Španija, Francija, Portugalska in Belgija imajo izjemno kva-litetne hitre proge, pa tudi Italija, Avstrija in Nemčija so ogromno vlagale v železniško infrastrukturo praktično do vasi. Desetletja vlaganj se poznajo. Danes je železniška infra-struktura v nekaterih državah dosegla nivo, da je železniški promet konkurenčnejši od cestnega prometa, tudi od letalskega notra-njega prometa. Trendi v zahodni Evropi so takšni, da se prebivalstvo absolutno odloča za uporabo javnega potniškega prometa. V veliki meri tudi za vlak. Ključna so vlaganja. Država vlaga v infrastrukturo, da je na ravni, ki omogoča konkurenčnost. Da potnik, ki

v potniškem prometu bodo do leta 2023 vozila povsem nova vozna sredstva. Gre za prenovitev celotne strukture voznih sredstev. S temi investicijami bo praktično na tirih to, kar si želimo, napoveduje dinamiko naložbenega in razvojnega ciklusa slovenskih železnic Dušan Mes, generalni direktor družbe Slovenske železnice. hkrati se nadaljujejo naložbe v železniško infrastrukturo, kar pomeni, da bo Slovenija po ogljičnem avtocestnem križu končno zgradila zeleni železniški križ. Samo investicija v celotni odsek proge od Celja do Šentilja stane okrog 700 milijonov evrov. vendar je res, da je država z naložbami zamudila, zato je danes prevoz po tirih nekonkurenčen in manj udoben. Torej ni čudno, da ljudje v povprečju v Sloveniji potujejo z vlakom bistveno manj kot pri sosedih. vendar je Dušan Mes zdaj prepričan, da se bo po slovenskih železniških tirih kmalu vozilo več kot 18 milijonov potnikov. Modernizacija infrastrukture in potniških garnitur odpira podjetju nove priložnosti na trgu.

država prednostno obnavlja železniški križ, SŽ pa kupuje nove vlake

PoSoDobiTEv inFrASTrUkTUrE

Jože Volfand

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

66

PO

DNEB

NI

DO

SJE

izbere vlak, potuje enako kvalitetno, enako hitro, ceneje kot s svojim prevoznim sredstvom ali ce-stnim, da je potovanje bolj varno in se dobro počuti. Da ima dodatne storitve, ki jih danes nudi teh-nologija. Vsak od nas mora narediti svojo nalogo. Res pa je, da v kratkem času izpada iz preteklosti ni možno nadomestiti. To so projekti na dolgi rok.

Ali je določen razlog za razmeroma skromno upo-rabo vlakov pri ljudeh tudi to, da smo v Sloveniji prebivalci bolj navajeni na osebna vozila?

Ne. Problem je samo v tem, da železniška infra-struktura ni bila na pravi ravni. Železniški promet je bil pri nas razvit v 70., 90. letih, takrat je bil tudi konkurenčen. Z izgradnjo avtocest se žele-zniška infrastruktura temu ni prilagodila. Razvita je zahodna Evropa, Slovenija je nekje na sredini, nato Balkan. Proti vzhodni Evropi pa je železni-ška infrastruktura vse slabša. Če bodo železniška infrastruktura in storitve na njej dosegla nivo zahodne Evrope, bo tudi v Sloveniji bistveno več potovanj z vlaki. Ceste so danes polne, prepolne, so zastoji. Avtomobili so vir emisij in dragi, drago je parkiranje v mestih. Mislim, da je uporaba vlakov in drugih javnih prevoznih sredstev prihodnost. O tem sem trdno prepričan.

Ali je nakup nove generacije vlakov že pravi začetek razvojnega preobrata razvoja slovenskih železnic? Slovenija bi morala vsako leto nameniti za naložbe 300 mio evrov.

Slovenske železnice so lastnice voznih sredstev in vlagajo v vozna sredstva, tudi v tovorni potniški promet. Druga stran je država, ki je lastnica žele-zniške infrastrukture, tirnic, postajališč. Kar se tiče SŽ, vlagamo v nova vozna sredstva.

v potniškem prometu bodo vozila do leta 2023 povsem nova vozna sredstva.

V celoti. Gre za prenovitev celotne strukture voz-nih sredstev. Trenutno je podpisana pogodba za 26, v prihodnjem letu se bo podpisala za dodatnih 26, to je že 52 garnitur. V letu 2022-23 še za dodatnih do 20. To bo nadomestilo vse obstoječe garniture razen najnovejših, ki jih imamo trenutno. Gre za daleč največjo investicijo v zgodovini železnic v nova vozna sredstva. S temi investicijami bo praktično na tirih to, kar si želimo. Vlaki so novi, proizvedeni v Švici. To je blagovna znamka Stadler. Hkrati se investira v informacijsko tehnologijo. Zdaj je že mogoča tudi prodaja in nakup vozovnic preko spleta in z mobilno aplikacijo. Glede ra-zvoja infrastrukture in vlaganj države so zadnjih nekaj let investicije v znesku, ki ste ga omenili, to je 200 do 300 mio letno. Trenutno se investira celotni odsek od Celja do Šentilja. Ta investicija bo okoli 700 mio evrov. Končana bo do leta 2020. Od leta 2010 do 2014 se je gradila nova proga od Pragerskega do Hodoša, drugo leto se bo odprla kočevska proga. Po tem ciklusu sledi prenova

gorenjske proge, tunela čez Karavanke, nadgradnja primorske proge in ureditev vseh postajališč po državi. Investicijska sredstva so zagotovljena.

Pomeni to, da je Slovenija končno začela uresni-čevati tisto, kar bi morala s programom železniške modernizacije pred dvajsetimi leti?

Tako je. Država je imela v prvi evropski perspek-tivi in v drugi za železniško infrastrukturo veli-ko sredstev. Praktično je nemogoče vlagati, ker je potrebno s prenavljanjem prog zagotoviti tudi promet. Dejstvo je, da se strategija obnove glav-nega železniškega križa in regionalnih prog izvaja.

Od kje boste na SŽ dobili sredstva za naložbe?

Kar se tiče obnove tovornega prometa, gre za go-spodarsko družbo, ki je na trgu. Tovorni promet trenutno dobro dela. Tudi v primerjavi z evropski-mi železnicami smo v vrhu. Posodobitev novih voz-nih sredstev bomo izvajali s povečanjem kapitala, z našimi vlaganji in s sredstvi strateških partnerjev. Na potniškem prometu pa imamo ustrezno pogod-bo z republiko Slovenijo za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb do leta 2031. Iz tega naslova imamo sredstva za prenovo obstoječih garnitur. Lahko torej rečem, da je financiranje, po dolgih letih, vendarle urejeno.

Pri nakupu 25 vlakov je sodelovalo s sredstvi Ministrstvo za okolje in prostor. Za kakšen dogovor gre? Ali bodo sodobni vlaki bolj privlačni za mlade?.

Država je naredila veliko delo. S SŽ je uredila ustrezno pogodbo, ki nam omogoča nakup novih vlakov. Pravzaprav modernizacijo celotnega ali večine voznih sredstev, tudi Ministrstvo za oko-lje je k temu pristopilo s sredstvi iz podnebnega sklada. Gre za to, da so železnice bistveno manjši onesnaževalec okolja, kot so ceste. Vsi se zavedamo, da je železniški prevoz z vidika ekologije bistveno bolj sprejemljiv kot cestni. Ne samo potniški, tudi tovorni promet.

ker se Slovenija promovira kot zelena država, je ključno, da čimveč tovora in potnikov prepeljemo na tirih. vlaki bodo najnovejši, moderni, prilagojeni za mlade in za druge potnike.

Od interneta, wifi-ja, do raznih drugih aktivnosti na vlaku, več razredov potovanja, možnosti za ko-lesarje. Vse je podrejeno temu, da se bo potnik na vlaku dobro počutil.

Ali bo s temi naložbami postajal železniški prevoz tudi steber tako želenega integriranega javnega potniškega prometa? Poleg tega imate zelo ambi-ciozen cilj, do leta 2020 prepeljati po tirih 18 mio potnikov v Sloveniji.

Z obnovo infrastrukture in z novimi vlaki je ta številka dosegljiva. Mi smo že prepeljali 16 mio potnikov, ko so bile vse proge odprte. Zapore nam

72novih garnitur bo nadomestilo vse ob-stoječe garniture razen najnovejših, ki jih imamo trenutno do leta 2023.

dec

ember

2018

134/135

67

PO

DNEB

NI

DO

SJE

povzročajo velike težave. Ravno zato se precej potnikov ne odloča za železniški promet. Zaradi nadomestnih prevozov in daljših potovalnih časov je vlak še bolj nekonkurenčen.

Sicer pa mislim, da je neizbežno, da bo železniški promet postal hrbtenica javnega prometa. Je lahko bolj konkurenčen, bo bistveno varnejši, je bolj dostopen, zmanjšal bo stroške potnikom in bo bolj udoben.

Slovenija je tudi danes v primerjavi z evropskimi državami po nekaterih kazalnikih nad povprečjem EU. Mislim na dostop do železniškega potniškega

prometa ali na pogostost voženj. Velikokrat se navajajo najboljše prakse iz tujine. Če primerjamo Dunaj, Salzburg, München, Berlin, je to neprimer-ljivo. Če pa greste v tujino, v Nemčijo ali Avstrijo, in želite npr. iz Beljaka v Innsbruck, so lahko potovalni časi bistveno daljši kot v Sloveniji. Mi nikoli ne bomo imeli železniške infrastrukture na nivoju Pariz-Bruselj, kjer dnevno potuje milijon ljudi. Slovenija je majhna, mesta so mala, geograf-ski relief je drugačen, do podeželja ni tirnic.

A če ostaneva pri integriranem potniškem prometu, kako je glede povezav z avtobusnimi podjetji?

Država bo z integriranim javnim potniškim prometom ustanovila upravljavca javnega potniškega prometa, ki ga še zdaj ni. Zdaj je v okviru Dri-ja.

Upravljavec, ki bo, bo zagotovo poskrbel, da bo javni potniški promet urejen, dostopen, konku-renčen in da bo smiseln. Danes to področje še ni urejeno, kot bi moralo biti. Bo pa država pri tem prihranila nekaj denarja. Prihranjeni denar bo lahko vrnila nazaj v posodobitve. Cilj pa je vedno, da so potniki bolj zadovoljni. Da imajo ljudje, ki živijo v bolj odročnih krajih, približno enako kva-liteten dostop do javnega potniškega prometa, kot jih imajo tisti, ki živijo v ali pri mestih. Ključna

funkcija je, da upravljavec optimizira promet med železnicami, avtobusnimi podjetji in mestnimi avtobusi.

Bodo avtobusna podjetja odzivna?

Tisti, ki plačuje gospodarske javne službe, posta-vlja pravila igre. Tisti, ki pridobi to koncesijo, se mora pravil držati.

Z modernizacijo slovenskih železnic se odpirajo nove poslovne priložnosti, novi trgi. Mislim na jugovzhodne prometne poti.

Tovorni promet Sž je eno uspešnejših podjetij v Sloveniji in tudi eno uspešnejših podjetij v prevozu tovora v Evropi. želimo biti vodilni prevoznik, operater na področju severnojadranskih pristanišč, srednje Evrope in poti proti balkanu.

V primerjavi z ostalimi nacionalnimi železnicami po Balkanu smo se hitro in pravočasno prestruk-turirali. Sedaj imamo priložnost. Povpraševanje raste, poti so tudi konkurenčne, vlaga se. Vidim svetlo prihodnost. Države jugovzhodne Evrope, Balkana, tudi države iz vzhodne Evrope imajo občutek, da se je ogromno evropskega denarja na-menilo v razvoj zahodne železniške infrastrukture razvitim državam. Tukaj pa se praktično ni vlaga-lo. Brez evropskih sredstev so naložbe nemogoče. Občutek vseh teh držav je, da je Evropa pozabila nanje. Če hočemo razviti železniško infrastruktu-ro tudi v teh regijah, so nujni evropski projekti. Če te države ne bodo razvile infrastrukture, cestne in železniške, potem tudi gospodarstvo v teh državah nima kaj početi.

To je velika priložnost slovenskih železnic.

Tako je. To je velika priložnost slovenskih železnic in držav, ki živijo na tem prostoru.

Kako daleč so pogovori s strateškim partnerjem za naš tovorni promet?

Upam, da bodo zaključeni letos. Trenutno imamo še določene ocene poslovanja skupnega podjetja do 2031. Od obeh podjetij, ki sta interesenta, pri-čakujemo njihovo zadnjo ponudbo in odločitev. To sta francoski partner in češki energetski velikan EP holding.

Kakšna je konkurenca na slovenskih tirih in kako bodo postale naše železnice bolj konkurenčne?

v tovornem prometu je konkurenca velika.

Konkurence ni samo na slovenskem omrežju, ampak je povsod. Ostra je. Madžarska in Avstrija imata več kot 40 prevoznikov, ki konkurirajo za

Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic

16 mio. potnikov smo že prepeljali, ko so bile vse proge odprte.

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

foto

: arh

iv S

love

nske

žel

ezni

ce

dec

ember

2018

134/135

68

PO

DNEB

NI

DO

SJE

isti tovor. Pri potniškem prometu je konkuren-ca možna za komercialne linije. Res pa je, da je Slovenija pri tem manj zanimiva, ker je majhna. Konkurenco v potniškem prometu imajo evropske države na komercialnih hitrih progah, kjer je to primerljivo z nizkocenovnim letalskim prevozni-kom na Češkem, Brno-Praga, v Avstriji Salzburg-Dunaj, Italija ima Milano-Rim. Veliko operaterjev je v Franciji, Parizu. To so izključno hitre proge in komercialne linije. Vsaka konkurenca pa pomeni razvoj.

Kdaj bo načrtovana popolna elektrifikacija železni-škega prometa v Sloveniji?

V Sloveniji je prioriteta križ: Koper-Ljubljana-Šentilj-Hodoš in Jesenice-Ljubljana-Dobova. Elektrifikacijo, ki je še izziv, pa čakajo dolenjska, kočevska, koroška, kamniška proga. To je eden od izzivov, s katerim se bo država še morala soočiti. Vse proge, razen kočevke, so proge, ki jih je potreb-no modernizirati. Sta pa prioriteta glavni križ in II. tir. Vse naenkrat ne gre. Elektrifikacija bi bila za potniški promet zelo pomembna.

Poslovna in finančna sanacija železnic? V za-dnjem obdobju ste zelo uspešni. Kako zmanjšujete zadolženost?

Slovenske železnice ustvarjajo približno 30 mio evrov dobička letno. Zadolženi smo zelo malo. EBITDA je okoli 70 mio, zadolženost okoli 80 mio. Fokusiramo se na prenovo , modernizacijo, ki bo zahtevala veliko sredstev za izvedbo. Nekaj daje pogodba z državo, nekaj s strateškim partnerjem. Nikoli pa si ne bomo dovolili, da bi se zadolžili preko razumnih mejah, ampak v okvirih, ki je 3,5 kratnik EBITDA. Investicije, spreminjanje po-slovnih procesov, informatizacija. To so glavni deli razvojnega ciklusa. Pri vsaki prometni industriji je tako, da ko se zaključi en cikel, pride drugi. To je panoga, kjer je izjemno veliko investicij in zelo drage so. En vlak stane 7 mio evrov, lokomotiva stane 5 mio evrov, vagon stane 150.000 evrov. Donosi so nizki, marže so nekajprocentne. Vsaka odločitev, ki ni optimalna, lahko pomeni v enem letu milijonske izgube, ki jih zaradi visokih fiksnih stroškov ni mogoče ublažiti čez noč.

Nekaj o belih lisah. Eden izmed pomembnih slo-venskih prevoznikov je dejal, da v svetu ni videl primera, kjer ni železniške povezave z letališčem. Je ideja dokončno pokopana?

Mislim, da je še kar nekaj letališč, ki nimajo takšnih povezav. Je pa res. Spet so prioritete. Se strinjam, da je železnica do letališča ali do Kranjske gore potrebna. Čim več železnic, čim bolj kvalitetnih, tako kot so ceste. Vsi se z vsem strinjamo, problem je vedno pri finančnih zmožnostih in prednostnem vrstnem redu. Država se mora odločiti, ali je bolj pomemben II. tir ali je bolj pomembna elektrifika-cija dolenjske proge. Ali je bolj pomembna poglobi-tev čez Ljubljano ali Karavanke. Je ogromno potreb.

Omenili ste II. tir. Kaj je potrebno narediti, da bi investicijo končno začeli tako, kot jo Slovenija potrebuje?

Slovenija je v zadnjih letih izvedla ogromno pro-jektov na železniški infrastrukturi, ki so vredni skoraj toliko kot II. tir. Projekti so bili narejeni zelo transparentno, precej denarja se je prihranilo, evropska sredstva so bila počrpana 100 %, ni bilo zamud pri delih. Za II. tir je bil zakon sprejet.

Država se mora čimprej dogovoriti, na kakšen način bo ii. tir financirala. ljudje na ministrstvu, na Dri, železnicah, na 2TDk, znajo narediti takšne projekte. ključna stvar je, da se dogovorijo finance,

da se naredi projekt in razpis, je pa potreben dober nadzor nad celotnim projektom.

Je to za železnico zelo vitalna naložba?

Absolutno. To je naložba, ki omejuje ali pa odpira nove možnosti. Trenutni tir omejuje rast, ker je prepoln, je eno večjih tveganj za rast železniškega in luškega prometa. Novi tir odpira druge dimenzi-je. Odpira možnosti, ki so danes neslutene z vidika železniškega prometa.

In Emonika? Kdaj bo realizirana oziroma bo ali ne bo?

Realizirano bo vse, vprašljiv je trgovski center. Za potnike je ključno, da se zgradita nova železniška, avtobusna postaja, novi peroni. To bo realizirano. Zelo vesel bi bil, če bo ta del realiziran do leta 2021.

Zelo dobro je bila sprejeta proga Ljubljana-Trst-Ljubljana. Kako ste zadovoljni z zasedenostjo?

Glede na to, da je potovalni čas neprimerljiv, je dosti daljši od potovanja z avti, se pravi krat dva, so vlaki večinoma polni. Zasedenost ni samo slovenski problem. A povpraševanje po produk-tih, kot so Ljubljana-Benetke, Ljubljana-Dunaj, Ljubljana- München, Ljubljana-Beograd je veliko, kljub temu da storitev ni na nivoju. Z izboljšanjem infrastrukture, bodo imele te proge bistveno večjo perspektivo.

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

69

PO

DNEB

NI

DO

SJE

V Sloveniji promet povzroči največ izpu-stov TGP, ki se povečujejo, ne zmanjšujejo. Največji krivec je cestni promet. S kateri-mi ukrepi bi morali zmanjševati emisije v cestnem prometu, saj sicer ne bo mogoče doseči zavez, ki so opredeljene v Strategiji razvoja prometa v RS?

Promet povzroči po ocenah podnebnega ogledala v RS med 40 in 50 odstotki emisij toplogrednih plinov. Od tega promet tovor-nih vozil približno 30 odstotkov emisij, veči-no pa jih povzročimo z osebnimi avtomobili. V Sloveniji naredimo z vozili javnega linijske-ga avtobusnega prometa letno 48 milijonov kilometrov in 554 milijonov potniških kilo-metrov, z osebnimi avtomobili pa naredimo od 12 do 15 milijard kilometrov. Veliko poti je opravljenih na kratkih razdaljah do 2 ozi-roma 5 km, ki bi jih lahko v velikem deležu opravili peš in s kolesom. MZI zato zelo in-tenzivno izvaja ukrepe aktivne mobilnosti,

to je spodbujanje hoje in kolesarjenja, ki so z vidika okolja in zdravja najbolj ustrezno nadomestilo vožnjam na kratkih razdaljah.

Kako je s spodbudami za trajnostno mobilnost?

V tej finančni perspektivi so ukrepom trajnostne mobilnosti namenjeni razpisi za sofinanciranje projektov na področju urejanja infrastrukture za pešce, kolesarje, urejanje postajališč javnega prevoza po-tnikov in parkirišč v sistemu parkiraj in prestopi. Skupaj je za investicije v mestnih občinah in v občinah, ki imajo izdelane celostne prometne strategije, namenjenih 54,4 mio evrov kohezijskih sredstev in 123 mio evrov za kolesarske povezave ter ukrepe elektro mobilnosti javnega prevoza potnikov v okviru dogovorov za razvoj regij. Za spre-minjanje potovalnih navad se pripravljajo smernice za mobilnostne načrte podjetij in

TrAJnoSTnA MobilnoST

Vsak se naj pogleda v prometnem ogledalu in razmisli, tudi podjetjav Sloveniji naredimo z vozili javnega linijskega avtobusnega prometa letno 48 milijonov kilometrov in 554 milijonov potniških kilometrov, z osebnimi avtomobili pa naredimo 12 in 15 milijard kilometrov. veliko poti je opravljenih na kratkih razdaljah do 2 oziroma 5 km, navaja zgovorne podatke mag. bojan žlender, ki je na Ministrstvu za infrastrukturo vodja službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko. in ob tem razumljivo med ukrepe bolj zdrave mobilnosti na prvo mesto postavi hojo in kolesarjenje ter tako pove, da je predvsem od slehernega posameznika odvisno, kakšen bo ogljični odtis Slovenije. A tudi podjetja bodo morala razmisliti, kakšni bodo prevozi na delo, saj Mzi pripravlja smernice, ki naj bi jih podjetja upoštevala za pripravo mobilnostnih načrtov. Mag. bojan žlender tudi napoveduje uvedbo enotne vozovnice za vse vrste javnega prevoza potnikov in za vse operaterje.

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

dec

ember

2018

134/135

70PO

DNEB

NI

DO

SJE

zavodov. Z njimi bodo analizirali poti zaposlenih in pripravili ukrepe za bolj učinkovito potovanje, ki spodbuja souporabo vozil, uporabo javnega pre-voza in aktivno mobilnost. Pripravljajo se ukrepi za uvedbo enotne vozovnice za vse vrste javnega prevoza potnikov in za vse operaterje. V strategiji za alternativna goriva v prometu pa so predvideni ukrepi za spodbujanje uporabe vozil, ki uporabljajo alternativna goriva in manj obremenjujejo okolje.

Znana je ugotovitev o nezadržni rasti tovornega, zlasti tranzitnega prometa v Sloveniji. Je država pri tem brez moči?

V prometnem modelu, ki je bil podlaga za pripravo Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, so bile narejene ocene, da se bo tovor-ni promet do leta 2030 povečal za 60 odstotkov. Povezovanje držav EU s tretjimi državami in rast gospodarstva , ki postaja vse bolj globalno, gene-rirata povečevanje prometa blaga in mobilnosti prebivalstva. Države članice ne morejo omejevati prostega pretoka blaga in ljudi, lahko pa z ukrepi cestninske politike in zaračunavanjem eksternih stroškov prometa vplivajo na prometne tokove. Z uvedbo elektronskega cestninjenja so se omogočili tudi drugi ukrepi. Mislim predvsem na možnost zaračunavanja eksternih stroškov prometa na določenih območjih in v določenem času, ko so zgostitve največje. Pomembno je seveda predvsem, da se na izvoru čim več blaga usmeri na železniški promet. Slovenija ima zelo dober delež blaga, ki se iz pristanišča Koper usmeri na železniški prevoz, saj gre trenutno 60 odstotkov blaga, ki se pretovori v pristanišču Koper, na železnico.

Kljub raznovrstnim akcijam ozaveščanja in spodbu-dam k e-mobilnosti, h kolesarjenju, kombiniranemu prometu itd. se osebni promet še naprej povečuje. Število registriranih električnih avtomobilov je v Sloveniji zelo skromno. Kaj lahko stori posameznik za zmanjšanje emisij TGP v prometu in s katerimi ukrepi bi morali različni sektorji in akterji v prometu dokazati odgovornost do integralnega prizadevanja za prilagajanje podnebnim spremembam v državi?

Po podatkih SURS opravimo v Sloveniji na delovni dan 3,3 poti, ki so v povprečju dolge 12 km. Med vikendi in prazniki se število poti zmanjša na 2,7 poti , poveča pa se razdalja potovanja na 17 km. To so podatki, ki so nam lahko za razmislek, ka-tere poti lahko opravimo na bolj trajnosten način. Idealno je, če poti z osebnim avtomobilom, ko se vozimo sami, nadomestimo z aktivno mobilnostjo. Redna hoja in kolesarjenje vplivata na izboljšanje zdravstvenega stanja in sta najboljša zamenjava za motorni promet. Če moramo potovati z vozi-lom, pa je še vedno presoja, ali lahko potujemo skupaj z drugimi ali pa uporabimo javni prevoz. Če nimamo druge možnosti in je uporaba osebnega vozila nujna, je prvi ukrep, ki ne zahteva finančnih vlaganj, varčna vožnja. Ta lahko zmanjša porabo goriva tudi do 20 odstotkov. Naslednji koraki pa so zamenjava vozila ali predelava vozila na alter-nativna goriva.

Elektromobilnost je trenutno najbolj optimalna rešitev, ker ima vozilo v prometu ničelne emisije. Trenutno je v Sloveniji 1338 vozil na električni pogon in nekaj nad 500 priključnih hibridov.

Skupno število vozil je še vedno zelo majhno, trend pa je zelo pozitiven, ker je bilo v enajstih mesecih leta 2018 registriranih 516 vozil na električni pogon. Povečuje se doseg teh vozil in prihajajo novi modeli, ki bodo v nekaj letih popolnoma primerljivi z vozili na klasična goriva. V analizi, ki so jo naredile potrošniške organizacije, ima Slovenija dobre ukrepe za spodbujanje vozil na električni pogon. Ocena potrošniških organizacij je, da je avto na električni pogon že v štirih letih po nakupu bolj ugoden nakup kot primerljivo vozilo na klasična goriva.

Za zeleno mobilnost lahko največ stori posameznik, kaj pa podjetja?

Tako kot lahko posameznik vpliva na ogljični odtis, lahko to naredijo tudi podjetja in ustanove. MZi pripravlja smernice za mobilnostne načrte in bo predlagalo, da tak načrt sprejme vsako podjetje ali ustanova.

Spodbuditi želimo ukrepe, ki jih lahko naredi vsak delodajalec, da spodbudi hojo in kolesarjenje, prehod na elektromobilnost z vozili podjetja ali ustanove. Pri logistiki in prevozu blaga je lahko prehod k prevoznikom, ki uporabljajo vozila na alternativni pogon in zeleno logistiko za zadnji kilometer dostave, na primer dostava s tovornimi kolesi za lažje tovore in z električnimi kombiji).

V koliko so realni cilji uporabe alternativnih goriv v Sloveniji in katere cilje bo potrebno doseči na po-dročju polnilne infrastrukture? Kje je zdaj Slovenija v primeri s sosednimi državami?

V strategiji za razvoj polnilne infrastrukture za alternativna goriva v prometu so postavljeni cilji, ki jih Slovenija lahko doseže. Za tovorna vozila, s katerimi se izvaja razvoz blaga v mestih, za vozila

Za 60 %se bo povečal tovorni promet do leta 2030.

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

Do 20 %lahko varčna vožnja zmanjša porabo goriva.

dec

ember

2018

134/135

71PO

DNEB

NI

DO

SJE

javnih služb in avtobuse primestnega prometa je ustrezna rešitev prehod na dvogorivne sisteme z uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP). S sredstvi podnebnega sklada se že nekaj let sofi-nancirajo nakupi avtobusov na stisnjen zemeljski plin in za vozila komunalnih služb. Do konca leta 2020 bodo postavljene dodatne polnilnice za SZP, ki bodo omogočale uporabo teh vozil na območju razvojnih regij v Sloveniji. Polnilnici za utekočinjen zemeljski plin (UTM), ki je primeren za težja tovorna vozila, saj imajo enak doseg kot pri uporabi dizelskega goriva, sta že postavljeni in predvideno je sofinanciranje nakupa in predelave vozil na UTM. Slovenija ima trenutno 330 polnil-nic za vozila na električni pogon z običajno močjo (22 kW) in 50 hitrih polnilnic.

Število polnilnic v celoti zadostuje za razvoj elektromobilnosti. v okviru evropskih sredstev se bosta sofinancirala dva projekta za vzpostavitev linij javnega prevoza z avtobusi na električni pogon.

V državah, kjer je elektromobilnost razvita v ve-čjem obsegu, se kažejo novi vzorci uporabe vozil na elektro pogon. Polnjenje vozil je predvsem doma in na delovnem mestu s počasnimi polnilnicami, ki omogočajo zunanje krmiljenje in se polnijo takrat, ko je energija najcenejša in je ne uporabljajo drugi uporabniki. Ker se polnijo vozila vsak dan, so pre-nosi energije relativno majhni in se lahko izvedejo v času, ko ni drugih uporabnikov.

Več občin v Sloveniji je že sprejelo prometne strategije, vendar dostopnost in kakovost javnega potniškega prometa ni ustrezna. Katere zglede in pristope pa bi lahko omenili?

Slovenija ima dober sistem javnega prevoza za šolarje, dijake in študente. Z uvedbo enotne subvencionirane vozovnice se je število uporabnikov javnega prevoza med mladimi bistveno povečalo.

Za razpršeno poseljenost pa je izvajanje javnega prevoza za druge skupine uporabnikov gotovo bi-stveno večji izziv. Relativno dober javni prevoz ima Ljubljana, kjer se je zlasti z uvedbo t.i. integriranih linij, gre za povezavo medkrajevnega in mestnega prevoza, pokazalo, da je za kraje, ki imajo veliko število delovnih migrantov, javni prevoz možno or-ganizirati. Povečevanje števila potnikov omogoča tudi večje število povezav, uvedbo taktnih voženj in s tem bolj atraktiven javni prevoz.

Kako ministrstvo za infrastrukturo spodbuja pod-jetja v prevozništvu in logistiki, tudi izvajalce v javnem prometu, k izračunom ogljičnega odtisa?

Za prevoznike, ki izvajajo prevoze blaga, so pred-videne spodbude za nakup vozil na alternativna goriva in za predelave vozil. Za izvajalce javnega linijskega avtobusnega prevoza potnikov so pred-videne možnosti povečanja stroškovne cene, če uporabljajo vozila na alternavna goriva.

Če primerjate prakso in razvoj trajnostne mobilno-sti v Sloveniji z dosežki držav v EU, kakšno oceno bi prejela Slovenija? Politika ravna tako, kot je zapisano v različnih strateških dokumentih?

Slovenija sodi med države, ki imajo ambiciozne cilje na področju alternativnih goriv in izvedeni ukrepi že omogočajo hitrejši razvoj. Na področju elektromobilnosti so v vrhu države, ki so z zelo in-tenzivnimi davčnimi spodbudami, npr. Norveška, Nizozemska, spodbudile hiter razvoj. Slovenija je gotovo v drugi skupini držav, ki imajo širok nabor ukrepov z dobrimi skupnimi učinki, ki se že kažejo v praksi. Gotovo pa je za vse največji izziv, da uve-ljavimo drugačen način razmišljanja in ravnanja v prometu. Predvsem mislim na presojo, ali je neka pot res nujna ali jo lahko opravimo na drug način. Gre za spreminjanje celotne filozofije dela, npr. delo od doma, da pot sploh ni potrebna, in prometa.

Predvsem mislim na presojo, ali je neka pot res nujna ali jo lahko opravimo na drug način.

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

relativno dober javni prevoz ima ljubljana, kjer se je zlasti z uvedbo t.i. integriranih linij, pokazalo, da je za kraje, ki imajo veliko število delovnih migrantov, javni prevoz možno organizirati.

dec

ember

2018

134/135

72PO

DNEB

NI

DO

SJE

I. Viri in gradiva za delo z otroki in mladimi na po-dročju podnebnih sprememb (nekateri so primerni tudi za odrasle) – kronološko urejeni:

Naš planet, naša prihodnost - Skupaj v boju proti podnebnim spremembam. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/youth/docs/youth_magazine_sl.pdf.

Umanotera, 2018. Primeri mladinskih projektov in aktivnosti za preprečevanje nevarnih podnebnih sprememb. Dostopno prek: https://bit.ly/2KxzCuh.

Umanotera, 2018. Letak Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb. Dostopno prek: https://bit.ly/2PRUMVM.

Program Ekošola, 2018. Tematski sklop Podnebne spremembe. Dostopno prek: https://ekosola.si/pf/podnebne-spremembe/.

ACE - Action for Climate Empowerment (United Nations Framework Convention on Climate Change, Article 6). Education and Training: Resources. Dostopno prek: http://unfccc.int/cooperation_and_support/education_and_outreach/education_and_training/items/8955.php

Center GRID-ARENDAL, Norveška, v sodelovanju z UNEP (http://www.grida.no/). Viri in gradiva o pod-nebnih spremembah: publikacije (http://www.grida.no/publications?tags=25), grafični prikazi (http://www.grida.no/resources/types/graphic?tags=25).

Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Portal o sloven-skih in tujih dobrih praksah zniževanja izpustov toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe: http://www.slovenija-co2.si/

Umanotera. Izračunaj svoj ogljični odtis. Dostopno prek: http://www.umanotera.org/CO2.

Bogataj, Lučka Kajfež (2013). Vroči novi svet. Ljubljana: Cankarjeva založba. (Za 7. - 9. razred OŠ)

UN Joint Framework Initiative on Children, Youth and Climate Change. Youth in action on climate change: inspirations from around the world. 2013. Dostopno prek: https://www.uncclearn.org/sites/default/files/inventory/unfccc287.pdf

Climate Change. Take Action Now! A guide to suppor-ting the local actions of children and young people, with special emphasis on girls and young women. Več izdajateljev, od Scouts do Unicef, 2013.

(http://www.ifrc.org/Global/Publications/youth/AYCEOs_climate-change_take-action-now_EN.pdf)

Živi preprosto in solidarno – v smeri podnebne pravič-nosti. Gradiva za učitelje. Karitas. (http://www.kari-tas.si/mednarodna-pomoc/podnebne-spremembe1/gradiva-za-ucitelje/)

Monbiot, George (2010). Vroče – Kako ustaviti pre-grevanje planeta. Ljubljana, Krtina.

Piciga, Darja (2010). Podnebne spremembe: Kaj se dogaja, kaj lahko pričakujemo, kako se lahko odzovemo? Učbeniško gradivo. Dostopno prek: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/Gradiva_ESS/

Biotehniska_podrocja__sole_za_zivljenje_in_ra-zvoj/BT_PODROCJA_60NARAVOVARSTVO_Podnebne_Piciga.pdf

Obvladajmo podnebne spremembe – uporabimo les. Ljubljana, Slovenska gozdno-lesna tehnološka platforma, Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu, Liberalna akade-mija, Ekološki forum LDS, Služba vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe, 2009.

Razstava SLOVENIJA, 50+. Razstava o mogočih po-sledicah podnebnih sprememb v Sloveniji je na voljo za brezplačno izposojo v Umanoteri.

Bogataj, Lučka Kajfež. Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? Pedagoški inštitut. Ljubljana, 2008.

Focus, društvo za sonaravni razvoj. 2008. Zloženka Izziv, težak eno tono. (http://www.focus.si/files/Publikacije/ena_tona_final.pdf)

Maja Blejec, Goranka Žnidar Dečman. Koledar pro-fesorja Gamsa: Razredni koledar o podnebnih spre-membah. Kontaktna oseba: Goranka Žnidar Dečman, Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani.

II. Vzgoja in izobraževanje o temah, povezanih s podnebnimi spremembami:

Health Care "zavedanje o trajnostni prehrani": http://www.bioimpulse.eu/sl/. Moduli z učnimi gradivi: http://www.bioimpulse.eu/sl/index.php/module

Spletna učilnica Varčujmo z energijo: https://sku-pnost.sio.si/course/view.php?id=9168

GOLEA, Goriška lokalna energetska agencija. Izobraževanja o energetski učinkovitosti in obno-vljivi energiji: https://www.golea.si/izobrazevanja/

Spletni portal Trajnostna energija: http://www.traj-nostnaenergija.si/

Trajnostna mobilnost. Priročniki za vrtce, osnovne šole in gimnazije:

www.na-postaji.si/priročnik/vrtci.pdf, www.na-po-staji.si/priročnik/osnovne-šole.pdf, www.na-postaji.si/priročnik/srednje-šole.pdf

Spletni portal za izboljšanje kakovosti zraka: http://www.mojzrak.si/

Piciga, Darja in soavtorji (2018). Integralna serija: S pametno integracijo do trajnostnega razvoja - 100 nadaljevanj. Dostopno prek: http://integralna-zele-na-slovenija.si/integralna-serija/.

III. Pomembna strokovna besedila o podnebnih spremembah in njihovih posledicah:

Dolinar, Mojca (ur.), 2018. Ocena podnebnih spre-memb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo – prvi del. Dostopno prek: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

Ministrstvo za okolje in prostor, Umanotera in Urad Vlade za komuniciranje. Slovenija znižuje CO2:

- Zakaj je potrebno CO2 zniževati – o podnebnih spremembah, dostopno prek: http://www.slove-nija-co2.si/index.php/o-co2.

SEZnAM virov in GrADiv o PoDnEbnih SPrEMEMbAh

Pripravili: Dr. Darja Piciga, Ministrstvo za okolje in prostor

Dr. Renata Karba, Umanotera, fundacija za trajnostni razvoj

dec

ember

2018

134/135

73PO

DNEB

NI

DO

SJE

- Posledice podnebnih sprememb, dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2/podnebne-spremembe-in-njihove-posledice.

- Tudi podnebje v Sloveniji se spre-minja, dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2/tudi-podnebje-v-sloveniji-se-spreminja.

- Projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji, dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2/projekcije-podnebnih-sprememb-v-sloveniji.

IPCC — Medvladni odbor za podnebne spremembe, 2016. Prispevek prve delovne skupine k Petemu po-ročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe 2013: Fizikalna podlaga. Povzetek za oblikovalce politik (slovenski prevod). Dostopno prek: http://www.meteo-drustvo.si/data/upload/Vetrnica0613_Povzetek.pdf

IV. Politični okvir za podnebne ukrepe (blaženje in prilagajanje):

Ministrstvo za okolje in prostor, Umanotera in Urad Vlade za komuniciranje. Slovenija znižuje CO2:

Najpomembnejše organizacije, politični procesi in zakonodaja na področju podnebnih sprememb, do-stopno prek: http://www.slovenija-co2.si/index.php/povezave.

Okvirna konvencija Združenih narodov o pod-nebnih spremembah (United Nations Framework Convention on Climate Change) (http://www.

vlada.si/fi leadmin/dokumenti/si/projekti/2009/podnebne/okvirna_konvencija_ZN.pdf)

Medvladni forum o podnebnih spremembah (Intergovernmental Panel on Climate Change,  IPCC): https://www.ipcc.ch.

Kjotski protokol (Kyoto Protocol) (http://www.vlada.si/fi leadmin/dokumenti/si/projekti/2009/podneb-ne/Kjotski_protokol.pdf)

Pariški sporazum (Paris Agreement )

(https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016-02-0063?sop=2016-02-0063)

Podnebna politika Evropske unije, dostopno prek: https://ec.europa.eu/clima/index_sl

Podnebna politika Slovenije:

- spletna stran Ministrstva za okolje in prostor (bo prenovljena v l. 2019): http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/podnebne_spremembe/

- 7. Državno poročilo in 3. Dveletno poročilo Slovenije v skladu z določili konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, marec 2018. (http://www.mop.gov.si/fi leadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/podnebne_spre-membe/podnebne_spremembe_7drzavno_porocilo_3dveletno_porocilo.pdf)

- spletna stran projekta Podnebna pot 2050: https://www.podnebnapot2050.si/

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.siwww.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Iz vsebine

1. Osrednji koncepti in pojmi

2. Mednarodni cilji in zaveze

3. Slovenija na poti v zeleno gospodarstvo

4. Trajnostno oziroma zeleno upravljanje podjetij

5. Sistemi in orodja za prehod v zeleno gospodarstvo

6. Iz prakse

7. Na poti v zeleno

5. Sistemi in orodja za prehod v zeleno gospodarstvo

Cena: 19 € z DDV + poštnina

PriročnikPrehod v zeleno gospodarstvo

Več kot30 avtorjev20 primerov

praks

NOVO!

Naročila prejemamo: e: info@fitmedia.si t: 03 42 66 700

Založnik: Fit media d.o.o.Obseg: 208 straniFormat: 200 x 270 mm

V sodelovanju zMinistrstvom za okolje in prostor

Pla

sti

ka

dec

ember

2018

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

134/135

74O

KO

LjE

Plastika je danes široko

dostopna, obstojna ter ima

pogosto strupene in druge

škodljive učinke. Postala je

praktično nenadomestljiv

material. dejstvo je, da nas

plastika spremlja povsod, pa

se tega sploh ne zavedamo.

Zaradi plastičnosti, trpežnosti

in inertnosti, predvsem pa

nizke cene proizvodnje (vsaj

najbolj razširjenih plastik)

se uporablja za izdelavo

ogromnega števila izdelkov za

vsakdanjo rabo. iz plastike so

tudi tekstilna vlakna, izolacijski

materiali, cevi, talne obloge

in sestavine lakov, lepil ter

kozmetičnih izdelkov, vgrajena

je v elektrotehniki ohišja,

v plošče za tiskana vezja,

uporabljena je v avtomobilski

industriji, v materialih za

blazinjenje, v armaturnih

ploščah, v rezervoarjih za

gorivo in v mnogih drugih

izdelkih.

mag. tanja bolte

PLAsTikA

Pa poglejmo statistiko. Plastiko so pričeli proizvajati leta 1907. Svetovna proizvodnja

plastike se je povečala za dvajsetkrat od šest-desetih let prejšnjega stoletja in leta 2015 zna-šala 322 milijonov ton. V naslednjih dvajsetih letih naj bi se še podvojila. Vsako leto v Evropi nastane okoli 25,8 milijona ton plastičnih odpadkov. Od tega se manj kot 30 % zbira za reciklažo. V EU se okoli polovica zbranih pla-stičnih odpadkov pošlje v tujino, kjer glede njihove obdelave ostaja negotovost zaradi drugačnih okoljskih standar-dov. V oceanih vsako leto konča 5 do 13 milijonov ton plastike (kar je 1,5 do 4 % svetovne proizvodnje plastike). Po ocenah plastika obsega več kot 80 % odpadkov v morju. V EU vsako leto v oceanih konča 150 000 do 500 000 ton plastič-nih odpadkov.

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je v Sloveniji v letu 2016 nastalo 59.000

ton odpadkov iz plastike, kar je sicer za 19 % manj kot v letu 2015, vendar za 12 % več kot pred desetimi leti.

Odpadki iz plastike zajemajo vso odpadno plastično embalažo: odpadno plastiko,

zbrano v okviru komunalnih odpadkov, odpa-dno plastiko iz proizvodnje, priprave dobave ter uporabe plastike v proizvodnih in stori-tvenih dejavnostih. V celotni količini nastalih odpadkov v 2016 so sicer odpadki iz plastike predstavljali razmeroma majhen delež, le 1,1 %. Največ odpadkov iz plastike je nastalo v storitvenih dejavnostih, 49 %; v proizvodnih dejavnostih jih je nastalo skoraj 46 %, v gospo-dinjstvih pa le malo več kot 5 %.

Odpadki iz plastike se tudi uvažajo in izva-žajo. V letu 2016 jih je Slovenija uvozila

105.000 ton, izvozila pa 51.000 ton, torej polo-vico manj, kot jih je uvozila. V letu 2016 se je v Sloveniji 35 % odpadkov iz plastike recikliralo, 6 % teh odpadkov se je sežgalo, malo več kot 2 % sta se odložila na odlagališčih odpadkov. Preostanek teh odpadkov se je začasno skladi-ščil ali obdelal po postopkih predobdelave in čaka na nadaljnjo predelavo.

Kljub temu moti podatek, da danes mikropla-stiko najdemo v vodi in s tem tudi v mikro-

organizmih, kar pričajo tudi številna odkritja v zadjem obdobju. Največ plastike pride v morje s kopnega. Zato je nujno potrebno reči »STOP« plastiki za enkratno uporabo.

slovenija zmanjšuje porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk - imam svojo vrečko?

Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da je prisotnost odpadkov v svetovnih morjih ve-

lika grožnja, saj po nekaterih ocenah odpadki iz plastičnih materialov predstavljajo med 60 in 90% vseh odpadkov v oceanih in na obalah po vsem svetu. Slovensko morje pri tem ni izjema. Eden ključnih razlogov, zakaj je onesnaževanje voda s plastičnimi odpadki tako velika grožnja morju, je, da imajo plastični materiali izredno dolgo življenjsko dobo. Zaradi obstojnosti in kopičenja ti odpadki zaradi morskih tokov in vetrov prepotujejo velike razdalje in onesnažu-jejo ne le območje njihovega vnosa, pač pa tudi oddaljena območja, ki sicer niso neposredno obremenjena z viri vnosa odpadkov.

Zaradi vse večjega zavedanja pretirane potrošnje in onesnaževanja s plastičnimi

odpadki je bila v januarju 2018 na evropski ravni sprejeta Strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu. Prinaša vrsto ukrepov in pripo-ročil za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko. Ukrepi so razdeljeni v tri stebre: na ravni EU, na nacionali ravni in za industrijo. Čeprav je veliko ukrepov v obliki priporočil, namerava Evropa sprejeti številne strategije, dopolniti obstoječo zakonodajo in s tem narediti ukre-pe še bolj zavezujoče. Preoblikovanje načina zasnove, proizvodnje, uporabe in reciklaže proizvodov ima v EU velik poslovni potencial. S prevzemom vodilnega položaja pri tem preho-du se bo ustvarilo nove priložnosti za naložbe in delovna mesta. Po novih načrtih se bo dalo do leta 2030 vso plastično embalažo na trgu

dec

ember

2018

134/135

OKO

LjE

75

EU mogoče reciklirati, potrošnja plastike za en-kratno uporabo bo manjša, namerna uporaba mikroplastike pa bo omejena.

Naj naštejem nekaj ključnih ukrepov na EU ravni. Do leta 2030 mora biti vsa plastič-

na embalaža primerna za ponovno uporabo ali recikliranje; pripraviti je potrebno ukrepe za zmanjšanje količin plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in za boljšo reciklabilnost uporabljene plastike; uvedla se bo razširjena odgovornost proizvajalcev za določene masne tokove, prepovedala se bo oxoplastika; spod-bujene bodo inovacije na področju oblikovanja, materialov in postopkov recikliranja plastike.

Na nacionalni ravni so ukrepi usmerjeni v izrabo finančnih instrumentov še posebej

s povišanjem cene odlaganja odpadkov in se-žiga; finančne spodbude za rabo sekundarne plastike in izboljšanje sistemov proizvajalčeve odgovornosti, kar nas s prenovo Zakona o var-stvu okolja in prenosom novega odpadkovnega svežnja direktiv ter reševanja težav z odpadki, ki so v tem sistemu, čaka kot eden prioritetnej-ših izzivov našega ministrstva.

Eden od ukrepov izvajanja evropske strategije za plastiko je v maju 2018 podan predlog

direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proi-zvodov za enkratno uporabo na okolje. Glavni cilj predloga direktive je preprečiti in zmanjšati vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na oko-lje, zlasti vodno okolje. Predvideni so ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi, povezanih s plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na obalah v EU.

Plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo po količini približno polovico

vseh morskih odpadkov, najdenih na evropskih obalah. Deset najpogosteje najdenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo predstavlja 86 % vseh plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. To so zlasti plastične posode za živila, lončki za pijačo, vatirane palčke, jedilni pribor, krožniki, mešalne palčke, slamice, palčke za balone, baloni, zavitki in ovoji, plastenke za pijače …

Sprejem predloga direktive se pričakuje v za-četku prihodnjega leta. Ne moremo mimo

dejstva, da so nekatere države že pred tem spre-jele bolj ambiciozne ukrepe in že prepovedale ali pa omejile uporabo plastičnih proizvodov, predvsem lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

Republika Slovenija si na področju krožne-ga gospodarstva prizadeva, tako bo tudi v

prihodnje, za povezovanje ukrepov na področju odpadkov z ukrepi in pobudami na drugih po-dročjih, vključno z ukrepi za zmanjšanje sme-tenja na kopnem, za trajnostno načrtovanje plastike, za zmanjšanje uporabe mikroplastike v proizvodih ter z ozaveščanjem javnosti in spreminjanjem vedenjskih vzorcev, kar je nujno

za zmanjšanje morskih odpadkov in ohranitev morskih ekosistemov.

Prehod na bolj krožno gospodarstvo, kjer se vrednost izdelkov, surovin in virov ohranja

čim dlje v gospodarstvu, ustvarjanje odpadkov pa se čim bolj zmanjša, je ključni prispevek EU k prizadevanjem za razvoj trajnostnega, niz-koogljičnega in konkurenčnega gospodarstva, učinkovitega z viri. Takšen prehod pomeni pri-ložnost za preobrazbo našega gospodarstva ter ustvarjanje novih in trajnostnih konkurenčnih prednosti za Evropo.

Leta 2013 je Vlada Republike Slovenije podpr-la in v letu 2017 prenesla v nacionalni pravni

red direktivo o spremembi Direktive 94/62/ES glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk in zaključke iz Zelene knjige o evropski strategiji za ravnanje s plastičnimi odpadki v okolju. Gre zlasti za prizadevanja za trajnostno proizvodnjo plastike, za spod-bujanje dolgotrajnih plastičnih proizvodov in preprečevanje širjenja kratkotrajnih plastičnih proizvodov in proizvodov za enkratno uporabo, za ločeno zbiranje in prednostno recikliranje plastičnih odpadkov ter za ozaveščanje potro-šnikov o vplivih plastičnih odpadkov na okolje.

Slovenija se je zavezala k več okoljskim ciljem glede potrošnje lahkih plastičnih nosilnih

vrečk. Do konca leta 2019 letna raven potrošnje ne bo presegala 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo, do konca leta 2025 pa ne bo presegala 40 takšnih vrečk na osebo. S 1. janu-arjem 2019 se na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov uvaja prepoved brezplačnih nosil-nih vrečk ne glede na debelino njihove stene. Iz ukrepov so izvzete zelo lahke plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana (sadje, zelenjava, sveži mesni izdelki).

Glede prvih podatkov o potrošnji lahkih pla-stičnih nosilnih vrečk izračuni kažejo, da

je trenutna poraba lahkih plastičnih nosilnih vrečk 50 takšnih vrečk na osebo, vendar pa gre za izračun prvih informativnih podatkov v krajšem obdobju. Pomembno vlogo pri zmanj-ševanju potrošnje plastičnih nosilnih vrečk imajo programi ozaveščanja potrošnikov na splošno in izobraževalni programi za otroke.

S 1. septembrom 2018 v trgovinah, v vseh slovenskih osnovnih šolah pa celo šolsko

leto 2018/2019, poteka ozaveščevalna kampa-nja o vplivu pretirane potrošnje lahkih plastič-nih nosilnih vrečk na okolje s sloganom »Imam svojo vrečko!«. Kampanja poudarja pomen preprečevanja odpadkov kot sklop najpomemb-nejših ukrepov za čim manj nastalih odpadkov. Zato se vsebina ne osredotoča na pravilno ravnanje z odpadnimi lahkimi plastičnimi nosilnimi vrečkami, ampak na bolj trajnostno potrošnjo - vsako vrečko čim večkrat uporabi-mo, ker tudi s tem vsak posameznik vpliva na

kakovost okolja, v katerem živimo. Kampanja je namenjena širši javnosti s poudarkom na izobraževanju otrok.

S prihodom novega ministra na Ministrstvo za okolje in prostor pa je Slovenija jasno

povedala - stremela bo k temu, da se bo v letu 2019 prodaja lahkih nosilnih vreč ukinila.

Nujno moramo zmanjšati uporabo plastike, predvsem izdelkov s kratko življenjsko

dobo. Nujno je potrebno narediti korak naprej predvsem pri rabi, proizvodnji in potrošnji pla-stičnih izdelkov s kratko življenjsko dobo, kot so izdelki za enkratno uporabo, in spremeniti vedenjske vzorce glede neustreznega ravnanja z odpadki.

Nujno je, da vsak posameznik premisli, pre-den se odloči in kupi plastično vrečko ali

kakšen drug izdelek iz plastike. Vsekakor so možne alternative, kot so trajnostne vrečke za sadje in zelenjavo, nakupi v trgovinah, ki pro-dajajo izdelke brez embalaže, nakupi lokalnih proizvodov,..

Če želimo ohraniti naš planet, ne bo dovolj le sprejeti zakonodajo na EU in nacionalni

ravni, potrebno jo bo izvajati. Vsak posameznik pa mora resno razmisliti, ali izdelek, ki ga želi-mo kupiti, resnično potrebujemo.

SPODUDE ZA PODJETJANa Eko skladu so podjetjem na voljo finančne spodbude za naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije.

Spodbude so v obliki nepovratnih sredstev in/ali kredita s subvencionirano obrestno mero, dodeljene po pravilu »de minimis«

01 241 48 66WWW.EKOSKLAD.SI

V E Č I N F O R M A C I J

Pro

moci

ja

dec

ember

2018

foto

: arh

iv p

odje

tja

mat

jaž

Peč

ar

134/135

76O

KO

LjE

Zgradbe z njihovo izgradnjo povzročijo za skoraj polovico

emisij Co2 v okolje. med razlogi je tudi korozija

jeklenih konstrukcij, ki se ji ne moremo izogniti, lahko

pa jeklo pred rjo zaščitimo. med najbolj učinkovite in

trajnostne rešitve spada vroče cinkanje, ena najstarejših

antikorozijskih zaščit. Jeklo, zaščiteno z vročim cinkanjem,

ima življenjsko dobo tudi krepko čez 100 let. Hkrati je cink material, ki se lahko kot odpadna surovina reciklira, proces vročega cinkanja pa

ima bistveno nižji okoljski vpliv od drugih antikorozijskih zaščit,

kot so premazi, barvanje idr. kot pravi direktor celjske in

edine slovenske pocinkovalnice Pocinkovalnica d.o.o. matjaž

Pečar, povpraševanje po vročem cinkanju jeklenih elementov v zadnjih letih zelo narašča, kar je tudi

odraz pozitivnega trenda v gradbenem sektorju. Ta predstavlja največji delež

pocinkanih elementov, kar 44 %. V evropi se pocinka

približno 7 milijonov ton jekla letno, v sloveniji približno

35.000 ton.

VroČe CinkAnJe

po ocenah korozija porabi okoli 4 % bdp v svetu. Zaščita železa in jekla z vročim cinkanjem je ena najbolj okolju prijaznih in dostopnih postopkov, zato ima pomembno mesto v trajnostni gradnji. kako zaželene so pocinkane konstrukcije v trajnostni gradnji, kjer je v ospredju uporaba naravnih materi-alov, kot je les?

Vroče cinkanje se uporablja kot antikorozijska zaščita jeklenih izdelkov in je ena najstarejših antikorozijskih zaščit, v primerjavi z ostalimi zaščitami tudi ekonomsko najbolj upravičena. Zato se uvršča v sklop trajnostne gradnje. Največja prednost vroče cinkane prevleke je dolgotrajna odpornost na korozijo. Trajanje prevleke je odvisno od tega, v katerem kli-matskem tipu se nahaja. Po standardu SIST EN ISO 14713/1 bo prevleka debeline 85 qm v odvisnosti od korozijskega razreda trajna od 50 do 500 let, debelejša ustrezno dlje. Vroče cinkano prevleko odlikuje mnogo bolj-ša odpornost na mehanične obremenitve kot barvni premaz. je 8-krat boljša od epoksi-dnih premazov in 20-krat od PVC premazov in epoksidnih prašnih nanosov.

Zaradi tega se barvanje kot možna zaščita precej opušča, tudi zaradi okoljskih vidikov, kot so emisije VOC. Za barvanje se odločajo predvsem pri objektih, ki niso neposredno izpostavljeni zunanjim vplivom. je tudi nekaj primerov kombinacije lesa in pocinkanih elementov. Uporaba lesa je seveda zaradi statike omejena na nizko gradnjo.

kako pocinkana konstrukcija prispeva k bla-ženju podnebnih sprememb?

V Veliki Britaniji, podobno tudi drugod, zgradbe z njihovo izgradnjo povzročijo za skoraj polovico emisij CO2 v okolje. Polovico teh emisij je povzročenih zaradi uporabe vode, četrtino zaradi nastalih odpadkov in četrtino zaradi uporabe surovin. Pri gradnji sta glavni surovini jeklo in beton.

V smislu trajnostne gradnje ima vroče pocinkano jeklo izredne prednosti pred be-tonom. Pocinkano jeklo lahko neomejeno recikliramo, beton pa lahko po separaciji in drobljenju uporabimo samo za namene nasipavanja. V primeru zaščite jekla s pre-mazi je ta dražja in mnogo krajša od zaščite s pocinkanjem. Zaradi nje so povzročene

pri vročem cinkanju se nečistoča materiala ne more skriti

Pro

moci

ja

dec

ember

2018

foto

: And

rej

134/135

OKO

LjE

77

mnogo večje emisije CO2 v okolje kot zaradi vročega cinkanja. Odpadni cink se reciklira v cink za ponovno uporabo.

Tehnična univerza iz Berlina (Technishe Universität Berlin) je na primeru parkirišča iz 500 ton jekla izračunala, da bi emisije CO2 (za antikorozijsko zaščito jekla za obdobje 60 let) v primeru zaščite s premazom znašale 98,6 ton, v primeru vročega cinkanja pa 41,5 ton. Z uporabo vročega cinkanja za zaščito pred rjo na vsako tono zaščitenega jekla prihranimo toliko energije, da zadovoljimo nekajtedenske potrebe povprečne družine po energiji. Primerjalno je bila izračunana tudi vložena energija (Life cycle energy calcula-tion) za vroče cinkano in lakirano balkonsko ograjo. Za izdelavo lakirane balkonske ogra-je se porabi 53.500 Mj, za vroče cinkano 23.700 Mj, kar je več kot pol manj.

gradbeni trg se je po obdobju nekolikšnega zatišja ponovno prebudil in gradbinci imajo vse več dela. kako vi opažate ta trend in kako vpliva na vas? kakšna je poraba cinka v grad-beništvu pri nas v primeri s prakso drugod?

Porast povpraševanja po vročem cinkanju za gradbeni sektor seveda opazimo pri količinah, ki so v zadnjih letih vedno večje. Porazdelitev povpraševanja po segmentih trga je skoraj identična po vsej Evropi. Največji delež je na področju gradenj in konstrukcij, približno 44 %, sledi cestna oprema, približno 15 %, nato elementi za infrastrukturo, kot so dalj-novodni stebri, z 10 %, industrijska oprema z 8,5 % in kmetijski program s 7,5 %. Poraba cinka znaša približno 50 kg/t jeklene kon-strukcije. Pri težjih konstrukcijah je poraba cinka manjša, pri lažjih nekoliko večja.

v procesu vročega cinkanja uporabljate vročo talino cinka. gre za naraven vir. glede na to, da je evropa precej siromašna z na-ravnimi viri, kakšna je dostopnost do cinka v evropi? od kod pridobivate cink?

Največje zaloge cinka so v Avstraliji, Kanadi, na Kitajskem, v Peruju in ZDA. Med največje rudnike cinka sodita Rampura Agucha v Indiji (620 milijonov ton koncentrata v letu 2017) in Red Dog v ZDA (542 milijonov ton koncentrata v letu 2017). V Evropi je nekaj ru-dnikov v Skandinaviji in na Irskem. Približno 80 % svetovnega cinka je miniranega pod zemljo, medtem ko je 8 % miniranega po odprtih kopih, ostalo je kombinacija obeh metod. Med 10 največjih proizvajalcev cinka na svetu sodijo tudi trije največji evropski proizvajalci. To so Nyrstar, Glencore Xtrata in Boliden. Nyrstar in Glencore imata sicer svoje rudnike tudi izven Evrope (Nyrstar še v Avstraliji, Glencore v Kanadi), medtem ko Boliden uporablja samo evropske vire (ru-dniki na Norveškem, Finskem in na Irskem). Bolidenov rudnik Tara na Irskem je hkrati tudi največji rudnik cinka v Evropi.

Vsi pomembnejši proizvajalci cinka imajo svoje blagovne znamke registrirane na borzi LME (London Metal Exchange), kjer se dnev-no oblikujejo cene za vse kovine. Kovine se na LME delijo na 4 sklope: neželezne kovine, železove kovine, redke kovine in žlahtne ko-vine. Cink sodi v skupino neželezne kovine. Od skupno 81 registriranih blagovnih znamk cinka na LME je 8 evropskih. Prihajajo iz Belgije, Bolgarije, Finske, Italije, Norveške, Poljske in Španije. Cene kovin na LME so veljavne globalno na vseh svetovnih trgih. Obseg trgovanja na LME bistveno presega globalno proizvodnjo neželeznih kovin (tudi do 40-krat), kar nam pove, da so te privlačne za investicije. Zato je ogromno nakupov preko LME samo špekulativne narave in do fizičnih

transakcij blaga dostikrat niti ne pride. Ti špe-kulativni nakupi so med drugim tudi eden od razlogov za velika nihanja cen. Uradna valuta za kotacijo cen je $. Samo v lanskem letu je bil obseg poslov preko LME 12,7 bilijonov $. V letu 2018 je cena cinka nihala med 2.900 in 2.000 eur/t. Zaradi špekulativnih prodaj pa so zelo nihale tudi zaloge na trgu, in sicer med 250 KT in 125 KT.

Velik igralec pri cenah je Kitajska, ki porabi cinka za dve Evropi. Cink, ki ga dobivamo

pri naših dobaviteljih, prihaja iz celega sveta. Za nas je pomembna čistoča cinka, to je 99,995 %. Gre za najbolj čisti cink. Naši do-bavitelji morajo obvezno imeti certifikat, ki dokazuje kakovost cinka.

kako lahko cink ponovno uporabite?

Oba odpadka, ki nastaneta iz cinkove taline, trdi cink in cinkov pepel, se reciklirata za ponovno uporabo v različnih industrijah. V Evropi je kar nekaj podjetij, ki odkupuje to-vrstne odpadke in jih predelajo za ponovno uporabo. Reciklirani cink je čistoče 99,99 %. Sicer pa pri cinkanju ves odvečni cink, ki je staljen, pade nazaj v talino, tako da se večkrat ponovno uporabi.

Za segrevanje cinka potrebujete veliko energije. s katerimi ukrepi optimizirate rabo energije? uvajate kakšne inovativne pristope za kroženje odpadne toplote v proizvodnem procesu?

Proizvodna hala pocinkovalnice je bila zgra-jena leta 2006 in že takrat smo pri tehno-logiji upoštevali precej ukrepov za izrabo odpadne energije. Cink mora biti vedno v raztaljenem stanju, zato ogrevanje poteka neprestano. Vpeljanih imamo kar nekaj postopkov za učinkovito izrabo energije. Zgorele dimne pline cinkovega kotla dova-jamo v sušilnico predgretja oziroma sušenja elementov pred cinkanjem, kjer pripomorejo pri ogrevanju. Naprej preko toplotnega iz-menjevalca z dimi ogrevamo vodo, ki ogreva vse predobdelovane kopeli. Pozimi nekaj te energije ostane za talno gretje delovnih prostorov v proizvodnji. Pred dvema letoma smo dodali še toplovodno in toplozračno kogeneracijo. Streha pocinkovalnice pa je prekrita s sončnimi celicami za proizvodnjo sončne energije, ki jo oddajamo v električno

Z uporabo vročega cinkanja za zaščito pred rjo na vsako tono zaščitenega jekla prihranimo toliko energije, da zadovoljimo nekajtedenske potrebe povprečne družine po energiji.

dec

ember

2018

Ko so elementi že pocinkani, končna kontrola preveri ustreznost prevleke s standardom. Na elementih se izvedejo meritve debelin cinkove prevleke, ki so osnova za izračun

življenjske dobe pocinkanega izdelka.

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

134/135

78O

KO

LjE

omrežje. Smo tudi imetnik standarda ISO 50001 za upravljanje z energijo.

celjska pocinkovalnica ima eno največjih kadi za cinkanje v evropi. koliko elementov vroče pocinkate na leto?

Kad ima dolžino 12,8 m, širino 1,8 m, globino 3,2 m. Najtežji element lahko tehta 7 ton. Vse več konstrukcij gre v smeri daljših in težjih elementov, primernih vsaj za normalen transport, to je 13,6 metra. Letno pocinkamo več kot 30.000 ton. Že nekaj let beležimo rast proizvodnje.

kateri elementi so bili do sedaj največji in najbolj zahtevni za pocinkanje – kateri vaši projekti so posebej referenčni?

Vsak element je zahteven, še posebej pa tisti, ki ni najbolje pripravljen za cinkanje. Največji projekt v zadnjih letih je kompleks naselbine naftnih črpališč v Kazahstanu, za katerega smo preko slovenskega podjetja v treh letih vroče pocinkali 12.000 ton. Pohvalimo se lahko tudi s cinkanjem elementov za žičnice (avstrijski Dopplmayr, italijanski Leitner), ki gredo na objekte po Evropi in svetu. Zelo zahtevne za cinkanje so tudi turbine manjših hidroelektrarn ali pa toplotni izmenjevalci, ki morajo biti pocinkani samo z zunanje strani. Pri tem je potrebno uporabiti protivzgonsko silo, ki potisne element v talino. Veliko naših strank svoje elemente izvaža, tako da smo posredno prisotni po celi Evropi. Za direktne naročnike cinkamo v obsegu do 200 km, potem postane strošek prevoza prevelik in nismo več konkurenčni bližji pocinkovalnici.

kako razširjeno je vroče pocinkanje v evropi in po svetu?

V Evropi se pocinka približno 7 milijonov ton letno, v Sloveniji približno 35.000 ton, na Kitajskem pa okoli 15 milijonov ton. Delež cinkanja se zelo povečuje tudi v Indiji.

Največ pocinkovalnic ima v Evropi Nemčija, in sicer 160, kar predstavlja 30 % evropskega trga. Sledi Italija s 15 %, Velika Britanija in Irska skupaj z 11 %, Francija z 9 % in Španija z 8 %.

v primerjavi z barvanjem vroče cinkanje velja za trajnejšo in stroškovno učinkovitejšo rešitev. kako razširjena je uporaba vročega cinkanja v primerjavi z barvanjem in v katerih primerih je to najbolj opazno?

Začetni strošek vročega cinkanja je približno 10 % nižji od stroška barvanja s peskanjem. Po analizi univerze Bauökonomie Stuttgart iz leta 2017 (objavljeno Arbeitsblätter Feuerverzinken A.5, 9. 3. 2017) sta stro-škovno gledano že začetna vložka v barva-nje oziroma cinkanje jekla različna. Za jeklo debeline 10 mm (površina 1 tone je 10–15 m2), ki predstavlja težke konstrukcije, znaša strošek barvanja od 14,3 eur/m2 naprej, stro-šek cinkanja pa od 12,9 eur/m2 naprej. Pri

barvanju se upošteva strošek peskanja Sa2 ½, temeljni premaz in dva pokrivna prema-za. Barvanje jekla brez predhodno očiščene površine je jalovo delo in bi se potreba po obnovi premaza pokazala prej kot v treh letih. Pri debelini jekla 3 mm (površina 1 tone je 40-50 m2) znaša strošek vročega cinkanja od 10,9 eur/m2 naprej, strošek barvanja pa od 11,1 eur/m2 naprej.

Elemente, ki so bili zaščiteni z premazom, je potrebno po 15 letih obnoviti, po 20 letih pa zamenjati. Strošek obnove ali zamenjave je podoben ali celo večji od stroška prve antikorozijske zaščite. Vroče cinkano jeklo ne potrebuje vzdrževanja v celotni eksploatacij-ski dobi, kar v izračunih predstavlja obdobje 50 let in 80 % življenjske dobe zgradbe. Pri vročem cinkanju mora biti element čist, da se ga cink oprime, pri barvanju se barva oprime materiala, tudi če ta ni dobro očiščen. Cink ni najbolj obstojen v obmorskem pasu, 200 metrov do obale - zaradi kloridov. Tam so boljši sistemi duplex, kar pomeni, da se na pocinkani element nanese tudi barvo.

standardna vroče pocinkana prevleka veči-noma presega življenjsko dobo 100 let. kako zagotavljate kakovost pocinkanih elementov za njihovo čim daljšo življenjsko dobo?

Kakovost pocinkanih izdelkov in njihova ži-vljenjska doba sta v veliki meri odvisna od priprave in izbora materiala za postopek vro-čega cinkanja. Z vpeljano vhodno kontrolo elementov pred samim postopkom cinkanja stranke nenehno opozarjamo o ustrezni pri-pravi materiala, ki je ključnega pomena za kvaliteto. V tehnološkem postopku imamo vpeljane dnevne, tedenske in mesečne kon-trole za zagotavljanje optimalnih tehnoloških parametrov, brez katerih cinkanje ni kvali-tetno. Služba tehnologije sodeluje z našimi strankami že v projektnih fazah priprav ele-mentov. Ko so elementi že pocinkani, končna kontrola preveri ustreznost prevleke s stan-dardom. Na elementih se izvedejo meritve debelin prevleke. Za zagotavljanje kakovosti pocinkanih izdelkov je odločilen tudi dober tim, ki ga imamo, in odprta komunikacija z našimi kupci. Pridobljene imamo tudi vse standarde kakovosti.

podjetja se vse bolj usmerjajo v industrijo 4.0, kjer je vse več digitalizacije in robotizaci-je. kako je vpliv industrije 4.0 viden na vašem področju oziroma kako v procese vpeljujete digitalizacijo in robotizacijo?

Tudi v Pocinkovalnici napredujemo na tem področju. Dejstvo je, da je postopek vročega kosovnega pocinkanja specifičen, saj stranke k nam pripeljejo oblikovno različne elemente. Ne gre torej za proizvodnjo serijskih izdelkov. Večino faz ni možno robotizirati, zato bomo še vedno potrebovali človeško roko. Delno avtomatiziran proces že imamo v fazi kemij-skega čiščenja obdelovancev v naši novejši pocinkovalnici v Srbiji, ki smo jo zgradili leta 2011.

Pri vročem cinkanju mora biti element čist, da se ga cink oprime, pri barvanju se barva oprime materiala tudi, če ta ni dobro očiščen.

Emis

ijE

in

proiz

vodi

dec

ember

2018

foto

: arh

iv p

odje

tja

igor

Her

man

134/135

OKO

LjE

79

kako ponuditi trgu izdelke s čim nižjimi emisijami

toplogrednih plinov? kako to počne mednarodna korporacija

Weishaupt? Weishaupt je namreč eno izmed vodilnih

podjetij na področju gorilnikov, nizkotemperaturnih in

kondenzacijskih ogrevalnih sistemov, solarne tehnike,

toplotnih črpalk ter avtomatizacije zgradb. »Leta 1992 je koncern ustanovil v

Celju lastno hčerinsko podjetje, ki posluje na trgih Hrvaške,

srbije, Bosne in Hercegovine, kosova, makedonije in Črne

Gore,« je povedal igor Herman, direktor podružnice.

na teh trgih imajo največji tržni delež na segmentu

gorilnikov, poleg gorilnikov pa so predvsem v sloveniji in

na Hrvaškem prisotni tudi s ponudbo ogrevalnih sistemov

in toplotnih črpalk. energetske usmeritve evropske unije so vplivale na to, da je koncern

razširil proizvodni program s toplotnimi črpalkami, kolektorji

in centralnimi nadzornimi sistemi.

emisiJe in ProiZVodi

trenutno v nemčiji obnovljivi viri energi-je predstavljajo le 12 % primarne porabe energije, vetrna energija in fotovoltaika pa le četrtino (3, 1 %) tega. emisije ogljikovega dioksida so v zadnjih 15 letih (od leta 2000 do 2015) upadle le minimalno navkljub velikim finančnim vložkom namenjenim obnovljivim virom energije. kako se Weishaupt vključuje v tranzicijo energetskega sistema in koliko se odmika od fosilnih goriv?

Koncern Weishaupt se kot vodilni ponudnik gorilnikov, ki kot energent uporabljajo fosilna goriva, intenzivno vključuje v spremembe, ki jih zahtevajo cilji pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Osnovna naloga razvoja je, da ponudimo trgu gorilnike in ostale iz-delke, ki čim bolj učinkovito in s čim nižjimi emisijami zgorevajo fosilna goriva. Res je, da so se v Nemčiji emisije CO₂ po letu 1990 najbolj znižale v obdobju 1990 - 2000. Ta rezul-tat je posledica dejstva, da je združitvi držav Vzhodne in Zahodne Nemčije sledilo obdobje intenzivne obnove energetskih objektov v nek-danji Vzhodni Nemčiji. Prišlo je do zamenjave zastarelih tehnologij zgorevanja fosilnih goriv z najnovejšimi tehnologijami, ki kot energent še vedno uporabljajo predvsem plin in ekstra lahko kurilno olje.

in kaj lahko stori Weishaupt?

Tudi mi mnogokrat svetujemo našim partner-jem v industriji, da lahko največ doprinesejo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov z zamenjavo obstoječih sistemov z novimi, ki kot energent še vedno uporabljajo predvsem plin. Med toplogrednimi plini so tudi dušikovi oksidi, ki se pojavljajo kot stranski produkt pri zgorevanju olja in plina. Pred približno 15. leti smo kot normativ morali doseči emisije NOx <150 mg / mn³ , danes pa lahko ponudimo trgu gorilnike, ki dosežejo emisije manjše od 20 mg/ mn³. Poleg tega pa je jasno, da upošte-vamo tudi usmeritve iz osnutka energetskega koncepta Evropske Unije. Vsi vemo, da se s ciljem zmanjševanja emisij CO₂ po letu 2035 predvideva ukinitev uporabe olja kot energenta za ogrevanje. Zaradi tega je koncern razširil proizvodni program s toplotnimi črpalkami, kolektorji in centralnimi nadzornimi sistemi. Pred nekaj leti je koncern v skupino vključil tudi podjetje Baugrund Süd, ki je pomemben ponudnik izdelave vrtin in izvedb izkoriščanja geotermalne energije v Nemčiji. Zaradi novo

nastalih trendov na trgu je prišlo tudi do re-organizacije v koncernu. Ustanovljene so bile tri divizije: proizvodnja energetskih naprav, pridobivanje energije in upravljanje energije.

Za katere vaše proizvode v sloveniji in na balkanu je največje povpraševanje?

Za gorilnike, kjer imamo tudi največji tržni delež. Visok tržni delež je posledica dejstva, da so bili prvi gorilniki prodani na tem trgu že leta 1967. Prodajne in postprodajne aktivnosti so bile do leta 1992 organizirane preko različnih zastopstev. Leta 1992 pa je koncern ustanovil v Celju lastno hčerinsko podjetje, ki je usmerjena na trge Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije in Črne Gore. Poleg goril-nikov smo predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem uspešni tudi s ponudbo ogrevalnih sistemov in toplotnih črpalk.

kakšno je zanimanje za vaše toplotne črpal-ke in kako vplivajo na prodajo spodbude eko sklada?

Zanimanje za toplotne črpalke se je v zadnjem obdobju močno povečalo. Predvsem pri novo-gradnjah se večina investitorjev odloča za vgra-dnjo toplotnih črpalk. V zadnjem kvartalu leta 2017 je Eko sklad uvedel še dodatne subvencije za vgradnjo toplotnih črpalk na obstoječih objektih, kar je še pospešilo povpraševanje.

povpraševanje po vgradnji toplotnih črpalk je večje zaradi dodatnih subvencij

Več na www.zelenaslovenija.si

Med

ko

Munaln

iMi

po

dje

tji

dec

ember

2018

foto

: And

rej C

vetn

ičrud

olf H

orva

t

134/135

80O

KO

LjE

slovenski sistem ravnanja z odpadki se sooča z več izzivi. Predvsem področje odpadne

embalaže je trenutno na preizkušnji, a tudi nekatera druga področja ravnanja z

odpadki kličejo po prevetritvi. rudolf Horvat, direktor komunalnega podjetja

saubermacher slovenija, izpostavlja dva osrednja izziva

- popolno implementacijo Uredbe o odlagališčih odpadkov ter ureditev

sodobnih centrov za obdelavo odpadkov, ki bodo snovno

in ekološko učinkoviti. kljub temu, da sledijo strategiji Zero Waste, opozarja na potencial sosežiga odpadkov v sloveniji

kot pomembnega vira energije. sicer pa ima pomemben

delež v učinkovitem ravnanju z odpadki nenehno ozaveščanje, zato redno sodelujejo s šolami,

vrtci, enkrat letno podeljujejo tudi saubermacherjevo

okoljsko nagrado. od novega ministra za okolje in prostor

veliko pričakujejo predvsem na področju strateškega delovanja

in povezovanja z njimi kot izvajalci.

tanja pangerl

med komUnALnimi PodJeTJi

na slovenskem trgu odpadkov ste prisotni že več kot 25 let. kje so največje vrzeli v sistemu ravnanja z odpadki v sloveniji in kako učin-kovit je v primerjavi z avstrijo, kjer se nahaja vaša matična družba?

Matična družba podjetja Saubermacher je v Gradcu, kjer s svojim delovanjem vsekakor postavlja temelje in smernice številnim na-predkom na področju gospodarnega ravnanja z odpadki. Velik vzor so tudi nam, saj delujemo po principu medsebojne izmenjave znanj in iz-kušenj. A vrzeli v sistemih ravnanja z odpadki so tako v Avstriji kot pri nas. Z našega stališča je slovensko gospodarjenje z odpadki trenutno pred dvema osrednjima izzivoma. Prvi je popol-na implementacija Uredbe o odlagališčih odpad-kov ter ureditev sodobnih centrov za obdelavo odpadkov. Voditi mora k obsežnim spremem-bam masnih tokov na področju nastajanja in nadaljnjega ravnanja z odpadki iz gospodinjstev v Sloveniji. Pot, v katero je zakorakalo slovensko gospodarjenje z odpadki, je usmerjena v priho-dnost ter osnovno in ekološko učinkovitost. Na vsak način pa morajo tem spremembam slediti tudi potrebe po vzpostavitvi kapacitet industrijskega sosežiga za učinkovito koriščenje v odpadkih skladiščene energije.

Zakaj potrebujemo zmogljivosti?

Ta trenutek Slovenija dragoceno energijo iz alternativnih goriv izvaža v tujino in je zato močno odvisna od mednarodnega trga sežiga odpadkov. Da bi lahko slovensko gospodarstvo z odpadki postalo samozadostno in bi lahko koristilo energijo doma, vidim kot kratkoročno rešitev vzpostavitev kapacitet za industrijski sosežig primernih odpadkov v Sloveniji. Drugi bistven vidik, na katerega bi želeli opozoriti, je dejstvo, da je Slovenija na področju nevar-nih odpadkov zelo močna izvozna država. Ravno za proizvodno industrijo predstavlja kontinuiran prevzem in strokovna predelava nevarnih odpadkov, ki nastanejo v okviru pro-izvodnega procesa, centralno vlogo za zagota-vljanje kontinuiranega proizvodnega procesa pri povzročiteljih. Tudi kar zadeva strokovni ugled, strokovno ravnanje in ekološko visoko napredno odstranjevanje nevarnih odpadkov, je za številna mednarodno delujoča podjetja bistven element filozofije podjetja.

ali je interventni zakon zaradi neprevzemanja odpadne embalaže ustrezna rešitev?

Vsekakor gre za začasno rešitev, ki bo bistve-no zmanjšala kopičenje odpadne embalaže in

omogočala napredek tudi na tem področju. Brez sistemskih sprememb pa se lahko zgodba glede kopičenja odpadne embalaže spet ponovi.

kako se povezujete z matično družbo glede prenosa tehnologij in drugih rešitev ravnanja z odpadki? je tudi kakšen slovenski primer, ki velja za dobro prakso, zanimiv za avstrijski odpadkovni trg?

Zavedati se moramo, da je avstrijsko tržišče bistveno večje od našega in da so na področju določenih rešitev za ravnanje z odpadki korak pred nami. Tako pri vprašanjih v zvezi s proi-zvodnjo in uporabo alternativnih goriv kot tudi zbiranja, skladiščenja in obdelave nevarnih odpadkov ima podjetje Saubermacher veliko izkušenj na mednarodni ravni. Lahko se pona-ša z udeležbo na mnogih uspešnih referenčnih projektih na področju ravnanja z odpadki. To strokovno znanje so zmeraj pripravljeni pre-nesti v Slovenijo.

Po drugi strani pa sta si slovenski in avstrijski narod zelo podobna, zato so praviloma rešitve in napredne tehnologije, ki so v naši matični družbi zelo dobro sprejete, kmalu uspešne

odpadke kot alternativno gorivo izvažamo v tujino, doma ni zmogljivosti za sosežig

dec

ember

2018

134/135

OKO

LjE

81

tudi pri nas. Zato nam njihovo znanje in pred-vsem vizija, kako spremeniti miselnost ljudi in narediti napredek na področju ravnanja z odpadki, zelo koristi. Predvsem na področju digitalizacije in razvoja spletnih tehnologij, ki olajša naše vsakdanje delo, prejemamo veliko koristnega in predvsem uporabnega znanja iz Avstrije.

Tega skušamo zmeraj implementirati v lokalno okolje. Tudi sami smo nemalokrat pobudnik in predlagatelj primerov dobre prakse, kadar vidimo, da smo v nečem boljši ali naprednejši kot naši lastniki.

na reciklažni konferenci so bili razpravljavci kritični zaradi preskromnih vlaganj v infra-strukturo zlasti za predelavo in reciklažo. koliko investicij ste realizirali v letu 2017 in letos in katere bi izpostavili?

V letu 2017 smo realizirali približno za 1,6 mio € investicij, medtem ko v letu 2018 pričaku-jemo za okoli 3 mio € investicij. Kmalu bomo vstopili tudi v leto 2019, kjer že načrtujemo za približno 5,3 mio € investicij. Večino investicij smo izvedli v posodobitev voznega parka ter ureditev infrastrukture na naših lokacijah. Pred nami pa je razširitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Izzivi, ki nas vodijo, da delujemo še bolj preudarno, strateško in vizionarsko.

ste aktiven partner na vseh področjih gospo-darjenja z odpadki – na področju zakonodaje, raziskav in razvoja in sodelovanj z javnostjo. letos ste že osmo leto zapored podelili okoljsko nagrado najboljšim diplomskim in magistrskim delom na področju okolja, ener-gije, odpadkov, varovanja okolja in podobno. katere kriterije upoštevate pri ocenjevanju, koliko del ste letos prejeli in kaj je odlikovalo letošnje nagrajence?

Res je. Okoljska nagrada je nastala na pobudo večinskega lastnika skupine Saubermacher

Hansa Rotha, ki v Avstriji podeljuje t. i. Hans Roth okoljske nagrade že od leta 2003. Vsako leto se povežemo z Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Novi Gorici in drugimi, ki nam pomagajo poiskati najbolj perspektivna diplomska dela na področju okolja, energije, odpadkov … Tematik je veliko, saj se zavedamo, da je napredek zelo velik in da mladi danes razvijajo številne novosti in uspešne zgodbe v svojih delih.

Kriterije za ocenjevanje sprejmemo skupaj z njihovimi mentorji. Vsekakor je prvi kriterij, da je nalogo mentor sploh predlagal oziroma prijavil. Nato spremljamo doslednost v nalogi, njeno strukturo, implementacijo rešitve glede na tematiko naloge, vsebinsko zasnovo ipd. Celotno predlagano delo mora imeti vsebino, ki bi jo dejansko lahko implementirali in ki bi skozi svojo podobo lahko učinkovito vplivala bodisi na okolje ali na energetsko ozaveščenost javnosti. Prav ta faktor je za nas velikega po-mena – ozaveščanje in izobraževanje javnosti. Ponosni smo, čeprav je v začetku prevladovala moška populacija prijavljenih diplomskih del, da imamo danes vse več ženskih predstavnic, ki zadnja leta pobirajo tudi glavne nagrade.

kakšne možnosti nagrada odpira študentom za nadaljnje razvojno raziskovalno delo v okvi-ru skupine saubermacher?

Zmeraj dobro proučimo dela, ki jih prejmemo, in v kolikor v katerem od teh zaznamo potenci-al za dejansko implementacijo, se z nagrajenci tudi dogovarjamo za nadaljnje sodelovanje. Letos je tako kot vsako leto prispelo kar nekaj del, v ožji izbor smo uvrstili 4.

veliko sodelujete z vrtci in šolami na področju ozaveščanja. kateri projekti so najbolj odmev-ni in kako pomembna je konstantna komuni-kacija za doseganje ciljev ločenega zbiranja odpadkov v občinah in za čistočo pri ločeno zbranih odpadkih?

Saubermacher v Sloveniji večinoma sodeluje s šolami in vrtci v lokalnih okoljih, kjer delu-jemo kot koncesionar za odvoz odpadkov. Ob tem naletimo na velik posluh in sodelovanje šol in vrtcev, saj se zavedajo, da je področje, kjer delujemo, velikega pomena za razvoj in napredek mladih. Ozaveščanje mladih je za nas izrednega pomena. Že zelo zgodaj je potrebno graditi jasne temelje za bodoče generacije. Izobraževanje o pomenu ustreznega ločevanja odpadkov, načina sortiranja in posledično vpliva na naš planet se mora pričeti zelo zgodaj.

Trenutno smo v fazi zaključevanja večjega projekta, ki ga bomo izvedli po vseh osnovnih šolah, kjer smo prisotni. Gre za poučno-izo-braževalni kotiček, ki bo mlade skozi igro na-učil pomena ločevanja odpadkov, kako poteka ustrezna reciklaža, kaj se zgodi z odpadki, ko jih odvržemo … Gre za celostno zgodbo, ki smo jo poimenovali »SauberPLAC«. V okviru natečaja bomo k interaktivnemu in medse-bojnemu sodelovanju povabili tudi šole. Poleg tega smo vedno veseli, kadar naše zbirne centre obiščejo razne osnovne šole in v manjši meri tudi vrtci, saj jim lahko tako na praktičnem primeru predstavimo in pokažemo, kako naš center deluje, kako izgledajo smetarska vozila, kako se med seboj razlikujejo idr. Skozi boljšo predstavo se otroci naučijo še več in se od nas zmeraj odpravijo z nasmehom in drugačnim pogledom na planet.

se tudi pri vas kopiči neprevzeta odpadna embalaža?

Seveda, vendar v bistveno manjših količinah kot pri drugih izvajalcih javne službe.

kako rešujete težave?

Težave rešujemo z dodatnimi skladiščnimi ka-pacitetami in povečanjem količin sortiranja, kar se nam je do danes obrestovala kot dobra rešitev.

V letu 2019 se skupaj zapeljimo v lepšo prihodnost! www.saubermacher.si

Pro

moci

ja

Več na www.zelenaslovenija.si

Pren

ova

en

erget

skeg

a

siste

ma

dec

ember

2018

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. r

ober

t G

olob

134/135

82O

KO

LjE

na tradicionalnem srečanju

proizvajalcev oVe in sPTe

električne energije o

naprednih storitvah zelene

transformacije, skupina Gen-i

ga je gostila v krškem, je

bilo v središču več aktualnih

tem: od negotovih razmer

na trgu z električno energijo

in spremenjenih pravilih za

pridobivanje državne pomoči

do predstavitve nabora

storitev zelene transformacije.

Prihodnost bodo namreč

zaznamovale pametne

tehnologije in storitve. o

posameznih temah so govorili

dr. robert Golob, predsednik

uprave Gen-i, dr. dejan

Paravan, direktor strateškega

inoviranja, sandi kavalič, vodja

službe za upravljanje s tveganji

in dr. rok Lacko, vodja oddelka

za razvoj poslovanja.

PrenoVA enerGeTskeGA sisTemA

dr. robert golob, predsednik uprave

kaj je največji izziv v energetski revoluciji oziroma tranziciji predvsem za glavne stebre energetskega sistema v sloveniji? ali že lahko govorimo o zeleni transformaciji ali ne?

Največji izziv in najtežje bo spremeniti misel-nost. Na eni strani paradigmo načrtovanja in upravljanja energetskega sistema, za katero je bilo do sedaj značilno izrazito centralno vode-nje energetske oskrbe. Na drugi strani pa tudi miselnost pri odjemalcih, ki se bodo morali od pasivnega preobraziti v aktivnega odjemalca na trgu, ki bo večino svojih energetskih po-treb zadovoljil z lastno proizvodnjo kar sam. Ker se bo glavnina dogajanja pri energetski tranziciji izvajala na mestih, ki jih centralno voden energetski sistem ne pokriva, to je za števcem, bo največ izzivov v distribucijskem omrežju, ki se bo moralo korenito spremeniti.

O celoviti zeleni transformaciji v Sloveniji je še prezgodaj govoriti, se pa kažejo nekateri pozitivni premiki. Samooskrba gospodinjstev s sončno energijo in projekt Gen-I Sonce je prav gotovo eden takih premikov. Žal pa na ostalih področjih zelo zaostajamo. Če želimo izpolniti svoje EU zaveze na področju obno-vljivih virov energije, mora Vlada RS nemu-doma ukrepati in sprostiti tudi gradnjo večjih sončnih elektrarn.

kako se gen-i vključuje v evolucijo virov energije na poti v brezogljično družbo, saj energetika močno prispeva k emisijam to-plogrednih plinov in so določeni cilji, koliko emisij mora zmanjšati do leta 2030?

Naše osnovno poslanstvo je opolnomočenje odjemalcev. Zato smo osredotočeni na spodbu-janje izgradnje razpršenih obnovljivih virov. Nobena skrivnost ni, da sta vira prihodnosti sonce in veter. GEN-I prepoznava sonce kot tisti praktično neomejen in istočasno vsem dostopen energetski vir, ki ima v Sloveniji največji potencial. GEN-I je vodilni promotor samooskrbe za gospodinjstva in podjetja v Sloveniji.

s katerimi ukrepi in naložbami se lahko slovenija uvrsti med globalne zmagovalce energetske tranzicije?

Energetska tranzicija je več kot le spremem-ba energetskega sistema, saj zajema vsaj še elektrifikacijo ogrevanja, prometa in tudi in-dustrijskih procesov. Na vseh teh področjih je še dovolj prostora za vstop na globalni trg. In

ta trg je skoraj neskončno velik in predvsem nezaseden. Vlada RS bi morala poskrbeti za regulatorne ukrepe, s katerimi bi podprla domačo industrijo pri razvoju novih produk-tov in storitev vseh področij, kjer bo največ dogajanja pri tranziciji v energetiki. Slovenska podjetja so v preteklosti že dokazala razvoj-ni potencial za nastop na globalnem trgu in danes bi ob ustrezni podpori razvojnih politik to izkoristila za preobrazbo celotnega gospo-darstva. Eno takih področij je prav gotovo spodbujanje vključevanja vsesplošne e-mo-bilnosti v povezavi s pametnim upravljanjem energetskega sistema.

slovenija potrebuje proizvodnjo energije z manj emisij in s čim nižjimi stroški, a tudi večjo energetsko učinkovitost. kako bo zanjo poskrbel energetski sistem in kaj mora storiti gospodarstvo, ki na enoto proizvoda porabi preveč energije?

Elektrifikacija ogrevanja in prometa lahko bistveno pripomoreta k bolj učinkoviti rabi energije. Uvajanje digitalizacije in naprednih sistemov upravljanja pa poleg zmanjšanja porabe energije prinašata tudi nižje stroške in večjo produktivnost. Na koncu dneva pa velja, da se gospodarstvo primarno obnaša po

prihodnost so razpršeni obnovljivi viri, elektromobilnost in fleksibilnost odjema

Pro

moci

ja

dec

ember

2018

134/135

OKO

LjE

83

principu, če se nekaj splača, bo gospodarstvo to naredilo.

Gen-I si je zato med drugim zastavil tudi cilj ozaveščanja naših poslovnih odjemalcev, da je prehod na zeleno energijo nekaj, kar se splača že danes.

Trgu že ponujajo inovativne storitve

dr. dejan paravan, direktor strateškega inoviranja

ocene analitikov, tudi energetskih strokov-njakov, kaj bo s cenami električne energije, se zelo razlikujejo. večinoma pa napovedujejo povišanje cen. kaj lahko najbolj vpliva na cene električne energije v prihodnjem letu v sloveniji in kako lahko optimirate energetski sistem?

Trenutne cene električne energije na velepro-dajnem trgu so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta višje za več kot 20 odstotkov. Od konca prejšnje zime so cene vztrajno rastle predvsem zaradi nekajkratne podražitve cen kuponov CO₂ in rasti cen primarnih energen-tov (nafte, premoga in zemeljskega plina).

Razmere na trgu električne energije so se v zadnjih dveh mesecih bistveno spremenile. Naraščajoči trend se je ustavil, volatilnost na trgu pa se je močno povečala. Glavni krivec vi-soke rasti cene elektrike (kuponi CO₂) močno niha, rast cen primarnih energentov se je usta-vila in obrnila navzdol. Najbolj je padla cena nafte (od približno 85 USD/sod na 60 USD/sod), prav tako pa se je znižala cena plina in premo-ga. Te razmere na trgih primarnih energentov nakazujejo za električno energijo nadaljevanje izredno visoke volatilnosti s precej visoko verje-tnostjo obrata trenda. Zaradi zgoraj navedenega je v danih okoliščinah izjemno težko napove-dati, kaj se bo zgodilo s cenami v prihodnjem letu. Kot pomemben vplivnostni faktor vidimo ohlajanje globalne gospodarske rasti, ki lahko močno vpliva na cene primarnih energentov. Druga dva dejavnika sta še cena kuponov CO₂ (predvsem regulatorni posegi) in vreme.

katere storitve zelene transformacije ener-getskega sistema ponujate trgu in kakšna je njegova pripravljenost na proizvodnjo razpršenih virov energije?

V preteklih letih smo v skupini GEN-I raz-vili dve pomembni storitvi. Prva je storitev samooskrbe, kjer odjemalcem omogočamo enostavno postavitev sončne elektrarne na njihovih strehah. Cene tehnologij pridobiva-nja energije iz sonca so v preteklih letih zaradi ekonomije obsega močno padle. Zaradi tega so ti sistemi danes ekonomsko privlačni. Za odjemalca uredimo praktično vse, kar je potrebno za postavitev takšne naprave: od priprave dokumentacije, izbora kvalitetne opreme, financiranja, montaže, priklopa ter kasnejšega vzdrževanja.

Drugi sklop storitev se nanaša na funkcijo agregatorja, v okviru katere združujemo pri-lagodljivost odjema odjemalcev ter to prilago-dljivost tržimo na različnih trgih. V ta namen smo vzpostavili virtualno elektrarno, ki pove-zuje, nadzira in upravlja z odjemom naprav pri odjemalcih. Odjemalcem in proizvajalcem iz OVE omogočamo, da s svojo prilagodljivostjo ustvarijo dodaten vir prihodkov ter si s tem znižajo stroške oskrbe z električno energijo. Ker je področje relativno novo, smo zelo aktiv-ni v okviru raziskovalnih projektov (domačih in mednarodnih).

Poleg naštetega razvijamo še druge storitve, ki odjemalcem omogočajo zeleno transfor-macijo, t.j. znižanje njihovega ogljičnega od-tisa. Razvijamo inovativne poslovne modele na področju e-mobilnosti ter energetskega upravljanja.

poslovnim partnerjem skupine gen-i ste napovedali najboljše in najbolj inovativne storitve pri optimizaciji njihovih strategij prodaje električne energije. katere?

Odkupna cena za proizvajalce se oblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpraševanja. Trg električne energije je zelo razvit in danes obstajajo borze, ki zagotavljajo zelo tran-sparenten cenovni signal. Je pa ta trg zelo kompleksen, kar se odraža v nestanovitnosti cen. Sploh v zadnjem letu smo priče močnemu nihanju, tudi za več 10 %. V takšnih razmerah je ključen trenutek odločitve, kdaj se proizva-jalec odloči energijo prodati.

Ker nihče nima steklene krogle, ki bi natanč-no napovedala gibanje cen v prihodnosti, sta pomembni predvsem dve pravili: (i) uporaba strategij za razpršitev tveganj (da ne posta-vimo vseh jajc v eno košaro) in (ii) izbira svetovalca/trgovca, ki kvalitetno obvešča in svetuje proizvajalcem o razmerah na trgu in trenutkih, primernih za sprejemanje odloči-tev. GEN-I ima zaradi svojega delovanja na več kot 20 trgih v Evropi številčno in kompe-tentno ekip trgovcev in analitikov, ki vseskozi spremljajo razmere na trgu. Povzetke teh

informacij delimo z našimi partnerji v obliki poročil dogajanja na trgu, nasvetov za odpro-dajo energije, letnih srečanj s partnerji ipd.

Avto ne bo več le za prevoz, bo tudi baterija na kolesih

sandi kavalič, vodja službe za upravljanje s tveganji

gen si želi zagotoviti konkurenčnost na globalnem trgu baterij, podpira načrte za e--mobilnost in shranjevanje energije. slovenija želi postati eden izmed centrov e-mobilnosti v evropi. kje so realni potenciali, kaj je krat-koročna vizija skupine gen-i?

Globalno gledano smo Evropejci v nepre-stanem iskanju energetske neodvisnosti. Priložnost vidimo v obnovljivih virih. Pot do cilja skriva veliko preprek in pasti, da ob tranziciji k nizkoogljični družbi ne ogrozimo stabilnosti elektroenergetskega sistema in s tem komoditete, ki smo jo deležni danes. V tej vizij se pojavljajo tako skeptiki in konzerva-tivci, ki zagovarjajo obstoječi model zasnove elektroenergetskega sistema in potrebo po krepitvi proizvodnje in samega omrežja, ter progresivni, ki verjamejo, da se s pametnim pristopom upravljanja ne samo proizvodnje, temveč tudi odjema in uvajanjem novih teh-nologij, predvsem hranjenja energije, lahko izzive reši na ekonomsko in okoljsko učin-kovitejši, prijazni način. K temu stremimo na GEN-I, a vseeno podpiramo oba pogleda, vendar selektivno glede na področje uporabe. Centralna proizvodnja je primerna za cen-tralno in strnjen odjem, predvsem urbana in industrijsko intenzivna področja, medtem ko je razpršena proizvodnja ustreznejša za ruralna področja.

Na GEN-I vidimo proizvodnjo iz sončnih elektrarn kot odgovor na reševanje izzivov na ruralnih področjih, kjer je smiselnost o krepitvi omrežja najbolj pod vprašajem Dodatno se skrivajo učinkovite rešitve ravno

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. d

ejan

Par

avan

foto

: Bor

Sla

na

san

di k

aval

ič

dec

ember

2018

134/135

84O

KO

LjE

v kombinaciji s hranilniki energije in avtono-mnim delovanjem ter daljinskim upravljanjem polnilne infrastrukture.

V vsakem makro ali mikro energetskem sistemu je pomembno zagotavljati ustrezno energetsko bilanco in posledično zagota-vljanja stabilnosti delovanja. V kombinaciji z elektro mobilnostjo bo ta aspekt samo še pomembnejši. Treba ga bo reševati z upora-bo tudi naprednih algoritmov upravljanja z porabniki (polnilnicami) z namenom zago-tavljanja ustrezne bilance tako energije kot moči. Ključna za omogočitev večjega razma-ha podobnih modelov je tehnologija realno časovnega upravljanja prilagajanja polnjenja skupnim energetskim potrebam stavbe v odvi-snosti od razpoložljive proizvodnje. Na GEN-I temu namesto pametno raje poimenujemo avtonomno delovanje. Se pravi, da mora sis-tem delovati brez poseganja ljudi, neopazno. To omogočajo napredni algoritmi, ki jih tudi sami pospešeno razvijamo in ravno tu vidimo največji potencial ter ključno vlogo GEN-I.

kaj bi lahko spodbudilo razvoj elektro mo-bilnosti v sloveniji, saj je na primer trenutno v državi registriranih samo okrog 1400 ele-ktričnih avtomobilov?

Si predstavljate mesta brez hrupa in kvaliteto takega okolja? Menim, da je treba poudariti in okrepiti zavedanje pozitivnih aspektov, ki jih nove tehnologije doprinesejo družbi in okolju.

Zavore so pri slabi razpoložljivosti e-vozil ter omejenem številu modelov, ki so nepri-lagojeni namenu uporabe, ter zaenkrat tudi morebiti v ceni. Žal so proizvajalci še v za-četni fazi razvoja masovne proizvodnje, kar lastno ceno vozila postavlja dva razreda nad podobnim vozilom na fosilna goriva. A treba je vedeti, da se lahko tudi visoke cene novih tehnologij z ustreznimi podporami približa kupni moči družbe, podobno kot to počnemo s proizvodnjo iz OVE. Obstajajo pa še drugač-ne rešitve. Zadnje čase se pojavlja vedno več ekonomskih modelov, ki bodo posameznikom z nižjo kupno močjo omogočili pridobitev električnega avtomobila. Poenostavljeno so to najemi storitev. Tako večji proizvajalci že pričenjajo s ponujanjem celovitih paketov ne samo uporabe, ampak tudi vzdrževanja vozil, ki v ospredje poslovnega modela namesto proizvoda ne postavlja le celostnih storitev, temveč istočasno omogočajo dostopnost širši družbi, tudi tistim, ki si po trenutnem sistemu financiranja vozila ne bi mogli privoščiti. Novi pristopi so tudi ustreznejši za družbo, ki si tovrstne rešitve tudi najbolj želi. Govorim o mladih družinah, posameznikih, predvsem v starosti od 18 do 35 let z visoko ekološko ozaveščenostjo.

Zakaj primerjate proizvodnjo električne ener-gije iz lastne sončne elektrarne z odkritjem nafte na svojem dvorišču?

Pri inovativnih rešitvah je včasih težko do-jeti potencial in možnosti, ki nam jih nudijo nove tehnologije. Nanje gledamo predvsem s sedanjega gledišča, navad, poznavanja in zato enostavno spregledamo vse možnosti, ki so nam ponujene. Marsikdo zaradi nepoznava-nja z veliko mere nezaupanja in skepse dojema nove rešitve, ki bi mu sicer olajšale vsakdanje izzive. Zato rad nove tehnologije družbi pred-stavim z vidika obstoječih oz. dobro poznanih tehnologij. Tako je tudi v primeru sončnih elektrarn, še posebej v kombinaciji z električ-nimi vozili. Gledano z energetskega vidika, je sončna elektrarna sredstvo za zajem neizmer-ne energije, ki jo dnevno ponuja sonce. Sončna elektrarna v kombinaciji s toplotno črpalko nudi možnosti reševanja energetskih potreb ogrevanja, v kombinaciji z e-vozili tudi reše-vanje energetskih potreb na področju e-mo-bilnosti. Ravno kombinacija e-vozil in sončne elektrarne rad primerjam z odkritjem nafte na svojem dvorišču. Sonce lahko primerjamo z nafto, investicijo v sončno elektrarno pa enako investiciji, ki bi jo investirali v vrtino in opremo za črpanje, rafiniranje goriva, ki bi poganjalo obstoječa vozila na fosilna goriva. Poudaril bi rad in družbi približal dejstvo, da je tehnologija pripravljena, dostopna in da ima lahko vsak izmed nas z nekaj investicije na svojem dvori-šču neizmeren vir zelene energije za pokrivanje tako potreb ogrevanja kot mobilnosti.

Uporabnik in proizvajalec bo ena in ista oseba

dr. rok lacko, vodja oddelka za razvoj poslovanja

strokovno se ukvarjate s problematiko uravnoteženja in porabe električne energije v mednarodnem raziskovalnem projektu Future Flow. Zakaj je to izziv za stroko in kaj pričakujete od projekta Future Flow?

FutureFlow povezuje med seboj povezana kon-trolna območja štirih sistemskih operaterjev

prenosnega omrežja iz srednje Evrope (ELES/Slovenija, APG/Avstrija, MAVIR/Madžarska in TRANSELECTRICA/Romunija), ki se danes soočajo z vedno večjimi izzivi pri zagotavlja-nju stabilnosti prenosnega sistema. Delež proizvedene električne energije iz obnovljivih virov namreč hitro narašča, spreminjajo pa se tudi vedenjske navade odjemalcev, ki za svoje potrebe porabljajo vedno več električne energije. Spremenjene okoliščine negativno vplivajo na sposobnost obstoječih elektrarn na fosilna goriva, da bi sama zmogla zagota-vljati stabilno ravnotežje proizvodnje in po-rabe ter razbremenjevala morebitne lokalne preobremenitve omrežja.

Od tod izhaja potreba, da se soočimo s priho-dnjimi izzivi večje dinamike izravnave porabe in proizvodnje električne moči ter tako zago-tovimo stabilnost elektroenergetskih omrežij s pomočjo intenzivnejšega skupnega pristopa na regionalni ravni. FutureFlow preko razi-skav in inovacij prispeva k realizaciji zasta-vljenih ciljev, pri čemer se za zagotavljanje stabilnosti osredotoča na uporabo nekonven-cionalnih prožnih enot. Te praviloma niso namensko zgrajene za zagotavljanje stabil-nosti elektroenergetskega sistema, pač pa gre za prilagodljive procese na strani porabe pri industrijskih in poslovnih odjemalcih, kakor tudi za male razpršene proizvodne enote (ge-neratorje). Ti novi viri so virtualno združeni v enotni sistem daljinskega vodenja, ki jih orkestrirano upravlja skladno s stanjem (fre-kvence) v omrežju. Sodelujoči viri to občutijo kot vsiljeno spremembo trenutne obratovalne moči, vendar znotraj začrtanih omejitev in za omejen čas trajanja.

Na osnovi teoretičnega dela, računalniških simulacij ter eksperimentov v realnem oko-lju si partnerji na projektu obetamo uspešno zasnovo tehnično-ekonomskega modela regionalnega sodelovanja, ki bo omogočalo izkoriščanje sinergij čezmejnega povezovanja pri zagotavljanju ravnotežja v elektroenerget-skem sistemu. Posebno skrb posvečamo tudi vlogi naprednih poslovnih in industrijskih (C&I) odjemalcev ter razpršenih obnovlji-vih virov energije pri zagotavljanju storitev izravnave in razbremenjevanja lokalnih preobremenitev omrežja. Z aktivnostmi na terenu želimo tako osveščati lastnike ustre-znih malih prožnih virov o priložnostih za polno izrabo lastnih kapacitet ter izobraziti operaterje tehnologij za ustrezno rokovanje.

Povezovanje različnih partnerjev, od pri-stojnih inštitucij, raziskovalnih zavodov, tehnoloških podjetij ter prožnih virov, pri raziskovanju in preizkušanju naprednih sto-ritev izravnave pri projektu FutureFlow omo-goča prenos znanja ter spoznavanje potreb in specifik posameznih deležnikov, kar prispeva k zbliževanju pogledov na tematiko in odpira pot k implementaciji obetavnih rezultatov po koncu projekta.

foto

: Bor

Sla

na

dr. r

ok L

acko

dec

ember

2018

134/135

OKO

LjE

85

evropski načrt za tehnologijo (set) med deset prednostnih ukrepov uvršča pametno odpornost in varnost energetskega sistema? kaj ta ukrep pomeni za slovenski energetski sistem?

Energetske politične usmeritve na ravni EU so jasne in so usmerjene v dekarbonizacijo, decentralizacijo in digitalizacijo energetike. Začrtana pot je smiselna, saj podpira napre-dek, ki bo omogočil zeleno transformacijo v energetiki. Hkrati bodo novi pristopi zago-tavljanja stabilnosti omrežja, ki temeljijo na obsežni implementaciji digitalne tehnike, omogočili vzdrževanje visoke zanesljivosti omrežja.

SET plan daje trdno oporo modernim pristo-pom in utrjuje vlogo novih igralcev na sicer tradicionalno konservativnem področju. Novi igralci na trgu bodo mali razpršeni (aktivni) porabniki ali proizvajalci električne energije, vključno z gospodinjstvi. Ti sicer posamezno neznatno vplivajo na omrežje, povezani skupaj pa lahko pomembno prispevajo k za-gotavljanju odpornosti in varnosti energet-skega sistema. Vendar le, če bodo pametno stimulirani s strani ustreznega strokovnega partnerja, t.i. agregatorja.

katere velike spremembe bodo najbolj zazna-movale tranzicijo elektroenergetskega siste-ma? ali bosta v glavnih vlogah uporabnik in proizvajalec?

Uporabnik in proizvajalec imata glavno vlogo že danes, le da trenutno stojita vsak na svo-jem bregu – prenosnem in distribucijskem omrežju. Slovenski energetski sistem je, tudi zaradi SET plana, v procesu preobrazbe, kjer centralno proizvodnjo energije na prenosnem omrežju iz velikih enot vse bolj dopolnjuje množica razpršenih malih elektrarn na dis-tribucijskem omrežju. Nekoliko z zamudo pa bodo temu razvoju sledile še storitve aktivne-ga odjemalca, kar bo sprostilo polni potencial za lokalne koncepte proizvodnje in porabe energije, na primer samooskrba z električno energijo iz sonca. Uporabnik in proizvajalec bo v prihodnosti ena in ista oseba. Kot tak bo torej aktivni člen omrežja.

Poleg razporeditve fizičnih pretokov energije se bodo s tranzicijo elektroenergetskega sis-tema spremenila tudi nekatera razmerja in odgovornosti udeležencev. Sčasoma bo večina električne proizvodnje locirana na distribucij-skem nivoju, torej bo energija porabljena na mestu same proizvodnje. To bo vplivalo na

razmerja in odgovornosti, ki si jih trenutno delita operaterja prenosnega in distribucij-skega omrežja. Slednji bo v bodoče pridobil na veljavi, saj bo od prenosnega nivoja prevzel v obravnavo znaten del proizvodnje energije. Na to kažejo tudi številne pobude za koordi-nirano obratovanje obeh nivojev omrežja, kar v preteklosti ni bilo tako izrazito.

v sloveniji je več vizij, kdaj bi naj uporabljali čisto energijo. kaj je vaša projekcija?

Poraba čiste energije je v Sloveniji realnost že danes. S postavitvijo sončne elektrarne po principu energetske samooskrbe se s čisto energijo trenutno napaja več kot 1000 slo-venskih gospodinjstev. V bodoče bo sončna elektrarne še posebno zanimiva, in sicer v roku nekaj let, ko bo v naše domove množično vstopila e-mobilnost. Tudi podjetja že prepo-znavajo potencial, ki ga prinaša sončna elek-trarna, zato se jih vse več odloča za investicijo, s katero si zmanjšujejo tveganja, ki jih prinaša potencialni dvig cen električne energije. Kljub porastu inštaliranih kapacitet naprav OVE pa kaže, da bo tudi v bodoče smiselno obratovati z določeno količino velikih energetskih objek-tov nizkoogljičnih tehnologij.

Pro

moci

ja

Dis

trib

ucij

ski

farm

acev

tski

cen

ter

dec

ember

2018

foto

: arh

iv p

odje

tja

Bor

ut V

rviš

čar

134/135

LOG

ISTI

KA

86

Glede na to, da smo

mednarodno podjetje,

prisotni po vsem svetu, še

nikjer nisem videl letališča,

glavnega dela države in

luke, da niso bili povezani z

železnico. Tega ni. smo eni

redkih, tako Borut Vrviščar,

direktor slovenske izpostave

multinacionalke kuhene+nagel,

ki je na kompleksu Brnika

odprl enega največjih

farmacevtskih distribucijskih

centrov v evropi, ocenjuje

neustreznost slovenske

prometne infrastrukture.

in hkrati dodaja, da je pri

nas ogromno potenciala.

Zato se že dogovarjajo,

kako bi v poslovanje bolj

vključili Fraport, predvsem

pa opozarja na nujnost

železniških povezav in na

možnost naložb v skladiščne

in distribucijske zmogljivosti

v notranjosti slovenije. kar bi

lahko razbremenilo ceste proti

kopru, država pa bi logistično

zadihala povsem drugače.

kuhene+nagel želi postati

eden izmed top ponudnikov

farmacevtski industriji.

disTriBUCiJski FArmACeVTski CenTer

Zanimiva je vaša izjava, da slovenija postaja distribucijski center za centralno in vzho-dno evropo in da z naložbo to uresničujete. ali menite, da je vaš center res začetek, saj slovenija premalo vlaga v razvoj geostrateške lege v tem delu evrope. kaj bi morala slovenija spremeniti v prometni politiki, da bi resnično lahko postala pravi distribucijski center za širšo regijo?

Res je. Slovenija ima izjemno geostrateško lego, eno boljših. To ni samo naše mnenje, ampak tudi naših partnerjev iz celotne Evrope. Interes je, da tovor iz severnih luk, ki so precej bolj obremenjene kot luka v Kopru, preusmerimo v Koper, ker ladja pripelje tako rekoč v srce Evrope in je dobra strateška pozicija za radius več kot 500 km naokoli. Nekaj znanih svetov-nih brendov smo uspeli prepričati, da z delom tovora že hodijo skozi luko Koper. Vendar se bojim, da infrastruktura v luki Koper, tudi vsa ostala, vključno z letališčem, žal tega ne bo mogla več dolgo podpirati. Razlogi so različni.

na kaj mislite?

Način, kako Luka Koper opravlja svoj posel, je popolnoma drugačen od tistega, kar smo nava-jeni drugje po svetu. Po svetu se s tem poslom ukvarjajo terminalisti in s tem ustvarijo kon-kurenčno okolje, kjer uporabnik dobi največ za svoj denar. Pri nas v Sloveniji pa temu ni tako, saj Luka Koper tako rekoč nima konkurence. Tako kot Kuhene+Nagel obstajajo v bližnji regiji močna logistična podjetja, ki bi tudi bila zainteresirana za razvoj in rast. A se bojim, če

bi tovor kompletno prestavili na luko Koper, da bi prišlo do kolapsa. Enaka slika je tudi z letališčem Ljubljana, ki ni niti približno cargo letališče. Občasno smo pripeljali na letališče kakšen boeing 747. Vse je šlo v redu, če pa bi bil to reden, resen posel, bi najbrž prišlo do ko-lapsa. Trenutne kapacitete, ki jih nudi letališče Jožeta Pučnika, so že za ta posel, ki ga imajo danes, precej premajhne. Zato iščemo druge rešitve. Potenciala je ogromno.

kaj je potem pretehtalo, da ste se kljub vsemu odločili za to lokacijo? to je naložba težko predstavljenih dimenzij. to je naložba močnih dimenzij.

Res je. Vidim prihodnost in verjamem v razvoj. Nekdo mora biti agens vsega, recimo, da smo to mi. In upam, da se bodo ostali, ki morajo biti vključeni, vključili v to zgodbo. Morda bo to spodbuda, da bodo sledili, soustvarjali razvoj.

če govoriva o prometni infrastrukturi, o dveh ključnih prometnih vozlih, eno je letališče, drugo pa luka koper, pa o cestnem omrežju in železniških povezavah, katere nujne poteze bi pričakovali od slovenske prometne in inve-sticijske politike?

Glede na to, da smo mednarodno podjetje, pri-sotni po vsem svetu, še nikjer nisem videl leta-lišča, glavnega dela države in luke, da niso bili povezani z železnico. Tega ni. Smo eni redkih.

kako pa komentirate, da najbrž, po zadnji izjavi ministrice za infrastrukturo, ideja o železniški povezavi brnik – glavno mesto ni več aktualna.

nova priložnost, da slovenija izkoristi geostrateško lego, a brez tirov ne bo šlo

dec

ember

2018

134/135

87LO

GIS

TIKA

Se bom vzdržal komentarja. Kakor sem pove-dal, videl sem veliko sveta. V resno razvitem industrijskem svetu je to pogoj. Za karkoli naprej.

izgradnja ii. tira pa je sedaj vendar zelo blizu. kaj to pomeni za vašo naložbo in kaj bi še morala storiti luka koper?

Luka Koper je delniška družba, ki mora svojim lastnikom na koncu pokazati dobre bilance. V njihovo politiko se ne bom spuščal. Ampak z odprtjem železniške povezave se odpira prav ta možnost, da bodo morda drugi konkurenti zainteresirani za investicije v Sloveniji. Ki bi se pojavili kot konkurenti Luki Koper, pa ne v Kopru, mogoče kje v notranjosti Slovenije ali pa na lokaciji, ki je zanimiva za avstrijski tovor, za hrvaški tovor, za slovenski tovor, kot notranji kontejnerski terminali. To se bo z železnico odprlo. Območje okoli Kopra se bo sprostilo in takšna infrastruktura znotraj Slovenije je za druge ponudnike bolj zanimiva.

vaše podjetje v sloveniji je hčerinsko pod-jetje multinacionalke, naložba bo pospešila poslovanje, rast. kaj torej slovenija potrebuje prednostno, če želi hitrejše premike v prome-tu, logistiki?

Če bomo v srednjeročnem obdobju uspeli kot država vzpostaviti železniško povezavo Koper – Brnik – glavno mesto plus nekje v notranjo-sti, kjer je največ posla, npr. ljubljanski bazen, štajerski bazen, bo to pravi premik. Tudi ceste se bodo razbremenile proti Kopru. Veliko tovornjakov s tujimi registracijami se vozi v Koper in nazaj. To bi se zelo spremenilo. Tudi naše podjetje Kuhne+Nagel ima ideje in načrte za nadaljnje investicije in razvoj v Slovenijo.

vaše poslovno območje je celotna jadranska regija. kako bo naložba vplivala na rast pod-jetja tukaj in za bistveno močnejšo pozicijo kuhene+nagel v jadranski regiji?

Ta investicija je predvsem tudi izziv ostalim resnim podjetjem, kot je naš novi farmacevt-ski partner. Naš novi partner je sprejel odlično odločitev, ampak kaj se je zgodilo? Tudi druge multinacionalke z drugega poslovnega podro-čja resno razmišljajo o podobnih spremembah. Torej o dodatnih investicijah, dodatni gradnji podobnih logističnih centrov. In se spet vr-nemo na točko številka 1 – infrastruktura na cesti. Pa bo kaos.

kaj pa to pomeni za vašo ekspanzijo?

Mi pričakujemo isti tempo naprej. Ne bomo se ustavili.

večino posla opravljate v sloveniji?

V Sloveniji in na Hrvaškem. Slovenija je po dobičku največja, po številu zaposlenih pa je večja Hrvaška. Na Hrvaškem opravljamo velik posel za farmacijo in trgovska podjetja z robo široke potrošnje. Hrvaška je stroškovno bolj-ša kot Slovenija. In to je potencialen problem Slovenije v bodoče. Ne samo Hrvaška. Zna se

zgoditi, da bo tudi Srbija začela konkurirati in v bližnji prihodnosti Bosna.

ali bo vaša naložba dejansko namenjena pred-vsem potrebam vašega novega partnerja ali boste na razpolago tudi drugim farmacevt-skim podjetjem?

Objekt, v katerem smo danes, je namenjen izključno našemu partnerju zaradi njihove planirane rasti. Pogovarjamo pa se že s podob-nimi farmacevtskimi podjetji, da bi gradili v soseščini. Zemlja je še na razpolago in se zna zgoditi, da se bomo odločili za investicijo za ostale farmacevtske družbe.

Pričeli smo že z gradnjo dodatnega moderne-ga distribucijskega centra zraven obstoječega farmacevtskega objekta. Namenjen bo za naše zbirniške pošiljke – kamionske, ladijske, letalske, da so konsolidirane na enem mestu. Druga faza je predvidena za drugo polovico naslednjega leta. Tukaj pričakujemo dodatno rast v pogodbeni logistiki.

vizija je blizu in hkrati oddaljena.

Ja, ampak realna.

center je eden izmed treh največjih kom-pleksov v evropi. kaj se bo dogajalo, ko bo kompleks začel obratovati na polno, in kakšna je vaša izkušnja pri izpeljavi celotne nalož-be? Zahtevala je modro menedžeriranje in koordinacijo.

Projekt je bil velik in atraktiven za kup sloven-skih strokovnjakov, specialistov, ki so se želeli dokazati. To je referenca za vse, vključene v projekt, prav tako je življenjsko delo vsakega menedžerja. Ne predstavljam si, kako bi bilo brez vseh ljudi. Ti so ključni. Ko bo delal celotni kompleks, bo več kot 100 kamionov dnevno potovalo iz celega sveta v cel svet.

koliko bo vključena letalska povezava?

Letalske povezave je od tega cca. 10%, vendar preko brniškega letališča zelo malo. Ideje so, pogovarjamo se s Fraportom. Smo zainteresi-rani za sodelovanje. Ideje o sodelovanju so že na mizi. Če bi se Fraport odločil, bi projekt Kuehne + Nagel tudi izpeljal. Veliko problemov bi rešili.

od kod boste dobili blago v center? predvsem ladijski prevozi?

Večinoma bodo kamionski, nato ladijski, letal-ski pa, kot je bilo povedano.

v celotni naložbi ste upoštevali sodobne trende v logistiki in opremi. Zlasti mislim na manipulacijo, digitalizacijo poslovanja, kako je sodobno tehnološko urejeno skladišče v tem centru?

Kuhene+Nagel ima svoj razvojni center, kjer kreiramo tovrstne rešitve. Softwer, ki omogoča suport takšnemu skladišču, je razvit z dolgole-tnimi izkušnjami. Odkar so se začeli pojavljati računalniki, ima Kuhene+Nagel svoj tim, ki kreira po potrebah lokacije softwarske rešitve.

kaj bi izpostavili kot poseben tehnološki izziv?

Slovenija ima omejen trg delovne sile. Mogoče ne bodo več zaposleni samo Slovenci, mogoče bodo prišli od drugod. Ni nujno, da imamo zaposlenega le slovensko govorečega človeka. Sistem, procesi vodijo delavce, glasovno mu sporočajo navodila v njegovem jeziku, kam bo šel, kaj bo delal. Vsi novozaposleni pri nas dobijo ustrezne treninge pred pričetkom dela. V logističnih centrih široke uporabe čista ro-botizacija nima smisla.

Zagotovo boste povečali število zaposlenih. najbrž nimate problemov z delovno silo, skla-diščniki, vozniki …

Trenutno ne. Na dan prihaja okoli 150 prošenj. Ljudje iščejo nove delodajalce. Je nekaj nove-ga, modernega. Delovne razmere so vrhunske, temperatura za delo je idealna, čistoča je. Imamo višek glede na potrebo. Prej ko slej pa bomo verjetno naleteli na težavo.

menedžerji pogosto govorijo o tem, da so prvi steber poslovne rasti odnosi znotraj firme.

Točno to. Garantirano. Če ne, boste morali ljudi motivirati na drug način. Ko pa začnete finančno motivirati, pa nikoli ni dovolj.

katera slovenska podjetja so sodelovala pri gradnji, saj bo to njihova referenca.

Direktno smo sklenili dogovor z avstrijskim podjetjem Invest 4 SEE, kot njihov izvajalec pa je dobil posel CGP Novo mesto. Trimo za panele, fasade, Italijani so dobili posel za klime, Poljska je dobavila skladiščne regale. Tudi pri sestavi projektnega tima smo iskali delovno silo drugje. V Sloveniji nismo dobili vseh strokovnjakov. V sosednjih pisarnah je prijetna multinacionalna ekipa. To pa je signal, da je Slovenija še precej nerazvita. Veliko je bilo ljudi, ki so želeli sodelovati, vendar brez izkušenj.

naložbo ste zelo hitro izpeljali, bilo je dobro leto?

Šlo je za zelo dobro predpripravo. Nato so se kocke samo zlagale.

naložba je bila ocenjena na okoli 50 milijonov. bo več, manj?

Bo več, vendar je to poslovna skrivnost. Investitor ni Novartis. Mi za njega opravljamo storitev, ki jo plačujejo.

skladiščni center je specializirana nalož-ba za ciljnega naročnika. pomeni, da se bo kuhene+nagel bolj usmeril v farmacevtsko industrijo, ki je izjemno propulzivna in vidite priložnost za rast.

Da. To je tudi zgodba, ki je bila podana nadzor-nemu svetu na globalnem nivoju. Pomeni, da želi Kuhene + Nagel biti eden od top ponudni-kov v farmacevtski industriji. Globalno. To je naša vizija in naša prihodnost.

Več na www.zelenaslovenija.si

Pro

met

v

Slo

venij

i

dec

ember

2018

foto

: Bar

bara

Rey

arok

sve

tek

134/135

LOG

ISTI

KA

88

Pri razvoju prometne

infrastrukture sosednje države

prehitevajo slovenijo, ki hodi

ritensko. Tako ugotavlja rok

svetek, direktor podjetja Adria

kombi in tudi predsednik

združenja za promet pri GZs.

Posebej je kritičen do prejšnje

vlade, tudi zaradi drugega

tira, zdaj pa mu vzbuja

upanje odločen nastop nove

infrastrukturne ministrice. rok

svetek je namreč prepričan,

da od naložbe ne bosta imela

koristi le logistika in transport,

ki sta v sloveniji na evropski

ravni, pač pa bo zaradi boljših

prometnih povezav naša

država še bolj zanimiva za tuja

logistična podjetja, ki že sedaj

vlagajo v velika distribucijska

središča. Zaradi različnih

težav na slovenski in evropski

železniški infrastrukturi so

sicer njihovi poslovni rezultati

slabši kljub gospodarski rasti.

A dodaja, da člani GiZ za

promet dobro izkoriščajo

potenciale, ki jih zdaj ponuja

trg.

jože volfand

PromeT V sLoVeniJi

kakšne poslovne učinke daje bavaria express, direktni vlak münchen – koper v obe smeri? Za katere panoge je zveza najbolj vabljiva?

Bavaria Express Koper – München in nazaj je najnovejši produkt iz letošnjega aprila. To je prva neposredna povezava med Koprom in Bavarsko. Vlak vozi trikrat tedensko. Hkrati je tudi zveza z večjimi industrijskimi središči v Nemčiji, Belgiji in Nizozemski ter severnomor-skimi pristanišči Hamburg in Rotterdam. Za te pošiljke poskrbi naš partner Kombiverkehr. Zasedenost vlaka še ni optimalna oz. ne po-kriva stroškov. Vsak mesec je izkoriščenost boljša. Vlagamo v prihodnost. Pričakujemo, da bo vlak polno zaseden v drugem trimesečju 2019. Glavne stranke so špediterji in ladjarji. Vabljiva je za vse vrste blaga.

enako velja za vašo potujočo cesto? kakšna je zasedenost vlakov, se interes za železniški prevoz povečuje?

Število vlakov smo zmanjšali na dva odhoda dnevno, ker se je povpraševanje zmanjšalo za-radi migrantske krize, gospodarskega stanja v Turčiji, konkurence ladijskih povezav iz Turčije do Trsta, večje uporabe nespremljanega pro-meta, kot so zabojniki, zamenljiva tovorišča, polprikolice. Prepričan sem, da bo Potujoča avtocesta še dolgo eden od ključnih produktov.

Število prepeljanih tovornjakov se sedaj giblje od 2.100 do 2.500 na mesec.

a če kot predsednik Združenja za promet pri gZs ocenite položaj panoge v sedanji gospo-darski rasti, poslovanju dobro kaže ali ne?

Žal imamo pri Adria kombi negativno rast zara-di vseh različnih težav na železniški infrastruk-turi v Sloveniji in Evropi, zaradi neodzivnosti železniških podjetij, ki ne zagotovijo pravo-časno lokomotiv in/ali strojevodij. Posledično pride do pomanjkanja vagonov. Blago ne more čakati teden ali več. Povprečne zamude vlakov so več kot 16 ur. Tovor gre na cesto, k konkurenci ali pa v konkurenčna pristanišča. Situacija je kritična. Zaradi omenjenih težav se velike korporacije že ozirajo za alternativnimi rešitvami. Zahtevajo zanesljivost oskrbovalne verige. Drugi tir krvavo potrebujemo. Politika se pa še vedno šali z nami.

Združenje za promet pri GZS skrbi za uravno-teženost razvoja vseh vrst prometa v Sloveniji.

okrog nas z razvojem infrastrukture hitijo, slovenija hodi ritensko

drugi tir krvavo potrebujemo. Politika se pa še vedno šali z nami.

dec

ember

2018

134/135

89LO

GIS

TIKA

Trajnostni razvoj je naša prioriteta. Moram pripomniti, da so naši člani zelo uspešni, izko-riščajo vse priložnosti in potenciale. Naši člani rastejo z gospodarsko rastjo. Tudi v času krize se je večina zelo dobro kosala s težavami. Smo med najuspešnejšimi združenji v okviru GZS.

če primerjate razvoj intermodalnega prometa v sloveniji in v evropski mreži vlakov, kaj kaže slika? koliko evropske usmeritve o razoglji-čenju prometa in o preusmeritvi prometa na železnice dejansko spreminjajo razmere, saj tovorni promet po cestah narašča?

Intermodalni promet cesta –železnica ne na-rašča tako, kot bi lahko. Kontinentalni promet raste od enega do dveh odstotkov letno. Že prej sem omenil problem zastarele in tudi premajh-ne infrastrukture z veliko ozkimi grli, pomanj-kanje voznih sredstev in osebja. Na drugi strani pa so avtoceste zasičene, manjka voznikov. Na primer v Nemčiji v tem trenutku preko 25000, v Sloveniji preko 1000. Dejstvo je, da se cestni prevozniki in proizvajalci tovornjakov izjemno hitro prilagajajo novim zahtevam po zmanjše-vanju toplogrednih plinov. Evropske usmeritve so bolj pobožna želja kot realnost. Za uresni-čitev teh želja je potrebno na stotine milijard evrov, ki bi jih bilo treba vložiti v posodobitev infrastrukture. Samo poglejte, kaj delajo naši politiki. V Sloveniji gre za modernizacijo žele-zniškega križa, gradnja nekaj sto kilometrov prog pa bo trajala več kot desetletje. Frustracija je popolna.

Že dolgo se ve, da bi morala slovenija hitreje sprejemati odločitve o razvoju prometne infra-strukture. kaj pričakuje Združenje za promet pri gZs od ministrice pri pospešitvi gradnje ii. tira in gradnji prometne infrastrukture v državi? kje je danes panoga transporta in logistike v sloveniji?

Vsi okoli nas hitijo in gredo naprej, mi pa ho-dimo ritensko. Prejšnja vlada in njen minister za infrastrukturo sta nas vrgla za deset let nazaj v preteklost. Ali se spomnite ministro-vega zaslišanja v parlamentu, ko je povedal, da ne potrebujemo drugega tira? Štiri leta smo potrebovali, da smo ozavestili javnost, da je drugi tir pomemben. Saj sam ni nič kriv, ker še danes ne razume, da je škodoval lastni državi. Krivi so znani anonimneži, ki so ga postavili na položaj in ga upravljali. Kriv je predsednik vlade, ki se je zelo redko prav odločil. Pri drugem tiru se ni. Pa nesrečni Madžari, ki pri projektu nimajo kaj iskati. To je realnost. Prepričan sem, da bo sedanja ministrica celotno zadevo pospešila. Dama je zelo odločna. Ima ambiciozne načrte in me navdaja z upanjem, da bodo dela hitro stekla. Prepričan sem, da ne bo poslušala zunanjega ministra. Logistika in transport v Sloveniji sta na evropski, lahko bi rekel na svetovni ravni. Velike svetovne logistične in trgovske korporacije gradijo logistična središča pri nas. Torej imamo dobro lego, usposobljene kadre,

infrastrukturo, predvsem cestno, letališče je blizu.

med vitalnimi je tudi vaše podjetje. adria kombi povezuje vsa večja industrijska sre-dišča v jugovzhodni evropi, z adrio express tudi nemčijo in beneluks. kakšen je interes gospodarstva? kakšen je vaš rekord pri dnev-nem številu vlakov?

Povezujemo 72 terminalov v Evropi. Letno prepeljem 290000 TEU. 90 % vsega prometa opravimo za tuje stranke. Domače gospodar-stvo uporablja v glavnem produkt KOMAR (Koper-Celje-Maribor). Vozimo tri vlake dnev-no. V tem segmentu imamo približno 50% tržni delež. Letno prepeljemo 45000 TEU. Kakovost je slabša zaradi že prej omenjenih razlogov. V kontinentalnem prometu nimamo domačih strank, čeprav si jih zelo želimo in smo jim tudi pripravljeni pomagati. Kombinirani promet je organizacijsko precej zahteven. Imeti je treba opremo, kontejnerje, tovorišča ali polprikolice. Obvladovati je treba stalne blagovne tokove. Prevoz praznih enot znatno poveča stroške transporta.

Rekord, ki smo ga dosegli pred petimi leti, je bil 35 vlakov v enem dnevu. Z navedenimi težavami pridemo na 15 do 25 vlakov na dan.

ali boste v sloveniji ostali pri treh intermo-dalnih terminalih, boste mrežo kombiniranega transporta širili?

Strategija treh terminalov je optimalna. Saj so eden od drugega oddaljeni manj kot 150 km, kar predvideva prenovljena direktiva 92/106. Terminal je tehnološko zahteven in relativno drag infrastrukturni objekt. Našo mrežo inter-modalnih vlakov bomo širili. Svilna cesta nam je velik izziv. Sposobni smo priti do Bakuja. To smo pred leti že dokazali. Ko bo ponovno vzpo-stavljen nekdanji X. koridor, bomo lahko zopet odmrznili projekt Europe Bosphorus Express. Projektov v pripravi imamo kar nekaj.

kakšni so rezultati obiska slovenske transpor-tne logistične delegacije na japonskem? se bo to poznalo luki koper?

Korist bo imela celotna slovenska logistična platforma. To je dolgoročni proces. Prvi rezul-tati so že vidni. Japonska podjetja kažejo velik interes za južno pot. Zelo natančno proučijo vse podrobnosti, preden se odločijo. Zelo jih moti ozko grlo Koper – Divača. Nekatera logistična podjetja resno razmišljajo, da bi se z našimi

ponudniki logističnih storitev tesneje povezala in prenesla distribucijske tokove za JV Evropo v Slovenijo.

ali je morda vaše združenje že razpravljalo o slovenskem podnebnem ogledalu in o tem, kako zajeziti vplive prometa na zrak in podnebje?

Kot sem že omenil, je v naših sekcijah trajno-stni razvoj stalna tema. Zavedamo se, da si moramo aktivno prizadevati k zmanjšanju one-snaževanja okolja. Slovenski avtoprevozniki stalno posodabljajo prevozna sredstva. Večina ima najmodernejše tovornjake z motorji Euro 6. Prav neverjetno se mi zdi, kako vitalni so. Res pa je, da bi bili brez najmodernejše opreme nekonkurenčni na evropskem trgu. Enako velja tudi za druge sekcije.

Logistična novica Zelenega omrežja

Analiza LCA v logistiki

Podjetje Schenker Slovenija je del vodilne-ga globalnega logista, ki več kot 700.000 strankam po vsem svetu zagotavlja celovite logistične storitve. V Sloveniji smo priso-tni na šestih lokacijah s skupno 55.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin. Z zbirniškimi in direktnimi prevozi smo del najbolj razvejanega cestnega omrežja v Evropi, ponujajo pa tudi lokalno distri-bucijo, ladijske in letalske prevoze, storitve selitev, sejemsko logistiko ter carinsko posredovanje. V podjetju Schenker radi sodelujemo s partnerji, ki gradijo svoje te-melje rasti na enakih vrednotah. Takšnega partnerja smo prepoznali tudi v podjetju Skaza. Projekt je izšel iz čisto običajnega razpisa za cestne prevoze, ko smo skupaj z njimi poleg ekonomskih koristi iskali tudi sinergijo strategij trajnostnega razvoja. Naš skupni cilj je bil preko analize LCA (Analiza življenjskega cikla) ustvariti pozitiven vpliv na okolje z uporabo okolju prijaznih mate-rialov in ekološko bolj prijaznih vozil, op-timizacijo prevozov ter ozaveščanjem vseh vpletenih v procesu od izdelave do uporabe izdelkov glede ukrepov za varovanje okolja.

DB Schenker d.d.www.dbschenker.com/si-sl

Japonska podjetja kažejo velik interes za južno pot. Zelo natančno proučijo vse podrobnosti, preden se odločijo. Zelo jih moti ozko grlo koper – divača.

dec

ember

2018

foto

: arh

iv p

odje

tja

Ale

n sol

ina

134/135

90

OKO

LjE

ZeLeno omreŽJe

prevozniška platforma evrope z največjim tržnim deležem v sloveniji

Podjetje TimoCom upravlja največjo prevozniško platformo

v evropi, na kateri je dnevno objavljenih do pol milijona

mednarodnih ponudb tovora in tovornih vozil. Platforma

predstavlja logistično mrežo z več kot 36.000 preverjenimi

podjetij. Podjetje posluje v 44 evropskih državah,

platforme pa so dosegljive v 24 evropskih jezikih. Tudi slovenščini. V povprečju je

na platformi objavljenih več ponudb tovora, kot je tovornih vozil, je povedal Alena solina,

menedžer za jugovzhodno evropo. razložil je, kako deluje njihov TC messenger, ki lahko poenostavi in pospeši celoten

potek dela, kako poteka »digitalno rokovanje« in kako

se podjetje zavzema za varstvo okolja že s platformo.

ste vodilna borza na trgu med borzami tovora in tovornih vozil v evropi. koliko ponudb tovo-ra in tovornih vozil je dnevno na platformi in katere ponudbe prevladujejo (iz katerih držav, kakšni tovori)?

Na borzi tovora in tovornih vozil – TimoComovi platformi – je dnevno objavljenih do 750.000 mednarodnih ponudb tovora in tovornih vozil. Te ponudbe objavlja več kot 127.000 upo-rabnikov iz vse Evrope, kar pomeni, da so tudi ponudbe iz skoraj vseh držav v Evropi. V povprečju je objavljenih več ponudb tovora kot tovornih vozil, kar sovpada s vsesplošnim primanjkljajem voznikov tovornih vozil na evropskem trgu. Če bi danes imeli na razpo-lago večje število voznikov tovornih vozil in s tem povezanih tovornjakov, bi bilo mogoče prevažati veliko več tovora.

v letih 2015 in 2016 ste lansirali dve novosti, messenger in vgrajeno funkcijo za nalaganje in prenos dokumentov. kaj sta prinesli strankam?

TC Messenger lahko poenostavi in pospeši celoten potek dela. Uporabniki imajo možnost izbrati ponudbo z borze tovora in tovornih vozil TC Truck&Cargo, z enim samim klikom odpreti klepet s svojim poslovnim partnerjem ter si dopisovati v zvezi z določeno ponudbo. To seveda prihrani čas in čas je v današnji logistiki in prevozništvu bolj pomemben kot kadarkoli prej. Poleg tega so uporabniki Messengerja lahko prepričani, da so njihovi poslovni partnerji pristni in imajo zavezujoč interes, saj je vsak novi TimoComov naročnik temeljito preverjen pred odobritvijo vstopa v sistem. Funkcija za nalaganje in prenos doku-mentov je bila prav tako razvita za optimizacijo procesov. S to funkcijo lahko uporabniki v sis-tem naložijo dokumente, ki jih sicer pogosto uporabljajo in pošiljajo ter jih s tem dajo av-tomatično na razpolago ostalim naročnikom. Tudi to prihrani čas in stroške, olajša delovne procese in jih naredi bolj udobne.

tudi v sloveniji narašča število vaših uporab-nikov. kakšna je rast uporabnikov platforme, gre bolj za prevoznike ali tudi podjetja zunaj prevozniške panoge? kolikšen tržni delež predstavlja slovenija za vas? kateri slovenski prevoznik je vaš največji partner?

TimoCom je v Sloveniji, v prevozniški pa-nogi, že dolgo zelo dobro poznan sistem. Marsikateri naročnik nam zaupa in s pridom izkorišča naše storitve tudi že okoli dvajset let.

Od takrat je število uporabnikov v Sloveniji zelo naraslo, kar nas zelo veseli. Veseli nas tudi, da smo v zadnjih letih uspešno prepričali tudi vse več podjetij iz industrije in trgovine, ki so se prav tako podali na pot digitalizacije logističnih procesov. Tržne deleže posameznih trgov sicer ne izdajamo, lahko pa rečem, da ima TimoCom največji tržni delež v Sloveniji. Kar se tiče naših partnerjev, sodelujemo tako z največjimi kot tudi z manjšimi slovenskimi prevozniki.

ali se podjetje ukvarja tudi s tem, kaj promet z emisijami povzroča podnebju in človekovemu zdravju?

TimoCom se iz svojega lastnega prepričanja zavzema za varstvo okolja. To se prične že z zgradbama podjetja, ki ju ogreva sodobna toplotna črpalka z geotermalno energijo. Ta sistem in številni drugi ukrepi v stavbi zelo zožujejo potrebe po primarni energiji, s čimer se varujejo naravni viri. Potreba po energiji je tako pri nas pokrita ˝s 100 % ob-novljivimi viri. Poleg tega naš sistem prispeva k temu, da je na cestah na splošno manj praznih voženj. Zmogljivosti v prevozništvu se torej optimizirajo, kar zmanjšuje emisije CO2 TimoComovih naročnikov. TimoCom jim podeljuje tudi pečat »Green we can«, saj s svojim ravnanjem vplivajo na zmanjševanje števila praznih voženj. Naše prizadevanje za trajnostno ravnanje z okoljem zajema tudi uporabo FSC-certificiranega papirja, CO2-nevtralno pošiljanje pošte po vsej Evropi preko produktov in storitev Deutsche Post GOGREEN in nedavno uvedbo digitalnega pošiljanja računov v obliki datoteke PDF.

Pro

moci

ja

Z lastno sončnoelektrarno proizvajate prihranke.

PAMETNA ENERGIJA

WWW.GEN-ISONCE.SI | 080 1558

S čisto, zeleno energijo do 75 %nižjih računov za električno energijo.

NALOŽBA,KI SE IZPLAČA

€PROJEKTNA KLJUČ

BREZSKRBNOSTNA DOLGI ROK

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

oglas_GEN-I Sonce_FITMEDIA_170x240_11.12.2018.pdf 1 11. 12. 2018 11:23:32

Pro

moci

ja