Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistikapackaging environment logistics

Občutki sreče, pisane barve in prijazni materiali

Razvoj komunalnih dejavnosti

Hitra pošta: Omejitev veliko, priložnosti še več

oktoberoctober 2011

62/63

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

Cene komunalnih storitev: regulacije preveč, modela uravnavanja cen pa ni

NAJBOLJNAJBOLJ ZELENOOBČINO OBČINO 2011

OBJAVLJAMO 2. SLOVENSKI NATEČAJ ZA

Koliko so občine razvojno in prostorsko naravnane zeleno?

Koliko s svojo aktivno vključenostjo v spodbujanje zelenega okoljskega ravnanja in z učinkovitim izvajanjem dodatnih okoljskih ukrepov (ne le teh, ki so z zakonom določeni) prispevajo h krepitvi zelenega razmišljanja občanov in občank?

Koliko pripomorejo k razvoju zelene občine in zelene Slovenije?

Skupaj iščimo odgovore in spodbude.

Zato občine že drugo leto zapored vabimo k sodelovanju v okviru projekta Zelena Slovenija »Najbolj zelena občina«. Več na www.zelenaslovenija.si!

Natečaj za Najbolj zeleno občino organizira Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije.

Fit media d.o.o.Kidričeva 25, SI-3000 Celjee-pošta: info@zelenaslovenija.sitel.: 03/ 42 66 700

IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA OMREŽJA! Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

Prednosti članstva:• ste v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije

• brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s področja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk)

• na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL

• na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.Za več informacij smo z veseljem na voljo:• dr. Darja Majkovič, tel.: 03 42 66 724, e-mail: darja.majkovic@fitmedia.si• Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: tanja.pangerl@fitmedia.si

Strokovna revija EOL

Specializirana revija za embalažo, okoljljl e in lloogistiko / Specialist magaga agag zine fofof r packkaaggagaaga iinngg, enviiirroror nmeennt t aand nd logogo istics

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

MAJ / MAY 2010MAY 2010MAY

embalažaokoljelogistikapackagingenvironmentlogistics

are on re re r

IzbiramoNAJBOLJZELENO EMBALAŽO

V SV SLLOOVENIVENIJJII!!

foto

: Shu

tter

stoc

k

55500000

Strokovna revija EOL

packagingpackaging

ronmental Sores are oand td td here are re r

nough Inspnough Inspnough Ins ectorsectorsectorm All

World

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalažaokoljelogistika

packagingpackagingenvironmentlogistics

TTeTeT mična obdelava

odpadkokok v: Investitor

v nove objbjbekte bo

dddrržžavavavaaa

Krive ali manj krive

plastične vrečke

Komunalci bodo morali

dosegati cilje, sicer

bodo ob dovoljenje

Logistika na drobno je v

Sloveniji šele v povojih

Guilty ty t or Not So

Guilty ty t Plastic Bags

Durarar ble, EnEnE ergerger y gy g Saving

and EnEnE viroror nmentatat lly ly l

FrFrF irir endly ly l LED ED E Lights

FEBRUARFEBRUARFEBRUARFEBRUARY 2011FEBRUARY 2011FEBRUARY

Poštnina plačana pri pošti

3320 VeVeV lenjnjn e

55556666

Okoljski portal

Pro

moci

ja

Uvo

dnik

Uvodnik editorial

glavni urednik editor in-chiefJože volfand,

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: Rok

Trž

an62

/63

EOL

3

Privatisation of Public Utilities is not a Magic Wand

M odernisation instead of privatisation. This was one of the attention-grabbing messages

presented by the municipal sector at its autumn issues meeting. Only time will tell if the message was also a warning. Even the people employed in the public utility sector conclude that the approach to the municipal economy development strategy is not clear. Meanwhile, various business and organ-isational models meet on the market. The private sector is becoming increasingly stronger, as is the case with the adverseness towards privatisation. Leopold Kremžar, President of the Association of Municipalities and Towns of Slovenia, is clear. Everything public, and in case of communal ac-tivities there is a distinct public interest, should remain public. Waste, water, energy and so on are definitely public services. Janko Kramžar, the Chairman of the Board of Directors of the Chamber of Local Public Economy, is equally unambiguous – privatisation of the communal sector is not a magic wand that will solve everything. Some facts relating to, for example, investments in the water distribution systems in north-eastern Slovenia are truly alarming. So, the question is how to ensure the public interest, wise municipal policy and even wiser national policy and balance private inter-ests so that the public utilities sector in Slovenia will be able to sort out the mess they have found themselves in. Numerous warnings related to the growing number of under-the-counter deals are no coincidence. The Court of Auditors warns of crime in this line of business.

I t was primarily the economic situation and the search for wiser development decisions that

dictated the selection of this EOL issue’s theme: public utilities. And there’s more.

D o you know:

What is EKOMOBIL?

What does the Green Network offer?

What about smart grids?

What are the jobs available to environmental experts?

Why does the logistics platform develop?

Are waste containers traceable?

And, of course, you are holding a double issue of EOL magazine.

Privatizacija komunale ni čudežna paličicaModernizacija namesto privatizacije. To

je bilo eno izmed opaznih sporočil ko-munalnega gospodarstva z njegove jesenske problemske konference. Ali je bilo sporočilo tudi opozorilo, bo pokazal čas. Komunalci sami ugotavljajo, da ni jasno, kakšna je sploh strategija razvoja komunalnega gospodar-stva. Obenem pa se na trgu srečujejo različni poslovni in organizacijski modeli. Zasebni sektor je čedalje močnejši, nenaklonjenost privatizaciji pa prav tako. Leopold Kremžar, predsednik Skupnosti občin Slovenije, je jasen. Kar je javno, in pri komunalnih dejavnostih gre za izrazit javni interes, naj ostane javno. Odpadki, voda, energija in še kaj, to zagotovo so. Janko Kramžar, predsednik upravnega odbora Zbornice komunalnega gospodar-stva, je prav tako nedvoumen – privatizacija komunalnega sektorja ni čudežna paličica, ki bo rešila vse probleme. Nekateri podatki, na primer o vlaganjih v vodovodne sisteme v severovzhodni Sloveniji, so zares alarmantni. Kako torej zagotoviti javni interes, pametno občinsko politiko in še pametnejšo državno ter uravnotežiti zasebne interese, da se bo komunala v Sloveniji hitreje izvlekla iz mreže, v kateri se je znašla. Kajti, ni naključje, da je vse več opozoril, kako se razrašča poslovanje pod mizo. Računsko sodišče že opozarja na kriminal v tej panogi.

Predvsem ekonomski položaj in iskanje modrejših razvojnih odločitev sta torej

narekovala, da je v tej številki EOL-a prva tema komunala. A to ni vse.

Ali veste:

Kaj je EKOMOBIL?

Kaj ponuja Zeleno omrežje?

Kako je s pametnimi omrežji?

Kako se lahko zaposlujejo okoljski strokovnjaki?

Zakaj nastaja logistična platforma?

Ali so zabojniki za odpadke sledljivi?

Seveda, tokrat imate v rokah dvojno številko revije EOL.

vseb

ina

8 Trg zahteva optimizacijo poslovanja

10 občutki sreče, pisane barve in prijazni materiali

12 izziv je prav darilna embalaža

14 Specializirani za embalažo prestižnih svetovnih znamk

16 v premium segmentu ima prednost steklena embalaža

18 Greener Package Awards 2011

19 na poštah prava embalaža za vsako priložnost!

20 inovacije v papirni in kartonski industriji

21 Zeleno kot joker na trgu

22 okoljska zakonodaja ne koristi, če ostane na papirju

26 Je na področju odpadkov korupcija že sistemski pojav?

28 najprej smo pogledali, kaj moramo narediti sami

30 Pristojnosti si podajajo kot vroč kostanj

34 Zamrznitev vodi komunale v katastrofo

36 ni politične volje za uravnavanje cen

43 v ospredju deponijski plin in goriva iz trdnih odpadkov

46 Z enotnim označevanjem do čistejših frakcij

48 Trend je sledljivost, stroški bodo pod nadzorom

50 Praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi

51 Prava pot za zeleno prakso in izmenjavo izkušenj

52 »… preračunavam …«

54 Ekomobil za izrabljena motorna vozila

56 Pogrešamo dialog o pripravi okoljske zakonodaje

58 Alternativni viri spreminjajo razmere v omrežju

60 Slovenija zaostaja za EU, star papir se uvaža

62 v Sloveniji tehnološko izpopolnjena predelava

64 inšpektorji naj izboljšajo nadzor

66 Miselnost se ne spremeni tako hitro kot paragraf

68 v predlogih nove (stare) dileme o biogorivih

70 negativne vplive na okolje bi lahko zmanjšali

72 Težave povzročajo zastareli vodovodni sistemi

74 kam z okoljsko izobraženim kadrom?

78 omejitev veliko, priložnosti še več

81 Za zeleno prihodnost na nebu

82 (ne)zelene navade

82 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

34

EOL

Vsebina ContentsiMPrESUM

Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.

Embalaža - okolje - logistika, specializirana

revija za embalažo, okolje in logistiko specialized

magazine for packaging, environment and logistics •

izdala in založila published and issued by: Fit media

d.o.o., Celje • glavni urednik editor-in-chief: Jože

Volfand • odgovorna urednica editor: mag. Vanesa

Čanji • oblikovanje, prelom in grafična priprava /

layout and graphic design: Fit media d.o.o. • tisk /

Printed by: Eurograf • oglasno trženje / marketing:

Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si) •Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik

(Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi

Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja

Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan

Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton

d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil

Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne

industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša

Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

• Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr.

Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko),

dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna

Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo

okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška

fakulteta) • Celje, oktober october 2011 • Naklada

4200 izvodov • Revija je brezplačna.

PArTnErJipri izdajanju revije EOL:

• Visoka šola za varstvo okolja

• Gorenje Surovina d.o.o.

vseb

ina

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

3EO

L5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivoNovosti Kratko, zanimivoKratko, zanimivoostrejša zakonodaja glede varnosti elektronskih izdelkov

V EU so začela veljati nova pravila glede var-

nosti električnih in elektronskih izdelkov, ki

med drugim širijo prepoved uporabe nevar-

nih snovi v teh izdelkih. Nova zakonodaja bo

izboljšala varnost elektronskih proizvodov

in preprečila izpust nevarnih snovi v okolje.

Prepoved uporabe nevarnih snovi, kot so težke

kovine in nekatere kemikalije, je po novem

razširjena na mnogo več proizvodov in velja

za praktično vse elektronske in električne

naprave, torej ne le za telefone, hladilnike,

televizorje, temveč tudi za elektronske igrače

ali laboratorijsko opremo.

Nova zakonodaja nadgrajuje direktivo o ome-

jevanju nevarnih snovi v električni in elek-

tronski opremi iz leta 2003. Države članice

imajo 18 mesecev časa za prenos novih pravil v

nacionalno zakonodajo. Nova direktiva zaradi

pomembne razširitve obsega uvaja prehodna

obdobja do osem let za nove proizvode, za

katere veljajo pravila. So pa iz nje izvzeti

fotovoltaični paneli, da bi EU lahko dosegla

svoje cilje na področju obnovljive energije in

energetske učinkovitosti.

Nova zakonodaja predvideva pregled seznama

prepovedanih snovi do julija 2014, občasno pa

tudi po tem datumu.

Cero nik bo v obrtno-industrijski Coni

Čeprav dalj časa ni bilo znano, kje bo lokacija

Centra za ravnanje z odpadki Notranjske,

Istre in Krasa, gre za Cero NIK, je odločitev

vendarle sprejeta – lokacija bo v obrtno-indu-

strijski coni za Klijem. Logatčani naj bi lokaciji

ne nasprotovali tudi takrat, ko bo šlo zares.

Torej po pridobitvi gradbenega dovoljenja.

Center za ravnanje z odpadki bo zajel območje

z okrog 200.000 prebivalci in 85.000 tonami

odpadkov, za predelavo naj bi šlo 60.000 ton

komunalnih odpadkov. Graditi naj bi ga začeli

prihodnje leto. Naložba je vredna 42,5 milijona

evrov, bo pa sofinancirana iz kohezijskih sred-

stev s 70 %. Gradili bodo center z objektom

za mehansko biološko obdelavo, sortirnico

mešanih komunalnih odpadkov in drugim.

Pri projektu sodeluje 16 občin.

vabljiv mlečNi NapitekPri angleški znamki Shaken Udder so prepričani, da je k boljši prodaji njihovega mlečnega napitka pripomogla prav embalaža podjetja rPC Containers Llantisant. njihovo PET stekleničko so izbrali zato, ker je najbolj ustrezala njihovi celostni podobi in kot takšna bolj izstopa na policah v trgovini. Povpraševanje po mlečnem napitku se je po menjavi embalaže povečalo, tako je sedaj

na voljo še v štirih okusih: čokolade, banane, vanilije in jagode.

pločeviNka leta 2011revija The Canmaker je podelila nagrade za najboljše pločevinke. nagrada za pločevinko leta 2011 je pripadla japonskemu izdelovalcu pločevink, podjetju Toyo Seikan kaisha. Pločevinka je izdelana s pomočjo posebnih postopkov, ki imajo majhen vpliv na okolje in izrabo virov. Pločevinka za pripravljeno kavo The Birdy je narejena iz jekla, laminiranega s poliestrom s sistemom »dry-dWi«. Ta zahteva manj maziva, manj pralnih kemikalij in ne potrebuje notranjega premaza tako, kot se to zahteva pri konvencionalnem procesu.

Prav tako se med procesom ne proizvaja odpadna voda, pločevinka pa je tudi 30 odstotkov lažja kot standardna pločevinka.nagrajeno vino v tetrapakuAmeriški proizvajalec vina bo odslej ponujal

svoje nagrajene vrste vina v pollitrskih tetrapakih, v kartonski embalaži Black Box . na voljo bodo Cabernet Sauvignon, Merlot in Chardonnay. Pri podjetju Black Box so ponosni, da nadaljujejo tradicijo preoblikovanja embalaž za vino. Prepričani so, da vino v tetrapaku lahko združuje kvaliteto in vrednost s priročnostjo ter praktičnostjo.

torba za viNovam je všeč ideja o vinu iz tetrapaka, ni pa vam všeč način serviranja? Podjetje Menu je prav za ta namen izdelalo torbo za vino, z imenom Baggy Winecoat. Tako lahko vino enostavno prestavimo v torbo. vino točimo s pomočjo priročne pipice, v torbi pa je prostor tudi za led, ki omogoča ohranjanje vina hladnega. Gumijasta podloga pa torbi omogoča, da stoji pokonci.

plastičNa embalaža za maNj emisijPri podjetju Sainsbury so stekleno embalažo zamenjali s plastično. S tem so zmanjšali embalažo za 83 odstotkov oziroma za kar 882.000 kilogramov. nova plastična embalaža je po funkcionalnosti primerljiva s predhodno, ima manjši vpliv na okolje, zaradi manjše teže pa je tudi sama logistika cenejša. Tako bodo z uporabo plastične embalaže zmanjšali ogljične emisije za več kot 150 ton. v lanskem letu so pri podjetju Sainsbury zmanjšali količino embalaže za 12 milijonov ton.

DrugačNa embalaža za barvoPodjetje rPC Containers rushden je predstavilo novo embalažo za barve za ograje v razpršilu Cuprinola. nova embalaža radikalno izstopa na policah, obenem pa zavzame manj prostora, zato je bolj primerna tudi za hrambo.

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

36

EOL

Kratko, zanimivo NovostiKratko, zanimivoKratko, zanimivonovogoričani z najboljšim projektom

Novogoriška Fakulteta za znanosti o okolju je v okviru 7. okvirnega programa evropske komisi-je, program je namenjen krepitvi raziskovalnih zmogljivosti s področja okoljskih znanosti in novih nanomaterialov, s pripravljenim projek-tom zbrala vse možne točke med 200 prijavami. Vrednost projekta znaša 4,3 milijona evrov, od tega pa je delež evropskega sofinanciranja 3,9 milijona evrov. Matjaž Valant, dekan Fakultete za znanosti okolju, je izjavil, da bo denar name-njen krepitvi infrastrukturnega, kadrovskega in organizacijskega potenciala univerze. S projektom pa se bodo integrirali v evropski raziskovalni prostor in postali eden vodilnih evropskih partnerjev pri razvoju novih okoljskih tehnologij.

nova stranka, ki ni zelena

Stranka za trajnostni razvoj Slovenije – takšno je ime nove politične stranke, ki so jo ustanovili v Ljubljani. Predsednik stranke je postal Matjaž Hanžek, podpredsednica pa Hermina Krt. Dušan Plut, eden izmed ustanoviteljev stranke TRS, je ob njenem rojstvu dejal, da ne gre za zeleno stranko, ampak za stranko večplastno razumljenega trajnostnega razvoja. Prizadevala si bo za občutljivo ravnovesje med gospodarskim razvojem ter okoljsko in socialno blaginjo. Še pred strankarsko konvencijo je potekal usta-novni zbor Gibanja TRS, gibanja za trajnostni razvoj Slovenije. Njegova predsednica je postala Manca Košir.

na eko skladu več nepovratnih sredstev

Vlada je konec septembra sprejela rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2011 in Programa Eko sklada za izva-janje nalog po Energetskem zakonu za leto 2011. Navedeni program omogoča povišanje razpisanih nepovratnih sredstev za naložbe občanov v učinkovito rabo energije in obno-vljive vire energije na stanovanjskih stavbah za 6 milijonov EUR.

Poleg tega je Eko sklad na podlagi rebalansa objavil štiri nove javne pozive za dodeljevanje nepovratnih sredstev. Prva dva sta namenjena spodbujanju nakupa novih baterijskih električ-nih vozil, novih priključnih (plug-in) hibridnih vozil in predelavi obstoječih vozil z zamenjavo obstoječega motorja z notranjim izgorevanjem z elektro pogonskim agregatom. Razpisanih je 500.000 evrov nepovratnih sredstev, kar bo omogočilo nakup najmanj 100 tovrstnih vozil.

Drugi razpis je namenjen spodbujanju nakupa vozil na stisnjen zemeljski plin ali bioplin in predvideva dodeljevanje nepovratnih sredstev

poDeljeNe NagraDe peNtawarDs 2011

Pentawards je prvo in edino tekmovanje na globalni ravni, posvečeno dizajnu embalaže vseh vrst in oblik. Prijavi se lahko vsak, ki se ukvarja z oblikovanjem in marketingom embalaže. najboljši prejmejo priznanja, vrsta priznanja pa je odvisna od kreativnosti prijavljenega dela. Že tretje leto zapored je podjetje Sleever international, vodilni proizvajalec termokrčljive ovojnine, podelilo posebno priznanje za najboljšo zbirateljsko serijo embalaž, ki jo je letos prejela agencija Webb devlam za izjemno oblikovanje prestižne stekleničke za pijačo Bombay Sapphire (Bacardi), ki

je bila narejena posebej ob 250. obletnici znamke.Pentawards je edino večje svetovno tekmovanje, posvečeno le dizajnu embalaže. Zmagovalce izbere dvanajst članov strokovne žirije, ki jo sestavljajo dizajnerski strokovnjaki iz vodilnih marketinških in dizajnerskih agencij iz celega sveta. Zmagovalni dizajni bodo razstavljeni v pariški galeriji designPack, založba TASCHEn pa jih bo naslednje leto

objavila tudi v svoji knjigi.diamantno nagrado je osvojila Carlsbergova steklenička za mineralno vodo ramlösa, ki jo je oblikovala švedska agencija ninE. Platinaste nagrade so podelili v petih kategorijah. Platinasto nagrado za embalažo v pijačarski industriji je dobila agencija dBod za pločevinko STr za priljubljeno pivo Heineken, ki v temi reagira na Uv-svetlobo. v kategoriji hrane je nagrada pripadla angleški agenciji Cowan za oblikovanje embalaže za pakiranje korenin sladkega korena Panda. v kategoriji konfekcije je nagrado prejela nemška agencija kempertrautmann GmbH za Görtz, in sicer za inovativne papirnate vrečke za priljubljena obuvala All star. v kategoriji ostalih embalaž za pakiranje izdelkov je nagrada pripadla angleški agenciji Stocks Taylor Benson za embalažo za detergent znamke Morrison. v kategoriji luksuznih izdelkov pa je platinasto nagrado

osvojila steklenička za parfum modne hiše Marc

Jacobs, ki jo je zanje oblikovala

ameriška agencija Harry Allen design. Poleg diamantne in platinastih nagrad

so podelili še 40 zlatih,

srebrnih in bronastih

priznanj.

milo v preoblekiivory, najstarejši izdelek družbe Procter & Gamble, je doživel preobrazbo embalaže, ki jo spremlja tudi obsežna oglaševalska kampanja. Pri podjetju so se odločili oživiti že kar 132 let staro znamko. Tako nova barvna shema in redizajn embalaže dopolnjuje ponudbo izdelkov ivory – mila z vonjem po sivki in aloe veri.

Dj pomagal oblikovati embalažooblikovalki Coley Porter Bell je pri oblikovanju zbirateljske serije steklenic za tekilo olmeca pomagal dJ Ferry Corsten. Povedala je,

okt

ober

oct

ober

2011

Jane

z Pel

han fo

to:

arhi

v po

djet

ja

62/6

3EO

L7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivoNovosti Kratko, zanimivoza nakup novih avtobusov, ki se lahko upora-bljajo izključno za prevoz potnikov.

goodyear dunlop bo obnavljal pnevmatike

Kranjska družba Goodyear Dunlop Sava Tires se je odločila za naložbo v proizvodnjo obnovlje-nih tovornih pnevmatik. Proizvodnja obnove tovornih pnevmatik bo potekala z metodo vro-čega postopka, gre za toplo obnovo. Za takšno proizvodnjo se uporabljajo samo ohranjene, skrbno pregledane rabljene pnevmatike. Letna zmogljivost bo 100.000 obnovljenih pnevmatik. V celoti bo projekt končan do leta 2016, naložba bo stala 6 milijonov evrov, dala pa bo 70 novih delovnih mest. Naložba je dragocen prispevek k varovanju okolja, saj gre za prijazen način recikli-ranja rabljenih gum.

jupol junior pridobil okoljsko marjetiCo

V juliju je podjetje JUB za notranjo zidno barvo Jupol Junior, kot prvo v tej panogi v Sloveniji, pri-dobilo okoljsko marjetico, ki jo podeljuje ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) pod po-goji, določenimi s predpisi EU. Okoljska marjetica je namreč znak EU za varstvo okolja in zagotavlja, da izdelek izpolnjuje visoke okoljske standarde in merila glede uporabnosti in okoljske odličnosti. S tem proizvajalec dokazuje doseganje visokih okoljskih standardov in potrošnikom omogoča izbiro okolju prijaznega produkta. Odlika notra-nje zidne barve Jupol Junior je v tem, da je okolju in uporabniku prijazna pralna barva, namenjena predvsem dekorativni obdelavi sten v otroških sobah, igralnicah in v učilnicah.

janez pelhan direktor v radeče papirju

V družbi Radeče Papir so dobili v septembru novo vodstvo. Direktor je postal Janez Pelhan, diplomirani ekonomist MBA, Marjan Kocjančič, diplomirani inženir kemijske tehnologije pa je prevzel mesto tehničnega direktorja. Oba sta prišla iz Papirnice Goričane. Dr. Andro Ocvirk, dolgoletni direktor družbe, ki je bil v zadnjem času odsoten zaradi bolezni, bo odslej svetova-lec direktorja družbe za področje izpolnjevanja zahtev okoljevarstvene zakonodaje.

da je želela narediti sodobno steklenico, ki bi komunicirala Corstenovo »prodorno elektronsko glasbo«. rezultat plodnega sodelovanja je črna, mat steklenica z nalepko, ki se »hipnotično blešči pod klubskimi lučmi«. olmeca tako promovira svojo pijačo in uživalce poziva, naj se udeležijo njihovega tekmovanja »Postani dJ«. Zmagovalec bo dobil mesto v šoli za dJ-e, ki jo vodi prav Corsten.»Ferry Corsten mogoče res ni grafični oblikovalec, vendar je točno vedel, kaj hoče in kako si izdelek predstavlja. Bilo je krasno sodelovanje,« je še povedala oblikovalka.

voDa v škatli, lažja logistikanemško mineralno vodo rheinsberger Preussenquelle od sedaj naprej ponujajo v posebnih škatlah, ki imajo v notranjosti vrečko (bag-in-box), izdeluje pa jih podjetje rapak. Pri podjetju so prepričani, da tak način pakiranja prinaša izjemne prednosti pri polnjenju, logistiki in ponuja boljše pogoje za ohranjanje vsebine. Embalaža je tudi uporabniku prijaznejša prav zaradi svoje priročnosti in boljše kvalitete izdelka. ko se vreča prazni, se sproti seseda, kar preprečuje prehajanje zraka v produkt in s tem zagotavlja konstantno kvaliteto vsebine. Za primerjavo, voda v PET plastenki se začne spreminjati takoj, ko jo odpremo.Zaradi higienskega polnjenja vrečk ni potrebno predhodno obdelati s kemikalijami. Škatle so zelo primerne za skladiščenje, kar olajšuje logistiko. Takšna embalaža je tudi okolju prijazna, saj lahko vrečko in škatlo preprosto ločimo ter ju nato posebej recikliramo.

NagrajeNo viNo v tetrapakuAmeriški proizvajalec vina bo odslej ponujal svoje nagrajene vrste vina v pollitrskih tetrapakih, v kartonski embalaži Black Box . na voljo bodo Cabernet Sauvignon, Merlot in Chardonnay. Pri podjetju Black Box so ponosni, da nadalwjujejo tradicijo preoblikovanja embalaž za vino. Prepričani so, da vino v tetrapaku lahko združuje kvaliteto in vrednost s priročnostjo ter praktičnostjo.

milijoN tub Na teDeNZnamka Pets at Home je na trg lansirala novo linijo za nego psov, embalažo pa so jim pomagali oblikovati pri podjetju M & H. kolekcijo »The Groom room« sestavlja devet izdelkov. 250-mililitrske tube so živih,

modernih barv s srebrnimi pokrovčki. v zadnjih osemnajstih mesecih so pri M & H veliko investirali v najnovejše tehnologije izdelovanja tub in lahko sedaj izdelajo ter potiskajo milijon tub na teden.

popolNa iNovacija – ležišče iz peNastih vzmetiSedaj je tudi v Sloveniji na voljo nova generacija ležišč - inovativna ležišča dormeo octaspring®, ki so proizvedena v Belgiji. njihova posebnost so penaste vzmeti – najnovejši dosežek v

tehnologiji izdelovanja ležišč in novost na tržišču. Edinstvena lastnost

penastih vzmeti je, da se 3d prilagajajo telesu. vsaka

posamezna vzmet octaspring® dinamično sledi obrisom in gibanju telesa v vseh spalnih položajih. Zaradi tega penaste vzmeti ne ustvarjajo protipritiska, ki ga povzročajo kovinske vzmeti ter s

tem preprečuje pritisk na občutljive točke telesa.

Prednost ležišča je tudi izjemna zračnost. vzmeti so

oblikovane podobno kot čebelji panj, zato se zrak skoznje pretaka

z lahkoto, ob vsakem premiku telesa. Ležišča octaspring® so okolju prijazna. izpusti Co2 pri proizvodnji so namreč do 40 odstotkov manjši kot pri proizvodnji drugih primerljivih ležišč. vse materiale, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji ležišča, pa je možno reciklirati.

Po

loža

j Pano

ge

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

rad

enko

Mija

tovi

ć

EMbALA

žA8

62/6

3

PoLoŽAJ PAnoGE

trg zahteva optimizacijo poslovanja

nekaj časa Belišće, zdaj

duropack. Lastniki valkartona

se menjajo, logaška družba

pa poskuša kljub novim

skrbem v evroobmočju

poslovati stabilno. nad vodo.

rahla oživitev proizvodnje

v predelovalni industriji

Slovenije, meni radenko

Mijatović, predsednik uprave

valkartona, je blagodejno

vplivala tudi na poslovanje

valkartonovih podjetij. nekaj

organizacijskih sprememb pa

je bilo po lanskem juniju, ko so

postali člani avstrijske skupine

duropack, nujnih.

več kot leto dni ste član avstrijske skupine duropack. kaj je ta sprememba prinesla ali vzela valkartonu na poslovni in organizacijski ravni?

Po prevzemu družbe Belišće in s posrednim vstopom v koncern Duropack v skupini Valkarton nismo občutili nobenih bistvenih sprememb. Vključitev v večjo skupino prinaša nove priložnosti za povezovanje, za prenose dobre prakse in možnosti optimizacije skupnih nastopov pri pridobivanju strank.

ali ste se zato odločili za izstop iz lastniške strukture nekaterih manjših embalažnih podje-tij, embalaža maribor in kartonal novo mesto?

Ne. Iz lastništva omenjenih družb smo izstopili skladno s poslovnimi načrti in zaradi korektne ponudbe, ki smo jo prejeli. Ta je za nas predsta-vljala dobro poslovno odločitev.

po nekaterih ocenah konjunktura raste, četudi vsak dan poslušamo kritične ocene gibanj na trgu, o vnovični recesiji, nenehni rasti papir-ja in prehudih obremenitvah dela? kako je valkarton posloval v zadnjih treh letih?

Obseg proizvodnje bo v letošnjem letu manj-ši, saj je naročil na slovenskem trgu manj. Valkarton, d. d., ima povečan obseg dela, ker smo zaradi racionalizacije poslovanja skupine iz povezanih podjetij prenesli del proizvodnje. Poslovanje optimiziramo na vseh področjih. Prilagajanje pričakovanjem trga je naporno, saj surovine ohranjajo visoko cenovno raven, hkrati pa velika obremenitev dela v Sloveniji močno vpliva tako na naše poslovanje, na poslovanje naših kupcev ter posledično na celotno gospodarstvo. V zadnjih treh letih

smo poslovali dobro, pozitivno. To je skladno z zastavljenimi cilji. Verjetno nam je pri tem ne-koliko lažje, saj imamo že kar 40-letne izkušnje poznavanja strank in njihovih potreb.

za katere proizvode je največ povpraševanja? ali naročniki zelo vztrajajo pri racionalizaciji materialov? kakšne so zahteve po moderniza-ciji dizajna in funkcionalnosti embalaže?

Največ povpraševanja je po flexo potiskani izsekani embalaži. V zadnjem letu je izsekana embalaža predstavljala kar 42,9-odstotni delež v naši proizvodnji, leto poprej 42,7 odstotkov, v letošnjem pa bo, kot kaže, dosegla kar 48,6 odstotkov. Prednosti flexo potiskane izsekane embalaže so v njeni dvojni funkciji – služi za transportne in za komercialne namene. Pri tem upoštevamo zahteve obeh funkcij in kupcem svetujemo glede na njihove konkretne potrebe. Racionalnejša pa je lahko ta embalaža tako s stroškovnega kot tudi z ekološkega vidika. Zahteve naročnikov po racionalizaciji so zelo jasne in seveda tudi smotrne. Še posebej v primeru komercialne rabe embalaže je včasih treba narediti tudi neizvedljivo in najti še kaj novega. Ob tem lahko omenim, da se tudi v našem razvoju nenehno trudimo in iščemo nove načine. Ob praznovanju naše 40-letnice bomo na primer pripravili natečaj za mlade oblikovalce, da dobimo še nekaj novih idej. Najboljši bodo seveda nagrajeni.

kaj bo pokazala bilanca ob koncu leta? boste povečali dodano vrednost, ki je problem slo-venske predelovalne industrije?

Vse kaže, da bomo tudi v zadnjem tromesečju izpolnili pričakovanja in načrte in bo naše

jože volfand

okt

ober

oct

ober

2011

962

/63

EMbALA

žA

poslovanje pozitivno. Dodano vrednost še posebej v tem obdobju povečujemo z optimi-zacijo poslovanja, zviševanjem produktivnosti in zmanjševanjem stroškov. To je edini način.

kako čutite plačilno nedisciplino in kako na vaše poslovanje vpliva obvezni pobot?

Plačilna nedisciplina seveda vpliva na poslova-nje. Naši dobavitelji so v veliki meri iz tujine. Mi svoje obveznosti poravnavamo redno in korektno. Če želimo zagotoviti nemoten potek proizvodnje, drugače ne gre. Na drugi strani pa naši kupci s plačili zamujajo ali se celo izgovar-jajo na prijavljene pobote, s čimer plačilo lahko ostane odprto precej dlje, kot je dogovorjen pla-čilni rok. Tudi uravnavanje denarnega toka je v teh časih postala prava umetnost. Konkretnih koristi od obveznega pobota ne vidim. Lahko rečem, da na marsikateri gospodarski subjekt vpliva bolj negativno kot pozitivno.

na katerih področjih je valkarton posebej kon-kurenčen? če se primerjate znotraj skupine duropack in na evropskem trgu, katere pluse in minuse kaže primerjava?

Brez naše tradicije in pripravljenosti na zelo elastično prilagajanje potrebam strank, bi se danes težko pogovarjala o področjih, kjer izstopamo. Skupina diha in deluje kot eno. In

s to dobro podlago lahko svojo konkurenčno prednost gradimo predvsem na komercialni embalaži. Primerjava v skupini Duropack bi bila nerealna, saj delujemo na različnih trgih. Smo dobro tehnološko opremljeni, imamo dober in usposobljen kader in smo logistično dobro locirani.

načrtujete nove naložbe? kakšna je razvojna vizija valkartona, kako se boste fokusirali na trgu in kako uskladili s podjetji v isti skupini, na primer z duropack in pak 4.

S pametnim načinom vodenja družbe že v preteklosti, novih večjih investicij v kratkem ni pričakovati. Z verjetno eno izjemo. Mislim na nakup tiskarskega stroja v prihodnjih dveh letih. Investicije v naši družbi so bile vedno premišljene, dobro načrtovane in pravočasne.

kaj kažejo izvozni trendi?

Glede na splošno svetovno gospodarsko situ-acijo bi trenutno težko govorili o trendih. Na področju prodaje smo doma in v tujini postali zelo fleksibilni. Čas se odvija hitreje in stalno moramo skrbeti, da sledimo pričakovanjem strank. Naše dolgoletne izkušnje pa so nas naučile, da se prilagodimo že vnaprej. Z na-šimi strankami že leta skušamo vzpostaviti partnerski odnos, saj lahko le tako dodobra prepoznamo potrebe in pričakovanja strank in jim ponudimo najboljše zanje. Embalažo po meri. Če si v pripravljalni fazi dovolj pozoren, potem je možnosti za napake manj in edini možni rezultat je zadovoljstvo.

kaj ste storili za zeleno poslovanje?

Na področju ekologije smo v naših družbah zelo natančni in korak pred časom. Ekološki certifi-kat ISO 14001 za sistemsko ravnanje z okoljem smo pridobili že leta 2000 in standarde vzdr-žujemo. Zdaj želimo pridobiti še certifikat FSC.

Imamo lastno čistilno napravo za tehnološke odpadne vode, sodobno kotlovnico za pripravo pare z malo izgubami in izvedli smo racionali-zacijo porabe električne energije. Uporabljamo materiale, ki so prijazni okolju oziroma so iz obnovljivih virov. 

konkretnih koristi od obveznega pobota ne vidim. Lahko rečem, da na marsikateri gospodarski subjekt vpliva bolj negativno kot pozitivno.

oglas Valkarton-A5-font.indd 5 4.10.2011 13:21:03

Pro

moci

ja

Daril

na

embala

ža

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EMbALA

žA10

62/6

3

dAriLnA EMBALAŽA

občutki sreče, pisane barve in prijazni materiali

Prihaja čas obdarovanj in čas

za premislek o darilni embalaži.

darilna embalaža je kot vsaka

embalaža tista, ki naredi prvi

vtis, če ne celo najmočnejšega.

nekateri raziskovalci trdijo,

da je za marsikaterega kupca

embalaža prvi razlog za nakup,

pomembnejši od vsebine.

drugi so v svojih raziskavah

ugotovili še več, saj so se

prepričali, da lahko embalaža

vpliva na naša čustva. Tako

je raziskava oddelka za

marketing Univerze Zeppelin

z opazovanjem možganskih

aktivnosti ugotovila, da

privlačna embalaža stimulira

občutke sreče in motivacije.

Tudi pri izbiri barve moramo

biti previdni. Medtem ko se

za cenejše izdelke uporabljajo

embalaže svetlih barv, se za

pakiranje luksuznih uporabljajo

predvsem temne.

Barvni trendi darilne embalaže

Čeprav je razvoj darilne embalaže nekaj časa, predvsem zaradi recesije, stagniral,

je v letu 2011 doživel svoj razcvet, kar je napo-vedal že januarski sejem Gift Show v Atlanti, v ZDA. Razlike so se pokazale že v uporabi barv. Na lanskem sejmu so prevladovali zemeljski odtenki – siva, rjava in zelena, letos pa je za-vladala pisana paleta barv. Barve sijejo z vseh strani, bolj so nasičene, vendar odtenki ostajajo naravni. Podjetje Pantone, znano predvsem po svojem vodilnem sistemu za usklajevanje barv, je za barvo leta 2011 določilo barvo kovačnika. To je svetla rdečkasto-roza barva, ponazarja pa energično in poživljajoče razpoloženje. Pri Pantonu so povedali, da je to barva, ki je pri-merna za vsak dan, čeprav na njej ni nič vsak-danjega. Barve letošnjega leta so nianse roza, oranžne, zelene, škrlatne in modre barve. Tako proizvajalci kot kupci pa se nagibajo k uporabi okolju prijaznejših materialov. Povzamemo lahko, da so smernice letošnjega leta pisane barve in okolju prijazni materiali.

Trg darilne embalaže

Okolju prijazna embalaža je včasih asociira-la na pusto, brezbarvno ovojnino, vendar

danes ni več tako. Proizvajalci ročno izdelanega

papirja iz Indije ponujajo široko paleto okolju prijaznih izdelkov, med drugim svilen papir, papir s cvetnimi listi in tudi okolju prijazne trakove. Po pisanju na raznih embalažnih fo-rumih postaja okolju prijazna embalaža prav tako priljubljena kot tradicionalna, saj se ljudje počasi zavedajo svoje odgovornosti do okolja.

Trg darilne embalaže in papirnega pakiranja je v letu 2010 doživel rast za 5 odstotkov

in dosegel vrednost 5,9 milijarde ameriških dolarjev, do leta 2015 pa naj bi dosegel kar 7,1 milijarde, kar je za 23,4 odstotkov več. Dosegla naj bi 243,4 milijona ton, se pravi porast za kar 25,7 odstotka. Azijsko-pacifiški trg pokriva kar 50,2 odstotka proizvodnje darilne embalaže in papirnega pakiranja.

Trajnostno embalažo lahko izdelamo tudi sami

Da je embalaža okolju prijazna, ni nujno kupovati okolju prijazne vrečke in škatle.

Za ovijanje lahko porabimo star papir, že upo-rabljene darilne vrečke, stare časopise, stripe, grafične izdaje glasbenih del, stare zemljevide ali darilne košare. Pa še bi lahko naštevali. Glede na letošnje okolju prijazne trende se po-skusimo izogniti tonam zavijalnega papirja, ki naj bi delež smeti zvišale kar za 25 odstotkov

Nina semolič

okt

ober

oct

ober

2011

1162

/63

EMbALA

žA

v prazničnem obdobju. Pri oblikovanju darilne embalaže bodimo čim bolj kreativni, dodajmo osebno noto, naj bo embalaža del darila, nje-gova dodana vrednost. Namesto pentlje do-dajte žarnico. Mogoče ne bo delovalo estetsko, vendar boste zmanjšali prejemnikov ogljični odtis. Vedro lahko napolnimo s pripomočki za vrtnarjenje ali pa napolnimo posodo z dobrota-mi. Ne smemo pozabiti tudi na mehkejše alter-native, kot so šali, bombažne plenice, brisače. Mogoče bodo takoj opazili, kaj je vanjo zavito, vendar bo obdarovanec embalažo uporabljal še leta. Najlepše dekorativne elemente pa najde-mo kar na domačem vrtu, plažah ali na polju. Vejice, jagodičevje, školjke, storži so naravno lepi, najdemo pa jih že na kratkem sprehodu. Izogibajmo se lepljenju z lepilnim trakom, saj je zelo neprijazen do okolja. Lepljenju se izogne-mo s čvrstejšimi pregibi ali pa papir zavarujemo z naravnimi vrvicami ali volno.

Zanimalo nas je, kaj se dogaja na slovenskem trgu, zato smo proizvajalcem in dizajnerjem zastavili sledeča vprašanja:

• Alisetrendidarilneembalažeprinasskozi leta spreminjajo? Kdo diktirarazvojnesmernice(proizvajalci,po-trošniki,podjetja)?

• Pokakšnidarilniembalažijenajvečjepovpraševanje?Alikotbranžadoži-vljatepritisknacene?Aliobstajanatrgutudikakšenzahtevensegment,kipovprašujepopremiumembalaži(embalaživišjegacenovnegarazreda)?

• Aliponujatedarilnoembalažoizokoljuprijaznihmaterialov?Sekažeuporabasekundarnihmaterialovkottrend?Aliprirazvojuupoštevatetofilozofijo?

• Kakšno je povpraševanjepo trajno-stniembalaži(embalažizavečkratnouporabo)?

Zvone Murko, skrbnik sistema kakovosti, informatike in marketinga, msk:

• Takokotveljazavsetrende,setuditrendiv povpraševanju po darilni embalaži skozi čas spreminjajo. V času velikih kriz, kot je sedanja, žal na slabše. Vsekakor s svojim razvojem in produkti diktiramo določene smernice. Vse prepogosto trgu smernice diktirajo trgovci, ki imajo med vsemi naj-močnejši medijski vpliv. Pri teh smernicah pogosto prevladuje poceni darilna embala-ža, uvožena s trgov izven EU, ki je rezultat dela poceni delovne sile, otroškega dela in

vprašljive kvalitete. Temu slovenski proizva-jalci z lastnim razvojem težko konkuriramo. Na splošno je v Sloveniji premalo posluha in nacionalnega ponosa za nakupe izdelkov "IZDELANO V SLOVENIJI".

• Največjepovpraševanjebeležimopridarilniembalaži za vinarje in čebelarje. Trend rasti je zaznati tudi pri ostalih produktih, vendar manj. Pritiski na cene embalaže so v naši branži stalnica. Kupci se premalo zavedajo, da je darilna embalaža močno marketinško orodje, ki pomaga prodajati. Naša linija premium embalaže, linija darilnih škatel LUXORY, postaja vse bolj prepoznavna na trgu darilne embalaže. Trend povečanja pro-daje je prisoten, želimo pa si naročil večjih serij in prodor na tuje trge.

• Vsanašadarilnaembalažajeizključnoizokolju prijaznih materialov. Je 100-odstotno okolju prijazna in biorazdgradljiva. Možno jo je 6- do 8-krat reciklirati in po tem uporabiti še za pridobivanje energije. Valoviti karton kot medij za izdelavo darilne embalaže je v trendu. To dokazuje vse večje povpraševanje raznih oblikovalcev izdelkov iz naravnih materialov po naši embalaži. Naše podjetje je že pred leti začelo slediti tem trendom. Razvojne smernice so nas prav na osnovi teh trendov pripeljale do darilnih škatel linije LUXORY.

• NašalinijadarilnihškatelLUXORYjera-zvojno zasnovana in tudi poimenovana kot darilne škatle in ne embalaža prav iz razloga, ker so to izdelki trajnostne embalaže, name-njeni uporabi v daljšem časovnem obdobju. Ker je to premium darilna embalaža, torej višjega cenovnega razreda, so povpraševanja nekoliko manjša glede na velikost serij, se pa povečuje število naročil. Vse to nas privede do zaključkov, da trg vseeno prepoznava domačo kvaliteto in dolgo življenjsko dobo te darilne embalaže iz okolju prijaznih ma-terialov in jih sprejema. To je trajni proces miselne preobrazbe, na katerega moramo vplivati vsi – od proizvajalcev, trgovcev do potrošnikov.

Danica Kunej, embalaža kunej:

• Trendiembalažeseprinasskoziletaspremi-njajo. Spremembe po raznolikosti embalaže za različne proizvode narekujejo največkrat naročniki.

• V naši proizvodnji je trenutno največjepovpraševanje po različnih šatuljah, ki so izdelane iz sive lepenke, preoblečene v PVC na papirju z različnimi barvnimi in strukturnimi vzorci, notranjost je poljubna (največkrat je to svila). S pritiski na cene embalaže se srečujemo vsak dan bolj. Na trgu je povpraševanje tudi po t. i. embalaži višjega cenovnega razreda. Po tej embalaži povprašujejo predvsem tisti potrošniki, ki želijo embalažo za dražje izdelke. Včasih je

namenjena samo promociji določenega izdel-ka, spet drugič širitvi poslovanja določenega podjetja oz. posameznika.

• Darilnaembalaža,kijoizdelujemovnašempodjetju, je izdelana, med drugim, tudi iz okolju prijaznih materialov. V zadnjih letih opažamo, da se povpraševanje po tovrstnih materialih zmanjšuje, ker to ni več trend. Sekundarni material v naši proizvodnji namreč predstavlja svila, ki je v notranjosti embalaže.

• Lahko rečemo, da je večina naše darilneembalaže namenjena večkratni uporabi, saj je izdelana iz »trdnih« materialov (lepenka).

Miha Klinar, gigodesign:

• Gotovo, vendar je to težko opaziti v periodi enega leta, če pa pogledate situacijo v kon-tekstu desetih let, spremembe so. Razvojne smernice diktirajo naročniki. Od njih je odvi-sno, kako prepoznavajo potrebe uporabnikov ali kako se odzivajo na predlagane rešitve.

• Največje povpraševanje je po prodajni emba-laži. Da, obstajajo tudi naročniki, ki povpra-šujejo po premium embalaži.

• Trendi okolju prijaznih materialov obstaja-jo, so precej odvisni od cen in sposobnosti obstoječih tehnologij, da jih vključijo v produkcijo.

• V zadnjem času je pomemben trend prera-čunljivost naročnikov ali investitorjev, kar je zrcalo gospodarskih gibanj. Trende je najlažje ustvarjati z učinkovito zakonodajo in drugimi stimulacijami podjetij in uporab-nikov. Očitni zgledi obstajajo. 

darilna embalaža ali škatle kar tako!Na vseh poštah so na voljo tudi škatle, primerne za posebne priložnosti, darila ali kar tako. V tistih, bolj elegantnih, se lahko znajde presene-čenje za vaše poslovne partnerje, če pa želite z darilom presenetiti najmlajše, uporabite embalažo z bolj igrivimi in barvitimi motivi. Otroci jo bodo gotovo uporabili še za kaj drugega in bo v njihovem kraljestvu vladala še dolgo časa kot prostor za igrače in njim ljube predmete.

Barve letošnjega leta so nianse roza, oranžne, zelene, škrlatne in modre barve.

Obraz

okt

ober

oct

ober

2011

EMbALA

žA12

62/6

3

oBrAZ

izziv je prav darilna embalaža

jože volfand

Enaintrideset let v embalažni

panogi, deset let manj v

podjetju, kjer je eden od

treh lastnikov. To je najkrajša

strokovna in menedžerska

označitev Srečka kapuna, a še

zdaleč ne povsem zadostna,

kajti za embalažno podjetje

MSk se ve, da je specializirano,

da se je že na začetku odločilo

za nišno proizvodnjo. Za

embalažo iz valovitega kartona

in za premišljeno rast v obsegu

z okrog 40 zaposlenimi. in

rezultat? Stabilen razvoj,

nobenih velikih nihanj. niti leta

2008, ko so močno občutili

krizo. Padli so za 27 odstotkov,

vendar niso nikogar odpustili.

»Vedno smo želeli zdravo, sposobno jedro zaposlenih in ga tudi ohranjamo.

Stranke, naročniki in zaposleni, to je pri nas na prvem mestu,« z značilno mirnostjo pove Srečko Kapun. Tudi takšni ali drugačni orga-nizacijski premiki, ko gre za spremenjen status podjetja in lastniške spremembe, so zanj nor-malni dogodki v poslovnem življenju. Potem ko je lani avstrijski koncern Duropack-Tespack prevzel Valkarton, s tem pa tudi lastniški delež v MSK, ki je bil od leta 2006 v skupini Valkarton, se pripravljajo na spremembe. Predvidoma prihodnjo pomlad bo prišlo do ločitve od koncerna Valkarton in tako bo MSK v celoti družinsko podjetje. Ampak v poslovanju ne bo nobenih sprememb. Lastniška povezava z Valkartonom je bila za majhno podjetje, kot je MSK, prednost. »Edukacije, strokovno iz-obraževanje, informacije, rezultati njihovega razvojnega laboratorija, spoznavanje novih

materialov in izdelkov, nove tehnologije, obli-kovalska iskanja v embalaži, dobava surovin, kartona, vse to, pa še kaj bi lahko dodal, so prednosti, ki jih je dajala poslovna povezanost s koncernom Valkarton,« razlaga Srečko Kapun, ki je prepričan, da bo poslovno sodelovanje z Valkartonom tudi v prihodnje dobro in vzaje-mno poslovno koristno.

Zanimiva ocena. Pravi, da je podjetje MSK v tem času dozorelo. Strokovnih znanj je

zdaj v podjetju več. Tudi možnosti za razvoj bo

več. Daleč so časi, ko so zrasli iz garažnega pod-jetja. Zdaj so Srečku Kapunu v ospredju misli o razvoju, o viziji, o ambicioznejšem nastopu na trgu. »Zdaj je prava priložnost,« poudari Srečko Kapun, »da se vprašamo, kje smo dobri, kaj nam še manjka. In da nadaljujemo pot k poslovni odličnosti. Zavedamo se, kaj pomenijo lastno znanje in razvoj, kakovost izdelkov in storitev na zahtevnem trgu.«

Priložnost vidi Srečko Kapun prav pri da-rilni embalaži, čeprav jim prodaja le-te v

tem trenutku predstavlja le okrog 8 odstotkov realizacije. Ostalo je transportna embalaža. »Naš cilj je, da postanemo vodilni prav z darilno embalažo. Valoviti karton je hvaležen material, dizajn je lahko zelo prijeten, kreiramo lahko unikatne izdelke. To dokazujemo že petnajst let tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. To vedo naši partnerji, čebelarji, vinar-ji, lokalne skupnosti in drugi. Odločajo se za različne izdelke, unikatne, in to je izziv za našo ekipo,« je prepričan Srečko Kapun. Še posebej, ker je zanimanja za darilno embalažo vse več. Trend je sicer še prepočasen, a gre navzgor.

Unikatni izdelek ni poceni

Srečko Kapun ocenjuje, da so dozoreli za širitev trga darilne embalaže. Nenehno se

izobražujejo na področju izboljšanja pozna-vanja oblikovalskih trendov, da bodo lahko z idejami prepričali partnerje, ki so vse bolj zahtevni. Uspeli so pri nekaterih pomembnih, velikih firmah. Ponujajo minimalistični dizajn

Ponujajo minimalistični dizajn in večfunkcionalno embalažo.

okt

ober

oct

ober

2011

Promocija

Vsaka embalaža je sama po sebi sporočilna. S pravim izborom darilne embalaže dodate vsebini osebno noto, zlasti ko je namenjena izročitvi darila.

V podjetju Europapier Slovenija d.d. nudimo pester izbor papirnih vrečk, embalaž za ustekleničeno vino in darilnih škatel iz kreativnega papirja ter kartona.Če v našem rednem prodajnem programu ne boste našli ustrezne embalaže, vam jo izdelamo po vaši meri, s papirjem, ki si ga izberete sami iz naše ponudbe.

Akcija -30% na

darilne škatle iz zaloge

Europapier Slovenija d.d., Leskoškova cesta 14, 1000 Ljubljana, E-mail: trgovina@europapier.si, Tel.: 01/54 72 118; 01/54 72 120

Sre

čko

kap

un

foto

: ar

hiv

podj

etja

1362

/63

EMbALA

žA

in večfunkcionalno embalažo. Koncept, ki ga partnerji sprejemajo. In seveda unikatnost, v kateri je več ročnega dela. To vpliva na ceno, ki ne more biti enaka industrijski, serijski proizvodnji. »Naše serije,« pojasnjuje Srečko Kapun, »so majhne. Od 50 kosov naprej. Zato unikatni izdelek ne more biti poceni. MSK je maloserijska kartonaža in takšna bo ostala. Smo ustrezno opremljeni in se ne nameravamo širiti. Želimo pa kreirati trende v embalaži na trgu. Je pa jasno, da se moramo trgu tudi ne-nehno prilagajati.«

Njihov fokusni proizvod je transportna embalaža. Z njo so začeli. Razmere se zdaj

nekoliko spreminjajo. Naročniki zaradi racio-nalizacije stroškov nižajo gramature, vendar so pri transportni embalaži meje optimizacije. Embalaža mora varovati izdelek. To vedo v kovinsko-predelovalni, pohištveni in živilski industriji, za katero največ delajo. Tudi to se ve, da karton prenese le določeno mero sporočilnih oznak. V MSK želijo v sodelovanju s partnerji doseči bolj kakovostno načrtovanje potreb po embalaži. Včasih se zdi, kot da proizvajalci ob načrtovanju proizvodov pozabijo na embalažo.

nekateri so potrebovali čas za streznitevali trg spet kaže na krizo?

»Kriza ali izziv? Menim, da ne gre za krizo, temveč za nove podjetniške izzive, kako se prilagoditi novonastalim razmeram na trgu. Spremembam se nenehno prilagajamo, saj je to edini način preživetja in ključ do uspeha. Za novo krizo menim, da gre bolj za psihološke

ocene. Nekateri so potrebovali malo več časa za streznitev. Večjih pretresov ne pričakujem. Naročila kažejo stabilizacijo razmer in rast. S plačevanjem je pa tako, prodaj tistim, ki plaču-jejo. Za nas je važno, da smo ostali dobavitelj vsem pomembnim partnerjem. Pričakujemo rast prodaje doma in v izvozu, ki zdaj znaša 8 odstotkov,« je optimističen Srečko Kapun. Posebej omeni, kaj vse so naredili za zeleno poslovanje – ne samo za dosego okoljskega certifikata ISO 14001, katerega vzdržujejo že od leta 2003. Prav zdaj racionalizirajo celotni sistem razsvetljave v podjetju. Z vidika racio-nalizacije in zmanjševanja ogljičnega odtisa.

mu je bilo kdaj žal, da se je odločil za podje-tništvo. bo vztrajal?

»Nikoli mi ni bilo žal. Morda bi moral kdaj stori-ti kaj drugače. A kdo ne bi tega rekel? Še vedno živim z novimi idejami, vidim perspektivo. Tim je dober. Prepričujejo me, da naj vztrajam, jaz pa sem vesel, da vsako leto v proizvodnji in poslu dodamo nekaj novega. Novosti so naša dodana vrednost. Več dela nas še čaka prav pri darilni embalaži. In trgi zunaj Slovenije so od-prti,« razmišlja Srečko Kapun, direktor podjetja MSK, d. o. o., v Slovenski Bistrici. 

Niš

e v

paNo

gi

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EMbALA

žA14

62/6

3

niŠE v PAnoGi

specializirani za embalažo prestižnih svetovnih znamk

igor žužek

v embalažni panogi ni mnogo

podjetij, ki bi preveslala velika

nihanja na trgu brez večjih

posledic. Še več – ki bi bila

celo sposobna povečati obseg

poslovanja in realizacijo. A če je

v ospredju ambicija, da podjetje

proizvaja embalažo za prestižne

blagovne znamke in si je torej

izbralo tržno nišo, potem je

to mogoče. kaj o tem pravi

ekonomistka Polona dolenec,

direktorica družinskega

podjetja Jamnik v Škofji Loki?

Podjetje vodi eno leto.

Embalažno podjetje Jamnik se uvršča med tiste evropske firme, ki prodajo po 100.000 evrov na zaposlenega. Letos bodo iztržili za 5 milijonov evrov, lani 4 milijone evrov. Poslujejo z dobičkom, želijo pa postati največji proizvajalec kaširane embalaže v Sloveniji in se s potiskom embalaže bolj agresivno podati na evropski trg.

letos dosegate pri izvozu izjemne rezultate.

Res je, smo zelo izvozno usmerjeni. V letošnjem polletju smo že skoraj dosegli celotni lanskole-tni izvoz. Pričakujemo, da bomo letos prodali na zahodnoevropske trge približno petdeset odstotkov vse svoje proizvodnje. Trenutno ima podjetje Jamnik v svojem portfelju polovico kaširane embalaže. Ukvarjamo se samo s poti-skano embalažo in pol od te je kaširane. Glede na konkurenco v Sloveniji ocenjujemo, da smo v tem trenutku na drugem mestu. Slovenija je absolutno premajhen trg za naše zmogljivosti in tudi glede na trenutne razmere, ki pri nas prevladujejo.

v čem se razlikujete od konkurence, kaj je vaša konkurenčna prednost?

Glede na našo velikost, trenutno nas je petde-set zaposlenih, smo zelo prilagodljivi. Stranke obravnavamo individualno in se poskušamo maksimalno prilagajati njihovim potrebam in zahtevam. Stalne stranke navajamo na to, da se z nami povežejo že pri zasnovi dizajna, ker jim lahko svetujemo glede različnih učinkov, na primer kombiniranje različnih lakov, zlatotisk, plastificiranje, preganja, ki so dodana vrednost tako za njih kot za nas. V trenutku priprave embalaže lahko skupaj izberemo tudi stroškov-no optimalno rešitev. Smo nišno usmerjeni. Načrtno iščemo kupce, ki potrebujejo vrhunsko embalažo, saj jim lahko ponudimo pomoč pri konstrukciji ter z našimi izkušnjami in zna-njem zagotovo najdemo ustrezno rešitev.

kako pa je s serijami, kako velike morajo biti, da se vam proizvodnja splača?

Srednje velikosti. V kosih vam ne morem na-tančno povedati. Imamo namreč zelo različne vrste embalaže. Od velikih panojev, tu so se-rije manjše, do škatlic – na primer za tablete, male gospodinjske aparate –, tu so serije večje. Cena na kos je bistveno odvisna od velikosti naročila, manjše količine potiskane embalaže v tehniki offset so za marsikoga predrage in kupci poiščejo cenejše alternative.

ali gre za več sto ali več tisoč kosov?

Več tisoč kosov. Je pa res, da se nam je povpreč-na velikost serij letos v primerjavi z lani neko-liko povečala, ker smo se načrtno rešili serij, ki so bolj primerne za obrtnike posameznike.

na kakšen način delate? gre za izdelke, kjer so posamezni elementi že pripravljeni, ali bolj za izdelke s čistega začetka?

Izdelava se začne z ničle. Naša proizvodnja je naročniška. Pri nas lahko izdelek za kupca zelo hitro razvijemo in pripravimo nepotiskan vzo-rec. Tudi proizvodnja lahko steče zelo hitro. Za naše glavne kupce se potrudimo in jim, kadar je to nujno, potiskano embalažo naredimo tudi »čez noč«.

od leta 1996 imate pri bureau veritas cer-tifikat kakovosti po iso 9001. kaj vam ta certifikat pomeni?

Veliko kupcev ta certifikat zahteva od nas. To je vstopnica na trg, ki jo danes preprosto moraš imeti. Letos pa smo pridobili še certifikat FSC-CoC, ki naročniku embalaže zagotavlja, da je konkretni izdelek (recimo škatla) narejena iz kartona FSC, to pomeni, da so tudi vsi pred-hodni členi v verigi certificirani po standardu FSC in sledljivi. V našem primeru to pomeni, da je karton narejen iz lesa, s katerim se ravna gospodarno in okoljevarstveno.

okt

ober

oct

ober

2011

Pro

moci

ja

prodajni program:

kaširana embalažazloženkedarilna embalažapromocijska embalaža

Jamnik d.o.o. | Barletova 4S | 1215 SI-Medvode | T: +386 (0)1 361 93 40 | F: +386 (0)1 361 93 60 | E: info@jamnik.si | www.jamnik.si

Odlična izbira za vaše potrebe po embalaži

Pol

ona

dol

enec

foto

: ar

hiv

podj

etja

1562

/63

EMbALA

žA

mislite na kombinacijo okoljske in poslovne odgovornosti. ali to prinaša »odvečne« stro-ške? kaj menite?

Smo v Evropi in moramo delovati v okviru veljav-nih standardov. Res je, da predstavlja pridobitev okoljskega certifikata dodatni strošek. Če smo družbeno odgovorni oziroma okolju prijazni, bi zato morali biti cenejši, a v resnici smo dražji.

stremite k poslovni odličnosti. na katerih področjih jo skušate dosegati?

Odličnost vključuje povezavo z vsemi poslovni-mi partnerji, tako s kupci kot z dobavitelji. Prav gotovo vključuje tudi težnjo po uveljavljanju vseh zahtev s strani kupcev, kot so kakovost, dobavni roki, dobri partnerski odnosi, dober servis ipd. Uresničevanje zahtev predpisanih standardov je pri vsem tem za nas osnovno vo-dilo. Tu so vsi procesi opredeljeni, organizirani, delovanje je natančno določeno, kar na izhodu zagotavlja odličen izdelek, katerega celotna pot oziroma proizvodnja je nadzorovana.

vrniva se k vaši poslovni usmeritvi. kot manjše podjetje sledite specializaciji, nišam, razvoju po naročilu ... imate močen razvojni oddelek?

V našem razvoju so zaposleni štirje, od teh je eden grafični oblikovalec, drugi pa so tehnologi. Skupaj s šefom tehnike, če ga prištejemo sem,

jih je pravzaprav pet. Vsi ti so močna podpora prodaji s svojimi idejami in inovativnimi reši-tvami oziroma, bolje rečeno, z rešitvami po meri kupca.

kadri? na vaši predstavitveni strani piše, da ženske stojite za sedmimi od desetih zaposle-nih, ki so zadolženi za stike s kupci. če lahko malo provociram, ali ste ženskam »prijazno« podjetje?

(smeh) Naš kolegij je res sestavljen iz žensk in enega moškega. Prodajna ekipa pa je mešana. Ženske imamo za določene reči več posluha. Imamo bolj razvito intuicijo, empatijo ... Moj

princip dela je tak, da se vedno skušam dogo-voriti, vse uskladiti, nekonfliktno. To pa ne pomeni, da bi mi primanjkovalo odločnosti, ko je le-ta potrebna. In ko se nekaj dogovorimo, za tem stojimo in odstopanj ne sme biti.

vaš prodajni program je raznolik.

Imamo tri prodajne programe: zloženke iz trdih kartonov, kaširano kartonažo in promocijsko-darilno embalažo; sem lahko prištejemo tudi manjše in večje reklamne pa-noje (»displeje«). Sicer pa so naši kupci Bosch, Siemens, Philips, Nivea, Suunto, O'Neill, Vans, Bittner, Pago, Barts in drugi.

in kolikšni so deleži v odstotkih, po vrednosti?

Zloženk je 39 odstotkov, kaširane embalaže je polovica, kakšnih 5 odstotkov je promocijskega programa, ostalo pa so manjši artikli. Trenutno je precej naročil promocijsko darilnega značaja, tudi že za novo leto, določene novoletne posle smo celo že zaključili. V jesenskem času gre skozi našo proizvodnjo veliko zahtevnih izdelkov z različnimi dodelavami, ki jih je veselje pogledati in v zadovoljstvo nam je, ko nas kupci pokličejo in izrazijo svoje zadovoljstvo. Večkrat se celo zgodi, da nas priporočijo naprej in takšna re-ferenca je najboljša reklama. Na tak način smo v zadnjem času pridobili tudi nove stranke iz tujine. 

Embala

ža v

RadEn

ski

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

EMbALA

žA16

62/6

3

EMBALAŽA v rAdEnSki

v premium segmentu ima prednost steklena embalaža

v radenski, v podjetju z

zares dolgo tradicijo na

trgu mineralnih in izvirskih

vod v Sloveniji, je prevzel

direktorsko mesto Milan

Hojnik. Prej je uspešno vodil

marketing, ki je glede na

raznovrstnost blagovnih znamk

zahteval inovativne trženjske

pristope. radenska je na trgu

z mineralnimi in izvirskimi

vodami, z vodo naturella tudi v

verigi Hofer, z vodami z okusom

in z brezalkoholnimi pijačami.

ora in Pepsi sta med njimi

najbolj znani. kaj pa njihova

embalaža? dajejo prednost

plastenki ali stekleni embalaži?

recikliranim materialom?

odgovarjal je Milan Hojnik,

direktor radenske.

na radgonskem sejmu ste prejeli več nagrad za kakovost vaših pijač. kako zagotavljate stalni nadzor (vzorčenje in analiza) kakovosti in ustreznost mikrobioloških parametrov? pri izvirskih vodah stroka posebej opozarja na pomen analize vode pri izviru.

Stalni nadzor kakovosti zagotavljamo s kontro-lo, ki jo izvajajo domači strokovnjaki, in z moni-toringom, ki ga izvajajo pooblaščene institucije. Kontroliramo vodo na izviru, v tehnološkem procesu polnjenja in končni proizvod. Kakovost zagotavljamo z vzdrževanjem (čiščenja, dez-infekcija, redni remonti) celotne polnilne opreme. Po pravilniku naravnih mineralnih ali izvirskih vod ne smemo obdelovati z namenom izboljševanja mikrobiološke kakovosti, kot je to primer pri pitnih vodah, ki jih za doseganje sterilnosti klorirajo ali ozonirajo. Zaradi tega pri Radenski negazirane vode polnimo v ste-rilnih pogojih na semi aseptični liniji, da tako ohranijo svojo izvirsko čistost, kot jo imajo v izviru samem.

Vsakemu polnilcu je interes, da spremlja ka-kovost vode na izviru in tako kontrolira, kaj se dogaja v globini vrelca. Tako v Radenski iz-vajamo kontrolo mikrobioloških in kemijskih parametrov na vrelcih vseh vod, ki jih črpamo z namenom polnjenja in prodaje.

Pri Radenski imamo veliko srečo, da so vodo-nosniki, kjer se nahajajo naše mineralne in

izvirske vode, zavarovani z debelimi, praktično neprepustnimi glinenimi plastmi, ki varujejo vodo v vodonosnikih pred zunanjimi vplivi.

dejali ste, da zagotavljate notranji nadzor in da angažirate zunanje laboratorije? kakšne so ugotovitve? na katere zahteve pravilnika o naravni mineralni, izvirski in namizni vodi ste najbolj pozorni?

Imamo sodobno opremljene lastne laboratorije z najnovejšimi analitskimi metodami, ki omo-gočajo natančne in hitro opravljene analize. Pri monitoringih sodelujemo tudi z akreditiranimi zunanjimi institucijami, kot sem pojasnil, saj to zahteva tudi Pravilnik o naravnih mineralnih, izvirskih in namiznih vodah.

Pozorni smo na vse zahteve Pravilnika. Podjetje s 140-letno tradicijo si ne more privoščiti, da bi karkoli, kar zahteva zakonodajalec, zanema-rilo. Zavedamo se, da polnimo in proizvajamo

imamo sodobno opremljene lastne laboratorije z najnovejšimi analitskimi metodami, ki omogočajo natančne in hitro opravljene analize.

okt

ober

oct

ober

2011

Mila

n H

ojni

k

foto

: ar

hiv

podj

etja

Pro

moci

ja

ODSLEJV NOVI

PODOBI!

Barva Jupol Junior ima pridobljen certifkat Okoljska marjetica. To je znak Evropske unije za varstvo okolja, ki dokazuje doseganje najvišjih standardov v odnosu do okolja.

Smo prvi v Sloveniji v naši panogi, ki si lastimo ta certifkat.

JUB-SLO_oglas_fitmedia-60x253_Junior.indd 1 14.10.2011 11:13:42

1762

/63

EMbALA

žA

živila in temu primerno skrbimo za skladnost tako kemijskih kot mikrobioloških parametrov in za varnost vseh proizvodov, ki jih napolnimo.

v strukturi vaših izdelkov prevladujejo vode, vključno vode z okusom. pomemben delež zavzemajo brezalkoholne pijače. kakšna je struktura prodaje, katere pijače so potro-šnikom najljubše? ali ste v komuniciranju s potrošniki posebej upoštevali trende v izbiri embalažnih materialov? kako razmišljate o plastiki in steklu kot embalažnem materialu?

V strukturi vod, vključno z vodami z okusi, je bil delež v letu 2010 78-odstoten, ostalo so brez- alkoholne pijače. Potrošniki postajajo čedalje bolj zahtevni in temu primerno se proizvodi individualizirajo. Še vedno so zelo popularne vode z okusi, čeprav pri Radenski še vedno pro-damo največ Radenske Classic Kraljevi vrelec in s tem lahko trdimo, da je to najbolj priljubljen proizvod, ki ga polnimo v Radenski.

Kar zadeva embalažo, moramo upoštevati trende na trgu. Ker je kupec kralj, se moramo proizvajalci prilagoditi njegovim zahtevam. V tekmi s časom želijo imeti potrošniki čedalje bolj priročne izdelke.

V premium segmentu ima Radenska še vedno stekleno embalažo in v želji približati se raz-ličnim zahtevam potrošnikov tudi različne volumne (0,25 l, 0,5 l in 1 l). V stekleni emba-laži sta obe premium vodi, gazirana Radenska Classic in negazirana Radenska Naturelle ter Ora original in Ora bitter lemon.

Glede tehničnih in ekoloških lastnosti je steklo vsekakor najboljši material, saj nudi vsebini najboljšo zaščito. V Radenski pa tudi pri plastenkah skrbimo za to, da izberemo za proizvodnjo takšen material, iz katerega nare-dimo najbolj kakovostne plastenke. Plastenke delamo sami in tako lahko v fazi izbire granu-lata bistveno vplivamo na kakovost plastenke. To je velika prednost pred večino konkurence, saj plastenko izdelamo neposredno pred pol-njenjem. Tudi plastenke redno kontroliramo v domačem in zunanjih laboratorijih.

in kaj pravi analiza plastenk?

Rezultati zadnje študije so pokazali, da pla-stenke, ki jih izdelujemo v Radenski, ne vse-bujejo hormonskih motilcev. Analizirali smo proizvode v času roka trajanja in v nobenem primeru hormonski motilci niso bili prisotni. Ravno tako so plastenke Radenske brez bisfe-nola A in brez antimona, ki se v proizvodnji PET granulata uporablja zgolj kot katalizator in ne vstopa v strukturo PET.

a kaj se lahko zgodi, ko se proizvajalci pijač odločajo za racionalizacijo embalažnih mate-rialov? do kod lahko seže racionalizacija? ste se v radenski odločili za zmanjšanje gramatur embalaže?

V Radenski smo že pred osmimi leti racionalizi-rali težo plastenk, le da o tem nismo obveščali

javnosti. Takrat smo težo znižali od 15 do 22 odstotkov, odvisno od volumna in od namemb-nosti. Za gazirane pijače znižanje gramature ne more biti tolikšno kot za negazirane proi-zvode zaradi prepustnosti plastenke in s tem izhajanja CO2.

ali ste razmišljali tudi o embalaži iz reciklira-nega materiala?

Radenska že uporablja reciklirani material – do cca največ 15 odstotkov je dodatka reciklirane-ga materiala. Tudi pri tem velja načelo, da je to odvisno od namembnosti plastenk.

najnovejše odločitve evropskega parlamenta predpisujejo nove informacije na embalaži. kaj menite o tej odločitvi?

Pri embalažnih materialih, ki prihajajo v direk-tni stik z živili, je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika za materiale za stik z živili. Dodatne označbe bodo morda to samo še potrjevale, vendar proizvajalci vemo, da moramo upošte-vati zahteve pravilnika ne glede na dodatno označbo na embalaži.

kako je uspešna prodaja pijač v tem letu? kateri so paradni izdelki in kakšna so poslovna pričakovanja do konca leta?

Trenutno prodane količine v obdobju I.–VII., indeks je 106 na enako obdobje lani, nakazu-jejo, da bodo lanskoletni prodajni rezultati tudi v letošnjem letu preseženi. To potrjuje tudi prodaja v septembru. Paradni konj je še vedno blagovna skupina naravnih mineralnih in funkcionalnih vod, znotraj teh pa predvsem Radenska Classic, Radenska Naturelle in Oaze, veseli pa nas opazen premik tudi pri gaziranih brezalkoholnih pijačah Ora in Pepsi.

pripravljate kaj novega?

Radenska spremlja svetovne trende na področju razvoja pijač in tako tudi za naslednjo leto pripra-vljamo novosti, ki pa naj ostanejo še skrivnost. 

Tudi plastenke redno kontroliramo v domačem in zunanjih laboratorijih.

Nagrade

za N

ajb

olj

tr

ajN

ostN

o

embala

žo

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: Gre

ener

pac

kage

Aw

ards

EMbALA

žA18

62/6

3

nAGrAdE ZA nAJBoLJ TrAJnoSTno EMBALAŽo

greener package awards 2011

Že tretje leto zapored so

podelili nagrade Greener

Package Awards najboljšim

inovacijam na področju

trajnostnega pakiranja. Letos

so posebno pozornost namenili

merljivim dosežkom. Tako so

morali vsi prijavljeni k svojim

vlogam dodati še vsaj enega

izmed naslednjih izmerljivih

podatkov: o zmanjšanju

izpustov toplogrednih plinov,

vplivih na izrabo naravnih virov,

vplivih na okolje po preteku

življenjske dobe izdelka, vplivih

izdelka v celotnem življenjskem

ciklu in socialnih vplivih.

Ocenjevalci so prepričani, da ne moreš spre-meniti nekaj, kar ni merljivo, zato lahko

napredke v trajnostnem razvoju ocenjujejo le s pomočjo meritev. Prav zaradi teh pogojev letošnji zmagovalci predstavljajo najbolj pre-mišljeno izvedene in znanstveno utemeljene inovacije na področju trajnostne embalaže. Zaradi dodatnih zahtev pa se je znatno zmanj-šalo tudi število prijav. Poraja se vprašanje, ali ni večina trajnostnih izdelkov na trgu le »zeleno« trženje oziroma t. i. greenwashing. Zato so letošnji zmagovalci tisti, ki so dejansko izvedli avtentične okoljske napredke. Nekaj jih predstavljamo.

Polnilnica, ki za svoje potrebe tudi reciklira

Polnilnica ustekleničene vode je skrčila do-bavno verigo z recikliranjem v hiši. Proti

koncu leta 2010 je družinsko podjetje River Springs postalo prvi proizvajalec ustekleničene vode v ZDA, ki je izdeloval svojo reciklirano PET smolo in prvi na svetu, ki je izdelal 100-od-stotno reciklirano PET plastenko kar v hiši. Zato so za svojo ustekleničeno vodo Ice River Springs prejeli dve nagradi, in sicer za najmanj-ši vpliv na okolje (Environmental Impact) ter za inovatorje leta v kategoriji embalaž za živila in zdravila. V podjetju River Springs so pojasnili

svoje prepričanje, da moraš naravi vračati tisto, kar jemlješ. Poleg tega se zavedajo, da bodo s skrbjo za okolje povišali tudi lastne dohodke.

Podjetje že od nekdaj skrbi za trajnost svoje embalaže. Vendar so se pri razvoju boljših

možnosti soočili s številnimi težavami, ki so jih pripeljale do ugotovitve, da lahko proizva-jajo plastenke iz 100-odstotno recikliranega materiala le, če se celotnega postopka lotijo kar sami. Svojo prvo reciklažno tovarno Blue Mountain so odprli februarja 2010. Tako sami letno proizvedejo 3,8 milijard plastenk za vodo. Zaradi potrebe po materialu je kanadsko podjetje postalo tudi največji kupec odpadnih PETplastenk v Ontariu.

Transportna embalaža iz korenin gob

Nova varovalna embalaža Ecovative podjetja Steelcase Inc., narejena iz micelija ali kore-

nin gob, je prejela nagrado za inovatorja leta v kategoriji embalaže, ki ni namenjena pakiranju zdravil in živil. Podjetje je z razvojem začelo že leta 2009, ko so želeli zamenjati transpor-tno embalažo iz polipropilenske pene z okolju prijaznejšo varianto. Raziskovalci dolgo niso našli ničesar primernega, dokler niso odkrili varovalno embalažo, ki se danes imenuje Ecovative. Ecovative je varovalen embalažni

okt

ober

oct

ober

2011

1962

/63

EMbALA

žA

material, primeren za kompostiranje, prilaga-ja pa se vsem oblikam. Stranske agrikulturne produkte oblikujejo s pomočjo micelija v okolju prijazne embalaže za transport pohištva.

Embalaža z imenom Ecocradle zraste v 5–7 dneh v temnem,

zaprtem prostoru in porabi le eno desetino energije, ki bi se porabila za proizvodnjo sinte-tičnega materiala. Na ta način na mesec proizvedejo 10.000 embalažnih delov.

Ker je embalaža narejena iz 100-odstotno biološkega materi-

ala, ponuja neškodljivo in priročno rav-nanje po koncu uporabe. Ima tudi certifikate za domače in industrijsko kompostiranje na anaeroben in aeroben način (ASTM D5210, 5338 in 6400).

organski jogurt v ekološki embalaži

Proizvajalec organskega jogurta Stonyfield si je prislužil nagrado za najmanjši vpliv

na okolje (Environmental Impact) v katego-riji embalaž za zdravila in živila. Nagrado so

si prislužili z menjavo polisti-renskega lončka za okolju

prijaznejšega. Tako je 93 odstotkov novega

ekološkega lončka narejenih iz obno-vljive polilaktidne plastike. Nagrado so si prislužili tudi zaradi trajnostne

proizvodnje zalo-ge. Ker proizvajalec

lončkov NatureWorks ni mogel zagotoviti, da

bodo le-ti narejeni iz gensko nespremenjene koruze, so si pridobili certi-fikat Working Landscape, ki jim zagotavlja, da je uporabljena koruza vzgojena po trajno-stnih agrikulturnih standardih. Prav tako so najeli podjetje Pure strategies, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem, za pomoč pri izdelavi seznama 2.600 kemikalij, ki so prepovedane pri pakiranju jogurtov in so med drugim kan-cerogene, mutagene, vplivajo na reprodukcijo, vsebujejo kovine ali pa se nabirajo v telesu. Pri podjetju so ob prejetju nagrade povedali,

da želijo svojim strankam zagotoviti uživanje izdelka iz neoporečne embalaže.

Embalaža, ki se lahko sedemkrat reciklira

Pri podjetju Ecologic Brands so si prislužili nagrado za večkomponentno embalažo za

detergent za pranje perila Seventh Generation. Izdelek je na policah komaj 12 tednov, pa je že dosegel tretje mesto na lestvici najbolj proda-janih. Zunanji del je narejen iz 70 odstotkov recikliranega kartona in 30 odstotkov starih časopisov in se lahko do 7-krat reciklira. Material je primeren tudi za kompostiranje, saj ima cer-tifikat ASTM 6868. Notranja filmska prevleka je narejena iz polietilena in se lahko reciklira skupaj s plastičnimi nakupovalnimi vrečkami. Vsebnost uporabljenega recikliranega polietilena visoke gostote je 80 odstotkov. Pri podjetju so s posebno embalažo privabili več potrošnikov k recikliranju polipropilena visoke gostote. Upajo, da bodo s svojo embalažo prepričali kupce, da lepota embalaže ni samo zunanja podoba, ampak tudi izvor materialov za njeno izdelavo. 

Pravilnainustreznazaščitavsebinepo-šiljkejeosnovniinnajpomembnejšipogoj,daboprispeladonaslovnikanepoškodo-vana.Večkratseznajdemovdilemi,kakozaščititivsebino,kakozapolnitiprazenprostorvškatlializapakiratiobčutljivein lomljive predmete, zato pride vsaknamigšekakoprav.

Embalažo izberite na podlagi velikosti vse-bine pošiljke, še posebej odporna je em-

balaža iz valovitega kartona. Premalo polne škatle se lahko namreč stisnejo, preveč polne pa razpadejo, njihova vsebina se raztrese v fazi prenosa, poškoduje pa lahko tudi ostale pošiljke.

Ustrezno embalažo različnih modelov in materialov ponujajo na vseh poštah,

za podjetja ponujajo poleg količinskih po-pustov tudi dostavo embalaže v poslovne prostore. Ker sama embalaža še ni dovolj,

da bo vsebina pošiljke optimalno zaščitena, so na voljo tudi polnilni materiali (folija z mehurčki), lepilni trakovi.

Paketna embalaža se lahko kupi v šestih različnih velikostih.

Ima že označena mesta, kamor napišete naslov-nikov naslov. Manjše so primerne za pošiljanje knjig, CD-jev, bonbonier in drugih manjših pred-metov. V srednje se lahko spravi tudi kakšna obla-čila in večje predmete. Največja škatla, ki je prav tako na voljo na poštah, pa je dovolj velika celo za pošiljanje smuči ali pohodnih palic.

Pošiljanje v tulcih v obliki trapeza ali valja

bo zaščitilo vaše pole, zemljevide, načrte in

druge večje dokumente pri prenašanju in

shranjevanju. Na voljo so v različnih velikostih.

Dobimo se na pošti!

Na poštah prava embalaža za vsako priložnost!

Promocija

Packagin

g

Magazi

ne

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

Preg

is H

exac

omb

EMbALA

žA20

62/6

3

PACkAGinG MAGAZinE

inovacije v papirni in kartonski industriji

Nina semolič

vsakodnevne inovacije v

pakiranju nam ponujajo boljše,

okolju in človeku prijaznejše

alternative. najboljše razvojne

inovacije se pojavljajo prav na

področju materialov na papirni

osnovi. Predstavili so jih v reviji

Packaging Magazine, nekaj

najbolj zanimivih si zasluži vsaj

kratko predstavitev.

inovativna rešitev za ostanke mineralnih olj

Podjetje BASF ponuja embalažni industriji celo vrsto rešitev, ki preprečujejo prehajanje

mineralnih olj iz kartonske embalaže v živila, kar so potrdile tudi raziskave na Uradu za varnost v Zürichu, in sicer za produkte: Ultramid, Epotal A 816 in Ecovio FS paper. Različne rešitve so primerne za premaz vseh vrst embalaž za živila, tudi tiste, ki so narejene iz papirja in kartona. V letu 2010 je raziskava, ki so jo izvedli na Uradu za varnost živil v Zürichu, razkrila alarmantne količine ostankov mineralnih olj, ki so prehajala iz kartonske embalaže v živila. Isto metodo so kasneje uporabili tudi za testiranje izdelkov podjetja BASF.

Kartonska embalaža je običajno narejena iz recikliranega papirja, ki vsebuje ostanke mi-

neralnih olj iz tiskarskih barv. Na sobni tempera-turi izparijo in se usedejo na posušeno hrano (na špagete, žitarice, riž …). Ugotovili so, da večina plastičnih prevlek danes ne zagotavlja zadostne zaščite pred tem prehajanjem. Analiza urada je pokazala, da so mineralna olja sestavljena iz 80 odstotkov parafina in naftena ter 15 do 20 od-stotkov iz aromatskih ogljikovodikov. Raziskave, izvedene na živalih, so pokazale, da ogljikovodi-ka, kot sta parafin in naften, poškodujeta jetra in sta škodljiva za srce, aromatski ogljikovodiki pa so rakotvorni. S testi so dokazali, da Basfove prevleke znatno zmanjšajo prehajanje nevarnih mineralnih olj iz embalaže v živila. Švedski znan-stveniki so za glavni vir mineralnih olj navedli

komponente tiskarskih barv v ofsetnem tisku. Barva, uporabljena za potisk embalaže, naj bi predstavljala le majhen odstotek. Večina ostan-kov mineralnih olj je iz tiskarskih barv za potisk časopisnega papirja, ki je ena izmed glavnih komponent v proizvodnji recikliranega kartona.

Premaz za boljšo kvaliteto tiska

Podjetje Sappi je predstavilo nov premaz z ime-nom Fusion. Premaz, ki je bil izdelan posebej

za uporabo na valovitem kartonu, prinaša veliko vizualnih prednosti, ki razlikujejo embalažo iz-delka od ostalih na policah. Je najboljše kvalitete, 100-odstotno sestavljen iz pobeljenih deviških vlaken, ki zagotavljajo popolno brezmadežnost papirja. »Fusion okrepi potiskane podobe, embalaža na policah zato deluje privlačneje,« je povedala Kerstin Dietze, direktorica marke-tinga. »Svetlost in belina premazanega papirja je popolna za blagovne znamke, ki želijo zelo na-tančno barvno reprodukcijo.« Tako oblikovalcem embalaže ponuja nove priložnosti za kreativno izražanje.

Palete iz papirja

Podjetje Pregis Hexacomb je predstavilo novo generacijo palet na papirnati osnovi, ki so bile

izdelane posebej za obstojnost tudi v vlažnem okolju. Nova struktura, odporna na vlago, je pri-merna za transport tudi v bolj vlažnih pogojih.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/131

okt

ober

oct

ober

2011

2162

/63

EMbALA

žA

KoLUM

na

STrokovni nASvETi GrAFičnE oBLikovALkE

zeleno kot joker na trgu

metka vehoval piano1

vse več podjetij razmišlja trajnostno. kako lahko svojo zeleno usmerjenost pravilno vizualno komunicira?

Strateška trajnostna usmeritev podjetja ali organizacije mora iti z roko v roki z njihovim komuniciranjem. Pravzaprav si težko pred-stavljam trajnostno poslovanje brez odprtega in jasnega komuniciranja. Ko vemo, kdo smo in kakšni želimo biti, se poglobimo v našo ciljno skupino. Kako jo želimo nagovoriti, s čim, preko katerih medijev? So ti mediji ali komunikacijski kanali trajnostni? Odgovore na ta vprašanja komuniciramo na vseh rav-neh - tako vizualno kot tudi taktilno.

grafični oblikovalci ne poskrbite samo za vizualizacijo, svetujete tudi pri izboru materialov.

Seveda. Že materiali sami komunicirajo. Za sporočanje okoljskih vsebin je naravni mate-rial vsekakor primernejši kot bleščeč papir ali okolju manj prijazna plastika. Naročniku, ki se zaveda svoje odgovornosti do okolja, ponu-dimo materiale (na primer papirje) z najbolj ugodnim okoljskim odtisom. Kriteriji našega odločanja so jasni: na vrhu je čim manjša poraba materialov, sledi njihova ponovna uporaba ali reciklabilnost. Zeleni oblikovalci pri idejni zasnovi izdelkov pazimo tudi na kombinacije materialov. Lahko je vsak izmed izbranih materialno okoljsko prijazen, nji-hova kombinacija pa ni optimalna. Zato že v začetni fazi snovanja predvidimo, kako bodo lahko izdelki na koncu svoje življenjske dobe reciklirani. Naj povem, da je izbor zelenih materialov vse lažji, saj na trgu obstaja že cela vrsta kvalitetnih recikliranih ali certifi-ciranih papirjev, ki v ničemer ne zaostajajo za klasičnimi premaznimi papirji. Tudi cenovno so že konkurenčni.

rekli ste, da je pri zelenem oblikovanju manj več.

Zeleno in potratno se izključujeta. Pri gra-fičnem oblikovanju je potrebno upoštevati tiskovne formate in jih optimalno izkori-stiti. S premišljeno določenim formatom je lahko učinek sporočila večji, pri tisku pa ne ostajajo odrezki, ki se jih največkrat zavrže. Tako lahko prihranimo precej materiala, pa tudi nižamo stroške. Ko sem že pri stro-ških, naj omenim, da lahko podjetje doseže dodatne prihranke z racionalizacijo tiska, z

združevanjem naklad, z mutacijemi, da ne omenjam prehod iz klasičnega na e-poslo-vanje, kjer je to mogoče.

je lahko embalaža tudi zelen medij?

Zelo primeren, lahko tudi zelo uspešen! Naročnikom predlagamo grafično zanimivo vključevanje okoljskih sporočil na embalažo, kjer se običajno takšna sporočila ne pojavljajo in zato dosežejo velik učinek. Tudi priporoči-la o odlaganju embalaže po končani uporabi so lahko oblikovno zelo privlačna ali celo zabavna. Embalažo lahko koncipiramo tudi tako, da jo lahko po končani uporabi ponovno uporabimo za drug namen (reuse). Potrošniki smo vedno bolj ozaveščeni in znamo ceniti in nagraditi takšna prizadevanja proizvajalcev na tem področju.

se podjetja pogosto odločijo za zelene me-dije in zeleno komuniciranje?

Zeleno komuniciranje naj bo odraz zelenih prizadevanj podjetij. Odločno nasprotujemo vsakim zlaganim zelenim sporočilom, ki širijo neresnične informacije in ustvarjajo zmedo. Podjetjem pa, ki vlagajo svoje napore v skrb za okolje in družbo, zmeraj svetujemo, naj to tudi komunicirajo. S tem si lahko bi-stveno zvišajo ugled v javnosti, ki dandanes trajnostne napore že zelo ceni. Ozaveščeni potrošniki, ki jih je vsak dan več, vse pogo-steje nakupno odločitev vežejo na trajnostno držo proizvajalcev izdelkov.

je potrebno tudi interne javnosti vključevati v zeleno komuniciranje?

Zmeraj je treba začeti pri sebi. Podjetjem pripravljamo komunikacijske strategije za ozaveščanje internih javnosti o trajnostnem razvoju. Zaposlene je potrebno spodbujati k odgovornemu ravnanju, s katerim ohranjajo okolje, varčujejo z energijo, se zavedajo od-visnosti od naravnih virov in povezanosti z lokalnim naravnim in socialnim okoljem. Za te strategije pripravljamo vsebinske in oblikovne zasnove ter izvedbe. Z vztrajnim komuniciranjem podjetje gradi odnos za-poslenih do trajnostnega razvoja in zvišuje pripadnost podjetju. Prihranek, ki ga podjetja lahko dosežejo s sledenjem trajnostnim na-čelom, pa je prav gotovo precejšen. 

foto

: Dam

jan

Švar

c

1 Metka Vehovar Piano; več nasvetov: metka.vehovar@fitmedia.si

Z grafičnim oblikovanjem

se od blizu sreča vsako

podjetje, ki tekmuje

na trgu. kako ga lahko

poveže s svojo trajnostno

usmerjenostjo in ga izkoristi

kot jokerja za tržni uspeh?

Svetuje Metka vehovar

Piano, art direktorica v

podjetju Fit media, ki izdaja

strokovno revijo EoL.

EU i

n o

kolj

E

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv F

it m

edie

dr. J

anez

Pot

očni

k

62/6

322

OKO

LjE

EU in okoLJE

okoljska zakonodaja ne koristi, če ostane na papirju

tanja pangerl

v evropski javnosti je vzbudil

veliko pozornost spletni

posvet o uporabi plastičnih

vrečk. ob koncu posveta, ki je

sicer potrdil nekatera znana

stališča in odprl nove rane,

smo evropskega komisarja za

okolje dr. Janeza Potočnika

vprašali, zakaj so plastične

vrečke stalna vroča okoljska

tema. Med drugim zaradi 15

milijonov kvadratnih kilometrov

»plastične juhe« v Tihem

oceanu, pravi. Toda njegova

ključna ugotovitev je, da je prvi

okoljski problem v EU, koliko

se v resnici izvaja okoljska

zakonodaja.

v avgustu se je zaključil javni posvet o pla-stičnih vrečkah v eu. do uporabe plastičnih nosilnih vrečk ni enotnega mnenja. zakaj se toliko pozornosti namenja uporabi plastičnih nosilnih vrečk, ko pa je veliko drugih okoljskih problemov, ki precej bolj vplivajo na stanje v okolju in na podnebje?

Rezultati javnega posveta kažejo na problem uporabe plastičnih vrečk. Čeprav obstaja ve-liko drugih okoljskih problemov, so plastične vrečke eden od pokazateljev načina življenja v naši družbi, v kateri smo navajeni stvari po uporabi zavreči. Vrečke prejmemo brezplačno ali za vrednost, ki ne odraža dejanskega stro-ška. Le redko jih uporabimo več kot enkrat in jih potem zavržemo.

Zgovoren primer našega načina življenja so npr. morski odpadki, v katerih je po oceni kar 83 % plastike. Plastične vrečke so, poleg ostalih odpadkov iz plastike, tudi ena od sestavin t.i. "plastične juhe", ki se nahaja v Tihem oceanu in obsega 15.000.000 kvadratnih kilometrov. Gre za odpadke, ki so namerno ali nenamerno odvrženi v morje, ali jih je tja zanesel veter ali reke. Na splošno, do 80% vseh morskih odpad-kov dejansko prihaja iz kopnega in dejavnosti, kot je npr. turizem, iz kanalizacije ali nezakoni-to in slabo upravljanih odlagališč. Predstavljajo grožnjo tako različnim ekosistemom in biotski

raznovrstnosti, človekovemu zdravju kot tudi našemu gospodarstvu.

Dejstvo, da je večina udeležencev javnega po-sveta podprla ukrepe za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk, kaže, da se javno mnenje spreminja. Ljudje so se začeli zavedati, da je takšen način življenja nevzdržen in ima lahko nepredvidljive posledice. Zato je pomembno, da začnemo spreminjati naše obnašanje. Velike spremembe pa se pogosto začnejo z majhnimi koraki. Zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk tako predstavlja le enega od korakov v našem prizadevanju za izdelke in navade, ki bodo prispevali h gospodarnemu načinu rabe virov.

Morda tudi prepoved plastičnih vrečktoda plastične nosilne vrečke so se razširile po celem svetu kot zelo uporabne pri shra-njevanju živil in drugih stvari. ali je sploh re-alno pričakovati popolno prepoved uporabe plastičnih nosilnih vrečk? ne bi bilo morda bolje izvesti ozaveščevalnih kampanj, ki bi ljudi spodbujale k njihovi racionalnejši in večkratni rabi?

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

3O

KO

LjE

23

Za okoljske in socialne učinke, ki jih povzroča malomarna uporaba plastičnih vrečk, ni hi-trih in preprostih rešitev. Učinkovit spopad s problemom praviloma zahteva kombinacijo instrumentov. Začeti moramo z ozaveščanjem in vzpodbudami pospeševati uporabo proizvo-dov, ki so naravnani h gospodarnejši rabi virov na ravni proizvajalcev in potrošnikov, vendar pa moramo izboljšati tudi zbiranje odpadkov in sistemov ravnanja z odpadki. Prav na to se osredotočamo v Komisiji in skušamo na različ-ne načine reševati to problematiko, vključno z vrsto predlogov, kot so Akcijski načrt za traj-nostno potrošnjo in proizvodnjo, Tematska strategija za preprečevanje in recikliranje odpadkov in Načrt za gospodarno rabo virov. Pri tem seveda sodelujemo tako z državami članicami kot z industrijo in širšo javnostjo. Trenutno analiziramo različne možnosti (od cene plastičnih vrečk do prepovedi). Na podla-gi analiz bomo predvidoma v naslednjem letu tudi predstavili ustrezne predloge.

ve pa se, strokovne raziskave tako kažejo, da je okoljski vpliv papirnatih vrečk in bioraz-gradljivih plastičnih vrečk v povprečju večji kot vpliv polietilenskih plastičnih vrečk. poleg tega pa je lahko pojmovanje biorazgradljivosti napačno. kako naj bi prenovljena direktiva o embalaži med uporabniki vplivala na razu-mevanje biorazgradljivosti in ravnanje s temi vrstami vrečk? ali mislite, to lahko izboljša razlikovanje med biorazgradljivimi in polieti-lenskimi vrečkami?

Najprej je pomembno pojasniti koncept bioraz-gradljivosti na splošno – kaj ta dejansko pome-ni in kaj se zgodi z izdelki, ko so ti odvrženi – da bi preprečili napačne okoljske trditve, izboljšali znanje potrošnikov in vzpodbudili ustrezne metode odlaganja.

Kar zadeva razliko med biološko razgradljivimi in konvencionalnimi plastičnimi vrečkami, moramo oceniti splošen učinek, ki jih imajo različne vrste nosilnih vrečk na okolje. V preso-ji vplivov o možnostih za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk, ki jo trenutno pripravljamo v Komisiji, bodo ti vidiki upoštevani. Vsaka predlagana rešitev mora biti koristna za okolje in mora vzpodbujati optimalno rabo virov.

kakšno je mnenje evropske komisije glede uporabe plastičnih vrečk in kakšni so vaši sklepi po končanem javnem posvetu o uporabi plastičnih vrečk v eu?

Ena od ugotovitev, ki je nastala na podlagi tega posveta, je, da so državljani EU zelo zainte-resirani za to temo in da bi večina vprašanih pozdravila ukrepe EU za zmanjševanje okolj-skih vplivov uporabe plastičnih nosilnih vrečk. Vendar pa moramo še oceniti sredstva in tudi posledice morebitnih ukrepov EU. Prispevki iz javnega posveta bodo seveda vključeni v že ome-njeno presojo vplivov, ki jo trenutno pripravlja Komisija. Presoja vplivov bo vključevala tako okoljske kot tudi gospodarske in socialne vidike.

poleti je evropska komisija podala predlog za novo direktivo za izboljšano energetsko učinkovitost. kje so slabosti držav eu pri uresničevanju korakov do zastavljenega cilja (znižati porabo energije za 20 % do 2020) in kaj konkretno naj bi nova direktiva spremenila oz. prinesla?

V skladu s priporočili Sveta, ki nas je povabil, naj "hitro predložimo konsistentne in ambi-ciozne pobude", je Komisija predlagala novo direktivo, ki ponuja sveženj strogih ukrepov za zapolnitev obstoječe vrzeli in dosego cilja EU.

Ti ukrepi vključujejo posebne določbe za ob-novo stavb v javni lasti, energetsko učinkovita javna naročila, obveznosti na področju ener-getske učinkovitosti za energetska podjetja, izboljšano obveščanje potrošnikov s pomočjo merjenja in zaračunavanja, ukrepe za spodbu-janje soproizvodnje kot tudi obveznost nacio-nalnih energetskih regulativnih organov, da se bolj osredotočijo na vprašanja energetske učinkovitosti. V letu 2014 bo Komisija preučila okvirne nacionalne cilje. Če bi analize poka-zale, da je evropski cilj še vedno izven dosega, bomo morali državam članicam predložiti predlog za zavezujoče cilje.

Prednostna naloga – implementacija zakonodajeevropska komisija je podala tudi oceno 6. okoljskega akcijskega programa, ki se izteče junija prihodnje leto. kot glavni dosežek je razširitev območja natura 2000 na skoraj 18 % eu območja, kot potreben napredek pa se navaja boljše izvajanje eu direktiv in okolj-skih načrtov. kako torej izboljšati izvajanje ukrepov?

Poročila o stanju okolja kažejo, da je biotska raznovrstnost eno od ključnih področij, ki bi lahko imelo koristi od boljše implementacije veljavne okoljske zakonodaje. Implementacijo zakonodaje sem si zastavil kot eno od pred-nostnih nalog v mojem mandatu. Posebne pobude, s katerimi bomo naslovili ta problem, bomo predlagali predvidoma še v letošnjem letu. Menim, da je predvsem pomembno iz-boljšati znanje o tem, kako se implementirajo EU zakoni s področja okolja, da bi lahko bolje opredelili vzroke za neizvajanje oziroma slabo izvajanje. Prehod na bolj sistematičen pristop pri zbiranju in širjenju tega znanja bi pomagal pristojnim organom bolje izvajati svoje nalo-ge. To bi tudi olajšalo postopek preverjanja za organe, ki nadzirajo skladnost, in tudi poma-galo javnosti bolje razumeti pomen dobrega izvajanja sprejete zakonodaje za zaščito okolja, v katerem živijo.

implementacijo zakonodaje sem si zastavil kot eno od prednostnih nalog v mojem mandatu.

vodilna pobuda "Evropa, gospodarna z viri" skuša vključiti učinkovito rabo virov v vse politike EU.

Severni del Jadrana je okoljsko občutljivo področje, zato si tudi prizadevam za vzpostavitev strateškega dialoga med državami, ki si ga delijo.

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

324

OKO

LjE

Pomembno je tudi, da se odzovemo na skrbi državljanov. Eden od načinov, da se zagotovi bolj uspešno implementacijo na terenu, je lahko okrepitev inšpekcij, izboljšanje obrav-nave pritožb in dostopa do pravnega varstva na nacionalni ravni. Koristi pri reševanju to-vrstnih težav vidim tudi pri lajšanju in sode-lovanju z mrežami EU in nacionalnimi organi za implementacijo.

kateri okoljski izzivi so v središču delovanja eu?

Že ko sem se kot kandidat za komisarja za oko-lje predstavljal na zaslišanju v Evropskem par-lamentu, sem si zastavil tri glavne prednostne naloge v mandatu. Te so: krepitev odpornosti ekosistemov in zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, že omenjena učinkovita imple-mentacija okoljske zakonodaje in prizadevanja za gospodarno ravnanje z viri.

Izguba biotske raznovrstnosti se kljub priza-devanjem v preteklosti, da bi jo zaustavili ali vsaj resneje omejili, nadaljuje, problemi pa za-ostrujejo. Da bi spremenili tok dogodkov, smo v Komisiji maja letos predlagali novo strategijo za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti v naslednjih desetih letih. Strategija predla-ga ukrepe, ki se nanašajo na varstvo narave, ekosistemov in njihovih storitev, kmetijstvo in gozdarske dejavnosti, ribje zaloge, invazivne vrste in krepitev prispevka EU pri usklajenem globalnem ukrepanju za preprečitev izgube biotske raznovrstnosti.

Evropska unija je v vseh letih svojega obstoja sistematično gradila in dopolnjevala pravni red na področju okolja. Zato imamo danes dobro zakonodajno jedro, tako za zagotavljanje či-stega zraka in vode, varnih kemikalij, dobrega ravnanja z odpadki, itd. Seveda je treba pravni red na nekaterih delih poenostaviti, zapolniti vrzeli in v nekaterih primerih celo okrepiti. Zakonodaja pa ne koristi nikomur, če jo ne im-plementiramo. Analize in praktične izkušnje kažejo, da bi lahko implementacijo zakonodaje izboljšali na večini področij in kot sem omenil, bomo to tudi poskušali storiti.

Glede tretje naloge, učinkovite rabe virov, je Evropa še vedno daleč od gospodarstva, ki učinkovito upravlja z viri. Prizadevanja za takšno razvojno usmeritev niso smiselna le z okoljskega vidika, temveč tudi z gospodar-skega in geopolitičnega. To bo ne le zmanjšalo pritisk gospodarske rasti na okolje, ampak bo tudi zmanjšalo stroške podjetjem in povečalo njihovo konkurenčnost, zmanjšalo našo odvi-snost od uvoza in ranljivost za zunanje pretrese ter izboljšalo trgovinsko bilanco.

Ko omenjamo izzive s področja okolja, se se-veda ne morem izogniti podnebnim spremem-bam. S temi se podrobneje ukvarja moja danska kolegica Connie Hedegaard. Podnebne spre-membe so eden temeljnih okoljskih izzivov 21. stoletja. Zato so naša prizadevanja usmerjena

v vlaganja v trajnostno prihodnost in rešitve, ki koristijo tako podnebju kot krepitvi našega gospodarstva. Posebna pozornost je posvečena okolju prijazni oskrbi z energijo.

pred kratkim so se pojavili namigi italijanskih nasprotnikov plinskega terminala v tržaškem zalivu, da naj bi se gradnja plinskega terminala zaradi finančnih težav, ki jih ima izvajalec del, umaknila. kakšno je vaše stališče do posta-vitve plinskih terminalov v tržaškem zalivu?

Kar se tiče plinskih terminalov, sem v me-dijih že večkrat pojasnil našo stran zgodbe. Gradbena dovoljenja za začetek gradnje kate-rega koli od treh projektov - tako za predlagani obrat v Žavljah, obrat na morju ali povezovalni plinovod – po nam dostopnih informacijah še niso bila izdana. Odgovornost za odobritev gradnje teh projektov imajo pristojni organi države članice. Vloga Evropske komisije kot "varuha Pogodbe" je zagotoviti, da nacionalni organi pri odobritvi tovrstnih projektov rav-najo v skladu z zakonodajo EU.

Ustrezna zakonodaja EU zahteva, da organi držav članic upoštevajo izide posvetovanja z javnostjo in drugimi državami članicami, kot tudi informacije o učinkih projekta, ki so vključeni v presojo vplivov na okolje, ki mora biti narejena za vsak projekt. Javnost mora biti seznanjena s specifičnimi informacijami, ki po-jasnjujejo razloge za končno odločitev. V okviru svoje vloge je Komisija spremljala postopke okoljske presoje vplivov, ki je bila izvedena za te projekte v okviru Direktive za presojo vplivov na okolje in do sedaj nismo ugotovili znakov morebitne kršitve zakonodaje EU.

V kolikor bi se pokazale nepravilnosti pri upo-rabi zakonodaje EU, bo seveda Komisija spre-jela potrebne ukrepe. V vmesnem času pa še naprej spodbujamo obe vpleteni državi članici, Italijo in Slovenijo, naj nadaljujeta dvostranske pogovore, ki bi privedli do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse, ljudi in okolje. Severni del Jadrana je okoljsko občutljivo področje, zato si tudi prizadevam za vzpostavitev strateškega dialoga med državami, ki si ga delijo.

nujna je sprememba v načinu življenjas čim bi ponazorili zavedanje eu o nujnosti uveljavitve nove razvojne paradigme – model trajnostnega razvoja?

V 20. stoletju je prebivalstvo naraslo za štiri-krat, uporaba virov pa je rasla bistveno hitreje. Večina teh virov je bila porabljenih v Evropi in Severni Ameriki. V EU porabimo približno 16 ton materiala na osebo vsako leto, od tega 6 ton postanejo odpadki in polovica teh pristane na odlagališčih. Če temu dodamo ocene, da se bo

prebivalstvo do sredine stoletja s 7 predvidoma povečalo na 9 milijard in da se v velikih drža-vah, ki beležijo hitro in visoko rast (Kitajska, Indija, Brazilija, …) in uspešno zmanjšujejo delež ljudi na robu revščine, potrošnja močno povečuje, potem je jasno, da tako ne bo šlo več naprej. Potrebne so spremembe tako na strani proizvodnje kot na strani potrošnje, in pre-prosto, v načinu našega življenja. Te so najbolj potrebne v razvitem delu sveta, a tudi v hitro razvijajočih in manj razvitih gospodarstvih je treba posvetiti vso pozornost smotrnemu ravnanju z viri, kot sta npr. voda ali zemlja.

Zato si tako prizadevamo za izboljšanje učin-kovitosti pri ravnanju z viri. To ni le osrednji pogoj za zagotavljanje trajnostnega razvoja, ampak tudi osrednje vprašanje ohranjanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Pri učinkovitosti virov gre za ločevanje gospodar-ske rasti od rabe virov in njihovih negativnih vplivov. Gre za ohranjanje osnovnih virov za delovanje našega gospodarstva in družbe ter povečanje vrednosti, ki jo dobimo iz virov vzdolž celotne vrednostne verige. To je pot do krepitve konkurenčnosti in rasti, ki jo je treba doseči z varovanjem našega planeta in naravnih virov. Novi materiali, lažji materiali, obnovljivi in reciklirani materiali, priložnost za nov zagon inovativnosti za trajnostno pri-hodnost, ki nima prave alternative.

zato pobuda evropa, gospodarna z viri?

Da. Do nedavnega Evropa ni imela sistematič-nega pristopa k učinkoviti rabi virov, vendar se je to spremenilo z eno od vodilnih pobud stra-tegije Evropa 2020. Vodilna pobuda "Evropa, gospodarna z viri" skuša vključiti učinkovito rabo virov v vse politike EU. Nedavno sprejeti Načrt za gospodarno rabo z viri bo ta priza-devanja še okrepil. Načrt namreč nakazuje, kako lahko dosežemo učinkovito rabo virov in vključuje tudi instrumente in indikatorje za usmerjanje dejavnosti tako v Evropi kot tudi na mednarodni ravni. Pripravljen je bil po ob-sežnem posvetovanju z vsemi akterji (podjetji, civilno družbo, itd.), tako da smo prepričani, da obstaja velik in iskren interes za spremem-be v našem pristopu do trajnostne rabe virov. Nobenega dvoma ni, da je raven potrebnih sprememb tolikšna, da sprememb ne bo mo-goče doseči zlahka in na hitro. A pomembno je, da se nujnosti potrebnih sprememb na vseh ravneh vse bolj zavedamo in da se temu ustre-zno krepijo tudi naša prizadevanja. 

Zgovoren primer našega načina življenja so npr. morski odpadki, v katerih je po oceni kar 83 % plastike.

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

3O

KO

LjE

25

Kontaktna oseba za več informacijMajdi Kosie-naslov: majdi.kosi@fitmedia.sitel: 03 42 66 706mob: 041 681 255

Dragi mentorji in učenci osnovnih šol Mestne občine Ljubljana!

Vabimo vas k sodelovanju v natečaju, v okviru katerega vas želimo spodbuditi, da ptičku Srečku naredimo okolju prijazne ptičje hišice. Skupaj se želimo naučiti, da odpadek ni smet, temveč vir oziroma surovina, ki se lahko ponovno koristno uporabi. Namen natečaja je spodbujanje mladih k odgovornemu odnosu do okolja, pravilnem ločevanju odpadkov in njihovi ponovni uporabi.

Več o natečaju preberite na spletnih mestih www.zelenaslovenija.si in www.eko-btc.si. Organizator natečaja, ki bo nagradil kreativnost sodelujočih, je družba BTC.

Natečaj traja do 19. januarja, ko bo v spodnji etaži Emporiuma v BTC City Ljubljana potekal tudi zaključni dogodek s podelitvijo nagrad ob otvoritvi razstave. Vaše prijave k sodelovanju zbiramo le še do 24. oktobra 2011!

Moje ime je Srečko in sem brezdomec.Prosim, pomagajte mi zgraditi hiško.

Pro

moci

ja

Inte

rvj

u

okt

ober

oct

ober

2011

dr. i

gor

Šol

tes

foto

: arh

iv u

stan

ove

62/6

326

OKO

LjE

inTErvJU

je na področju odpadkov korupcija že sistemski pojav?

mag. vanesa čanji

računsko sodišče rS, ki mu

predseduje dr. igor Šoltes,

ima trenutno na mizi, kar se

tiče okoljevarstva, revizijo

Zakona o vodah in revizijo

upravljanja z gozdovi, saj je

letos mednarodno leto gozdov.

Sicer tečejo tudi porevizijski

postopki v zvezi z iskanjem

lokacije za odlagališče

radioaktivnih odpadkov in

uporabe sredstev v Skladu

za razgradnjo nuklearke. da

jemlje računsko sodišče

okoljska vprašanja resno,

je dokazalo z dosedanjimi

revizijami. Zaradi kompleksnosti

področij okoljskih vprašanj in

številnih sistemskih anomalij

dr. igor Šoltes razmišlja,

da bo v prihodnje tudi pri

pripravi okoljskih revizij

potrebno sodelovanje z drugimi

institucijami, kot so policija,

tožilstvo in protikorupcijska

komisija.

napovedujete sistemski pristop k reviziji okolj-skih vprašanj.

Že pred leti smo se odločili, da posebno po-zornost namenimo vprašanjem, povezanim z okoljem, in odnosu države ali politike do teh vprašanj. Menimo, da gre še vedno za relativno podcenjeno področje. Politika se počasi prebu-ja, vendar so premiki zelo negotovi in počasni. Zdi se, da zmeraj čakamo na opozorila in kazni iz Bruslja, da bi se kaj premaknilo. Včasih pre-več lahkotno sprejemamo mednarodne obveze, podpišemo dokumente, ki zahtevajo določene ukrepe, ki pa jih ne realiziramo v zadostni meri. Če se spomnite, smo v eni naših prejšnjih revizij o ločenem zbiranju odpadkov opozorili, koliko mora Slovenija še storiti na tem področju. Ne gre za enostavna vprašanja, odpreti je potreb-no prostor za nova znanja in nove tehnologije. Včasih se le-te zaradi zaprtosti naše družbe

težko prebijejo čez ustavljene ali dogovorjene procese. Zato naše revizije pomenijo, če ne drugega, vsaj obvestilo javnosti, da imamo na določenih področjih probleme, da gre za zelo pomembna vprašanja, ki bodo lahko dolgoroč-no usodno vplivala na naše okolje.

se boste pri revizijah naslanjali predvsem na nove evropske direktive?

Naša strategija se nanaša na celoten spekter okolja: vode, zrak oziroma podnebne spremem-be, odpadki, energija in gozdovi. Seveda so ta

opažamo, da zaradi kompleksnosti občani niti ne morejo preveriti, kaj vse sploh plačujejo s položnic.

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

3O

KO

LjE

27

področja medsebojno zelo prepletena. Ravno zaradi te prepletenosti so morda ta področja še toliko bolj pomembna za razumevanje javnosti. Opažamo, da zaradi kompleksnosti občani niti ne morejo preveriti, kaj vse sploh plačujejo s položnic. Če se spomnite, smo opozarjali na problem števnin in priključnin, torej na tisto, kar so občine in javna komunalna podjetja ne-upravičeno zaračunavala ljudem. To področje v Sloveniji ni bilo urejeno enotno. Prav tako vprašanje voda, saj je revizija Zakona o vodah odprla vrsto vprašanj, kako skrbimo za naše vode, kolikšne so vodne izgube, kdo nadzira izkoriščanje vodnih virov idr. To so zelo po-membna vprašanja. Za nas je pomembno, da se zgodijo sistemski premiki. Po prvi reviziji želimo nadaljevati s t. i. follow-up revizijami, kjer preverjamo, kaj so revidiranci storili od zadnje revizije.

znano je, da predlagate prenos pristojnosti za ravnanje z odpadki na državo. zakaj?

Opozorili smo predvsem na dejavnost prede-lave in odlaganja odpadkov, kjer že operativni programi predvidevajo vzpostavitev zgolj nekaj regijskih centrov in ne občinskih infrastruk-turnih objektov. Ker obveznost občin za ureja-nje teh dejavnosti presega njihove pristojnosti, menimo, da bi bilo potrebno pristojnosti pre-nesti na višjo raven državne organiziranosti. Naše mnenje deli kar precej županov, da bi to morala biti državna javna gospodarska služba, ki bi to področje po celi državi urejala enotno. Absurd je, da se predstavniki ministrstva za okolje – celo aktualni minister – v razgovorih, ki jih imamo, strinjajo z našim mnenjem, a žal se stvari ne premaknejo.

odpadki so očitno zlata jama marsikateri občini.

Sami ste odgovorili na to vprašanje, vaša tr-ditev pa velja predvsem za določene občine, ki so uspele vzpostaviti objekte za ravnanje z odpadki. Za vse ostale občine in predvsem njihove občane, pa to posledično pomeni višje stroške izvajanja gospodarskih javnih služb.

ali bodo ti stroški vplivali tudi na povišanje cen?

Na mnogih področjih, vezanih na okolje, ugota-vljamo, da so problem neobstoječi ali pomanj-kljivi predpisi in počasnost. Opozoril bi tudi na cene komunalnih podjetij, ki postajajo zelo

velik problem. Še vedno velja zamrznitev cen, kar pomeni, da imajo komunalna podjetja in posledično občine resne težave pri pokrivanju stroškov in zagotavljanju sredstev za investi-cije. To so vprašanja, ki bi jih morali reševati hitreje. Bojim se, da bo po določenem času na tem področju prišlo do nesorazmerne ekspan-zije cen.

ali ste lahko intervencija za hitrejši premik?

Z izvajanjem revizij lahko vplivamo, da se dolo-čena področja začno bolj sistematično urejati. Sami pa vidite, kakšen je odziv ministrstev, včasih tudi vlade na naša revizijska poroči-la. Očitno še nismo na takšni stopnji, da bi resnično razumeli pomen takšnih institucij, kot je Računsko sodišče. Praviloma naj ne bi potrebovali represivnih pristojnosti, da bi se naše ugotovitve spoštovale. Vprašanja, na ka-tera iščemo odgovore z revizijami, so pogosto zahtevna, pri čemer je zelo pomembno tudi so-delovanje med ministrstvi. Včasih se zdi, da bi se želeli problemi kot vroč kostanj prenašati z enega ministrstva na drugo. Okolje je strateško področje, saj povezuje prav vse.

vprašanje odpadkov ni le zapleteno, vse gla-snejše so informacije, da gre za konkretne sume korupcije.

Še pred letom in pol nisem verjel, da naj bi bila na področju odpadkov korupcija že sistemski pojav. Danes se mi to ne zdi tako neverjetno. Dobili smo tudi nekaj informacij s strani pred-stavnikov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki kažejo, da sistem ne funkcionira dobro. Zdi se mi, da zadeve ne gredo na bolje, prej obratno. Pristojnost

Računskega sodišča je, da preveri, ali sistem deluje skladno s predpisi in tudi smotrno.

imate občutek, da želi kdo zmanipulirati institucijo računskega sodišča, da s svojimi revizijami »pritisnete« na koga?

Če pregledate seznam naših revizij v teku, ali že izvedenih, je razvidno, da gre za aktu-alna in sistemska vprašanja in tako bo tudi v prihodnje.

Zelo pomembno se mi zdi poudariti naše regij-ske posvete, ki jih soorganiziramo z občinami. Od županov in predstavnikov občin dobimo precej informacij, tudi povezanih z okoljem. Vsaj v zadnjem času je večina vprašanj name-njena odpadkom, cenam komunalnih storitev, vprašanju amortizacije infrastrukture, struk-ture cene storitev gospodarskih javnih služb idr. Župani opozarjajo na prenormiranost, ki lahko nehote vodi v konflikt s predpisi. Tu pri-haja do znanega konflikta med gospodarnostjo in formalnostjo.

se pri določanju revizij odzivate tudi na ak-tualna vprašanja ali sledite vnaprej določeni strategiji?

Odzivamo se tudi na družbeno dogajanje. Občasno se srečamo tudi z okoljevarstvenimi organizacijami, ki nam predstavijo svoje vide-nje odprtih vprašanj.

ali lahko zainteresirana javnost pridobi podat-ke, katere revizije s področja okolja načrtujete?

V našem poslovniku je zapisano, da je program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti za-upne narave, zato o njegovi vsebini do izdaje sklepa o posamezni reviziji ne moremo govori-ti. Lahko pa se pričakuje, da bo računsko sodi-šče v prihodnje izvajalo več follow-up revizij, na podlagi že objavljenih revizijskih poročil. V pri-hodnje bo potrebno tudi na področju okoljskih revizij sodelovanje z drugimi institucijami, kot so policija, tožilstvo in protikorupcijska komi-sija, s katerimi sicer že sodelujemo na drugih področjih.

Še pred letom in pol nisem verjel, da naj bi bila na področju odpadkov korupcija že sistemski pojav.

Župani opozarjajo na prenormiranost, ki lahko nehote vodi v konflikt s predpisi. Tu prihaja do znanega konflikta med gospodarnostjo in formalnostjo.

Pričakuje se ponovna revizija o ločevanju odpadkov»Revizija Zakona o vodah je že t. i. follow-up revizija, saj smo v prvi reviziji ugotovili, da še niso bili sprejeti podzakonski akti, čeprav je bil zakon v veljavi že nekaj časa. Ni bilo urejeno plačilo za vodno pravico, niso bile podeljene koncesije, ni bila jasno določena osnova za plačevanje vodnega povračila pri oskrbi s pitno vodo itn. Ker ima odzivno poročilo rok 90 dni, v katerem se ne da odpraviti vseh pomanjkljivosti, navadno računsko sodišče zahteva, da je treba pri-praviti načrt za izvedbo aktivnosti. Z novo revizijo preverjamo, ali so te aktivnosti izvedene. V tej reviziji pa preverjamo tudi način izvajanja zakona v smislu urejanja vodotokov: kako se zbirajo sredstva v vodni sklad, kaj se dela na področju vodotokov, kakšne so strategije, kje so prioritete, za kaj se sredstva porabljajo. V revizijah smo že opozorili, da se več kot polovica sredstev vodnega sklada porabi za urejanje vodotokov na Spodnji Savi, kar ne sledi opredelitvi prioritet urejanja vodotokov na državni ravni.

Ena prihodnjih follow-up revizij bo najbrž tudi revizija o ločevanju odpadkov, saj je Komisija za nadzor javnih financ v Državnem zboru ob predstavitvi prve tovrstne revizije sprejela sklep, s katerim je naložila računskemu sodišču, naj opravi ponovno revizijo celotnega področja. Ta sklep komisije sodi med eno izmed zavezujočih pobud Državnega zbora, ki ga računsko sodišče mora upoštevati.

Razvo

j ko

munaln

ih

dej

avn

osti

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

328

OKO

LjE

rAZvoJ in CEnE koMUnALE

Najprej smo pogledali, kaj moramo narediti sami

jože volfand

na Problemski konferenci

komunalnega gospodarstva

Slovenije je Janko kramžar,

predsednik upravnega odbora

Zbornice komunalnega

gospodarstva, povzel bistvena

vprašanja in zagate, v katerih

se je znašla komunala.

izhodiščna misel za pogovor

pa je bilo stališče konference

– modernizacija namesto

privatizacije. Mnenja so

različna. in v kakšni kondiciji

je komunala? ne najboljši. Po

njegovi oceni pa je slovenska

komunala po kakovosti

primerljiva z evropsko. Ali

drugače, Janko kramžar pravi:

»dobri smo.«

v sklepih problemske konference komunal-nega gospodarstva je med drugim zapisano – modernizacija namesto privatizacije. ali ni to nekoliko v nasprotju z analizo položaja komunale in njene poslovne organiziranosti, ki ne kaže, da je v ospredju samo težnja po privatizaciji gospodarskih javnih služb? poleg tega je zasebni sektor v komunalni dejavnosti vse močnejši. za kaj se torej zavzemate?

Geslo »Modernizacija namesto privatizacije« je namenoma provokativno. Iz analize stanja na področju komunalnega gospodarstva izhaja, da je na tem področju ostalo veliko nakopičenih težav in nerazrešenih vprašanj iz preteklosti. Ne glede na dejstvo, da veliko teh problemov izhaja iz okolja, v katerem delujejo izvajalci go-spodarskih javnih služb, pa smo med zaključke uvrstili na prvo mesto nalogo »modernizacija poslovanja izvajalcev – učinkovito izvajanje gospodarskih javnih služb«. To pomeni, da smo najprej pogledali, kaj moramo narediti sami, tako izvajalci kot tudi Zbornica komunalnega gospodarstva. Podrobneje to pomeni, da mora-mo preveriti svoje strateške usmeritve, se zače-ti povezovati, uvajati nove tehnologije s prenosi dobrih praks, povečevati učinkovitost poslova-nja tudi z uporabo benchmarkinga idr. Vendar pa kljub navedenemu ostaja kopica problemov nerazrešenih. In tu nastopi drugi del našega gesla oz. drugi zaključek »ohranitev javnega izvajanja komunalnih storitev«. Prepričan sem namreč, da privatizacija komunalnega sektorja ni čudežna paličica, ki bi sama po sebi rešila vse probleme. Nasprotno: na konferenci se je pokazalo, da smo v težavah tako javni kot tudi zasebni izvajalci. Poleg tega je analiza dogajanj v svetu pokazala, da so učinki privatizacije

tudi negativni. Geslo torej ni poziv proti zaseb-nemu sektorju, izhaja pa iz ugotovitve, da ni zadostnih razlogov za generalno spremembo strukture izvajalcev gospodarskih javnih služb, ki sama po sebi ne bi nič rešila.

eden izmed ključnih problemov v občinah je upravljanje infrastrukture gospodarskih javnih služb. predlagate, da komunalno infrastruktu-ro občine kot kapitalski vložek prenesejo na sedanja javna podjetja v njihovi lasti. ali ni to stališče v navzkrižju z mnenjem računskega sodišča?

Dejstvo obstaja, da računsko sodišče zagovarja drugo rešitev. Vendar pa je vedno bolj očitno tudi to, da uveljavitev te rešitve ne prinaša žele-nih rezultatov, poleg tega pa je izredno zahtev-na za izvajanje. Če je bil osnovni namen upra-vljanja infrastrukture z najemnimi pogodbami ohranjanje in razvoj infrastrukture ter prepre-čitev morebitne privatizacije infrastrukture, se sedaj že jasno kaže, da se infrastruktura zaradi pomanjkanja vlaganj siromaši. To je v referatu najbolj nazorno pokazal Burnač s podatki o na-zadovanju vzdrževanja in zamenjave vodovo-dnega sistema v severozahodni Sloveniji. Če so še leta 2009 izvedli 45 km takih del, jih danes samo še 200 m!! Če to ni alarmanten podatek, ki terja ukrepanje, potem ne vem, kaj je. Na voljo imamo dva načina ukrepanja. Po prvem iščemo krivce pri izvajalcih, lokalnih skupno-stih in regulatorjih ter terjamo spremembe ali pa ugotovimo nekaj, čemur stroka pravi »past izvajanja«. Obstaja namreč nevarnost, da bomo obstoječi sistem toliko časa popravljali, da bo z infrastrukturo nekaj resno narobe. Včasih se moramo vprašati, ali je mogoče nekaj narobe z usmeritvijo in ne z izvedbo. Tukaj naj navedem

okt

ober

oct

ober

2011

Jank

o k

ram

žar

foto

: ar

hiv

podj

etja

Pro

moci

ja

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

Avtorji prispevkov: Jože Volfand, dr. Irena Rejec Brancelj, mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, dr. Jože Uhan, dr. Ivanka Gale, dr. Aleš Petrovič, Saša Čuček, Uroš Nučič, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Janko Urbanc, dr. Nina Mali, mag. Joerg Prestor, dr. Maja Bauman, dr. Mojca Poberžnik, prof. dr. Aleksandra Lobnik, dr. Uroš Krajnc, prof. Danijel Vrhovšek, ddr. Ana Vovk Korže, doc. dr. Andrej Simončič, Anja Dokl, Iztok Hrastel, Sani Bašič, mag. Venčeslav Lapajne, mag. Jože Papež, dr. Mira Kobold, Peter Frantar, mag. Mojca Dolinar, dr. Lidija Globevnik, doc. dr. Primož Banovec, dr. Mitja Bricelj, Franc Zupan, Peter Nagode, Marjeta Jerič.

Založnik in izdajatelj:

Knjiga je razdeljena na tri glavna področja:1. Voda – eden temeljnih

strateških virov razvoja Slovenije

2. Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju voda v Sloveniji

3. Trajnostna raba vode in prostora – pot k učinkoviti vodovarstveni politiki v državieObseg: 268 strani

Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje e-pošta: info@fitmedia.si

tel.: 03/ 42 66 700

Prva celovita strokovna publikacija o ravnanju z vodami v Sloveniji

Upravljanje voda v Sloveniji

Knjiga Upravljanje voda v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji ter Odpadki v Sloveniji. Naročilo

je možno pri založniku Fit medii.

Upr

avlja

nje vo

da v

Slo

veni

ji

78

teh območjih tudi najbolj izrazite ekološke pritiske na kakovost in količinsko stanje vodnih virov.

Medzrnski vodonosniki Savinjske doline, Dravsko-Ptujskega polja ter Prekmurja so zaradi tega

zelo obremenjeni tako z nitrati ter pesticidi. Tudi v ostalih slovenskih medzrnskih vodonosnikih

(Kranjsko in Sorško polje, Ljubljansko polje in Krško polje) je podzemna voda precej obremenjena

z onesnaževali, saj lokalno tudi na teh vodonosnikih prihaja do prekomerne onesnaženosti s sred-

stvi za zaščito rastlin ali nitrati.

Tip vodonosnika

PovršinaDelež

Medzrnski vodonosniki

4.199 km2

20,7 %

Kraški vodonosniki

4.775 km2

23,6 %

Pretežno razpoklinski vodonosniki

4.098 km2

20,2 %

Ni večjih akumulacij podzemne vode

7.201 km2

35,5 %

Situacija glede onesnaženosti podzemnih voda in s tem virov pitne vode je precej boljša na kraških

in razpoklinskih vodonosnikih. V Sloveniji vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo obse-

gajo 62 % vseh dinamičnih zalog podzemne vode oz. 31,6 m3 /s. V primeru kraških in razpoklinskih

vodonosnikov trdne matične kamnine pogojujejo bolj razgiban relief in s tem manj ugodne pogoje

za poselitev in kmetijsko dejavnost. Na območju teh vodonosnikov je zato več gozdov in travniških

površin, kar pomeni bistveno manjše vnose gnojil in sredstev za zaščito rastlin. Zaradi specifičnih

naravnih hidrogeoloških pogojev, kot sta hiter pretok vode v kraških kanalih in s tem pogojena

minimalna stopnja filtracije, v kraških vodonosnikih sicer prihaja do bakterioloških obremenitev

vodnih virov, ki pa jih je možno nevtralizirati z enostavnimi postopki dezinfekcije vode.

Vodni viri obstajajo tudi na območjih, kjer so kamnine za vodo slabo prepustne ali praktično ne-

prepustne. Zaloge podzemnih voda na teh območjih so ocenjene na okoli 0,6 m3 /s. Na območjih

slabo prepustnih kamnin je sicer možno najti tudi manjše podzemne vodonosne strukture, še več

pa je vodnih virov, ki zajemajo plitvo podtalnico, ki se pretaka in zbira v preperinskih plasteh, pre-

Slika 2:

Tipi vodonosnikov v

Sloveniji

medzrnski

vodonosniki

kraški vodonosniki

pretežno razpoklinski

vodonosniki

ni večjih akumulacij

podzemne vode

vodotoki

Tabela 1:

Razprostranjenost

posameznih vrst

vodonosnikov v Sloveniji

Upr

avlja

nje vo

da v

Slo

veni

ji

79

krivajočih neprepustno matično kamnino. Zaradi plitvega toka podzemne vode so takšni vodni

viri dokaj ranljivi, tako da v njih pogosto prihaja do prekomernega bakteriološkega onesnaženja

ter onesnaženja s hranili, pesticidi in drugimi antropogenimi onesnaževali.

1 Kakovostno in količinsko stanje vodnih virov v Sloveniji

V Sloveniji stanje vodnih virov nadzorujeta Nacionalni monitoring površinskih in podzemnih

voda, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje, ter Monitoring pitne vode, ki ga izvaja

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Rezultati monitoringov kažejo slabo kemijsko

stanje na štirih telesih podzemne vode v Sloveniji (ARSO, 2010):

− Savinjska dolina: nitrati, občasno lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki;

− Dravska kotlina: atrazin, desetilatrazin, nitrati;

− Murska kotlina: nitrati, občasno lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki;

− Vzhodne Slovenske gorice: atrazin, desetilatrazin.

Zaradi prepovedi rabe atrazina se njegove koncentracije postopoma znižujejo na vseh vodono-

snikih, medtem ko pri nitratih trendi upadanja koncentracij nitratov niso izraziti. Na več opazoval-

nih mestih Dravskega polja beležimo celo trende naraščanja koncentracij nitratov.

Na osnovi značilnosti sedanje urbane in kmetijske rabe prostora je bilo opredeljeno, da zgoraj

navedena vodna telesa podzemnih vod predvidoma ne bodo dosegla dobrega stanja v skladu z

zahtevami evropske Okvirne vodne direktive (Prestor in sod., 2008).

Površinski vodni viri v Sloveniji izkazujejo dobro kakovostno stanje, dodatno čiščenje je večinoma

potrebno le ob visokih vodah, ko se poveča motnost ter občasno tudi mikrobakteriološko one-

snaženje vodnih virov.

Približno 8 odstotkov slovenskega prebivalstva ni priključenih na javne sisteme za oskrbo s pitno

vodo, ampak uporabljajo vodo za pitje iz manjših vodnih virov (Operativni program oskrbe s pitno

vodo, 2006). Gre za manjša zajetja na izvirih ali vrtine z manjšo črpalno kapaciteto. Na teh objektih

v večini primerov ni strokovnega nadzora nad kakovostjo vode. Pitna voda je na takšnih zajetjih

pogosto oporečna, bodisi zaradi onesnaženj v zaledju vodnega vira, nestrokovne izvedbe zajetja

ali odsotnosti potrebnih tehničnih ukrepov za izboljšanje kakovosti vode v viru.

2 Vodovarstvena območja kot način zaščite vodnih virov

Kakovost vodnih virov v Sloveniji varujemo z izvajanjem režima vodovarstvenih območij. Namen

vodovarstvenih območij je preprečitev točkovnih in razpršenih virov onesnaženja, ki poslabšujejo

kakovost vodnih virov.

Zakon o vodah (Ur. l. RS, 67/2002, 57/2008) iz leta 2002 je opredelil vodo kot javno dobro. S tem

zakonom so pristojnosti za zavarovanje vodnih virov prešle z lokalnega nivoja na Vlado Republike

Slovenije. Da bi bila pri določanju vodovarstvenih območij uporabljena enotna strokovna merila,

je bil v letu 2004 sprejet Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS,

64/2004, 5/2006).

V Sloveniji trenutno varujemo vodne vire tako z uredbami, ki so bile sprejete na osnovi Zakona o

vodah oz. iz njega izhajajočega Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja, ka-

kor tudi z obstoječimi občinskimi odloki, ki so bili sprejeti pred letom 2002. Za učinkovito upravlja-

nje z vodovarstvenimi območji je bila na državnem nivoju vzpostavljena evidenca vodnih virov, ki

služijo za javno oskrbo z vodo, ter evidenca vodnim virom pripadajočih vodovarstvenih območij.

Vodna telesa podzemnih vod

predvidoma ne bodo dosegla

dobrega stanja v skladu z zahtevami

evropske Okvirne vodne direktive.

Upravljanje voda v Sloveniji

Water management in Slovenia

Upravljanje voda v Sloveniji

62/6

3O

KO

LjE

29

primer Ljubljane, ki je že imela uveljavljen kapitalski vložek kot način upravljanja in se ni zgodilo nič od napovedanega, kar naj bi bila slabost tega sistema. Nasprotno – bil je učinko-vit, enostaven in zagotavljal je obstoj ter razvoj infrastrukture.

na katerih področjih prihaja do največjih nejasnosti v odnosih med državo, lokalnimi skupnostmi in komunalnimi podjetji?

Uvodoma naj izrazim svoje prepričanje, da lahko v majhni Sloveniji samo s skupnim delo-vanjem vseh igralcev na področju komunalnega gospodarstva dosežemo pozitivne premike. V tem kontekstu mi je torej tuje kazati s prstom na krivce in se rajši pogovarjam o sodelovanju in skupnih rešitvah. Ne morem pa se znebiti občutka, da je država neprimerno bolj uspe-šna v opredeljevanju nalog na nivoju lokalnih skupnosti kot svojih nalog. Naj zopet navedem primer s področja ravnanja z odpadki, ki mi je nekoliko bliže. Zbiranje in odvoz odpadkov je lokalna gospodarska javna služba, za katero država predpisuje zelo podrobno načine izva-janja in cilje, ki jih morajo lokalne skupnosti ter izvajalci doseči na tem področju v posameznih letih. Seveda predpisuje tudi kazni za neizva-janje oz. nedoseganje le-teh. Na drugi strani pa je sežiganje oz. energetska izraba odpadkov eminentno državna gospodarska javna služba. Ko država hkrati ugotavlja, da celovitega siste-ma ravnanja z odpadki brez energetske izrabe ne more biti, pa je glede izvedbe do sebe veliko bolj prizanesljiva. Vsi predhodno zastavljeni roki za postavitev sežigalnic so že preseženi in razen meglenih obljub novih rokov sploh ni.

kdo bi po mnenju zbornice komunalnega go-spodarstva moral odločati o cenovni politiki oziroma cenah komunalnih storitev? kakšne so ekonomske posledice restriktivne cenov-ne politike države, kako se to kaže v položaju komunalnih podjetij?

Odločanje o cenah komunalnih storitev bi dejansko morali biti preneseno tja, kjer je tudi odgovornost za zagotavljanje teh storitev. In to so nedvomno lokalne skupnosti. Sistem bi moral biti kar najbolj enostaven – predlagamo v svetu uveljavljen model primerjalne analize kot osnove za odločanje. Restriktivna cenovna

politika države iz preteklosti je povzročila to, da cena ne opravlja svojih funkcij. Če govorim samo o področju ravnanja z odpadki, bi po principu »onesnaževalec plača« povzročitelj od-padkov moral plačati vse stroške, ki so z njimi povezani. To se trenutno ne dogaja in v velikih primerih cena tudi ne navaja uporabnikov k skrbnemu ravnanju z odpadki. Pri izvajalcih pa se to kaže v nenehnih finančnih težavah in zmanjševanju razvojnih potencialov.

komunalno gospodarstvo je med tistimi dejavnostmi, kjer se veliko investira. ne le v centre za ravnanje z odpadki, pač pa tudi v čistilne naprave in druge komunalne objekte. kljub temu je komunala, kot se ugotavlja, slabo organizirana, nepovezana, premalo stroškovno učinkovita. kako to pojasnjujete?

Tovrstne generalne ugotovitve pri meni ne boste našli. Nasprotno. Nekatere primerjave slovenskih izvajalcev z evropskimi izvajalci kažejo, da smo po učinkovitosti kar primerljivi. Poudarek s konference je v tem, da vsekakor ostajajo še rezerve in te so verjetno res največje na področju povezovanja. Vodstva in ostali de-ležniki smo jih dolžni identificirati in delovati tako, da svoje delovanje nenehno izboljšujemo.

kako bi se moralo v prihodnje razvijati ko-munalno gospodarstvo v sloveniji? kdo je na potezi?

Vsi smo na potezi, kar izhaja tudi iz zaključkov problemske konference. Nekaj sem o nalogah izvajalcev in zbornice že govoril. Področje obveščanja, informiranja in na splošno od-nosov z javnostmi je bilo tudi opredeljeno kot eno ključnih. Na drugi strani pa bi se morala država po vzoru nekaterih drugih evropskih držav opredeliti, kakšen sistem si želi na tem področju, poenotiti in po možnosti poenosta-viti zakonodajo in demistificirati področje cen. Tukaj na žalost tudi pri nas kot povsod po svetu velja zakonitost, da je doseganje višjih standardov žal povezano tudi z večjimi stroški. Vendar pa bi se za konec rad izognil negativ-nemu naboju, ki bi ga mogoče lahko bralec dobil pri branju tega intervjuja. Ni vse slabo, kot bi nekateri radi prikazali – smo dobri in na nekaterih področjih celo odlični. Dejstvo, da lahko v Sloveniji večinoma vodo pijemo iz pipe, je nekaj, o čemer lahko drugje samo sanjajo. Tudi na področju ločevanja odpadkov smo že presegli evropsko povprečje in se približali nekaterim najrazvitejšim državam. Naj torej za konec še enkrat ponovim – dobri smo! 

obstaja namreč nevarnost, da bomo obstoječi sistem toliko časa popravljali, da bo z infrastrukturo nekaj resno narobe.

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

330

OKO

LjE

rAZvoJ in CEnE koMUnALE

pristojnosti si podajajo kot vroč kostanj

mag. Danilo burnač1

v teh težkih ekonomskih, gospodarskih

in političnih razmerah tako država kot

lokalne skupnosti in komunalna podjetja

menijo, da imajo premalo pristojnosti.

To navzkrižje interesov narašča, ko ni

dovolj sredstev za normalno delovanje

vseh treh dejavnikov. država omejuje

sredstva lokalnim skupnostim, ki

morajo izvajati zakonsko določene

naloge kot naloge iz svoje pristojnosti.

Lokalne skupnosti pa so tiste, ki so

pri izvrševanju svojih proračunov

vezane na povprečnino s primerno

porabo na prebivalca. v času, ko je

veliko stečajev, vedno manj aktivnega

prebivalstva, je tudi manj sredstev iz

dohodnine, ki so najpomembnejši vir

proračuna posamezne lokalne skupnosti.

Lokalne skupnosti znižujejo sredstva za

investicije v komunalno infrastrukturo.

ob prenosu infrastrukture v poslovne

knjige občin le-te namensko zbrana

sredstva iz naslova najemnin uporabljajo

za krpanje proračunskih lukenj. izvajalci

javne službe se srečujemo z več

problemi:

• vprašanje namenskosti sredstev najemnine

v proračunih lokalnih skupnosti,

• nenamenska raba zbranih sredstev

vodnega povračila,

• izplačilo nadomestil za zmanjšanje dohodka

iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve

ukrepom vodovarstvenega režima,

• plačilo stroškov za izdajo soglasij in

projektnih pogojev v postopkih pridobivanja

gradbenih dovoljenj.

V drugem letu po ukinitvi sredstev v upra-vljanju, organiziranosti javnih podjetij,

zamrznitvi cen lahko ocenimo, da so pred lokalnimi skupnostmi in izvrševalci javnih služb težki časi. Ob pravni nedorečenosti glede organiziranosti javnih podjetij ter izvajanju njihovih nalog kot dela obveznih javnih služb nastajajo nove ovire za izvajalce javnih služb. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen sto-ritev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 63/09) je bistveno posegel v delo in ekonomski položaj izvajalcev gospodarskih javnih služb. Glavni vzrok sta bili dve izdani Uredbi o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev (Ur. list RS, št. 69/10, 12/11), ki sta občinam onemogočili sklepanje primernih pogodb o poslovnem na-jemu infrastrukture z izvajalci gospodarskih javnih služb. Tako ni mogoče urediti prave višine najemnine vsaj v višini amortizacije, ki je nujno potrebna za normalno vzdrževanje in izgradnjo komunalne infrastrukture. Država z zamrznitvijo cen postavlja občine pred dejstvo, da bodo morale kriti stroške izvajanja obve-znih javnih služb iz svojih proračunov. S tem se povečuje odvisnost občin od države po pri-dobivanju sredstev iz državnega proračuna za dosego primerne porabe na prebivalca. Morda je to cilj države, da prisili občine k združeva-nju nekaterih skupnih služb in organov, ker bo vedno več občin postajalo insolventnih. S tem bo vsekakor lažje tudi politično vršila pritisk na samoukinjanje prevelikega števila občin. Župani, ki so na podlagi občinskih statutov odgovorni za izvajanje obveznih gospodarskih

javnih služb, so tako v nemilosti države, ki povečuje finančne obveznosti lokalnim sku-pnostim. Na drugi strani pa morajo župani politično preko občinskih svetov zagotoviti lastno ceno izvajanja storitve javne službe. Ker je to v volilnem letu velikokrat nemogoče izpe-ljati, imajo drugo možnost v subvencioniranju teh storitev iz občinskega proračuna. Tudi za subvencije je potrebna odločitev občinskega sveta, tako preostane županom težka naloga, kako zagotoviti sredstva za delo občine ter vzdrževanje in investicije v komunalno infra-

strukturo. Ker se glas samoreševanja hitro širi, bom v nadaljevanju predstavil problematiko nenamenskosti rabe namenskih sredstev, ki bodo bremenile tako izvajalce javne službe kot same občine. Ker je za nastalo situacijo kriva država z nalaganjem obveznosti, bo morala dr-žava omogočiti, da se del zbranih sredstev vrne nazaj v okolje, kjer so se sredstva zbrala, zato predlagam tudi možne rešitve nastale situacije.

1 mag. Danilo Burnač, magister ekonomskih in poslovnih ved, direktor Mariborskega vodovoda in pod-predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva

občine so tako s prevzemom infrastrukture v svoje poslovne knjige prevzele tudi vodenje in izvajanje investicij ter praktično spremenile izvajalce javne službe v »režijske obrate«.

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

3O

KO

LjE

31

Sredsteva za najemnine v proračunih

Namenskost rabe proračunskih finančnih sredstev določa že 43. člen Zakona o javnih

financah (Ur. list RS, št. 11/11-UPB 4). Vprašanje glede nenamenske rabe zbranih finančnih virov iz naslova poslovnega najema infrastrukture je, kako zavarovati namensko zbrana sredstva najemnine v občinskih proračunih, da bodo na-menjena izključno za izvajanje javne službe, v našem primeru vodooskrbe. Ta zbrana sredstva se ne vrnejo izvajalcu javne službe vodooskrbe. V večini občin cene niso bile spremenjene v smislu uvedbe omrežnine in javno podjetje nima sred-stev za plačilo najemnine za uporabo infrastruk-turnih objektov in naprav. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z javnimi podjetji potem, ko bodo občine izterjale dolg za najemnino po sodni poti. Zaradi težav pri financiranju občin je Vlada Republike Slovenije določila financiranje primerne porabe po občinah, kjer znaša povprečnina na prebival-ca 554,50 € za leti 2011 in 2012. Urad za ma-kroekonomske analize je komunalna podjetja označil za generatorja inflacije, čeprav je vsaj v primeru cen v 19 lokalnih skupnostih, ki jih oskrbuje Mariborski vodovod, lastna cena v ve-čjem delu nespremenjena od leta 2003. Država vse od leta 1992 neprekinjeno omejuje cene

komunalnih storitev. Sprejela je veliko odlokov, uredb in metodologij za oblikovanje cen komu-nalnih storitev, ki so se izkazale za neustrezne (Tršan, Štruc, 2006). To povzroča skrb za razvoj, obnovo in izgradnjo infrastrukture. Krivda je tudi v drobljenju občin in komunalnih podjetij. Z nastankom novih občin so nastajala tudi nova komunalna podjetja. Nekatera komunalna pod-jetja niso sposobna za delo na trgu, druga pa se oklepajo svojega monopolnega položaja.

Občine so tako s prevzemom infrastrukture v svoje poslovne knjige prevzele tudi vode-

nje in izvajanje investicij ter praktično spreme-nile izvajalce javne službe v »režijske obrate«. Lokalne skupnosti imajo premalo izvornih sredstev. Zaradi vedno večjih težav glede finan-ciranja obveznih in predpisanih nalog lokalnih skupnosti le-te kljub predhodno dogovorjenim letnim načrtom izgradnje in zamenjave vodo-vodne infrastrukture zbrana in nakazana sred-stva porabijo za reševanje svoje insolventnosti. Javno podjetje za izvajanje svoje dejavnosti nima ustreznih temeljnih poslovnih sredstev, država pa si je na področju komunalnega go-spodarstva pridobila ključne pristojnosti. Tako

stroški gradnje vodovodnega omrežja za oskrbo enega gospodinjstva bistveno presegajo stroške gradnje omrežja za oskrbo z električno energijo. Najbolj smiselno in ekonomično bi bilo, da kata-ster in računovodske evidence o infrastrukturi vodijo izvajalci javnih služb, financiranje pa se kot doslej zagotavlja s ceno storitve, ki jo plača uporabnik. Že poskus prenosa infrastrukture na občine v letu 1997 se je končal neuspešno. Evidence o novoizgrajeni infrastrukturi so se izgubile. Tako kot takrat bo Mariborski vodovod tudi sedaj evidence vodil izvenbilančno, da se ne bo ponovila takratna zgodba. Tudi Slovenska izhodna strategija Vlade RS govori o poenosta-vitvi pravnoorganizacijskih oblik in prenosu infrastrukture v last izvajalcem gospodarske javne infrastrukture. Želja je imeti manj kon-

cesij in manj izvajalcev. To naj bi zagotavljalo konkurenčnost cen komunalnih storitev. Na drugi strani naj bi Vlada RS zagotovila doda-tnih 50 mio. € sredstev za lastno udeležbo, kar pa naj bi dodatno oslabilo občinske proračune za enako vsoto. Moje mnenje je, da bi moralo čimprej priti do druge ravni lokalne samoupra-ve ter s tem prenosa infrastrukture na regijsko oziroma pokrajinsko raven. S tem bi odpadle neproduktivne razprave v 19 občinskih svetih o ceni vode v posamezni lokalni skupnosti ter njihove medsebojne primerjave. Znotraj enega oskrbnega sistema javnega podjetja Mariborski vodovod bi lahko ob regijski lastnini imeli eno-tno ceno oskrbe s pitno vodo: danes je namreč v 19 občinah kar 33 različnih cen. To povzroča težave tako izvajalcu javne službe pri obraču-navanju kot tudi občinam pri plačilu tranzita vode skozi sosednjo občino in delitvi stroškov vlaganja v objekte in infrastrukturo. Tudi pri konkuriranju za izgradnjo projektov iz naslo-va kohezije je zahteva po enotni ceni znotraj enega vodovodnega oskrbnega sistema. Primer nenamenske rabe finančnih sredstev iz občin-skih proračunov lahko vidimo v investicijski in vzdrževalni politiki 19 občin Severovzhodne Slovenije. V letu 2009 je Mariborski vodovod izvedel vzdrževanje in zamenjavo 45 km vodo-vodnega sistema, v letu ukinitve sredstev v upra-vljanju samo 9 km, v aktualnem letu do sedaj le še 200 m. Kljub usklajenim planom izgradnje in vzdrževanja vodovodne infrastrukture se občine kot investitorji tega ne držijo. Občine vidijo najemnino za vodovodno infrastrukturo kot priložnost za polnitev praznih občinskih blagajn, ne pa kot obvezo za namensko rabo

najemnine za vlaganje nazaj v infrastrukturo vodooskrbe. S podobnimi težavami se srečujejo v večini komunalnih podjetij v državi. Že na kra-tek rok to pomeni nižanje storitev in kakovosti izvajanja javnih služb, na daljši rok pa staranje in padanje vrednosti komunalne infrastrukture kot lastnine občin. Izvajalci gospodarskih jav-nih služb nimamo nobenega vzvoda do naših ustanoviteljev občin. Treba je ločiti pravni in računovodski vidik upravljanja javne infra-strukture. Ni realno pričakovati, da bodo občine zaposlile ljudi za vodenje infrastrukture v svojih poslovnih knjigah ali da bodo zaposlile ljudi, da bodo organizirali in izvajali investicije v javno infrastrukturo, kar sedaj s svojimi zaposlenimi delajo izvajalci javnih služb. Zaradi ekonomič-nosti in strokovnosti je najbolje, da le-to ostane na podlagi danega pooblastila v javnih podjetjih. To pa je v veliki meri odvisno od županov, zato se to med občinami zelo razlikuje, največkrat na škodo infrastrukture. Trenutno stanje zahteva takojšnje ukrepanje Vlade RS, ministrstev in Računskega sodišča.

nenamenska raba zbranih sredstev vodnega povračila

Pri obstoječem sistemu pobiranja vodnih po-vračil morajo uporabniki (izvajalci drugega

vira nimajo) plačevati razliko med črpanimi in prodanimi količinami vode. Ta sredstva se naka-zujejo na ARSO. Njihova poraba je nepregledna, ker niti občine niti izvajalci gospodarskih javnih služb nimamo informacij o tem, kje so se porabi-la. Pri porabi zbranih sredstev vodnih povračil je nujna sprememba v smislu vračanja teh sredstev v projekte za izboljšanje vodooskrbe na območjih, kjer se sredstva zbirajo, podobno, kot je to ureje-no pri okoljskih dajatvah. Po predlogu Uredbe o cenah bi razliko za vodne izgube morale kriti občine, ki vira za to nimajo. Najverjetneje bi bila za to namenjena sredstva najemnine infrastruk-ture, kar bi pomenilo dodaten udarec za občinske proračune in posledično zmanjšanje možnosti investiranja v obnovo infrastrukture. Za slabo stanje infrastrukture in vodne izgube niso krive samo občine, ampak tudi država, ker so bile cene storitev kot sedaj večino časa od osamosvojitve zamrznjene oziroma zadrževane. Sam Zakon o vodah (Ur. list RS, št. 67/02, 57/08) v svojem 124. členu določa, da je imetnik vodne pravice za rabo vode dolžan plačevati vodno povračilo sorazmerno obsegu vodne pravice. Vodno povra-čilo se plača za povrnitev stroškov, povezanih z obremenjevanjem vode, zlasti stroškov izvajanja javnih služb, stroškov investicij in vzdrževanja vodne infrastrukture, stroškov države za odkupe zemljišč in zagotavljanje dobrega stanja voda in stroškov odškodnin. Na podlagi pozitivne zako-nodaje je bila izdana Uredba o vodnih povračilih (Ur. list RS, št. 103/02, 122/07), ki v 5. členu določa, da se višina vodnega povračila določi na

Lokalne skupnosti znižujejo sredstva za investicije v komunalno infrastrukturo.

Pri obstoječem sistemu pobiranja vodnih povračil morajo uporabniki (izvajalci drugega vira nimajo) plačevati razliko med črpanimi in prodanimi količinami vode.

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

332

OKO

LjE

podlagi letnega obsega rabe vode, osnova je koli-čina iz vodnega vira odvzete vode, izražena v m3. Osnovo cene vsako leto določi Vlada RS do 31. decembra. Zavezanec pa mora pri agenciji do 31. januarja tekočega leta vložiti napoved za plačilo vodnega povračila za preteklo leto. Zavezanci plačujejo vodno povračilo v obliki mesečnih akontacij. Zaradi zamrznitve cen komunalnih storitev in nalaganja novih finančnih obvez iz-vajalcem javnih služb smo večkrat posredovali preko Skupnosti občin Slovenije, Zbornice komu-nalnega gospodarstva na Ministrstvo za okolje in prostor, da bi vodno povračilo kot namenska sredstva lahko porabila za plačilo nadomestil, od-škodnin ter da bi po predhodni potrditvi s strani Ministrstva za okolje in prostor s projekti vrnila v lokalno okolje, kjer so bila zbrana. Mariborski vodovod vsako leto odvede okrog 800.000 € vodnega povračila v državni proračun. Nikdar do sedaj še ni dobil nobenih sredstev kljub iz-delanim projektom za vodooskrbo. V primeru zbrane okoljske takse lahko zbrana sredstva s projekti zadržijo v lokalnem okolju. Zakaj sred-stva vodnega povračila končajo nenamensko v komercialnih projektih izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi? Kot kažejo izkušnje, lahko kasneje pride do prodaje zasebnemu sektorju (Telekomu, jutri morda Darsu …). Namensko zbrana sredstva se ne vračajo tja, kjer se zberejo,

oziroma je način njihove rabe sporen predvsem z vidika vse večjega obremenjevanja uporabnikov pitne vode z velikimi stroški varovanja vodnih virov. Bomo kasneje izvajalci in državljani tožili državo za povrnitev vloženih sredstev? Kot v na-daljevanju prikazujemo nedorečenost za izplačilo nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, bi lahko upravičena nadomestila kme-tovalcem izplačali iz naslova vodnega povračila. Viri Sklada za vode, ki je bil ustanovljen prav za investicije v vodno infrastrukturo, so plačila za vodne pravice v delu, ki pripada državi, sredstva od prodaje vodnih zemljišč, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra, in plačila za ustanovljene stvarne pravice po tem zakonu in vodna povračila. V vodni sklad se iz navedenih virov na letni ravni zbere približno 30 mio. €, od tega pa jih je na podlagi sprejetega proračuna RS na proračunski postavki »Vodnega sklada« letno le približno 25 mio. €. Sklad za vode prvenstveno porablja denar za urejanje voda in varstvo pred škodljivim delovanjem voda ter za delovanje Inštituta RS za vode. Prednostna naloga Sklada za vode je financiranje projektov iz Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture – razvojna predno-stna naloga: Varstva okolja – področje voda, ki je razdeljeno na področje oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda

ter zmanjševanje škodljivega delovanja voda.

Vlada RS je na svoji 99. redni seji 23. septem-bra 2010 obravnavala ukrepe za zmanjšanje

ogroženosti pred škodljivim delovanjem voda, ki se izvajajo v okviru priprave DPN za gradnjo vodne infrastrukture za zagotavljanje protipo-plavne varnosti in z izvajanjem projektov iz OP ROPI (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013) – področje voda, zmanjševanje škodljivega delovanja voda. Sredstva vodnega sklada se v okviru gradnje HE na spodnji Savi porabljajo za gradnjo vodne infrastrukture, lokalne in držav-ne. Dodatna obveznost financiranja iz vodnega sklada izhaja iz Zakona o pogojih koncesije za iz-koriščanje energetskega potenciala spodnje Save in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju ener-getskega izkoriščanja spodnje Save. Letno se za te obveznosti namenja 13 mio. €. V to vsoto je všteto financiranje dejavnosti družbe INFRA, ki je javna služba urejanja voda na tem območju in v 100-od-stotni državni lasti. Preostalih 12 mio. € pa je namenjenih financiranju državnih prostorskih načrtov s področja protipoplavne varnosti, finan-ciranju vodooskrbnih sistemov v delu, kjer je to državna infrastruktura, financiranju dejavnosti IZVRS, postopkom kohezijskih protipoplavnih projektov iz OP ROPI – gradnji in investicijskemu vzdrževanju vodne infrastrukture.

Ministrstvi se ne moreta dogovoriti

javna podjetja smo od 1. 1. 2010 po Uredbi o nadomestilu za zmanjšanje dohodka

iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (Ur. list RS, št. 5/2010, 102/2010) obvezana plačevati odškodnino že za leto 2010. V Pravilniku o cenah je opredeljen vir za pokrivanje teh stro-škov – omrežnina. Trenutna zamrznitev cen je ukinila vir za pokrivanje tega stroška. Pri delitvi teh stroškov na uporabnike vseh občin se pojavlja enak problem, kot smo ga opisali v prejšnjem poglavju pri delitvi stroškov na sku-pnih objektih, kjer lastništvo skupnih objektov ni ustrezno urejeno. Zbornica komunalnega gospodarstva je poslala odprto pismo predse-dniku Vlade RS v zvezi z izplačili nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Zbornica je predlagala, da se zaradi uredbe o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev, ki jih je za cene komunalnih storitev v praksi zamrznila, plačevanje odškodnin uredi in poravna iz vodnega povračila. V skladu z Uredbo o nadomestilih za zmanjšanje dohod-ka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima mora zave-zanec, to je izvajalec javne službe, zagotoviti pogodbo v podpis, izplačilo nadomestila, za-gotoviti strokovnjaka s področja kmetijstva,

poročati inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poročati o izplačanih nadomestilih. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prenašata pristojnosti in obvezno-sti drug na drugega. Zakon o vodah govori o odškodninah v primeru, če nosilcu kmetijske dejavnosti ni mogoče zagotoviti nadomestnega zemljišča. Navedeno bi pred izplačilom odško-dnin moralo biti preizkušeno. Menimo, da je na primer vprašljivo tudi plačevanje odškodnin kmetovalcem, ki imajo v najemu zemljišča v

lasti RS. Ob navedenem bi se moralo Skladu kmetijskih zemljišč RS naložiti, da pogojuje rabo kmetijskih zemljišč, ki jih daje v zakup na vodovarstvenih območjih brez pravice po zamenjavi ali obveze plačevanja odškodnin! Ker je oskrba z vodo obvezna občinska javna služba, gre v tem primeru za škodljiva deja-nja za državo. Pričakovati je tudi zahtevke za odškodnine na vseh drugih območjih, na katerih veljajo omejitve kmetijske in druge rabe. V Zakonu o vodah in uredbi bi moralo biti jasno opredeljeno, da kmetovalci zunaj najožjih območij niso upravičeni do odškodnin. Iz izračuna je zaradi velikih površin razvidno, da bi morali dvigniti ceno vode od 5,5 % do 9 %, pri čemer izračun ne upošteva morebitnih dodatnih stroškov, povezanih z izvajanjem uredbe, ta namreč govori tudi o monitoringu, potrebna pa bodo tudi administrativna in druga dela, tako ocenjujemo, da gre dejansko za povprečno podražitev pitne vode v višini 6 % do 10 %. Ob tej obvezi imajo izvajalci javne službe (občine) skladno z določili Pravilnika o merilih za označevanje vodovarstvenega ob-močja in območja kopalnih voda (Ur. list RS, št. 88/04 in 71/09) obvezo po izdelavi načrta za označevanje, izvedbo in vzdrževanje označitve vodovarstvenih območij. Za območje oskrbova-nih občin, ki ga oskrbuje na primer Mariborski vodovod in na katerem sta sprejeti dve uredbi o varovanih območjih vodnih virov, znašajo ocenjeni stroški postavitve predpisanih oznak okrog 121.000 €.

nekatere občine neprimerno zaračunavajo komunalni prispevek

Za izdajo soglasij po spremembi Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/04,

14/05, 120/06, 61/10, 62/10, 20/11) dajalec soglasja ni več upravičen do pokritja stroškov. Čeprav gre pri izdaji soglasij za prenos javnega

Pred lokalnimi skupnostmi in izvrševalci javnih služb so težki časi.

danes je namreč v 19 občinah kar 33 različnih cen.

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

3O

KO

LjE

33

pooblastila iz občine v javno podjetje, je izdaja soglasij neločljivo povezana s komunalnim katastrom in načrtovanjem razvoja omrežja. Po predlogu javnega podjetja Mariborski vo-dovod občinam, da bi se ti stroški vključili v komunalni prispevek, so bili odzivi občin raz-lični, nekateri so trdili, da to ni možno, drugi bi se bili o tem strošku pripravljeni pogajati v okviru pogodbe o poslovnem najemu, vendar le, če bodo to poravnale tudi druge občine. Nekatere občine pa neupravičeno zaračunavajo komunalni prispevek in prispevek za priključek na javno infrastrukturo, kar pa ni naloga in pristojnost javnega podjetja, da na to opozarja svojega lastnika. Za to področje bi morali pri-stojni organi posredovati jasna navodila, kako pokrivati ta strošek, ki nedvomno nastaja. Stroškovno najučinkoviteje in najpregledneje bi bilo, da se bi te storitve kot doslej izvajale v sklopu izvajalcev gospodarskih javnih služb. Tega stroška namreč ni mogoče kar prenesti v strošek dela javnemu podjetju, saj gre pri ve-čjih projektih za kompleksen pristop k izdaji projektnih pogojev in soglasij v postopku pri-dobivanja gradbenega dovoljenja. Ta strošek se je v zadnjih dveh letih sicer zelo zmanjšal, saj je zaradi krize v bančnem in gradbenem sektorju bistveno manj vlog za gradbeno dovoljenje.

Zaključek

Iz zgornjih poglavij je razvidna resna težava v odnosih med državo, občinami in izvajalci

javnih služb. Kljub temu da je oblikovanje cen ključnega pomena, sem se odločil prikazati pro-blematiko dela vseh treh dejavnikov ter prela-ganje odgovornosti drug na drugega. Velikokrat gre za nalaganje finančnih obveznosti s strani države izvajalcem javnim služb, medtem ko se na drugi strani omejuje raba namensko zbra-nih sredstev. Namensko zbrana sredstva bi se morala porabiti za dela na javni infrastrukturi. Če ta sredstva ne bodo namensko porabljena, je strah pri izvajalcih javne službe za stanje infra-strukture in njihovo prihodnost zelo upravičen.

Načelo uporabnik plača ni uveljavljeno, čeprav je to smernica evropskih direktiv.

Cilj države, da občinam naloži bremena sub-vencioniranja cen, izvajalcem pa strošek vo-dnega povračila in nadomestil za zmanjšanje dohodkov iz kmetijske dejavnosti, lahko vodi v nepopravljivo škodo, ki jo bodo na koncu čutili občani in poslovni subjekti kot uporabniki javne infrastrukture. Lokalne skupnosti so v primežu predpisov stroške vodenja in knjiženja investicij, dajanja soglasij in projektnih pogojev ter vode-nje katastra naložile izvajalcem javne službe.

Lokalne skupnosti se znajdejo med odločanjem občinskih svetov, izvajalci javnih služb in upo-rabniki. Odločile so se, da bodo najmanj boleče prenesle obveznosti na izvajalce javnih služb ter nenamensko rabijo sredstva iz poslovne naje-mnine, zato da rešujejo svoje insolventne težave.

Izvajalci javne službe so tisti, ki najbolj ob-čutijo to v svojem ekonomskem položaju,

saj so prepuščeni na nemilost tako države kot občin pri izvajanju svojih zakonsko določenih nalog obvezne javne službe. Zadeve postajajo vedno bolj neobvladljive in neprimerljive med vsemi vpletenimi udeleženci. Pristojnosti si med seboj podajajo ali odrekajo ter povzročajo z neenotnimi stališči zmedo pri občinah in ko-munalnih podjetjih. Velik del odgovornosti gre na račun ministrstev s področja okolja in prosto-ra, kmetijstva in gozdarstva ter gospodarstva, da pred izdajo podzakonskih aktov pozitivne zakonodaje tega ne predvidijo oziroma le-to slabo medresorsko uskladijo. Pogrešam tudi vlogo nadzornih organov v razreševanju te pro-blematike. Vse težave lahko rešijo le sistemske rešitve, usklajene med ministrstvi in občinami ali njihovimi skupnostmi ter reprezentativno Zbornico komunalnega gospodarstva kot pred-stavnice komunalnih podjetij. Do tega dogovora in kompromisa mora v dobro uporabnikov sto-ritev javnih služb priti čim prej. 

Komunalno stanovanjska družba d. o. o. Ajdovščina spada med komunalna pod-jetja z najbolj raznolikim spletom dejav-nosti, ki jih izvaja v občinah Ajdovščina in Vipava za skupno nekaj več kot 23.000 prebivalcev. Poleg različnih dejavnosti dodatno kompleksnost v poslovanje podjetja vnaša dejstvo, da na področju naših dveh občin deluje nekaj industrij-skih podjetij, ki so relativno zelo veliki uporabniki nekaterih naših storitev.

Naše podjetje, na kratko KSD, je v 100 % lasti občin Ajdovščina in Vi-pava. V obeh občinah izvajamo:

• oskrbo s pitno vodo,

• dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter

• zbiranje, odvoz, obdelavo in odlaganje odpadkov.

Poleg tega skrbimo za javno snago, vzdrževanje parkov in zelenic, vzdržujemo občinske ceste, ulice in parkirišča ter izva-

jamo vzdrževanje pokopališč in pogrebno službo. Ob naštetem ne smemo pozabiti na področja upravljanja stanovanj in po-slovnih prostorov v lasti občin, upravljanje stanovanj državnih skladov, upravljanje večstanovanjskih stavb ter upravljanje tržnice in sejmišča. Vodimo tudi kata-ster javne infrastrukture ter izpeljavo razpisov, vodenje in nadzor nekaterih projektov izgradnje javne infrastrukture.

Upravljamo 6 javnih vodovodnih sistemov, 135 km magistralnih vodov, 185 km se-kundarnih vodov, več kot 150 km priključ-nih cevovodov, skoraj 900 hidrantov in nekaj več kot 8.000 priključnih vodome-rov. Kmalu bomo prevzeli najsodobnejši objekt za obdelavo pitne vode (vodarne Hubelj), v upravljanje smo dobili 15 vaških vodovodov, pomemben pa je tudi projekt daljinskega odčitavanja vodomerov.

Področje odvajanja in čiščenja odpadnih vod obsega upravljanje okrog 120 km kanalizacijskih sistemov, ki so povezani na

5 čistilnih naprav. Med njimi je potreb-no posebej izpostaviti Centralno čistilno napravo Ajdovščina za 42.000 PE. Nanjo je priključenih tudi nekaj velikih industrij-skih podjetij. Naša pomembna dejavnost je izvajanje programa praznjenja greznic. Med aktualnimi nalogami na tem podro-čju je treba izpostaviti prevzemanje novih kanalizacijskih vodov, ki bodo priključeni na CČN Ajdovščina, ter novih 2 kana-lizacijskih sistemov in čistilnih naprav.

Na področju zbiranja in odvoza odpad-kov skupaj z občinama intenzivno širimo mrežo ekoloških otokov, ki pri nas zaradi problematike strnjenih naselij in izredno močne burje terja poseben pristop zaradi dostopnosti lokacij in zaščite zabojnikov pred vplivi burje. Dejavnost obdelave in odlaganja odpadkov se izvaja v Cen-tru za ravnanje z odpadki Ajdovščina. Več o tem je v članku dr. Kortnika.

mag. Egon Stopar

KSD Ajdovščina d. o. o., Komunalno Stanovanjska Družba, Goriška cesta 23 b, 5270 Ajdovščinat: (05) 365 97 00, f: (05) 366 31 42, e: info@ksda.si

Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina

Intenzivno širimo mrežo ekoloških otokov

Pro

moci

ja

Cen

e ko

munaln

ih

sto

rit

ev

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

334

OKO

LjE

rAZvoJ in CEnE koMUnALE

zamrznitev vodi komunale v katastrofo

borko De corti

če bo država še naprej

zadrževala cene komunalnih

storitev, bo komunalna podjetja

pripeljala do roba propada.

Podjetja, ki jim država ne dovoli

zvišati cen svojih storitev, že

imajo probleme v poslovanju,

vrh tega pa sploh ne morejo

razmišljati o kakršnemkoli

razvoju, v katerega vse manj

vlagajo. Predsednik Skupnosti

občin Slovenije in župan občine

na dravskem polju Leopold

kremžar pravi, da naj bodo

javna podjetja v javni lasti in ni

navdušen nad javno-zasebnim

partnerstvom.

zakaj vam ni blizu javno-zasebno partnerstvo?

Zagovarjam stališče, da bi moralo biti vse, kar je javno, v javni lasti, ker pač podjetja opravljajo javna dela. Pri tem mislim na vodovodna in po-dobna podjetja. Gre namreč za širok problem, kjer je temeljno vprašanje, ali naj bodo podjetja, ki opravljajo javne službe, v lasti javnosti, če poenostavim, ali pa naj bodo v mešanih la-stništvih, o tem se veliko govori, v različnih partnerstvih, v javno-zasebnem lastništvu in podobno.

podjetja naj bi bila v občinski lasti?

Da, v lasti ene ali več občin. Seveda pa takšno lastništvo ne izključuje možnosti, da podjetja opravljajo tudi dela, s katerimi ustvarjajo do-biček v času, ko ne opravljajo svoje temeljne dejavnosti. Vendar morajo ta denar, dobiček, usmerjati v temeljno dejavnost.

za javno-zasebno partnerstvo pa niste?

Če gre za javno-zasebno partnerstvo, javno in zasebno lastništvo, se lahko zgodi, da takšno podjetje razpade, kar se bo zgodilo nekaterim podjetjem. Javni del takega podjetja bo še na-prej ostal v nekakšno breme občanov, drugi del, tisti sladki del, ki prinaša dobiček, pa si bodo prilastili zasebniki. Takšna pot zame ni pravilna.

ampak javno-zasebna partnerstva se širijo že na druga področja in ne samo na komunalno?

Z javno-zasebnim partnerstvom se posega na zdravstveno, socialno in druga področja, kajti na komunalnem področju so marsikatera pod-jetja v mešanem lastništvu že izčrpana, zato se selijo drugam. Smisel javnega podjetja je, da opravlja javna dela, z drugimi deli, ki prinašajo dobiček, pa naj bi zniževali stroške občanom, ki potrebujejo javne storitve.

kakšne so vaše izkušnje s podjetji z različnim lastništvom?

S podjetjem Mariborski vodovod, ki je v popol-ni lasti občin, imam dobre izkušnje in najbolje deluje med vsemi podjetji, tudi med tistimi, ki imajo mešano lastništvo. Je pa zanimiv primer s podjetjem Staninvest, kjer je Mestna občina Maribor prodala svoj okrog 90-odstotni lastni delež.

kaj se je zgodilo?

To podjetje sicer ne opravlja obvezne javne službe, ampak ga je občina pred davnimi leti ustanovila zaradi tega, da bi skrbelo za ves stanovanjski sklad. Ko je občina prodala ve-činski delež zasebnim podjetjem, sta solastnici ostali slivniška in naša občina. Vendar bi nas radi lastniki izrinili iz lastništva. Sprejeli so tak statut, v katerem govorijo o aktivnih in neaktivnih lastnikih, kar so našli v nekem za-konu, ki pa se nanaša na nekaj tretjega. Naša občina je takšni delitvi lastnikov nasprotovala. Napovedali smo izpodbojno tožbo in zdaj bomo

okt

ober

oct

ober

2011

Pro

moci

ja

Leop

old

kre

mža

r

foto

: ar

hiv

podj

etja

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

Čiščenje lovilcev olj in maščob: za preprečevanje okvar na oljnem lovilcu in/ali lovilcu maščob je periodično čiščenje le-teh nujno potrebno vsaj 1-krat letno. Zmanjšajo se redni stroški vzdrževanja in se izogne nepravilnostim pri delovanju. Celovita storitev obsega meritev obremenitve - zasičenosti z oljem maščobo, analizo gosto-te, debelino oljnega filma in višino mulja, vse do čiščenja filtrske-ga sistema, prevzema odpadnega mulja ter ekološkega uničenja le-tega.

Prednost: varno, zanesljivo in odgovorno opravljanje storitev, ob upoštevanju vseh predpisov in skrbi za čisto okolje. Redni pregledi podaljšujejo življenjsko dobo opreme in preprečujejo nenačrtovane stroške.

Saubermacher Slovenija – vaš partner pri ravnanju z nevarnimi odpadkiOpravljamo dejavnost zbiranja, razvrščanja, skladiščenja in odstranjevanja raznovrstnih odpadkov, tudi dejavnost ravnanja z odpadnimi motornimi vozili, ki spadajo med nevarne odpadke. Za izvajalce dejavnosti kot so lakirnice, avtomobilske pralnice ter avtomehanične delavnice nudimo celovito rešitev ravnanja z odpadnimi olji, baterijami, akumulatorji ter ostanki barv in lakov.

Dela pred kurilno sezono: omogočamo vzdrževanje oljnih cistern, s čimer se izboljšuje njihovo nemoteno delovanje in se podalj-šuje življenjska doba cisterne. Poškodbe in korozije delov ogrevalnega sistema predstavljajo veliko nevarnost za okolje. Tudi pred razgradnjo starih, dotrajanih cistern in rezervoarjev, je čiščenje in razplinjevanje iz varnostnih razlogov nujno potrebno.

Saubermacher Slovenija d.o.o. Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota

02/ 620 23 00 | odpadki@saubermacher.si | www.saubermacher.si

62/6

3O

KO

LjE

35

skušali problem rešiti z mediacijo. Po redni skupščini so kmalu sklicali novo z namenom, da razdelijo visok dobiček iz preteklega leta, iz prejšnjih let pa je bilo za 600 tisoč evrov do-bička. Dobiček so si razdelili tako imenovani aktivni lastniki, torej smo ostali praznih rok. Spet smo napovedali izpodbojno tožbo.

Povsem razumljivo je, da si tisti, ki so vložili v nakup večinskega lastništva podjetja, želijo vloženi denar čim prej povrniti in ga tudi ople-menititi. Zato menim, da ni mogoč normalen pogovor z zasebnimi lastniki. Tudi če so pov-sem korektni, vemo, da imajo povsem drugač-ne interese kot javno področje. Zasebnike ne zanima javni del, zanima jih le v toliki meri, kolikor bodo z njimi zaslužil, vse drugo je zanje manj pomembno.

pravijo, da je država slaba lastnica?

To poslušam že dolga leta, vendar se ne stri-njam s trditvijo, da je država slaba lastnica, zasebniki pa dobri. To preprosto ni res, ker so na obeh straneh tako dobri kot slabi lastniki. Tako ni mogoče presojati. Zakaj v normalnih državah država javnih zadev ne izpušča iz svo-jih rok, sprašujem. So bolj neumni od nas? Ne, niso nespametni, ampak menijo, da naj tisto, kar je javno, javno tudi ostane. Javne zadeve bi

morale ostati v javni lasti, kjer bi javnost imela večji nadzor.

ima javnost v javno-zasebnem partnerstvu manjši vpliv?

Seveda, javnost nima več popolnega vpliva. Zasebniki so lahko dobri lastniki, vendar so njihovi pogledi povsem drugačni na delovanje takšnih podjetij, kar jim ni mogoče zameriti. Če bomo v občinah in državi razprodali vse, kar je v javnem interesu, potem bomo odvisni od povsem drugačnih razmer. In prav v tem vidim problem.

kakšen je vaš pogled na zamrznitev cen ko-munalnih storitev?

Če ne sledimo normalnemu poteku gibanja cen, potem prej ko slej pride v plačilo račun, ker pod-jetja zažirajo v lastno substanco. Povem naj primer podjetja, ki je pred letoma lahko letno obnovilo okrog 50 kilometrov vodovoda. Lani je lahko prenovilo samo dva kilometra, letos pa le 200 metrov. Zamrznitev cen komunal-nih storitev vodi v katastrofo. Cene so več ali manj že dlje časa zamrznjene. Pred tremi leti smo sprejeli denimo višje cene vode in odvo-za smeti, vendar jih nismo mogli uveljaviti. Podjetja so dejansko v težavah. Če se bo tako nadaljevalo, se bo infrastruktura izčrpala do te mere, da se bo marsikaj uničilo. Denarja, ki ga lahko za svoje delo zaračunajo, je premalo za poslovanje, medtem ko o kakršnemkoli razvoju sploh ni mogoče govoriti.

zakaj zadržujejo cene?

Zaradi olepševanja bilanc. Cene komunalnih storitev imajo vpliv na izračun inflacije in druge zadeve, ob zadrževanju teh cen pa se prikazujemo lepše v Bruslju in doma. Nemčija je občinam v teh kriznih časih namenila več denarja, da so sprožili naložbeni ciklus, pri nas pa občinam dajejo manj denarja. 

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

336

OKO

LjE

rAZvoJ in CEnE koMUnALE

Ni politične volje za uravnavanje cen

mag. stanka cerkvenik1

Povzetek

Gospodarske javne službe delujejo v pogojih naravnega monopola.

nepopolnost tržnih mehanizmov določa alokativno in stroškovno neučinkovito

izvajanje javnih služb, zato so v javnem sektorju prisotni različni modeli in

mehanizmi oblikovanja in nadzora cen, ki naj bi spodbujali zmanjševanje stroškov

in učinkovito izvajanje javnih storitev. Te vloge politika cen na komunalnem

področju v Sloveniji v preteklosti ni odigrala, podrejena je bila predvsem

makroekonomskemu cilju inflacijskega sidra. državna dolgoletna omejevalna

cenovna politika je s ceno, ki ne pokriva stroškov izvajanja dejavnosti, vplivala na

poslovanje izvajalcev in zelo zmanjšala njihovo likvidnostno in investicijsko

sposobnost.

Cenovna regulacija na komunalnem področju mora temeljiti na analizi

učinkovitosti izvajanja dejavnosti, pri čemer niso upoštevani le stroški, temveč

tudi pogoji izvajanja, zanesljivost, kakovost in trajnost oskrbe. oblikovan model

primerjalne analize, ki se že izvaja v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva,

omogoča, da se postopno odpravijo nastala cenovna nesorazmerja in na

strokovnih osnovah zagotovi presojanje učinkovitosti in stroškovne ustreznosti

lastnih cen ter tako sistemsko uvede spodbujanje učinkovitosti izvajalcev

javnih storitev. Le na ta način bo Slovenija izstopila iz začaranega kroga zakonsko spornih ukrepov kontrole cen

in postopoma uveljavila stroškovno upravičene cene ter zagotovila potrebna

razvojna sredstva za izvrševanje investicijsko zelo zahtevnih okoljskih

direktiv.

ključne besede: cenovna politika, regulacija cen, gospodarske javne službe varstva

okolja, oblikovanje cen komunalnih storitev, poslovanje izvajalcev gospodarskih javnih

služb varstva okolja

dvojna uspešnost pri regulaciji cen

Ekonomske usmeritve evropskih direktiv spodbujajo države članice k takšnemu sis-

temu zaračunavanja komunalnih storitev, v okviru katerega okoljske stroške plačajo tisti, ki povzročajo onesnaževanje. Alokacija celo-tnih stroškov na porabnike in onesnaževalce in cenovna politika morata zato temeljiti na obsegu storitev in stroških, ki jih povzročajo posamezni porabniki. Sistemi zaračunavanja morajo biti ustrezno uveljavljeni, da vplivajo na izbiro drugačnega načina delovanja in pri tem upoštevajo tudi socialne, okoljske in ekonom-ske posledice uvedbe polnega pokritja stroškov. Pri tem je ključno, da uporabniki plačajo ceno proporcionalno glede na povzročene stroške. Navedeno zahteva, da se pri oblikovanju cenov-ne politike upoštevajo značilnosti posameznih uporabnikov in pri določanju cene upoštevajo tako obseg storitev kot tudi stroški, ki jih posa-mezni uporabnik povzroča.

V nasprotju s temi načeli je za komunalno področje v Sloveniji značilna dolgoletna,

administrativno vodena, omejevalna cenovna politika. Slovenija si je ob osamosvojitvi in prehodu v tržno gospodarstvo prizadevala sta-bilizirati in prestrukturirati gospodarstvo. Za

obvladovanje prevelike inflacijske rasti cen se uporabljajo predvsem mehanizmi posrednega ali neposrednega nadzora nad nekaterimi cenami in izvajanje restriktivnega Načrta uravnavanja nadzorovanih cen, s katerim Vlada RS za obdo-bje naslednjih dveh let določi makroekonomsko vzdržni okvir povišanja reguliranih cen.

Delež reguliranih cen v indeksu cen življenj-skih potrebščin se v Sloveniji zaradi libe-

ralizacije počasi zmanjšuje in se je z 29,6-od-stotnega deleža leta 1995 po liberalizaciji cen elektrike znižal in leta 2008 znašal 13,1 %. Do zadnje liberalizacije cen je prišlo avgusta 2009, ko je Vlada prenesla pristojnosti določanja cen osnovnih komunalnih storitev z državne na lokalno raven. Sprostitev cen komunalnih storitev naj bi znižala utež reguliranih cen v indeksu cen življenjskih potrebščin leta 2009 na 8 % (Ministrstvo za gospodarstvo RS, 2009). Prenos pristojnosti določanja cen na lokalno raven je bil tudi razlog, da cene komunalnih storitev niso bile vključene v vladni Načrt uravnavanja reguliranih cen za leti 2010 in 2011. Prenehanje ukrepa kontrole cen je bilo kratkotrajno, Vlada je v enem letu na podro-čju komunalnih storitev ponovno posegla po ukrepih kontrole cen.

Kako uspešni so bili ukrepi kontrole cen, je razvidno iz spodnje tabele, ki primerjalno

prikazuje rast cen življenjskih potrebščin in 1 mag. Stanka Cerkvenik, IREET Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji

okt

ober

oct

ober

2011

Tabela 1: Rast cen življenjskih potrebščin in reguliranih cev v Sloveniji, Vir: Poročilo o razvoju 2011, UMAR, 2011

2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Cene življenjskih potrebščin 8,9 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9

Blago 8,8 2 2,1 6 1,3 1,9 2,7

Storitve 9,2 3 4,3 4,8 3,8 1,6 0

regulirane cene 16 7,7 2,1 7,2 -7,8 12,6 11,5

Energija 18,9 9,8 3,7 9,6 -11,9 14,7 14,3

drugo 12 3 -2,1 1,5 0,4 4 0,7

62/6

3O

KO

LjE

37

reguliranih cen. Glavni dejavnik rasti reguli-ranih cen so bile cene energentov, razen leta 2008, ko so se cene energentom znižale za 11,9 %. V okviru reguliranih cen so v preteklem letu izstopale predvsem cene, ki so zaradi mo-delskega načina oblikovanja le posredno pod nadzorom Vlade (tekoča goriva za prevoz in ogrevanje, daljinska energija, zemeljski plin), saj so se povišale za 14,3 %. Regulirane cene, ki so pod neposrednim nadzorom Vlade, so se povišale za 0,7 %, pri tem je upoštevana tudi rast cen komunalnih storitev, ki jih je Vlada sicer avgusta 2010 zamrznila in s tem ponovno posegla v njihovo regulacijo.

Zakonska določila se niso spoštovala

Nadzorovanje cen v praksi ni tako redek pojav, kot sestavni del ekonomske politike

se vpliv na oblikovanje nekaterih cen pojavlja tudi v razvitih tržnih gospodarstvih. Izkušnje kažejo, da je nadzorovanje cen na kratki rok sicer lahko učinkovito, le redko pa se je izkazalo kot učinkovit protiinflacijski ukrep. Predvsem je pomembno, s kakšnimi metodami država izvaja politiko cen in koliko pri tem vpliva na liberalizacijo trga in cen.

Razlogi za nadzor nad cenami komunalnih storitev so različni: ekonomski, ekonom-

sko-politični in socialni. Ekonomski izvirajo iz monopolnega položaja komunalnih go-spodarskih javnih služb in s tem omejenega ekonomskega uravnavanja dejavnosti preko zakonitosti trga. Ekonomsko-politični razlogi izhajajo iz vpliva cen komunalnih storitev na gospodarska gibanja, socialni pa iz vpliva na življenjsko raven prebivalstva in pri nas splo-šno zakoreninjenega prepričanja, da morajo biti komunalne storitve porabnikom dostopne po nizki ceni.

Za infrastrukturne dejavnosti značilen zna-čaj naravnega monopola zahteva aktivno

vlogo države z vidika organizacijske in lastni-ške strukture, možnosti uvajanja konkurence, zaradi omejene možnosti tržnega delovanja pa tudi cenovne politike in regulacije. Če dr-žavna regulacija ne zagotovi stabilnosti cen, je

potrebna kontrola cen. V Sloveniji jo je uvedel Zakon o cenah, po letu 1999 pa urejal Zakon o kontroli ceni. Zakon opredeljuje, da udeleženci na trgu svobodno oblikujejo cene na podlagi ponudbe in povpraševanja ter drugih konku-renčnih dejavnikov, in določa, da smejo državni organi uporabljati le nujne ukrepe nadzora, ki v najmanjši meri omejujejo konkurenco in so

najbližji normalnim tržnim razmeram ter naj-hitreje privedejo do odprave razlogov za ukrepe kontrole cen.

Navedena zakonska določila glede uporabe nujnih ukrepov kontrole cen se na komu-

nalnem področju niso spoštovala. Za cenovno politiko na komunalnem področju je namreč značilno dolgoletno restriktivno omejevanje cen na podlagi različnih oblik regulacije, ki jih je omogočal Zakon o kontroli cen. Pri tem je omejevanje cen temeljilo predvsem na podlagi makroekonomskega nadzorovanja inflacije in ne na podlagi mikroekonomskega merila učin-kovitosti izvajalcev, kar je povzročilo značilna cenovna nesorazmerja, ki so jih še poglobili dvigi cen v vmesnih obdobjih prostega obliko-vanja cen, ki so ga glede na pridobljeno soglasje lokalnih skupnosti uspeli izkoristiti le nekateri izvajalci.

Vlada je v okviru Dogovora o povprečnini za leto 2009 zagotovila občinam proučitev

možnosti za poenostavitev določanja cen ko-munalnih storitev in upoštevala stališča občin, da kot odgovorne za zagotavljanje obveznih gospodarskih javnih služb samostojno odločajo o cenah, ki se oblikujejo po predpisani meto-dologiji, ob jasno določenih merilih in organih nadzora. V avgustu leta 2009 je bil sprejet nov Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen sto-ritev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 63/2009),

prenehala pa je veljati Uredba o oblikovanju cen komunalnih storitev (Ur. list RS, št. 61/2009) ter s tem vladni ukrepi kontrole cen.

Pristojnost določanja cen komunalnih sto-ritev se je tako prenesla na lokalno raven,

pri čemer naj bi se cene oblikovale skladno z določili novega Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen. Pri tem velja poudariti, da Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen opredeljuje le oblikovanje cen, ne pa tudi me-hanizma določanja cen in njihovega nadzora, kar bi zagotovilo sistemsko podlago lokalnim skupnostim za presojo upravičenih cen.

Kljub vladnemu, lahko bi rekli špekulativne-mu predvidevanju, da se cene komunalnih

storitev zaradi bližajočih se lokalnih volitev ne bodo bistveno povečale, so bili odzivi občin na sprostitev cen zelo različni. Ponekod uveljavlje-ni dvigi cen, ki so bili povsem logična posledica dolgoletne omejevalne politike, so vplivali na odločitev Vlade, da je konec avgusta 2010 po-novno sprejela ukrep kontrole cen in z Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev zamrznila cene za obdobje šestih mesecev ter februarja 2011 ukrep zamrznitve podaljšala za nadaljnjih šest mesecev.

V tem času je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo novo Uredbo o metodologiji za

oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju Uredba o metodologiji za obliko-vanje cen) in jo v februarju 2011 posredovalo v enomesečno javno razpravo. Uredba o me-todologiji za oblikovanje cen naj bi opredelila ustrezen nadzor nad oblikovanjem cen v skladu z normativi in standardi in s tem zagotovila sistemsko podlago za prenehanje ukrepov kontrole cen ter prenesla del odgovornosti na občine in tako zagotovila podlago za kazenske sankcije.

že v javni obravnavi se je izkazalo, da pre-dlogi nove ureditve cenovnega področja

niso premišljeni in konsistentni. Izpostavljena so bila številna sistemsko nedorečena in iz-vedbeno nejasna določila, ki bi jih bilo treba strokovno premisliti in ustrezno spremeniti. Tudi z vidika oblikovanja cen predlog Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen odstopa od kalkulativnih elementov cen posameznih javnih storitev, opredeljenih z veljavnim Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen, kar je s strokovnega vidika nerazumljivo in za-skrbljujoče, saj tako oblikovan predlog uredbe ne zagotavlja enotnega in preglednega načina oblikovanja cen. Predlog uredbe tudi ni zago-tavljal namenske porabe sredstev za uporabo javne infrastrukture in s tem dolgoročnega zagotavljanja javnih storitev v okvirih pred-pisanih oskrbovalnih standardov. Prav tako predlog Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen ni sistemsko rešil vprašanja strokovnega nadzora nad določanjem cen komunalnih storitev. Za zagotavljanje javnih služb namreč

dejstvo je, da država vse do danes ni uspela vzpostaviti mehanizma za vodenje učinkovite ekonomske politike na področju gospodarskih javnih služb varstva okolja in ustrezne regulacije cen komunalnih storitev.

okt

ober

oct

ober

2011

Diagram 1: Število podjetij na področju oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja,

Vir: SURS, 2011

0

20

40

60

80

100

120

140

Število podjetij leto 2008 Število podjetij leto 2009

Zbir

anje

, pre

čišč

evan

je in

dis

trib

ucija

vode

Rav

nan

je z

odpla

kam

i

Zbir

anje

in o

dvo

z nen

evar

nih

odpad

kov

Zbir

anje

in o

dvo

z nev

arni

h odpad

kov

Rav

nan

je z

nen

evar

nim

i odpad

ki

Rav

nan

je z

nev

arni

mi o

dpad

ki

Dem

ont

aža

odpad

nih

nap

rav

Pri

dobiv

anje

se

kundar

nih

suro

vin

iz

ost

anko

v in

odpad

kov

San

iran

je o

kolja

in

dru

go

ravn

anje

z

odpad

ki

62/6

338

OKO

LjE

ni pomembno le oblikovanje lastnih cen in preverjanje pravilnosti kalkulacij, temveč predvsem določitev in uveljavitev stroškovno upravičenih prodajnih cen. Prelaganje navede-nih nalog na tržne inšpektorje oz. revizorje, kot je to predvidevala zadnja različica predloga uredbe, prav gotovo ne zagotavlja sistemske presoje stroškovne upravičenosti izvajanja gospodarskih javnih služb varstva okolja z vi-dika učinkovitega, zanesljivega in trajnostnega

zagotavljanja komunalnih storitev.

Predlog Uredbe je bil na seji Vlade konec avgusta 2011 umaknjen zaradi neusklaje-

nosti z Uradom za makroekonomske analize in razvoj, zato je Vlada ponovno sprejela Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev (Ur. list RS, št. 67/2011) in cene komunalnih storitev zamrznila za nadaljnjih šest mesecev z obrazložitvijo, da bi sprostitev cen pomenila velik pritisk na povišanje cen komunalnih sto-ritev ter da obstaja nevarnost, da bi se z obliko-vanjem cen komunalnih storitev izključno na ravni lokalnih skupnosti vzpostavile razmere, ki bi v večji meri omogočale ekonomsko neučin-kovito zagotavljanje komunalnih storitev. To pa bi po njenem mnenju lahko imelo negativne posledice z vidika uporabnikov teh storitev in z makroekonomskega vidika, saj se neu-činkovitost kaže tudi v poviševanju cen, kar negativno vpliva na konkurenčnost celotnega gospodarstva.

Obrazložitev podaljšanja ukrepa kontrole cen zveni paradoksalno, če upoštevamo,

da država vse od leta 1993, ko je z Zakonom o varstvu okolja določila, da je treba oprede-liti oskrbovalne standarde in normative ter metodologijo za oblikovanje cen občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ni vzpostavila ustreznega modela regulacije cen in ob vsaki rasti komunalnih cen panično poseže po ukrepih kontrole cen. Dejstvo je, da država vse do danes ni uspela vzpostaviti mehanizma za vodenje učinkovite ekonomske politike na področju gospodarskih javnih služb varstva okolja in ustrezne regulacije cen komu-nalnih storitev.

Nesporno je, da je določena mera regulacije na področju cen komunalnih storitev po-

trebna. Strokovno nesporno pa je tudi stališče, da mora določanje cen javnih storitev temeljiti na analizi učinkovitosti izvajanja dejavnosti, pri čemer niso upoštevani le stroški, temveč tudi pogoji izvajanja, zanesljivost, kakovost in trajnost oskrbe. Z evropsko zakonodajo so tudi na področju oblikovanja cen komunalnih

storitev vgrajena ekonomska načela in in-strumenti za doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki temeljijo na načelu plača povzročitelj obremenitve in cenovni politiki, ki zagotavlja polno pokritje stroškov. Kljub pomembni vlogi, ki jo imajo pri oblikovanju cen komunalnih sto-ritev občine, ki so po evropskih državah bolj ali manj samostojne tudi pri določanju cen, pa so na državni ali regijski ravni pogosto oblikovani regulatorni organi, ki nadzirajo in potrjujejo cene komunalnih storitev ali vsaj usmerjajo cenovno politiko, predvsem v primeru, ko socialne, okoljske ali ekonomske razmere ne dovoljujejo uvedbe polnega pokritja stroškov. Številne evropske države kot orodje za presojo učinkovitosti uporabljajo primerjalno analizo (benchmarking), ki povečuje preglednost izva-janja javnih storitev, uvaja tekmovalnost izva-jalcev in zagotavlja modernizacijo dejavnosti ter tako predstavlja alternativo liberalizaciji trga na področju lokalnih služb varstva okolja.

Prostorske, naravne in poselitvene danosti slovenskega prostora, različni tehnično-

-tehnološki pogoji ter raznovrstni načini izvajanja dejavnosti, ki so značilno lokalno določeni, pomembno vplivajo na višino lastne cene posamezne storitve. Izvedene analize potrjujejo, da se storitve gospodarskih javnih služb na posameznih oskrbovalnih območjih izvajajo pod zelo različnimi pogoji (IREET, d. o. o., 2008– 2009, 2010–2011). Razumevanje strukture in višine stroškov je zato mogoče le v lokalnem kontekstu, v katerem le-ti nasta-jajo, zato administrativno določeni standardi in normativi ne morejo zagotoviti ustrezne podlage za določanje cen. Celovito vrednote-nje učinkovitosti izvajanja dejavnosti omogoča model primerjalne analize (benchmarking), ki se kot orodje za ugotavljanje kakovosti in učinkovitosti na komunalnem področju vse bolj uveljavlja. V številnih evropskih državah je primerjalna analiza del sistema cenovne re-gulacije, uporabljajo jo tako lokalne skupnosti in regulatorni organi pri določanju in nadzoru

cen kot tudi sami izvajalci za izboljšanje svojega poslovanja. Primerjalna analiza se že izvaja v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva, pri oblikovanju modela pa so kot spremljeval-ci projekta sodelovali tudi predstavniki vseh pristojnih ministrstev. Oblikovan model omo-goča, da se postopno odpravijo nastale cenovne disparitete in na strokovnih osnovah zagotovi presojanje učinkovitosti in stroškovne ustre-znosti lastnih cen ter tako sistemsko uvede spodbujanje učinkovitosti izvajalcev javnih storitev.

Metodologija za oblikovanje in določanje cen je torej izdelana, izvaja se tudi pri-

merjalna analiza izvajanja posameznih javnih služb, potrebna je le politična volja za sistem-sko vzpostavitev celovitega in kontinuiranega spremljanja izvajanja dejavnosti ter opredelitev pravno-formalnih osnov za izvajanje primer-jalne analize za vse izvajalce.

Cena ne pokriva vseh storitev

Okoljska zakonodaja Evropske unije se je v desetletjih svojega nastajanja razširila

na več kot 200 predpisov. Izvrševanje tako kompleksnega zakonodajnega sklopa evrop-skih direktiv s področja varstva okolja, ki so investicijsko nedvomno med najdražjimi direktivami, predstavlja zahtevno nalogo. Državna dolgoletna omejevalna cenovna poli-tika je s ceno, ki ne pokriva stroškov izvajanja dejavnosti, zelo zmanjšala likvidnostno in investicijsko sposobnost izvajalcev. S tem se vse bolj oddaljujemo od usmeritev evropske direktive k oblikovanju cenovne politike po načelu »povzročitelj plača povzročene stroške«, ogroženo pa je tudi zagotavljanje zahtevanih višjih oskrbovalnih standardov.

okoljska zakonodaja Evropske unije se je v desetletjih svojega nastajanja razširila na več kot 200 predpisov.

okt

ober

oct

ober

2011

vrEdnoST AkTivE na dan 31. 12. 2008 na dan 31.12. 2009 na dan 31. 12. 2010

Znesek v tisoč €

delež v %

Znesek v tisoč €

delež v %

Znesek v tisoč €

delež v %

Skupaj 104.298.174 100 104.301.935 100 100.306.373 100

oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

2.245.667 2,2 2.298.673 2,2 1.110.177 1,1

Tabela 2: Vrednost aktive gospodarskih družb s področja temeljnih komunalnih dejavnosti, Vir: AJPES, 2009, 2010, 2011

Tabela 3: Rezultati poslovanja gospodarskih družb s področja temeljnih komunalnih dejavnosti, Vir: AJPES, 2009, 2010, 2011

2008 2009 2010

Število družb

Znesek v tisoč €

delež v %

Število družb

Znesek v tisoč €

delež v %

Število družb

Znesek v tisoč €

delež v %

Skupaj dodana vrednost 40.961 18.219.405 100 41.681 16.573.447 100 43.119 16.873.748 100

oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

215 313.253 1,7 215 300.833 1,8 228 303.812 1,8

Skupaj čisti dobiček 34.339 3.360.069 100 32.487 2.665.413 100 33.758 2.576.223 100

oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

176 24.388 0,7 178 20.020 0,8 193 32.124 1,2

Skupaj čista izguba 15.421 1.703.536 100 19.125 2.115.987 100 19.623 2.832.719 100

oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

71 5.941 0,3 87 10.863 0,5 83 8.049 0,3

65 21340120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov. Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin. Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

Odpadek je vir

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana

Tel. 01 561 06 10

www.dinos.s i

Pro

moci

ja

62/6

3O

KO

LjE

39

dodana vrednost se zmanjšuje

V letu 2009 je na področju temeljnih komu-nalnih dejavnosti (oskrbe z vodo, ravnanja

z odplakami in odpadki ter saniranja okolja - klasifikacijska skupina E) delovalo 338 pod-jetij, največ na področju zbiranja in odvoza nenevarnih odpadkov. Dodana vrednost podjetij iz klasifikacijske

skupine E je leta 2009 znašala 330,5 mio. EUR in se je glede na predhodno leto zmanjšala

za 4,5 % ter predstavlja 0,9 % BDP. Medtem ko

okt

ober

oct

ober

2011

90

95

100

105

110

115

120

Ras

t ce

n v

% (le

to 2

004 =

10

0)

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 1-7

Življenjske potrebščine

Komunalne in druge storitve

Diagram 2: Gibanje cen osnovnih komunalnih storitev v obdobju 2005–2010, Vir: SURS, 2011

Pro

moci

ja

znižujemo stroške ravnanja z odpadki

Center za ravnanje z odpadki

Zbiranje, sortiranje in baliranje ločeno zbranih frakcij komunalnih in nekomunalnih odpadkov

Zbiranje, sortiranje in kompaktiranje nekomunalnih odpadkov

Začasno skladiščenje in posredovanje v prometu z nevarnimi odpadki

Izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki

Izdelava tehnične dokumentacije

Ekološka razgradnja izrabljenih motornih vozil

Karbon d. o. o., Čiste tehnologijeEkomobil d. o. o., družba za ravnanje z izrabljenimi voziliKoroška cesta 40a, VELENJESlovenijaT: 03 777 10 30, F: 03 777 10 35info@karbon.si

62/6

34

0O

KO

LjE

je dejavnost leta 2008 prispevala 0,1-odstotne točke k letni rasti obsega BDP, je bil leta 2009 prispevek negativen v višini 0,1-odstotne točke (SURS, 2011).

Iz pravno-organizacijskega vidika so na po-dročju izvajanja dejavnosti iz klasifikacijske

skupine E prevladovale gospodarske družbe. Po podatkih AJPES-a je na tem področju v letu 2008 delovalo 260 gospodarskih družb, leta 2010 pa 287, kar predstavlja 0,5 % vseh gospodarskih družb v Sloveniji, ki zaposlujejo 1,9 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah. Glede na število družb in zaposlene komunalna dejavnost torej ne predstavlja pomembnega de-leža med gospodarskimi družbami v Sloveniji, podobno je tudi glede ustvarjenih prihodkov oz. odhodkov.

Prihodki komunalnih družb so leta 2009 po 11,6-odstotnemu zmanjšanju glede na leto

2008 predstavljali 1,2 % doseženih prihodkov vseh gospodarskih družb. V letu 2010 so se skupni prihodki komunalnih družb povečali za 28,7 % in predstavljali 1,4 % prihodkov vseh gospodarskih družb. Približno enaka gibanja in deleži so značilni tudi za odhodke komunal-nih družb, ki predstavljajo nekaj več kot 97 % ustvarjenih prihodkov v dejavnosti.

Vrednost aktive komunalnih družb iz klasi-fikacijske skupine E je 31. 12. 2010 znašala

1.110.177 tisoč EUR, kar je 48,3 % manj kot predhodno leto. Razlog zmanjšanja višine sred-stev in s tem finančne moči ter investicijske sposobnosti družb je predvsem izločitev infra-strukturnih sredstev v upravljanju iz bilančne evidence komunalnih družb skladno z določili SRS 35.38 (2006). Sredstva komunalnih družb tako predstavljajo le še 1,1 % vrednosti aktive vseh gospodarskih družb v RS.

Struktura obveznosti do virov sredstev kaže, da komunalna dejavnost le majhen

del sredstev financira z lastnimi viri. Leta 2009

je delež kapitala predstavljal le 20,1 % vseh obveznosti do virov sredstev, prevladovali so tuji viri in med njimi dolgoročne obveznosti v višini 60,8 %. Posledično je tudi koeficient dol-govno-kapitalskega razmerja (imenovan tudi finančni vzvod), ki izraža razmerje med dolgovi in kapitalom, pri komunalnih družbah leta 2009 v povprečju znašal 3,7, kar je neprimerno višje razmerje od povprečja vseh gospodarskih družb, ki je znašalo 1,8, in blizu razmerja, ki ga je tisto leto doseglo gradbeništvo (4,1). Na področju energetike pa je slika ravno obratna. Koeficient je znašal 0,3, kar pomeni, da so za razliko od komunalnih, energetske družbe večji del svojega premoženja financirale s ka-pitalom (Novak, 2011).

Dodano vrednost je v letu 2010 prispevalo 228 komunalnih družb, kar je številčno

sicer nekoliko več kot leto prej, vendar je delež v skupni dodani vrednosti vseh družb v višini 1,8 % ostal nespremenjen.

V letu 2010 je 29 % družb s področja osnov-nih komunalnih dejavnosti poslovalo z

izgubo, ki je predstavljala 0,3 % izgube vseh slovenskih gospodarskih družb. Število ko-munalnih družb z negativnim rezultatom se je nekoliko zmanjšalo, zato pa se je povečalo šte-vilo družb s pozitivnim poslovnim rezultatom in s tem delež v ustvarjenem čistem dobičku gospodarskih družb v Sloveniji.

Iz analize poslovanja statistično reprezenta-tivnega vzorca komunalnih podjetij izhaja,

da načelo polnega pokritja stroškov izvajanja pri večini izvajalcev gospodarskih javnih služb ni doseženo. V letu 2009 so tako na primer na področju oskrbe s pitno vodo dosežene pro-dajne cene pri anketiranih izvajalcih v pov-prečju le 83-odstotno pokrile lastno ceno. Na področju odvajanja odpadne vode je znašala povprečna stopnja pokritja le 65 %, na podro-čju čiščenja odpadne vode pa 95 % (IREET, d. o. o., 2010–2011).

okt

ober

oct

ober

2011

Interseroh, zbiranje in predelava odpadnih surovin d.o.o.Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana – Črnuče, T: 01 560 91 50E: info@interseroh-slovenija.com, www.interseroh-slo.si

oglas-210x148.indd 1 20.6.11 14:23

Pro

moci

ja

62/6

3O

KO

LjE

41

Pri tem ne gre prezreti dejstva, da so izvajalci zaradi prenizkih prodajnih cen in nepokri-

vanja stroškov izvajanja javnih služb povsem omejili vzdrževanje javne infrastrukture, občine pa so rešitev iskale v odpisovanju izgub v breme sredstev v upravljanju oz. le delnem obračunava-nju stroškov amortizacije. Kratkoročne rešitve, ki bodo imele dolgoročne posledice na zagota-vljanje vse strožjih okoljskih zahtev.

Cene komunalnih storitev zaostajajo

Cene komunalnih storitev so domnevno vedno znova krivec za rast inflacije,

predstavniki Vlade opozarjajo na nevarnost nekontrolirane rasti cen komunalnih storitev, če bi se odločanje o cenah prepustilo občinam.

Na rast cen komunalnih storitev so prete-klem obdobju vplivali predvsem nov sistem

obračunavanja cen, nove okoljske dajatve ter v zadnjem obdobju zapiranje deponij in s tem povezani večji stroški odvoza smeti ter nove zahteve glede ločevanja odpadkov. Posledično gibanje stopenj rasti cen komunalnih storitev v zadnjih petih letih na prvi pogled kaže na

visoko rast cen posameznih storitev v primer-javi z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Nekoliko drugačno sliko kaže primerjava rasti cen komunalnih storitev (skupina

044) in cen življenjskih potrebščin glede na leto 2004, pri čemer so za posamezno leto upošte-vane stopnje rasti december glede na december predhodnega leta, za leto 2011 pa rast cen v juliju glede na december predhodnega leta.

Primerjava kaže, da so v navedenem obdobju cene komunalnih storitev v povprečju zao-

stajale za rastjo cen življenjskih potrebščin, še posebno v letih 2006–2008, ko je bil razkorak zaostajanja največji in so se že nakopičena cenovna neskladja še poglobila.

Zaključek

Čeprav poslujejo izvajalci komunalnih stori-tev po tržnih zakonitostih, je njihova tržna

samostojnost omejena, saj država z zakonodajo nadzira oblikovanje cen in kakovost storitev. Zagotavljanje posameznih gospodarskih javnih služb ureja okoljska zakonodaja, ki jo v zadnjem obdobju zaznamujejo številni novi program-sko-zakonodajni projekti ter usklajevanje obstoječih predpisov z zahtevami evropskih

okoljskih direktiv. Izvrševanje okoljske za-konodaje je tesno povezano z višjimi stroški poslovanja, ki zahtevajo ustrezne cene. Naivno je pričakovati, da se lahko višji oskrbovalni standardi dosežejo ob nespremenjenih cenah, ki so trenutno krepko pod ravnjo cen številnih evropskih držav, ki cen komunalnih storitev ne subvencionirajo. Cene komunalnih storitev se morajo povečati, da se izravnajo dolgoletno nakopičena cenovna nesorazmerja in zagoto-vijo potrebna razvojna sredstva. Za ustrezno cenovno politiko na komunalnem področju je zato ključno, da se vzpostaviti model uravna-vanja cen, ki bo zagotovil preglednost izvajanja javnih storitev, uvedel tekmovalnost izvajalcev in zagotovil modernizacijo dejavnosti.

Glede na dosedanjo neustrezno in neučinko-vito državno uravnavanje ter glede na or-

ganiziranost pristojnih ministrstev in njihovo kadrovsko ter proračunsko omejenost ni priča-kovati, da se bo v tem okviru lahko vzpostavilo ustrezno uravnavanje cen komunalnih storitev. Zato je treba oblikovati neodvisno institucijo, ki bo zagotavljala občinam potrebne podlage za presojo učinkovitosti in stroškovne ustreznosti lastnih cen komunalnih storitev na strokovnih osnovah in ekonomskih argumentih.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/132

ZA VARCNO BIVANJE

Uporabite kredit za

naprav v vaš dom.

ZA ZELENE PREVOZE

S kreditom

okolju prijaznejšega vozila.

ZA BOLJŠO ENERGIJO

S kreditom si omogocite naložbo v energetsko boljšo

prihodnost.

NAZAJ K NARAVI!

www.banka-celje.si

Pro

moci

jaPro

moci

ja

Go

spo

darje

nje

z

odpadki

– G

zo '1

1

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

3O

KO

LjE

43

ZA VARCNO BIVANJE

Uporabite kredit za

naprav v vaš dom.

ZA ZELENE PREVOZE

S kreditom

okolju prijaznejšega vozila.

ZA BOLJŠO ENERGIJO

S kreditom si omogocite naložbo v energetsko boljšo

prihodnost.

NAZAJ K NARAVI!

www.banka-celje.si

rAZvoJ in CEnE koMUnALE

v ospredju deponijski plin in goriva iz trdnih odpadkov

doc. dr. jože kortnik1

kakšne so možnosti

izkoriščanja deponijskega

plina na odlagališčih

nenevarnih odpadkov? To je

bila tema 12. strokovnega

posvetovanja z mednarodno

udeležbo Gospodarjenje

z odpadki – Gzo '11.

organizirala sta ga oddelek

za geotehnologijo in rudarstvo

naravoslovnotehniške fakultete

Univerze v Ljubljani (UL-nTF,

oGr) in inštitut za rudarstvo,

geotehnologijo in okolje

(irGo). Strokovnjaki z različnih

področij so tematsko analizirali

več aktualnih problemov,

prevladalo pa je področje

izkoriščanja deponijskega plina

in priprave goriv iz trdnih

odpadkov.

Nekateri okoljski problemi, ki so bili stro-kovno predstavljeni: možnosti izkoriščanja

deponijskega plina na odlagališčih nenevarnih odpadkov, priprava alternativnih goriv iz od-padkov, termična reciklaža odpadne mineral-ne volne, tehnologija čiščenja industrijske odpadne vode pri proizvodnji titanovega dioksida, trajnostni koncept ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ajdovščina, EU projekt Tailsafe, način določevanj koli-čine odpadkov, odloženih na površinskem odlagališču gudrona v rafineriji v Bosanskem Brodu in izgradnja regijskega centra za ravna-nje z odpadki Koroške.

Glede možnosti izkoriščanja deponijskega plina je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji

trenutno poteka energetska izraba deponij-skega plina na štirih odlagališčih nenevar-nih odpadkov, in sicer so to Barje, Pobrežje, Bukovžlak in Tenetiše. Skupna nazivna ele-ktrična moč vseh agregatov za izkoriščanje deponijskega plina znaša 5.465 kWe. Praksa pri energetski izrabi deponijskega plina na ob-stoječih odlagališčih kaže veliko možnost iz-koriščanja deponijskega plina tudi na manjših odlagališčih (z do 20.000 m3 letno odloženih komunalnih odpadkov). Ker imamo takšnih odlagališč nenevarnih odpadkov v Sloveniji kar nekaj (okoli 60), le-ta lahko predstavljajo tudi potencialno možnost za povečanje dele-ža električne energije, pridobljene iz obno-vljivih virov energije (OVE). Ta potencial bi bilo smiselno umestiti tudi v nov Nacionalni energetski program (NEP), ki je trenutno v obravnavi. To je danes še posebej pomembno zaradi obveze Slovenije, da bo do leta 2020 delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto rabi končne energije znašal najmanj 25 od-stotkov. Delež OVE za leto 2008 je v skupni porabi energije znašal okoli 8 odstotkov (pred-videnih 10 odstotkov).

Navkljub nasprotovanju okoljevarstvenih organizacij in civilnih iniciativ glede upo-

rabe trdnih goriv iz odpadkov v obeh domačih cementarnah sta kar dva prispevka (domači in tuji) obravnavala tematsko področje priprave goriv iz trdnih odpadkov, kar kaže na velik po-tencial uporabe takšnih goriv. Iz obeh predsta-vitev je bilo mogoče zaključiti, da so trdna go-riva iz odpadkov kot alternativni viri energije postala tako v svetu kot tudi doma pomemben faktor pri dopolnjevanju strategije ravnanja z odpadki in s tem v smislu politike trajnostne-ga razvoja pomembno prispevajo k zmanjšanju

po-rabe domačih primarnih (neobnovljivih) energetskih virov v cementarnah, toplarnah in termoelektrarnah.

Predstavljen je bil tudi dober primer okoljsko celovitega in ekonomičnega obvladovanja

ravnanja s komunalnimi odpadki na lokalnem nivoju občine Ajdovščina. Tehnološke posebno-sti primera temeljijo na ločenem zbiranju treh vrst komunalnih odpadkov, obdelavi suhih frakcij komunalnih odpadkov, obdelavi ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov z možnostjo nadgradnje z bioplinarno in obdelavo inertnih mineralnih odpadkov. Ajdovski primer je zelo primeren za implementacijo v deželah v razvoju. Predmetni pristop predpostavlja, da je lokalna skupnost sposobna izbrati primerno lokacijo za odlagališče, predvsem s hidrogeološkega vidika. Sledi zaposlitev ustreznih strokovnih kadrov, predanih ideji trajnostnega razvoja. Na tej osnovi je sledila izbira ustrezne inovativne in ekonomsko učinkovite tehnologije ravnanja z odpadki.

Predstavljen je bil primer nemške dobre pra-kse izboljšanja izkoriščanja deponijskega

plina iz starih odlagališč odpadkov z uporabo sistema DEPO+ in primera domače dobre prakse glede termične reciklaže odpadne mineralne volne in reciklaže odpadne vode pri proizvodnji titanovega oksida.

Sistem DEPO+ omogoča vračanje zraka v zgornje plasti odlagališča, kar aktivira or-

ganske odpadke v starem odlagališču ter posle-dično prirastek vlažnosti in temperature tudi v nižje ležečih plasteh odlagališča.1 doc. dr. Jože Kortnik, Univerza v Ljubljani,

Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geo-tehnologijo in rudarstvo Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/133

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

34

4O

KO

LjE

ločujmo odpadke

Slopak krepi ozaveščanje

Več na www.slopak.si

K projektu Ločujmo odpadke! je partnersko pristopila medijska hiša Delo d.d.

družba Slopak je za intenzivnejše oza-veščanje splošne javnosti in otrok, s

svojimi lastnimi kadri in znanjem, uspe-

šno pridobila sredstva evropske komi-

sije v okviru finančnega mehanizma za

okolje life+. Triletni projekt z naslovom

Ločujmo odpadke! se pravkar začenja.

osredotočen je na informiranje obča-

nov o pravilnem ločevanju komunalnih

odpadkov, in sicer:

• odpadne embalaže,

• odpadne električne in elektronske

opreme,

• izrabljenih gum,

• ostankov fitofarmacevtskih sredstev,

• odpadnih zdravil,

• izrabljenih baterij in

• biorazgradljivih odpadkov.

poleg ozaveščanja je predvideno tudi intenzivno merjenje zbranih količin

odpadkov in izvajanje presejalnih analiz za ločeno zbrane frakcije, ki jih oprede-ljuje projekt. letni podatki o zbranih koli-činah so del rezultatov projekta Ločujmo odpadke!

V družbi Slopak se zahvaljujemo izvajal-cem javnih služb ravnanja z odpadki,

ki so projekt ocenile kot pomemben in potreben ter tudi formalno izrazile svojo podporo.

Za vse izvajalce javnih služb ravnanja z odpadki je v okviru projekta predvi-

deno srečanje v prvi polovici naslednje-ga leta. do takrat pa smo Vam v družbi Slopak vedno na voljo za vprašanja in pobude.

Kontaktna oseba: mag. Barbara Tišler, telefon: 01 5600 258, e-pošta: barbara.tisler@slopak.si

Pro

moci

ja

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

3O

KO

LjE

45

Učinkovito prevzemanje odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih

Več na www.slopak.si

Slopak je v tem letu izpolnil prevzem ločeno zbrane embalaže pri komunalnih podjetjih.

Zavezanci družbe Slopak so tako že uresničili svoje obveznosti pri prevzemanju odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih. Ta del rav-nanja z odpadno embalažo predstavlja največji del stroškov, zato je tudi pristop družb različen. Vendar pa objava deležev s strani Ministrstva za okolje in prostor potrjuje to, kar je že vsa leta dobra praksa družbe Slopak – prevzem odpadne embalaže pri vseh komunalnih pod-jetjih po vsej Sloveniji.

Družba Slopak aktivna v strokovnih organizacijah

Predstavniki družbe Slopak so aktivni pri so-delovanju s slovenskimi in mednarodnimi

strokovnimi organizacijami. V Sloveniji se je

družba Slopak aktivno vključila v GIZ Skupne sheme, kjer bodo podjetja za ravnanje z ločeno zbranimi vrstami odpadkov skušala aktivno sodelovati pri izboljševanju vseh procesov povezanih z zbiranjem in predelavo. Direktor družbe Slopak Matej Stražiščar je prevzel vodenje Sekcije za embalažo. Tu so si zadali dve ključni nalogi: prvič, aktivno sodelovanje z Zbornico komunalnega gospodarstva glede priprave standardov prevzema odpadkov, da bodo ti enotni za vse in bodo hkrati zagotovili izboljšanje rezultatov; drugič, zahteva do vseh akterjev v sistemu, da uredijo prevzem loče-no zbrane embalaže skladno z zakonodajo in objavljenimi deleži.

Aktivno sodelovanje s PRO Europe prinaša predvsem ažurno prenašanje medna-

rodnih novosti v Slovenijo. Poleg prenosa strokovnega znanja je pomembna tudi izme-njava dobrih praks pri izvajanju prevzema in predelave ločeno zbrane odpadne embalaže. Informacije o novostih na strokovnih podro-čjih lahko spremljate na www.slopak.si.

V razvoju on-line sistem za vse vrste ločeno zbranih odpadkov

V družbi Slopak po vzoru 'on-line' sistema ravnanja z ločeno zbranimi odpadnimi

gumami pripravljajo rešitev za vse vrste ločeno zbranih odpadkov. S testiranjem sistema bodo predvidoma začeli v začetku leta 2012. Sistem bo povezal vse akterje v sistemu – od naročanja odvozov do predelave. To pa bo omogočilo pre-verjanje in vpogled v vsakem trenutku v količine in kakovost ločeno zbranih odpadkov. V okroglo 10. obletnico dela bo tako družba Slopak vsto-pila kot informacijsko izredno napredna družba.

Vrsta materiala Količina embalaže, dane

na trg (v tonah)

Prevzeta odpadna

embalaža, ki je ko-

munalni odpadek

(v tonah)

Prevzeta odpadna em-

balaža, ki ni komunalni

odpadek (v tonah)

Steklo 21.863 14.521 2.193

Papir 55.011 13.654 35.862

Plastika 30.979 19.842 6.698

Kovina 10.450 1.354 1.658

Les 13.391 1.351 5.989

Skupaj 131.694 50.722 52.400

Vrsta materiala Količina embalaže,

dane na trg (v tonah)

Prevzeta odpadna

embalaža, ki je

komunalni odpadek

(v tonah)

Prevzeta odpadna

embalaža, ki ni komunalni

odpadek (v tonah)

Steklo 10.495 7.255 947

Papir 22.895 5.070 15.518

Plastika 18.877 12.218 3.133

Kovina 5.170 834 715

Les 5.842 657 1.996

Skupaj 63.279 26.034 22.309

Rezultati družbe Slopak v letu 2010

Rezultati družbe Slopak v prvi polovici leta 2011

Pro

moci

ja

No

v E

vro

pski

sta

Ndard

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

34

6O

KO

LjE

nov EvroPSki STAndArd

z enotnim označevanjem do čistejših frakcij

mag. vanesa čanji

Pred vrati je nov evropski

standard, ki opredeljuje

označevanje zabojnikov in

drugih oblik zbiranja odpadkov.

Pobuda za tak standard je več

kot očitna velika neenotnost

tega področja tako na ravni

držav članic kot celotne EU,

kar vnaša nemalo zmede v

že tako zahtevno področje

ozaveščanja prebivalcev za

ločeno zbiranje odpadkov.

kaj naj bi ta standard

pomenil v praksi, pojasnjuje

Giovanni Bragadina iz italije,

ki predseduje tehničnemu

komiteju organizacije CEn.

zakaj je potrebno standardizirati označevanje zabojnikov za odpadke?

Praksa kaže, da so rešitve označevanja zaboj-nikov ali drugih oblik zbiranja odpadkov med posameznimi komunalnimi podjetji že v eni državi zelo velike, v EU pa je zmeda še toliko večja. Po dveh letih razprav in analiz smo v okviru tehničnega komiteja organizacije CEN (Commission European of Normalization) pri-pravili predlog standarda. Torej gre za standard in ne za zakonodajno obvezo. Pričakujemo, da bo v kratkem, morda že letos, 31 držav, torej ne le Evropska unija, ampak tudi nekatere druge, sprejelo standard “Waste visual elements” – vi-zualni elementi s področja odpadkov. Vizualni elementi ne vključujejo le barve zabojnikov, ampak tudi druge vizualne elemente: logo, besedna sporočila, oblike panela kontejnerja, QR-kode idr. Od potrditve standarda naprej se bo začela postopna prilagoditev infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov povsod po Evropi.

kateri je primarni cilj standarda?

Cilj standardizacije je pridobiti čim višji od-stotek čim čistejših ločeno zbranih frakcij.

Čeprav že nekaj časa ločujemo odpadke, je velik problem, da te frakcije niso popolnoma čiste. Če bo po novem rumeni kontejner namenjen plastiki in če vsi evropski prebivalci rumeno barvo kontejnerja nedvoumno povežemo s plastiko, bo sčasoma najbrž v tem kontejnerju res samo plastika.

kakšen napredek pričakujete?

Okoljsko ozaveščeni prebivalci že sedaj ločujejo odpadke. Seveda se tu in tam pri kakšnem od-padku zmotijo, a v glavnem odlagajo pravilno, saj so k temu motivirani. Vsi ljudje pa niso taki. Zato smo prepričani, da je potrebno prebival-ce vzgajati. Najbolj učinkovita je po našem mnenju vzgoja otrok v šolah. Ti po eni strani

od potrditve standarda naprej se bo začela postopna prilagoditev infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov povsod po Evropi.

okt

ober

oct

ober

2011

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

Knjiga

Odpadki v Sloveniji Prva celovita strokovna publikacija o ravnanju z odpadki v Sloveniji

Avtorji prispevkov: mag. Katja Buda, Albin Keuc, Tanja Vidic, mag. Mojca Žitnik, mag. Bojan Dejak, Milka Leskošek, dr. Lucija Jukić Soršak, Valter Nemec, mag. Barbara Tišler, mag. Emil Šehič, Matej Hribar, Uroš Černuta, Ilija Kitič, Franci Lenart, Marjan Kvartič, Emil Nanut, Renata Košir, mag. Boris Marzi, mag. Janez Ekart, dr. Gregor Radonjič, dr. Damjan Krajnc.

Iz vsebine:• Zakonodajni okvir ravnanja z odpadki /

EU, Slovenija in odpadki v številkah• Nove usmeritve in okoljski cilji• Ravnanje z odpadki v Sloveniji (sheme,

frakcije)• Predelava in reciklaža• Okoljski menedžment in vzpostavljanje

ekoindustrijskih sistemov• Primeri prakse• Obseg: 230 strani

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva25,Celje•tel.:03/4266700• e-pošta:info@fitmedia.si

Knjiga Odpadki v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri sta doslej izšli že dve publikaciji, in sicer IPPC v Sloveniji terOVEvSloveniji.NaročilojemožnoprizaložnikuFitmedii.

Pro

moci

ja

foto

: arh

iv F

it m

edie

Gio

vann

i Bra

gadi

na

62/6

3O

KO

LjE

47

vplivajo na pravilno ravnanje svojih staršev, po drugi strani pa vzgajamo generacijo, ki bo okoljsko ozaveščena, ko bo odrasla. Torej je to tek na dolge proge.

bodo po vašem mnenju komunalna podjetja delovala v skladu s standardom?

Prepričan sem, da bodo. Seveda ne od danes do jutri. Ekonomsko nesprejemljivo bi bilo, da bi nemudoma zamenjala obstoječo infrastrukturo z novo, ki bi bila usklajena s standardom. Bodo pa standard upoštevala pri novih naročilih. Zakaj lahko to trdim? Zato, ker pričakujemo precej nižje stroške izdelovanja kontejnerjev, saj bodo le-ti standardizirani, kar pomeni, da jih lahko proizvajalci tržijo širše, ne le lokalnim odjemalcem. Doslej so proizvajalci izdelovale relativne majhne količine, saj so čakali naročila kontejnerjev s specifičnimi barvami in še s ka-kšnimi drugimi posebnostmi. Takšne omejene in raznolike količine izdelave so veliko dražje kot večje serije standardiziranih kontejnerjev. Če so proizvajalci kontejnerjev želeli biti hitro odzivni, so morali imeti specifične kontejnerje na zalogi, kar je zelo drago. Torej bodo komu-nalna podjetja na daljši rok precej prihranila. Seveda pa ne smemo zanemariti dejstva, da bodo po novem komunalna podjetja uspešneje ozaveščala prebivalce k pravilnemu ravnanju z odpadki, saj bodo informacije povsod enake. 

Vrsta odpadka Barva RAL barva Pantone barva

mešani odpadki siva7024 (Graphite Grey)

432 C

papir modra5005 (Signal Blue)

2945 C

kovine turkizna6034 (Pastel Turquoise)

563 C

steklo zelena6005 (Moss Green)

357 C

plastika rumena1018 (Zinc Yellow)

74504 C

biološki odpadki, name-njeni kompostiranju

rjava8028 (Terra Brown)

4695 C

odpadna električna in elektronska oprema

bordo rdeča4004 (Claret Violet)

505 C

katera druga frakcija bež1001 (Beige)

4685 C

večslojni materiali magenta4010 (Telemagenta)

Process Magenta C

Barve zabojnikov za zbiranje odpadkov (predlog standarda)

Ekonomsko nesprejemljivo bi bilo, da bi nemudoma zamenjala obstoječo infrastrukturo z novo.

Zabojn

iki

Za

ločen

o Z

bir

anje

o

dpadko

v

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv F

it m

edie

Sim

on n

aglič

foto

: ar

hiv

podj

etja

igor

Hau

smei

ster

foto

: arh

iv F

it m

edie

val

ter

nem

ec

62/6

34

8O

KO

LjE

ZABoJniki ZA LočEno ZBirAnJE odPAdkov

trend je sledljivost, stroški bodo pod nadzorom

majdi kosi

Sistemi zbiranja odpadkov

se spreminjajo, praksa v

občinah je različna in v zadnjih

letih so se zahteve glede

mobilnih uličnih zabojnikov,

ki so domena javnih služb,

kar nekajkrat spremenile.

Stanje na našem trgu je po

pričevanju ključnih akterjev

precej kaotično. veljavna

zakonodaja se nanaša na

izdelavo plastičnih zabojnikov,

mnogo nejasnosti pa je še v

zvezi z unifikacijo uporabljenih

barv za posamezne frakcije

odpadkov. Evropski trendi, ki

se počasi uveljavljajo tudi v

Sloveniji, gredo v smeri sistema

identifikacije, s pomočjo

katerega bomo uporabniki

lahko sami nadzorovali stroške

odvoza odpadkov.

Kar okoli 90 odstotkov plastičnih zabojni-kov, ki jih srečujemo na naših ulicah, je

izdelanih v Nemčiji in Avstriji, pogosto gre tudi za uvoz iz Francije, redkeje pa iz Grčije in Kitajske, medtem ko v Sloveniji ni proizvajal-ca plastičnih zabojnikov za odpadke. V večini gre za 120-litrske, 240-litrske in 1.100-litrske zabojnike. Veljavni evropski standard za izde-lavo mobilnih zabojnikov, EN 840/1–6, določa zahteve za mere in obliko, merila uspešnosti in testiranja ter zahteve za zdravje in var-nost. Pripravil ga je TEHNICAL COMMITTE

CEN/TC 183 »WASTE MANAGEMENT« in SECRETARIAT s pomočjo DIN (The German Industial Norm Commettee). Tako se zaboj-niki, ki jih srečujemo na naših ulicah, z vidika kvalitete bistveno ne razlikujejo, pravi SimonNaglič,vodjaprogramovvpodjetjuEKOPlus. Inovacije, ki jih razvijajo evropski proi-zvajalci, ponudniki na slovenskem trgu takoj vključijo v prodajni program, tako da je vedno na voljo najnovejša in najboljša dostopna rešitev. Gre za manjše inovacije glede funkci-onalnosti zabojnikov, na primer način odpi-ranja pokrovov, oblika samih zabojnikov ipd. IgorHausmeister,vodjanabavevdružbiSaubermacherSlovenija, še dodaja, da imajo večji ponudniki boljše razvojne rešitve (denimo glede oblike zabojnika, ki je večkrat povezana

En STAndArd 840/1–6:

• EN 840-1:2004 – premični zabojniki za odpadke, 1. del: 2-kolesni zabojniki do 400 l za izstresalnike z glavnikom

– mere in oblike

• EN 840-2:2004 – premični zabojniki za odpadke, 2. del: 4-kolesni zabojniki do 1.300 l z ravnimi pokrovi za izstresal-nike z rokami/in ali glavnikom – mere in oblike

• EN 840-3:2004 – premični zabojniki za odpadke, 3. del: 4-kolesni zabojniki do 1.300 l z izbočenimi pokrovi za iz-stresalnike z rokami/in ali glavnikom

– mere in oblike

• EN 840-4:2004 – premični zabojniki za odpadke, 4. del: 4-kolesni zabojniki do 1.700 l z ravnimi pokrovi za široke izstresalnike z rokami ali DG/in ali glavnikom – mere in oblike

• EN 840-5:2004 – premični zabojniki za odpadke, 5. del: izvedbene in preiz-kusne metode

• EN 840-6:2004 + A1:2008 – premični zabojniki za odpadke, 6. del: varnostne in zdravstvene zahteve

Premik k trendu identifikacije v Sloveniji nakazuje tudi podatek, da so uvoženi zabojniki kljub prvim poskusom sledljivosti že v veliki večini opremljeni s čipi

okt

ober

oct

ober

2011

Lokacija: Ulica, hišna številka krajLastnik: Ime PriimekŠt. zabojnika: 7.741.242

239

4281

Inv. št.: 2.394.281.3Št. čipa: 0004000103104AE3

Podjetje

Čip

Lokacija: Ulica, hišna številka krajLastnik: Ime PriimekŠt. zabojnika: 7.741.242

Inv. št.: 2.394.281.3Št. čipa: 0004000103104AE3

Podjetje

62/6

3O

KO

LjE

49

z debelino materiala), bolje organizirano pro-izvodnjo in boljši oddelek kakovosti, kar vse pripomore k bolj dodelanim proizvodom in zmanjšanju števila reklamacij.

Štirje ključni igralci med ponudniki

V Sloveniji na trgu ponudnikov mobilnih zabojnikov najpogosteje srečujemo štiri

ključne akterje, ki se pogosto srečujejo na javnih naročilih – EKOPlus,SaubermacherSlovenija,Vigrad in Exprum (lahka komu-nalna vozila), saj večina javnih komunalnih podjetij kupuje zabojnike prek javnih razpi-sov. (Zakon o javnih naročilih namreč naroča, da mora naročnik poslati v objavo portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od naslednjih vre-dnosti: v primeru naročanja blaga in storitev – 20.000 evrov; v primeru naročanja gradenj – 40.000 evrov.) Večjih odstopanj v kvaliteti glede na pogoj upoštevanja enotnega stan-darda EN 840/1–6 pravzaprav ni. K razpisni dokumentaciji je potrebno namreč priložiti tudi certifikate distributerjev, da zabojniki ustrezajo standardu. Simon Naglič iz podjetja EKO Plus pojasnjuje, da prodajo kar okoli 70 odstotkov zabojnikov prek razpisov, medtem ko cene zabojnikov med konkurenco skorajda ne odstopajo, obenem pa dosegajo minimalno tržno vrednost.

Prodnik domžale pionir pri sledljivosti zabojnikov

Trendi kažejo premik v smeri identifikacije na področju zbiranja odpadkov, saj se že

dogajajo prvi premiki k nadgradnji obstoječega sistema zbiranja odpadkov z beleženjem količin odpadkov. Podjetje EKO Plus je v sodelovanju z vodilnimi EU partnerji, ki svoje reference širijo že več kot 20 let, implementiralo prve sisteme tudi v Sloveniji, ki zbiranje odpadkov premikajo k nivoju identifikacije praznjenja za-bojnikov, ki sicer veljajo za že dobro preizkušen in uveljavljen trend v Evropi.

Vsi zabojniki v domeni Javnega komunalne-ga podjetja Prodnik Domžale, ki je kot prvo

komunalno podjetje v Sloveniji uvedlo sistem identifikacije, so tako opremljeni z RFID (Radio Frekvenčna IDentifikacija) čipi, smetarska vozila pa s čitalci, ki sprotno beležijo datum, čas, lokacijo ter identifikacijsko številko vsake izpraznjene posode. Občani lahko tako sami z ustreznim ločevanjem odločajo, kolikokrat bodo oddali odpadke in tako vplivajo na svoj strošek na položnici. Enak trend vgradnje RFID

čipov se je razširil tudi na zabojnike za biolo-ške odpadke in embalažo, s čimer se povečuje pomen uveljavitve identifikacijskih sistemov. Uvedba beleženja praznjenj posod naj bi do-datno motivirala občane za ločeno zbiranje in posledično zmanjševala odložene količine odpadkov ter s tem zmanjševala obremenje-vanje okolja in hkrati vplivala na nižje stroške. Premik k trendu identifikacije v Sloveniji naka-zuje tudi podatek, da so uvoženi zabojniki kljub prvim poskusom sledljivosti že v veliki večini opremljeni s čipi, kar dokazuje, da se pripravlja teren za implementacijo v širšem obsegu.

Podjetje EKO Plus je implementiralo svoje uspešne projekte tudi v Ljubljani, kjer je

namestilo RFID čipe na posode za zbiranje bioloških odpadkov ter na ta način vzposta-vilo infrastrukturo za identifikacijo posod. Razvoj gre nedvomno v smeri merjenja količin oddanih odpadkov po povzročitelju, tako da se merijo količine posameznih frakcij, ki bi se naj v prihodnosti zaračunavale (preostanek komunalnih odpadkov in biološki odpadki). Na ta način so v razvitih delih EU dosegli nad 60-odstotno izločanje sekundarnih surovin iz toka komunalnih odpadkov.

Trend vgradnje podzemnih zabojnikov

Trenutno v Sloveniji ločeno zberemo med 10 in 25 odstotkov sekundarnih surovin, kar

je mnogo premalo za dosego zastavljenih ciljev (najbolj problematična je srednja generacija sta-rosti med 30 in 50 let). V ta namen je Mestna občina Ljubljana v sodelovanju s podjetjem EKO Plus in podjetjem Snaga Ljubljana jeseni 2007 pričela s sistematično izgradnjo sistema podze-mnih zbiralnic ter pripravo sistema popolnega

obvladovanja tokov komunalnih odpadkov, s čimer sledijo trendu Evropske unije oziroma evolucijskemu razvoju na področju imple-mentacije opreme za zbiranje komunalnih odpadkov. Prvih osem zbiralnic je začelo delo-vati avgusta 2008, s čimer je bil pokrit najožji center Ljubljane. Sistem so nato postopoma dograjevali v širšem centru Ljubljane. ValterNemecizSnage,d.o.o., pravi, da je bilo do sedaj postavljenih že 42 zbiralnic, ki tipsko vse-bujejo zabojnik za papir, embalažo in steklo, vsak prostornine 5.000 litrov, dva zabojnika za preostanek odpadkov, vsak s prostornino 5.000 litrov, in zabojnik za organske kuhinjske odpadke s prostornino 4.000 litrov. Zabojnike praznijo po potrebi, ko se napolnijo, povprečno dvakrat tedensko. Zabojniki za ločene frakci-je so prosto dostopni, za MKO in BIO pa so nadzorovani in je možno do njih dostopati le z uporabo identifikacijske kartice. Število oddaj posameznega uporabnika je registrirano. Gre za vgradnjo sklopov podzemnih kontejnerjev v me-stnem jedru z omogočenim merjenjem količine odpadkov, ki jih posamezno gospodinjstvo odda v določenem časovnem obdobju. Valter Nemec dodaja, da so podzemne zbiralnike uporabniki dobro sprejeli (posebej še po začetni dobi uva-janja), čeprav se zaradi takih in drugačnih ra-zlogov pojavljajo odpadki tudi poleg zabojnikov.

Čeprav računalniška aplikacija omogoča, da vsako gospodinjstvo plača glede na

dejansko količino odloženih odpadkov, pa po uvedbi novega načina oddajanja odpadkov v Ljubljani še niso spremenili obračuna, saj je potrebno spremeniti Odlok o ravnanju s ko-munalnimi odpadki. Predvidevajo, da bodo z novim odlokom predvidoma naslednje leto začeli obračunavati prispevke posameznega uporabnika glede na dejansko število vnosov MKO (morda tudi BIO) in tako še spodbudili ločevanje odpadkov. 

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

35

0O

KO

LjE

EkoLoŠki konTEJnErJi

Skladiščenje in transport nevarnihoziromaškodljivihsnovi(vtrdnem,te-kočemaliplinastemagregatnemstanju)zahtevaspecifičnozasnovokonstrukcijekontejnerja.Vprimerunezgodenacestialiželezniciposebnaizvedbakonstruk-cijezaščititransportiranonevarnosnovpreddinamičnimiparametri,kibilahkopoškodovalialiuničilikontejnerinomo-gočilivdorvplivanevarnesnovinaokolje.Razvojtrgakontejnerjevzatransportre-ciklaže(starpapir,odpadnegumeipd.)jevevropskemprostoružezelorazvit.

jedro ekološke ponudbe podjetja Container, d. o. o., so kontejnerji, prirejeni za skladi-

ščenje in transport vnetljivih tekočin in plinov (tip K-SVS), za zbiranje posebnih odpadkov (tip BM 1) ter za prevoz in skladiščenje nizko/srednje radioaktivnih odpadkov (tip OHT in

BOX v dveh kvalitetah, IP-2 in A). V podjetju sledijo aplikativnemu razvoju, medtem ko razvoj novih bazičnih modelov zahteva izraz širše družbene potrebe po novih ekoloških re-šitvah. Večino transportnih enot je primernih za cestni in železniški prevoz ter za prevoz po morju in plovnih rekah in njihovih kanalih.

Ekološki kontejnerji omogočajo fleksibilnost pri organizaciji zbiranja, hranjenja in tran-

sportiranja nevarnih snovi. Podjetja dobijo z namenskim ekološkim kontejnerjem objekt z vso potrebno in zadostno tehnično-varnostno dokumentacijo. Podjetje lahko objekt po po-trebi prestavlja znotraj tovarniškega prostora. Naročniki ekoloških kontejnerjev so večinoma podjetja, ki se ukvarjajo s skladiščenjem in transportom nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter podjetja, ki rešujejo svoje težave s hrambo in transportom drugih nevarnih snovi.

Ureditev postavitve ekološkega kontejnerja v podjetju predstavlja minimalen strošek v

primerjavi z gradnjo namenskega prostora za hranjenje nevarnih snovi.

Razvoj trga kontejnerjev za transport reci-klažnega materiala (star papir, biomasa,

gume ) je v evropskem prostoru že zelo razvit. Postavljena so zbirališča, sortirnice in predelo-valnice reciklažnega materiala in njihovo raz-vrščanje v fazo ponovne industrijske izdelave novih izdelkov. V ta namen smo razvili skupaj z našimi partnerji več različnih specialnih kon-tejnerjev, ki omogočajo prevoz velikih količin reciklažnega materiala po železnici.

Poleg predstavljenih kontejnerjev v podjetju razvijamo, testiramo in proizvajamo tudi

specialne kontejnerje za potrebe logistike (predvsem železniške), energetike ter vojaške industrije.

praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi

Pro

moci

jaPro

moci

ja

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

dr. d

arja

Maj

kovi

č

62/6

3O

KO

LjE

51

ZELEno oMrEŽJE

prava pot za zeleno prakso in izmenjavo izkušenj

zelena slovenija, blagovna znamka za zeleni razvoj slovenije, razvija stičišče idej, dobrih praks in specialnih znanj pod imenom zeleno omrežje. pomemben medij tega omrežja je strokovna revija eol. kakšno je poslanstvo tega omrežja in kakšne prednosti nudi čla-nom, pojasnjuje dr. darja majkovič, direkto-rica raziskav in razvoja v podjetju Fit media.

zakaj zeleno omrežje?

Zaznali smo potrebo po povezovanju in iz-menjavi mnenj ter izkušenj vseh tistih, ki so povezani z vprašanji trajnostnega razvoja v podjetjih na različnih nivojih, od denimo po-oblaščencev za okolje do trženjskih oddelkov, ki spoznavajo velike priložnosti trajnostne usmeritve tudi s svojega vidika. Ne pozabimo na različne inštitucije ter izobraževalne usta-nove, ki v okviru Zelenega omrežja, enako kot predstavniki podjetij, spregovorijo o okoljskih prizadevanjih, izzivih in rezultatih svojega dela. In teh ni malo.

kdo vse lahko dostopa do zelenega omrežja?

Omrežje je v naših očeh živ organizem, platfor-ma, ki se bo vsebinsko in izvedbeno prilagajala novim izzivom trajnostnega razvoja. Teh izzi-vov še dolgo ne bo primanjkovalo. Del omrežja lahko postane vsak, ki si na različnih ravneh prizadeva za trajnostni razvoj. Informacije cilj-no posredujemo širši javnosti. V obliki prispev-kov dogovorjene dolžine, jih objavljamo v reviji EOL, ki v nakladi 4200 izvodov izide desetkrat letno. Revijo prejemajo podjetja, ustanove in inštitucije, katerih dejavnosti so povezane z aktualnimi vprašanji okolja in trajnostnega razvoja. Revija se uporablja tudi v številnih izobraževalnih ustanovah kot študijsko gra-divo na vseh stopnjah dodiplomskega študija. Prispevki članov Zelenega omrežja so dostopni tudi na spletnem portalu Zelene Slovenije. Na mesec ga obišče okrog 4000 unikatnih obisko-valcev. Vse to vključuje članarina, ki na letni ravni predstavlja precej simboličen znesek. Naš namen je omrežje nadgrajevati, članom ponu-jati raznotere aktivnosti (strokovna srečanja, izobraževanja itn.) ter s tem krepiti povezo-valno vlogo omrežja, ki bo nenehno skrbelo za pretok znanj in informacij.

kaj se še skriva za blagovno znamko zelena slovenija?

Fit media v okviru svoje blagovne znamke Zelena Slovenija kontinuirano komunicira, obvešča in ozavešča vse zainteresirane o izzivih trajnostnega razvoja. Znotraj Zelene Slovenije izvajamo raz-lične komunikacijske, razvojne in raziskovalne projekte po meri naročnika. Za komuniciranje o navedenih aktivnostih in projektih uporabljamo splet komunikacijskih orodij: revija EOL izhaja že od leta 2001. Organizirali smo več okoljskih simpozijev v sodelovanju z Mestno občino Celje ter MOP. V okviru knjižne zbirke Zelena Slovenija smo izdali niz strokovnih publikacij, ki razkrivajo dejanski preplet teorije in prakse s predstavitva-mi izbranih praktičnih primerov. Nedavno smo izdali publikacijo Upravljanje voda v Sloveniji v partnerskem sodelovanju z MKGP, MZ in VGP Drava. Informativne in izobraževalne TV-oddaje s področja okolja, nastale v koprodukciji s TV Slovenija, so predstavljale dobrodošel pripomo-ček pri multimedijskem izvajanju izobraževal-nega procesa. Podobno velja tudi za učbenike, ki nastajajo na letni ravni. Za otroke in mlade orga-niziramo tudi uspešne natečaje, ki jim približajo izbrane vidike okoljske problematike, trenutno v sodelovanju z BTC City. Naj povem še, da sedaj potekajo intenzivne priprave na drugi natečaj za naziv Zelena občina, kjer bomo letos dali poseben poudarek ravnanju občin z odpadki. V kratkem

načrtujemo prenovo slovenskega okoljskega por-tala www.zelenaslovenija.si, ki je nastal bolj ali manj spontano kot del aktivnega udejstvovanja Fit medie na področju okoljskih problematik, v trenutno fazi pa zaradi svojega naraščajočega pomena potrebuje celovito prenovo v vsebinskem in oblikovnem smislu. Tukaj smo odprti tudi za ideje ali predloge bralcev revije EOL in članov Zelenega omrežja.

nudite tudi strokovna izobraževanja s podro-čja trajnostnega razvoja?

Seveda. V okviru blagovne znamke Zelena Slovenija posedujemo in kontinuirano razvija-mo različna znanja. Nudimo izobraževalne mo-dule in gradiva po meri naročnika s področja trajnostnega razvoja. V okviru Zelene Slovenije v sodelovanju z uglednimi strokovnjaki izvaja-mo interna izobraževanja za potrebe podjetij s področja trajnostnega razvoja: vzpostavitev modela trajnostnega razvoja, poročanje o traj-nostnem razvoju v skladu s smernicami GRI, načrtovanje okolju primernejših proizvodov, metode izračunavanja ogljičnih odtisov in LCA … In nenazadnje, snujemo komunikacijske strategije za ciljne javnosti, predlagamo stra-teška izhodišča in nudimo kreativno izvedbo trajnostnega oziroma okoljskega komunicira-nja, kjer nas poleg izkušenj odlikuje predvsem poglobljeno poznavanje tematike. 

mag. vanesa čanji

okt

ober

oct

ober

2011

KoLUMna

62/6

35

2O

KO

LjE

koLUMnA

»… preračunavam …«(katerega okoljskega ministra bo prinesel božiček?)Franci lenart1

S padcem sedanje vladne garniture so dani pogoji, da prihajajoči Božiček

prinese petega okoljskega ministra, odkar smo v Sloveniji v okoljski pravni red vpelja-li pojem izrabljeno motorno vozilo. Čeprav ena od filozofij prava (npr. deontologija po Kantu) temelji na stališču, da je namen zakonov zapisati moralne dolžnosti, imam občutek, da smo zakonodajo s področja iz-rabljenih vozil privzeli skupaj s članstvom v Evropski uniji bolj kot dolžnost, morala pa je ostala nekje na hribovitem Balkanu.

Z dnem vstopa Slovenije v Evropsko unijo je bil takratni okoljski minister

zadolžen za implementacijo Direktive o iz-rabljenih avtomobilih v slovenski prostor. Pred tem so odslužena vozila brezskrbno ležala po njivah in gozdovih, okoljsko bolj osveščena pa so se poskušala reinkarni-rati v nove kovinske izdelke v delavnicah avtoodpadov ali zbiralcev starega železja, z vsemi nevarnimi snovmi vred, ki se v avtomobilih nahajajo. Evropski red je pred nas postavil mnogo strožja pravila, zato smo v Sloveniji pred dnevom »x« s testnim projektom poskusno poskušali razgraditi »stara bremena«, tj. odslužena vozila, ki se nahajajo v naravi in nimajo znanega lastni-ka. Izkušnje projekta so vodile k oblikova-nju gospodarske javne službe za ravnanje z izrabljenimi vozili. Le-ta je Slovenijo razdelila na štiri geografske enote in v njih določila štiri centre za razgradnjo iz-rabljenih vozil. Pravzaprav jih več tudi ni izpolnjevalo strogih tehničnih pogojev raz-pisa in čez noč so ostali brez svojega posla številni zbiralci starega železa in večji ali manjši avtoodpadi. Za ublažitev navedenih tegob je poskrbel še isti okoljski minister ter s spremembami Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili omogočil usposobljenim avtoodpadom izvajanje njihove osnovne dejavnosti – odvzem avtomobilskih delov za ponovno uporabo in predajo ostanka vozila v center za razgradnjo.

Težko bi trdil, da smo v takratnem ob-dobju presegali zastavljene okoljske

cilje ali da je posel cvetel. »Začasni« kon-cesionarji, kot smo se imenovali takratni izvajalci gospodarske javne službe, smo pač pridno zbirali in razgrajevali izrabljena vo-zila, če so morali to uslugo takrat plačevati zadnji lastniki ali pa jo je plačevala država. Zbrali in razgradili smo 10 odstotkov od pričakovanih 45.000 izrabljenih vozil letno in se tolažili z mislimi o porodnih težavah nastajajočega sistema. Delno so naše tegobe blažile prevzete količine »starih bremen«, saj so lokalne skupnosti končno našle sogovornika in izvajalca pri čiščenju javnih površin in odstranjevanju zapuščenih vozil. Zavzeto pa smo stre-meli k doseganju stopnje predelave vozil in presegali na začetku imaginarnih 80 odstotkov.

Nad našim delom so budno bdele stro-kovne službe Ministrstva za okolje

in na delovnih srečanjih smo kaj kmalu pričeli izpostavljati naša videnja in vzro-ke o bistveno manjšem številu prevzetih izrabljenih vozil, kot so to napovedova-le začetne projekcije zakonodajalca. V obratnem sorazmerju z izdanimi potrdili o razgradnji vozil so namreč naraščale »izjave o lokaciji« in neusmiljeno polnile skromne arhivske prostore ministrstva. Izjava o lokaciji je dokument, predviden z uredbo za tiste lastnike motornih vozil, ki svojih jeklenih konjičkov v tekočem koledarskem letu niso želeli registrirati in so jih s pomočjo tega dokumenta lahko začasno odjavili iz prometa. S tem, da so navedli tudi lokacijo, kjer se to vozilo za-časno nahaja. Kar naenkrat se je v Sloveniji pojavilo več kot 10.000 vozil, ki jih je bilo potrebno začasno umakniti iz prometa, zato so pristojni inšpektorji to anomali-jo preverili na terenu in se hitro vrnili v pisarne praznih rok. Uredba namreč ni povsem jasno določala, katera zakonodaja

je pristojna za odjavljena vozila: Zakon o cestnem prometu ali okoljska zakonodaja, in tudi kazni za napačno navedene podatke v izjavi ni bilo možno enostavno naložiti in izterjati. Pa saj prejšnja uredba sploh ni imela kazenskih določil. In Pravilnik o ravnanju z izrabljenimi vozili tudi ne. Lovopusta je bilo konec.

Z uradovanjem naslednjega ministra ni bilo nič kaj bolje. Na številnih

sestankih smo koncesionarji skupaj z ministrstvom do onemoglosti secirali ne-srečno izjavo o lokaciji in iskali rešitve o omejevanju nenadzorovanega odjavljanja izrabljenih vozil iz prometa. Hkrati smo bentili tudi nad legalnimi (to so tisti z dovoljenjem ARSO za odvzem delov za ponovno uporabo) in nelegalnimi avtood-padi brez dovoljenj in zbiralci sekundarnih surovin, preko katerih je tekel masni tok pričakovanih upehanih jeklenih konjičkov. Zadnji lastniki vozil so s pridom izrabljali možnosti, ki jim jih je ponujala izjava o lokaciji. Papir pač prenese vse.

Preko 30.000 izjav je bilo letno poveza-nih z neresnično navedenimi podatki o

lokaciji vozila. Zadnji lastniki so izrabljena vozila raje za simbolično plačilo prepuščali zbiralcem sekundarnih surovin, ti pa so vozila razgradili skladno s svojimi nor-mami in pridobili želene količine surovin. Moralne vrednote zakonodaje so jadrale na valovih balkanske tramontane.

V navedenem obdobju ministrovanja pa je prišlo vsaj do preoblikovanja »zača-

snih« koncesionarjev. Leta 2003 je MOP uspešno izvedel razpis za podelitev kon-cesij za razgradnjo vozil, a so zahtevnim zakonskim, tehničnim in organizacijskim pogojem v Sloveniji ustrezali le še trije centri za razgradnjo. Razgradnje vozil s kontroliranimi morebitnimi emisijami v okolje ter transparentno sledljivostjo masnih tokov in doseganjem zahtevanih ciljev stopnje predelave žal ni možno zau-pati komurkoli.

foto

: arh

iv F

it m

edia

1 Franci Lenart, direktor EKOMOBIL, družbe za ravnanje z izrabljenimi vozili, d. o. o.

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

3O

KO

LjE

53

Naslednji minister na področju izrablje-nih vozil ni pustil vidnejših sledov.

Čeprav smo koncesionarji še vedno vztra-jali na potrebnih spremembah zakonodaje, ki bi omogočile večji zajem izrabljenih vozil ter s tem večjo okoljsko učinkovitost, se je ministrstvo zadovoljevalo z dosega-njem stopnje predelave vozil, razgrajenih v centrih koncesionarjev, saj so bili ti podat-ki dovolj referenčni za opis stanja ravnanja z izrabljenimi vozili. O količinah smo v poročilih za Bruselj raje molčali. Tudi ugotovitve Računskega sodišča o zbiranju in predelavi izrabljenih vozil niso pripo-mogle k izboljšanju stanja. Namesto da bi minister posegel po korekcijah moralnih zapisov (kot zakone definira Kant), so ga odnesle kante.

Zadnje leto petletnega koncesijskega obdobja nam je z odhajajočim mini-

strom končno prineslo novo Uredbo o izrabljenih vozilih. Novo, svežo, težko pričakovano in usklajeno z zadnjimi smer-nicami evropskega reda. Z njo se ukinja gospodarska javna služba, obveznosti za pravilno ravnanje z izrabljenimi vozili so z države prenesene na proizvajalce in uvoznike, ki dajejo motorna vozila na trg. Njihovo skupno izpolnjevanje obveznosti se zrcali v pripravi skupnega načrta za zbiranje in oddajanje vozil v obdelavo. Dopuščena je možnost, da posamezni proizvajalci oblikujejo lastno shemo. Obrati za razstavljanje vozil so lahko sa-mostojne enote ali del načrta, skupnega ali posamičnega. Njihovo število ni omejeno, tehnični pogoji za obratovanje omogočajo enakopravne možnosti vsem zainteresi-ranim. Mreža zbiralnih mest omogoča zadnjemu lastniku logistično enostavno oddajo vozila. Zahtevana stopnja obdelave vozil v obratih za razstavljanje se znižuje na račun povečane stopnje obdelave v na-daljnjih postopkih obdelave v napravah za drobljenje. Ponovna uporaba delov ima jasno postavljeno prioriteto in omogoča nadaljevanje osnovne dejavnosti avtood-padov. Uredba ima kazenske določbe za tiste, ki bodo izrabljena vozila še naprej oddajali nepooblaščenim osebam ali obratom, kot tudi za tiste, ki bodo izra-bljena vozila nepooblaščeno prevzemali v obdelavo. Vse skupaj s ciljem, da v sis-tem zbiranja in obdelave vozil v Sloveniji vključimo vse akterje, ki so za to dejavnost zainteresirani in izpolnjujejo predpisane zakonske in tehnične pogoje. Za doseganje najpomembnejšega, okoljskega cilja: dose-gati stopnjo ponovne uporabe in predelave najmanj 85 odstotkov mase izrabljenega vozila in najmanj 95 odstotkov po letu 2015.

V mesecu oktobru intenzivno zaklju-čujemo izdelavo skupnega načrta

ravnanja z izrabljenimi vozili. Ker je skupina proizvajalcev, ki nam je zaupala izdelavo načrta, reprezentativna (vozila njihovih blagovnih znamk dosegajo več kot 65 odstotkov slovenskega trga), bo tudi skupni načrt v Sloveniji samo eden. Potrudili se bomo, da bomo vanj vključili tudi preostale proizvajalce avtomobilov. K sodelovanju smo povabili vse, ki se s podobno dejavnostjo razgradnje vozil že ukvarjajo. Gostimo mrežo zbiralnih mest, da bo sistem do zadnjega lastnika vozila čim bolj prijazen. Preverjamo okoljske sprejemljivosti obratov za razstavljanje in naprav za nadaljnjo obdelavo, da bo zadoščeno zahtevnim pogojem razgradnje. Verificiramo masne tokove in postopke za doseganje ekonomske učinkovitosti siste-ma. Že danes pripravljamo tehnologije, ki bodo omogočale predelavo vozil preko 95 odstotkov po letu 2015. Prepričani smo, da bomo dosegli zastavljene cilje in upra-vičili pooblastila in zaupanje proizvajalcev avtomobilov.

V času, ko se indijansko poletje posla-vlja, me malo bega le veter, ki zna

zaveti ob vsaki spremembi vremena. S katere strani bo zapihal? Hladen veter s severa ali spet tramontana z Balkana? V novi uredbi so namreč izpadla dopolnila glede izjave o lokaciji. Ta je predvidevala, da mora zadnji lastnik ob podpisu izjave o lokaciji plačati tudi kavcijo kot finančno jamstvo, da bo vozilo po preteku šestih mesecev oddano v razgradnjo ali ponovno prijavljeno v promet. Kavcija pa vrnjena lastniku. Tako pa … spet po starem. Vozila bodo zadnji lastniki še naprej odjavljali iz prometa na podlagi izjave o lokaciji, dejansko pa se bodo nahajala na neznani lokaciji pri neznanem predelovalcu.

Kadar potujem po neznanih lokacijah, si pri vožnji pomagam z navigacijsko na-

pravo: »Zavijte levo, zavijte desno, peljite v krožišče …« In tako naprej, dokler naprava ve, kje se nahajam. Kadar pa se lokacija vo-zila ne ujema popolnoma s predvidevanji naprave, me le-ta opozori, da je zaposlena s preračunavanjem: »… preračunavam … preračunavam ...« Vsem skupaj želim, da nam Božiček prinese Ministra, ki bo znal poskrbeti tudi za zajem čim večjih količin izrabljenih vozil, in nam ne bo treba še naprej v nedogled preračunavati, na kateri lokaciji se nahajajo izrabljena vozila. 

Eko ProdUkTi

BiodAr – ekološko pridelana živilaBlagovna znamka BIODAR je znak, ki ga je Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije leta 2000 razvila za označbo slovenskih ekološko pridelanih živil. Edina tovrstna slovenska znamka zahteva od uporabnika (kmetovalca), da je proizvod pridelan in proizveden v skladu s standardi Zveze. Zelo pomembno je določilo, da mora kmetija eko-loško kmetovati na vsem svojem obratu. Ti standardi so strožji od opredeljenih v sloven-ski zakonodaji, ki dopušča hkratno ekološko in konvencionalno pridelavo na enem kme-tijskem obratu. Znamka BIODAR tako jamči, da vsa živila prihajajo s kmetije, ki je v celoti preusmerjena v ekološko pridelavo. Edina možna izjema pri tem je čebelarstvo. Prav tako morajo biti proizvodi pridelani in pre-delani brez uporabe gensko spremenjenih or-ganizmov in njihovih proizvodov. Upoštevati pa je potrebno še druge standarde, ki se na-našajo na izbiro rastišča in oddaljenost od ceste, gnojenje, kolobarjenje in izbiro sort, varstvo rastlin, pripravo pridelkov, pakiranje idr. (Vir: www.zveza-ekokmet.si)

Za okolju prijaznejšo vožnjoPromet je velik onesnaževalec okolja in povzročitelj toplogrednih plinov. V času, ko je potrebno imeti še posebej skrben odnos do okolja, je pomemben vsak korak. Renault eco2 s svojimi strogimi okoljskimi zahtevami pripomore k zmanjšanju emisij iz prometa. Merila, ki morajo biti izpolnjena, da ima lahko podpis eco2, zajemajo celoten življenj-ski krog avtomobila. Njegove emisije CO2 so nižje od 120 g/km, proizvodnja poteka v industrijskem centru, ki je pridobil certi-fikat ISO 14001, vsebuje vsaj 7 odstotkov recikliranih plastičnih materialov, na koncu življenjske dobe avtomobila pa je mogoče ponovno uporabiti 95 odstotkov njegovih materialov. (Vir: www.renault.si)

Izbor je uredniški in ni plačan.

Shem

e

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

35

4O

KO

LjE

SHEME

ekomobil za izrabljena motorna vozila

Ali bo Slovenija končno začela

učinkoviteje urejati velik

okoljski problem – razgradnjo

izrabljenih vozil? ocene so

znane. na trgu je letno neznano

kam izginilo 30.000 in več

vozil. Lastnik vozila ni dolžan

nikjer pokazati potrdila o

razgradnji vozila, kar še zdaj ni

rešeno in ostaja tudi za novo

shemo nerešljiva uganka. Bo

zakonodajalec to spremenil?

Zakaj je Sekcija za osebna

motorna vozila prevzela

odgovornost za ustanovitev

sheme za iMv, odgovarja

njen sekretar, Mirko Fifolt s

Trgovinske zbornice Slovenije.

kaj pomeni vzpostavitev sheme za zagotovitev večje učinkovitosti pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili in kako je sekcija za oseb-na motorna vozila pri trgovinski zbornici slovenije uspela združiti različne interese pri uvajanju skupnega načrta? kdo je nosilec skupnega načrta? zakaj je sekcija prevzela nalogo glavnega koordinatorja?

Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenija združuje večino slovenskih uvoznikov avtomobilskih znamk in je v vseh teh letih pri dodeljevanju koncesij za ravnanje z izrabljenimi vozili aktivno sodelovala tako z Ministrstvom za okolje in prostor kot tudi potencialnimi kandidati za pridobitev konce-sije. Vzpostavitev nove sheme ravnanja z izra-bljenimi vozili pomeni izboljšanje delovanja sheme ravnanja z izrabljenimi vozili, kot je to potekalo do sedaj, saj se je s sprejemom nove uredbe oziroma s spremembo pravilnika v uredbo odgovornost prenesla na proizvajalce oziroma uvoznike avtomobilov. V sekciji tudi upamo, da bo z novo uredbo, ki določa ob nespoštovanju ravnanja z izrabljenimi vozili tudi globe, stanje na tem področju bolj ure-jeno. V sekciji za osebna motorna vozila smo se vseskozi zavzemali, da bi pri novi shemi poskušali dobiti nosilca skupnega načrta za naloge in odgovornosti, ki jih imajo po novi uredbi proizvajalci. Za nosilca skupnega načrta smo izbrali konzorcij Avtotransporti Kastelec, Karbon in Saubermacher, ker je v danem tre-nutku ponudil najbolj optimalni skupni načrt ravnanja z izrabljenimi vozili in bil pripravljen sprejeti naše pogoje oziroma se jim najbolj približati. Nova shema se imenuje Ecomobil. Sekcija za osebna motorna vozila je prevzela

nalogo glavnega koordinatorja, ker zastopa interese vseh članov sekcije – uvoznikov vozil in se je tako lažje pogovarjala s kandidati za nosilca skupnega načrta. Poleg tega pa je bilo potrebno vse zadeve uskladiti tudi z matičnimi tovarnami – proizvajalci v tujini.

znano je, da je eden ključnih problemov pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili v sloveniji dejstvo o neučinkovitosti koncesi-onarskega sistema, saj je na trgu poniknilo letno okrog 30.000 vozil. kako ste se v pri-pravah na shemo opredelili do tega problema?

Neučinkovitost koncesionarskega sistema vidimo v treh ključnih točkah: v zadnji pode-litvi koncesij so po 9. a členu vozila razstavljali tudi avtoodpadi, ki pa niso bili dolžni poročati o masnih tokovih MOP. Zato je prihajalo do tega, da so bila vozila razstavljena in prodani uporabni deli, ostala pločevina (školjka vozi-la) pa se je po navadi prodala kot staro železo. To v novem sistemu ne bo mogoče, saj bodo poročevalci vsi, ki bodo sodelovali v skupnem načrtu. Drug problem je izjava o lokaciji, ki se je sicer na upravnih organih izpolnjevala, vendar za ta vozila ni nihče odgovarjal, ker s starim pravilnikom to ni bilo urejeno. Izjava o lokaciji je še danes problem, ki ga bo potrebno skupno reševati. Naša sekcija je predlagala, da se uvede namesto letne dajatve na motorna vozila (prej cestna taksa) davek na premičnino (vozilo), ki se plačuje tudi potem, ko je vozilo odjavljeno iz prometa, do trenutka, ko lastnik vozila na upravni organ dostavi potrdilo o razgradnji vo-zila ali pogodbo, da je vozilo prodal. Ta problem trenutno še ni rešen in ga bo potrebno rešiti, sicer shema ne bo funkcionirala. Kot zadnja izboljšava pa so globe za izvajalce skupnega

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

Mirko

Fifo

lt

•prevozosebnih,dostavnihvozilinavtodomov

•prevoztekočihgoriv•skladiščenjeindekonzervacijavozil

•pdiservis

Uradni kon-cesionar za razgradnjo izrabljenih motornih vozil

Izrabljenomotornovozilopre-vzamemo,uredimodokumentezaodjavovozilainganeškodlji-votersodobnorazgradimo.

Pokličitebrezplačnoštevilko080 1877

center za razgradnjo boštanjtel:01/7888-084Delovničas:8.00-16.00

Prodaja rabljenih rezervnih delov in primarnih surovintel.:01/7865-420,041/531-532

SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE

www.at-kastelec.si

Pro

moci

ja

62/6

3O

KO

LjE

55

načrta, v kolikor ne spoštujejo pravil, napisa-nih v uredbi.

vendar ste opredelili razširjeno odgovornost proizvajalcev, uvoznikov avtomobilov in odgo-vornost lastnikov avtomobilov?

Razširjena odgovornost proizvajalcev oziroma uvoznikov avtomobilov je rešena na ta način, da se obveznosti prenesejo na izvajalca skupne-ga načrta, seveda v smislu izvajanja razgradnje izrabljenih vozil, odgovornost kot taka pa osta-ne na proizvajalcu vozil.

shema mora zagotoviti učinkovit sistem za zbiranje vseh imv in odpadnih delov. kako boste to dosegli?

V sekciji smo si vseskozi prizadevali, da bi kot nosilca skupnega načrta imenovali vse doseda-nje izvajalce koncesij in na ta način poskušali zagotoviti nemoteno delo in preprečiti vzpo-redne sheme, ki ne bi bile vključene v sistem skupnega načrta. To nam v celoti ni uspelo, saj so nekateri igralci ostali zunaj, tukaj mislim predvsem na Dinos in Združenje avtoodpadov, vendar upam, da se bo določen nosilec skupne-ga načrta uspel dogovoriti za sodelovanje tudi z ostalimi, ki se želijo še naprej ukvarjati z razgradnjo izrabljenih vozil.

koliko pooblaščenih obratov za obdelavo imv v sloveniji imamo in koliko bi jih morali imeti?

V tem trenutku imamo tri, štiri obrate za obdelavo, vendar to za novo uredbo in shemo ni pomembno, saj so do sedaj dovoljenje od Agencije RS za okolje in prostor potrebovali samo koncesionarji. Po novi uredbi jo bo moral imeti vsak, ki bo prijavil svoj obrat za obdelavo IMV. Pogoji za pridobitev dovoljenja po novi uredbi so veliko strožji, kot so bili do sedaj, zato bo tudi pridobitev novih dovoljenj velik zalogaj za nosilca skupnega načrta in upamo, da ga bo pridobil v pravem času.

kaj pomeni, da bo shema reprezentativna, in kdaj načrtujete začetek konkretnega dela? na katere težave ste naleteli pri pripravi oziroma dogovarjanju za sheme?

Shema bo reprezentativna, v kolikor bo v njej združenih vsaj 65 odstotkov vseh proizvajalcev oziroma uvoznikov vozil v RS. Osnova za izra-čun reprezentativnosti so podatki o registraciji novih vozil v letu 2010 po znamkah, pri čemer smo v shemo vključili tudi tiste znamke, ki niso članice naše sekcije, tako da bomo dosegli sko-raj 99-odstotno reprezentativnost.

MarkoVergo, vodja centra za razgradnjo pri podjetju Avtotransporti Kastelec Lado, s. p.

kje so ključni problemi pri ravnanju z imv v

sloveniji?

Ključni problem pri ravnanju z IMV v Sloveniji predstavlja še vedno veliko število IMV, ki kon-čajo na raznih deponijah ali avtoodpadih brez potrdila o razgradnji vozila. Naj omenimo, da nekateri nelegalni avtoodpadi in Romi prevze-majo vozila brezplačno ali pa z minimalnim odkupom ter s tem onemogočijo dotok vozil na prevzemna mesta. Razgradnja teh vozil se odvija na neprimernih lokacijah, s čimer se povečuje možnost onesnaženja okolja, na koncu pa končajo vozila na deponijah ali v dro-bilcu kot sekundarna surovina, brez ustrezne dokumentacije, ki bi omogočala pregled nad ravnanjem z IMV. Problem predstavlja tudi neozaveščenost zadnjih imetnikov vozila v Sloveniji, da je predaja obratu za razstavljanje izrabljenih motornih vozil edina EKOLOŠKO PRAVILNA odločitev, ki jo naredijo za svoje odsluženo vozilo, saj izrabljeno motorno vozilo predstavlja okolju nevaren odpadek.

kako lahko koncesionar vpliva na to, da bo na

sivem trgu izginilo manj imv?

Koncesionarji skušamo problem izginjanja IMV na sivem trgu reševati z ozaveščanjem prebival-cev s posredovanjem informacij o škodi, ki jo lahko nelegalno razgrajeno izrabljeno motorno vozilo povzroči v okolju. V ta namen sedanji koncesionarji in bodoči nosilci skupnega načrta vlagamo precejšnja sredstva v tiskane medije, radio in televizijo. Podjetje Avtotransporti Kastelec nudi celo brezplačen prevoz »nevo-znih« odsluženih vozil za bližnjo okolico.

kaj lahko pomeni nova shema za postopno

ureditev te problematike v sloveniji?

Nova shema bo na podlagi izpopolnjene Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/2011, z dne 29. 4. 2011) bistveno bolj urejala to problematiko, ker bo zajemala tako kontrolo kot sankcije nad delom proizvajalcev vozil, obratov za razstavljanje, zbirnih mest, predvsem pa zadnjih lastnikov odsluženih vozil. Večji nadzor bo tudi nad sedanjimi avtoodpadi, saj bodo morali biti po novem za delo vključeni v shemo v sklopu enega izmed obratov za razstavljanje izrabljenih vozil. 

izjava o lokaciji je še danes problem, ki ga bo potrebno skupno reševati.

Div

izij

a

Eko

logij

a v

go

rEn

ju

okt

ober

oct

ober

2011

Jure

Fiš

erfo

to: a

rhiv

pod

jetj

a

62/6

35

6O

KO

LjE

diviZiJA EkoLoGiJA v GorEnJU

pogrešamo dialog o pripravi okoljske zakonodaje

načrtna poslovna usmeritev

Gorenja na okoljsko področje

ni nova. Franjo Bobinac jo

je napovedal že pred leti. Z

vstopom v lastništvo kemisa

pa je Gorenje začelo serijo

prevzemov okoljskih podjetij –

najbolj znana med njimi sta bila

mariborska Surovina in Erico.

Gorenjeva divizija Ekologija se

je kmalu izrazito usmerila na

trge nekdanje Jugoslavije. Jure

Fišer, direktor družbe Gorenje

Surovina, je nedavno prevzel

odgovornost tudi za celotno

divizijo Ekologija. Za kakšen

razvoj so se odločili?

v poslovni in razvojni strategiji gorenja je divizija ekologija opredeljena kot področje, ki lahko da gorenju novo identiteto. kako se to kaže v proizvodnji izdelkov in kako v razvoju okoljskih produktov ali projektov?

Gorenje je doma in v svetu v glavnem poznano po proizvodnji bele tehnike in drugih aparatov za dom. Ta steber je seveda daleč največji in predstavlja približno 74 odstotkov vseh pri-hodkov. Gorenju je v več kot 60 letih delovanja uspel preboj med vodilne evropske proizvajalce bele tehnike; slovi kot proizvajalec kakovostnih, okolju prijaznih aparatov s privlačnim dizajnom. Tisto, kar morda ni poznano, je to, da je Gorenje eno izmed ekološko najbolj osveščenih podjetij, ki skrbi, da so obremenitve okolja tako zaradi uporabe njegovih aparatov kot tudi proizvodnje čim manjše. Takšen odnos do okolja ima seveda pozitivne učinke na percepcijo blagovne znam-ke, istočasno pa je to tudi botrovalo odločitvi, da lahko te pozitivne izkušnje izkoristimo za razvoj nove dejavnosti. V letu 2004 je družba Gorenje stopila v lastništvo družbe Kemis, ki je bila takrat vodilna družba v Sloveniji na področju nevarnih odpadkov. Ker so že takrat v Evropi potekale široke razprave o proizvajalčevi odgo-vornosti za odstranjevanje produktov po izteku njihove življenjske dobe, je postajalo jasno, da bo Gorenje prej kot slej moralo plačevati za njihovo odstranjevanje. Takrat smo zaslutili, da bi to lahko botrovalo razvoju nove dejavnosti, zato je v nekaj letih vstopila še v lastništvo družb Surovina, d. d., Publicus, d. o. o., Erico, d. o. o., Econo, d. o. o., Envitech Srbija, d. o. o., prav tako smo v tem obdobju speljali velik projekt sanacije

kislega gudrona v Pesnici pri Mariboru. Ker gre za izredno dinamično dejavnost, smo se odlo-čili, da bo nosilna družba za celotno področje ekologije postala Gorenje Surovina. Pod njenim okriljem se danes odvijajo vse aktivnosti za na-daljnji razvoj dejavnosti.

to najbrž pomeni, da se delež ekologije v rea-lizaciji gorenja povečuje. kakšne cilje imate?

Družbe v diviziji Ekologija imajo letno skupno okrog 100 mio evrov prometa in zaposlu-jejo okrog 500 ljudi. Prisotni smo na trgih Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Načrti so veliki, predvsem pa bi radi naredili vsebinski razvoj dejavnosti na vseh trgih bivše skupne države.

bivša jugoslavija je trg, kjer je blagovna znam-ka gorenje zelo znana. s katerimi okoljskimi projekti se fokusirate na teh trgih? kje vidite največje priložnosti?

Največje priložnosti vidimo na področju elek-tričnega in elektronskega odpada, saj se v vseh državah počasi uvaja evropska zakonodaja. Na teh trgih ima Gorenje na področju prodaje bele tehnike vodilne tržne deleže, zato bo z vidika podaljšane proizvajalčeve odgovornosti tudi glavni financer za razgradnjo aparatov v vseh državah. Drugo področje je področje nevar-nih odpadkov, ki prav tako dobiva podlago za razvoj dejavnosti zaradi sprejemanja okoljske zakonodaje v vseh državah bivše Jugoslavije.

okoljsko področje je zelo segmentirano in zah-teva strokovno ekipiranje. na katerih področjih ste najbolj konkurenčni in kje vas trg išče?

jože volfand

okt

ober

oct

ober

2011

Pro

moci

ja

Očistimo Slovenijo odpadne elektronske opreme, odpadnih sijalk in odpadnih baterij

Odpadno električno opremo, odpadne sijalke in odpadne baterije shranjujte ločeno in jih oddajte v zbiralnike ZEOS, ki jih najdete v trgovskih centrih ali ...

... v zbirne centre ravnanja z odpadki v vaši občini.

načrtna skrb za okolje

Več na www.zeos.si

62/6

3O

KO

LjE

57

Vedno in povsod so najpomembnejši ljudje. Ti ustvarjajo posle. V nekaj letih nam je tako uspelo ustvariti tim ljudi, ki uspevajo reševati probleme, teh pa ni malo. Kot vsi, ki se ukvar-jajo z odpadki, imamo zaradi zapletenih in spreminjajočih se zakonov in uredb veliko ko-munikacije z ministrstvom za okolje in prostor. Najbolj poznani smo na področju sekundarnih surovin, saj Gorenje Surovina že 60 let zbira odpadke v industriji in pri prebivalstvu ter jih vrača v proizvodni proces.

gorenje surovina letos praznuje 60-letnico. v kako dobri kondiciji ste? načrtujete pomemb-nejše investicije – sami in v okviru gorenja?

Gorenje Surovina letos praznuje 60 let delova-nja. To je zelo častitljiva obletnica. Če se ozremo naokrog, ni prav veliko firm v Sloveniji, ki bi ob-stajale 60 let. Sprašujete za kondicijo – ne vem, kaj naj vam odgovorim. Trenutno smo dobro, vendar je za našo dejavnost značilno, da smo dobro takrat, ko je dobro gospodarstvo, ko se proizvaja in ko imajo naši partnerji naročila. Če se ponovno zgodi najbolj črni scenarij – potem sigurno ne bomo dobro. Prvi indici so že tu, saj so nedavno drastično padle cene barvnim kovinam, še posebej bakru.

ali se ponavlja zgodba pri ponudbi, cenah in povpraševanju po sekundarnih surovinah doma in v tujini?

To je zanimivo vprašanje, ki ga moram pojasniti nekoliko širše, da bi pravzaprav razumeli, kaj je bistvo problema naše dejavnosti. Sekundarne surovine v resnici nadomeščajo primarne vire in so z ekonomskega vidika ugodnejša alternativa večini proizvodnih procesov. V osnovi to pome-ni, da npr. neka papirnica hipotetično posluje ekonomsko učinkoviteje, če uporablja odpadni papir, kot tista, ki pri proizvodnji uporablja primarni vir. Ob upoštevanju specifičnih zako-nitosti posamičnih proizvodenj lahko podobno trdimo za livarne, železarne, na koncu koncev je enako pri cementarnah – učinkovitejše so tiste, ki lahko uporabljajo alternativna goriva namesto klasičnih energentov. V državah, kjer razumejo, da je interes njihove industrije imeti čim nižje proizvodne stroške, spodbujajo zbira-nje odpadnih surovin tako pri prebivalstvu kot v industriji, saj se zavedajo, da s tem koristijo predelovalni industriji, ki bo imela nižje stroške, če bo uporabljala čim več sekundarnih surovin. Zato te države stimulirajo zbiranje surovin s tem, da npr. prebivalstva ne obdavčujejo za zbiranje. Tak primer sta v naši soseščini Avstrija in Madžarska. Povpraševanje po odpadnih

kovinah je v Sloveniji veliko. Imamo npr. ve-liko železarn in livarn z velikim interesom po cenejših virih za njihovo proizvodnjo. Pri nas se dogaja, da v obmejnih krajih zberemo zelo majhne količine od prebivalstva, domnevamo, da le-te končujejo preko meje. To je en vidik.

Drugo je vidik globalnih aktivnosti, saj so cene surovin vezane na borzna gibanja in tam se cene določajo na osnovi globalne ponudbe in povpraševanja. Velik vpliv imata predvsem avtomobilska industrija in gradbeništvo, prav tako pa ima velik vpliv na oblikovanje cen še zasedenost kapacitet železarn in livarn.

področje ravnanja z odpadki je v sloveniji pre-cej turbulentno tako zakonodajno kot v praksi. kako ocenjujete umik uredbe za ravnanje s komunalnimi odpadki? kje so po vašem mne-nju največje sistemske anomalije v sloveniji?

Umik Uredbe za ravnanje s komunalnimi od-padki se nam zdi edino pravilen, saj bi bil njen sprejem za vse, ki zbiramo odpadne surovine, poguben. Gorenje Surovina že 60 let zbira npr. star papir od prebivalstva. V tem času smo po naših izračunih obvarovali za celo Pohorje dreves (20 mio dreves). In sedaj se je nekdo spo-mnil, da mi tega ne smemo več početi? Nasploh moram reči, da pogrešamo dialog – nihče nas nič ne vpraša, sprejemajo se zakoni in uredbe, ki so med seboj v nasprotju, vsi skupaj pa so v nasprotju z direktivami EU ipd.

kakšne načrte imate s svojo shemo za ravna-nje z odpadno embalažo? kaj si obetate od gospodarsko interesnega združenja skupne sheme, ki ga vodi mateja mikec?

Kot veste, mi za vrsto velikih industrijskih družb opravljamo celovit servis ravnanja z odpadki, zato je logično, da želimo znotraj te storitve obvladovati tudi področje embala-žnega odpada. V okviru GIZ Skupne sheme si obetamo, da bomo mogoče na ta način dosegli večjo stopnjo dialoga z zakonodajalcem.

lani ste v mariboru odprli novo linijo proizvo-dnje trdnega goriva iz odpadkov. je investicija rentabilna? kako na vas vplivajo zapleti z oko-ljevarstvenim dovoljenjem lafarga?

Res je. Linija je del raziskovalnega projekta, ka-terega cilj je bila standardizacija alternativnega goriva. Mi smo cilj iz raziskovalnega projekta v celoti dosegli, v njegovem okviru smo celo prijavili patent za proizvodnjo standardizira-nega goriva in za to dobili srebrno priznanje za inovacije s strani GZS.

Kar se tiče redne proizvodnje, je bila stvar lani zelo težka, saj smo se soočili z vrhuncem krize v gradbeništvu. Cementarne so namesto 10 mesecev poslovale 6 ali manj. In na koncu vsega tega je še Lafarge izgubil dovoljenje za sosežig odpadkov. Zaradi tega smo se skoraj v celoti preusmerili na tuja tržišča in danes naše gorivo končuje v cementarnah v Avstriji in na Madžarskem. 

družbe v diviziji Ekologija imajo letno skupno okrog 100 mio evrov prometa in zaposlujejo okrog 500 ljudi.

Pam

etna

om

rež

ja

okt

ober

oct

ober

2011

dr. B

oris

Žitn

ikfo

to: a

rhiv

pod

jetj

a

62/6

35

8O

KO

LjE

PAMETnA oMrEŽJA

alternativni viri spreminjajo razmere v omrežju

jasna kontler salamon

v okviru načrtovane energetske

prihodnosti imajo tudi pri

nas pomembno vlogo tako

imenovana pametna oziroma

napredna elektroenergetska

omrežja, ki med drugim

omogočajo racionalno rabo

električne energije in so tudi

pogoj za učinkovito izrabo

alternativnih virov električne

energije. v Sloveniji so na

tem področju opravljeni šele

pilotski projekti, po napovedih

pa naj bi se v naslednjih dveh

letih na osnovi nacionalnega

programa lotili celovite

prenove. kot je v zvezi s tem

poudaril naš sogovornik

dr. Boris Žitnik, direktor

Elektroinštituta Milan vidmar v

Ljubljani, ta inštitut že več kot

pet desetletij aktivno sodeluje

pri načrtovanju slovenskega

elektroenergetskega omrežja,

pa pametna omrežja seveda ne

bodo nadomestila obstoječih

elektroenergetskih omrežij,

ampak jih bodo le dopolnjevala.

v marsikateri evropski državi so v primerjavi s slovenijo že precej dlje v izgradnji pame-tnih omrežij. kaj je razlog za to, da je bilo pri nas doslej izvedenih komaj nekaj pilotskih projektov?

Projektov bi gotovo lahko bilo več, če bi se nanje pripravili prej in če bi država pravočasno sprejela ustrezni koncept tega razvoja. Najbolj zainteresirana za izgradnjo pametnih omrežij so seveda elektrodistribucijska podjetja in ta so ponekod z odjemalci uspešno preizkusila pomemben del omenjenega omrežja, namreč drugačen sistem meritve porabe električne energije, tako imenovane pametne električne števce. Strokovnih ovir za to uvajanje dejansko ni, so pa gotovo finančne.

znano je, da v svetu opozarjajo na problem zaščite varnosti pametnih omrežij. se bomo pri nas lahko, ker se pač tega lotevamo z za-mudo, izognili tem nevarnostim?

Res je, da so se ponekod že zgodili vdori v ta omrežja, predvsem z namenom, da se na nekem območju, na primer v posamezni ulici, poraba fiktivno izredno zmanjša. Toda s pa-metnim pristopom, ustrezno oceno tveganj in

primernim načrtovanjem ter uporabo sodob-nih tehnologij se da možnosti zlorab zmanjšati na minimum. Za to že obstajajo standardizira-ne rešitve ter primeri dobre prakse in tu nam lahko naš zamik pri uvedbi pametnih omrežij zelo koristi. Vendar je jasno, da se omenjenih nevarnosti ne da izključiti, saj so, kot vemo, občasno napadena tudi najbolje varovana ele-ktronska omrežja ...

širša uporaba alternativnih virov električne vire brez izgradnje pametnih omrežij nima prihodnosti oziroma sploh ni smiselna. v sloveniji imamo trenutno še razmeroma malo teh alternativnih virov, kako pa je z njihovim načrtovanjem za prihodnost? ali poteka to usklajeno z načrtovanjem pametnih omrežij?

Problem alternativnih virov je, da spreminjajo razmere v omrežju. Dokler so bili samo klasič-ni viri, je bil tok energije v eno smer, od kon-centriranih velikih virov do distribucijskega omrežja in nato do posameznih uporabnikov, predvidljiv. Zdaj pa imamo na drugem koncu omrežja vire majhne moči, ki znašajo le nekaj sto kilovatov ali največ nekaj megavatov. Tem virom je potrebno prilagoditi načine

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

3O

KO

LjE

59

obratovanja, načine zaščite, načine regulacije napetosti idr. Skratka, prilagoditi je potrebno kopico zadev. Dokler je teh virov relativno malo, oziroma dokler njihov delež ne presega deset do dvajset odstotkov skupne moči dela distribucijskega omrežja, kamor so priključeni, so te prilagoditve še rešljiv problem. V Sloveniji se še gibljemo znotraj teh okvirov, problemi se pojavljajo le v posameznih primerih, na primer takrat, ko nekdo na koncu omrežja, kjer so slab-še razmere, postavi elektrarno, zaradi katere je potrebno obnoviti omrežje. To prinaša več stroškov kot koristi, ki jih bo kdajkoli prinesla ta elektrarna. Tu se pojavlja vprašanje ekono-mičnosti uporabe javnih sredstev.

kaj pa ekološka načela?

Ta seveda obstajajo, toda dejstvo je, da bi ome-njeni denar lahko morda uporabili veliko bolj ekološko, namreč za vrsto ukrepov, s katerimi bi zagotovili energetske prihranke z boljšo izolacijo stavb, ali na kakšne druge načine. S tem bi lahko na državnem in tudi na globalnem nivoju bistveno več prispevali k ekološkosti. Tega ne smemo pozabiti, čeprav so alternativni viri zelo popularni.

očitno torej potrebujemo predvsem pametno energetsko politiko?

Se strinjam. Drži, da potrebujemo nove obno-vljive vire energije in to moramo spodbujati, a ne za vsako ceno.

kolikšen pa je med našimi ljudmi interes za gradnjo malih elektrarn?

Ta trend je zdaj predvsem gradnja sončnih elek-trarn, ki so precej bolj enostavne za gradnjo, saj jih lahko pritrdimo na streho objektov. Tudi pridobivanje dovoljenj je relativno preprosto. Z vsemi drugimi energetskimi projekti, hidroe-lektrarnami in vetrnimi elektrarnami je precej več problemov in postopki so zelo dolgotrajni, zato tudi pri nas daleč prevladujejo sončne elektrarne.

čeprav slovenija kljub sloganu o sončni deželi na drugi strani alp ni ravno sončna država, vsaj če se primerjamo s španijo, grčijo ...

Drži, vendar je potencialne sončne energije pri nas dovolj. Škoda le, da Slovenija sama ne proizvaja celotnih sončnih celic in gre tako večina dodane vrednosti teh izdelkov v tujino. Pri vetrnih elektrarnah pa je pri nas dejansko največji problem to, da skoraj nikjer nimamo dovolj vetra, ki bi ga lahko učinkovito izkori-ščali. Tu torej ne vidim prave perspektive.

so vam torej najbolj pri srcu hidroelektrarne, kjer smo tudi proizvajalci opreme?

Tako je. Razen nekaterih velikih komponent lahko vse naredimo sami. S tem spodbujamo domače gospodarstvo, rešujemo domača grad-bena podjetja, ljudje dobijo delo ipd. S tem je krog zaključen in imamo dvakratni pozitiven učinek. Na tem energetskem področju imamo v Sloveniji še razmeroma veliko možnosti,

ponekod pa si bomo še prizadevali za soglasje prebivalcev.

mislite s tem le na sočo ali tudi na muro?

Na obe reki, kjer bi po mojem mnenju lahko gradili v določenih delih in s tem ne bi ogrožali narave. Navsezadnje je tudi avstrijska stran Mure na območju Natura 2000, pa vseeno gradijo elektrarne. Ob upoštevanju okoljskih zahtev in ob sodelovanju lokalne skupnosti se, mislim, tudi pri nas da doseči ustrezen dogovor.

ali je to, da vaš elektroinštitut ni sodeloval pri pripravi predloga novega nacionalnega energetskega programa (nep), kaj povezano z zastoji pri uvajanju pametnih omrežij?

Za kakšno tovrstno povezavo ne vem, bi pa pri pripravi NEP gotovo lahko veliko prispevali, saj imamo dosti izkušenj. Vendar nas niso povabili k sodelovanju. Sodelovali smo le posredno, ker pač načrtujemo omrežja za elektrodistributerje in za prenosno podjetje ELES, ta podjetja pa so s svojimi programi sodelovala pri pripravi NEP.

in kakšno je vaše mnenje o predlaganem na-cionalnem energetskem programu?

Najprej bi rekel, da je to zelo obsežen doku-ment, v katerega je bilo nedvomno vloženega veliko znanja in truda. Na našem inštitutu smo ga pozorno pregledali in tudi imamo nekatere pripombe, ki jih bomo skušali uveljaviti v fazi javne razprave. Gotovo bi mi nekatere stvari drugače pripravili, če bi le imeli priložnost.

na primer kaj?

Prognoza porabe energije v NEP se nam ne zdi najbolj realna, lahko bi jo označili za preveč optimistično. Menimo, da je nerealno priča-kovati tako majhno rast energetske porabe pri nas, kot je predvideno v NEP. Dolga leta že spremljamo to porabo in vidimo, da konstan-tno raste po približno enaki stopnji. Čeprav se krizna obdobja odražajo na energetski porabi, so to dejansko le kratkotrajni učinki, hitro se znova vzpostavijo prvotni trendi. Sicer pa se je napoved energetske porabe za leto 2010 v predlogu NEP že izkazala za prenizko. Mi zato mislimo, da bo tudi v prihodnje energetska poraba v Sloveniji še naraščala približno tako, kot je doslej. Tudi pametna omrežja ne bodo imela pravega učinka, če se ne bodo spremenile energetske navade Slovencev.

kako pa bi se po vašem mnenju dalo dolgo-ročno oklestiti energetsko porabo?

Vsekakor bi se morali tega lotiti celovito, saj na porabo vplivajo ekonomski, psihološki in sociološki dejavniki. Ljudi bi morali načrtno ozaveščati in jih tudi ustrezno stimulirati z ustreznimi tarifami in z drugimi spodbuda-mi. To sicer že obstaja, vendar še ne v zadostni meri. V okviru priprav strategije za uvedbo pametnih omrežij nameravamo predlagati spodbujevalne ukrepe, nato pa bomo videli, kako se bo tega lotila država.

po nekih predvidevanjih bi lahko do leta

2050 v sloveniji dosegli stoodstotni prehod

na električno energijo iz obnovljivih virov. so

ta predvidevanja, po vaši oceni, kolikor toliko

realna?

Osebno menim, da to ni realno. Hidroelektrarne nam tolikšne energije, kot jo bomo takrat po-trebovali, ne morejo zagotoviti, na lesno bio-maso pa tudi ne moremo računati v tolikšni meri. Problem obnovljivih virov na sončno in vetrno energijo je tudi v njihovi nestanovitno-sti. To so ugotovili tudi drugod, na primer v Nemčiji, ki je, ko se je odpovedala jedrski ener-giji, preučila, kako stanovitni so alternativni viri energije, ki tam trenutno znašajo okrog 60.000 megavatov. Ugotovili so, da je le pri-bližno deset odstotkov te energije vedno na razpolago. Če torej mi naredimo sto megavatov vetrnih elektrarn, to ne pomeni, da jih bomo imeli toliko tudi vedno na razpolago. Mogoče bo to le kakšnih 20 megavatov.

kaj pa hranilniki električne energije, kar naj

bi bili v okviru pametnih omrežij avtomobili

na električno energijo, kadar se z njimi ne bi

vozili. to je zelo simpatičen predlog.

Se strinjam, vendar, žal, vsaj kratkoročno na to še ne moremo računati. Na trgu namreč še ni ustrezne standardizirane tehnologije in seveda zadostne količine primernih električnih vozil. Mogoče kdaj v bolj oddaljeni prihodnosti. Zdaj so hranilniki energije črpalne elektrarne, ki lahko po potrebi sprostijo shranjeno vodo.

A naj se še vrnem k obnovljivim virom. Ti de-jansko pomenijo, da moramo na primer imeti za vsak megavat sončne energije v sistemu pripravljen megavat rezerve v zanesljivih kla-sičnih elektrarnah.

pametna omrežja so tudi pot do energetsko

pametnih hiš. kdaj si jih lahko v večji meri

obetamo tudi pri nas?

Pametne hiše že obstajajo, želimo pa jih pove-zati še s pametnim omrežjem. Prvi korak do tega so pametni števci, ki omogočajo sprotno spremljanje porabe in razvoj novih storitev. Te sisteme smo pri nas že preizkusili, zdaj pa jih postopoma uvajamo v splošno uporabo. Trenutno je teh števcev kakšnih šest odstot-kov. Naše študije so pokazale, da v Sloveniji za ta prehod potrebujemo okrog 180 milijonov evrov, ta investicija pa se povrne v približno enajstih letih. Od hitrosti te uvedbe je, verje-tno, v največji meri odvisno, kdaj bomo imeli pri nas več pametnih hiš povezanih na pame-tno omrežje, ki bodo same skrbele za najbolj smotrno porabo energije, a bodo lahko, seveda, imele še kopico drugih koristnih funkcij. 

Zbir

anje

o

dpadneg

a

papi

rja

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

36

0O

KO

LjE

ZBirAnJE odPAdnEGA PAPirJA

slovenija zaostaja za eu, star papir se uvaža

barbara černe

Pravi vihar je povzročila

zamisel ob napovedi Uredbe

o ravnanju s komunalnimi

odpadki Ministrstva za okolje in

prostor, da po šolah ne bi smeli

več zbirati odpadnega papirja.

k sreči je ideja zaklenjena v

predalu. A zgodba o odpadnem

papirju je napeta – v njej

nastopa vse več tatov. odpadni

papir postaja vse pomembnejša

in čedalje bolj iskana surovina

za proizvodnjo papirja. Ekološko

zavedanje je pripomoglo k

višjemu odstotku recikliranja,

čeprav na tem področju še

vedno zaostajamo za drugimi

državami znotraj Evropske

unije. v komunalnih podjetjih

opozarjajo na porast kraj

papirja in drugih surovin.

»Letno zberemo in predelamo okoli 70 tisoč ton papirnih odpadkov. Levji delež

predstavlja karton, ki količinsko pomeni nekaj manj kot polovico zbrane in predelane količine papirnih odpadkov. Sicer se količine zbrane-ga in predelanega papirnega odpada iz leta v leto povečujejo, kar povezujemo tudi s čedalje večjo osveščenostjo, pa tudi vse bolj zahtevno zakonodajo, ki določa ločeno zbiranje odpad-kov, ter tudi s tržno vrednostjo papirja,« pravi član uprave Dinosa, mag. Kristijan Mlinar. V podjetju si že vrsto let prizadevajo dvigniti ozaveščenost pri najmlajši populaciji: »Aktivno sodelujemo in logistično podpiramo šolske zbiralne akcije odpadnih materialov, ki jih je mogoče reciklirati. V dogovoru s šolami poskr-bimo za dostavo in odvoz zabojnikov, name-njenih zbiranju papirja, zbran papir pa šolam plačamo.« Zbiranje v šolah in vrtcih podpirajo tudi v javnem podjetju Snaga Ljubljana, zato so tam postavljeni tudi ekološki otoki. Lani so zbrali okoli 9.910 ton odpadnega papirja, letos pa bo zavoljo kraj na ekoloških otokih najverjetneje zbranega manj papirja. »Na lo-kacijah, kjer so kraje najpogostejše, smo posode opremili z dodatnimi ključavnicami, izvajamo pa tudi nadzor z varnostniki. Izgubo količin zbranega papirja zaradi kraj ocenjujemo med 10 in 20 odstotki, odvisno od meseca, vsekakor pa to pomeni okoli 100 tisoč evrov na letnem nivoju,« pravi namestnik direktorja v Javnem podjetju Snaga Ljubljana, ValterNemec.

»Tudi v podjetju Gorenje Surovine že vrsto let poudarjamo pomen ločenega zbiranja

in recikliranja odpadkov. Akcije zbiranja odpa-dnega papirja organiziramo po vrtcih, osnov-nih in srednjih šolah. Z njimi letno zberemo več kot 4 tisoč ton odpadnega papirja. Z vsako akcijo zberemo do tri tone papirja. Samo na šir-šem območju Maribora sodelujemo s približno petinštiridesetimi šolami, prej občasne akcije pa so na šolah zdaj postale stalnica. Letno imamo več kot petdeset obiskov šolarjev na naših lokacijah, kjer jih seznanimo s postopki zbiranja in predelave papirja ter drugih odpad-kov,« pravi SimonPivec iz podjetja Gorenje Surovine, d. o. o.

Kot še poudarja, je osveščanje mladine po-membno z obeh, okoljskega in ekonomske-

ga vidika: »Odkupimo vsako tono zbranega od-padnega papirja in s tem motiviramo otroke za odgovoren odnos do okolja.« V podjetju Gorenje Surovina navajajo, da so v šestih desetletjih obstoja z zbiranjem in recikliranjem odpadnega papirja ohranili 20 milijonov dreves. Toliko jih raste na celotnem Pohorju.

Pogoste krajeTudi zbrane količine papirja in papirne embalaže družbe Saubermacher Slovenija, d. o. o., iz leta v leto naraščajo, finančno pa spodbujajo tudi zbiranje odpadnega papirja po šolah: »Sodelujemo predvsem s šolami na območju UE Lenart. Šola nam javi termin, v katerem učenci prinašajo doma zbrani papir,

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ar

hiv

podj

etja

foto

: ar

hiv

podj

etja

foto

: ar

hiv

podj

etja

foto

: ar

hiv

podj

etja

rud

olf H

orva

tSim

on P

ivec

Tade

j Fer

lež

Jožica

Ste

gne

62/6

3O

KO

LjE

61

mi pa jim v tem času brezplačno nastavimo kontejner 5 oziroma 7 m3,« pravi direktor Saubermaher Slovenija, d. o. o., RudolfHorvat. Kot še dodaja, predajo odpadno embalažo družbam za ravnanje z odpadno embalažo, papir in kartonažo pa v reciklažo papirni industriji doma in v tujini. Rudolf Horvat opozarja še na vse pogostejše kraje ne le papirja, ampak vseh sekundarnih surovin: »Pri tem ne nastane le materialna škoda, ker se večinoma zlomijo pokrovi in ključavnice na posodah, temveč tudi okoljska škoda. Posamezne občine imajo zato manjšo količino ločeno zbranih sekundarnih surovin, prav te pa so merodajne za vračilo sredstev iz okoljskih dajatev nazaj v občinske proračune za ekološke projekte.«

Težave s krajami papirja so zabeležili tudi v MO Celje, kjer imajo postavljenih kar 635

ekoloških otokov, v kratkem pa načrtujejo še postavitev osmih v Vojniku in šestih v Žalcu. »Težava se pojavlja na bolj odmaknjenih eko otokih in pri 1.100-litrskih zabojnikih, ki jih je možno odpreti. Ta problem rešujemo z zamenjavo 1.100-litrskih zabojnikov s tako imenovanimi 1.800-litrskimi zvonovi, ki imajo manjše odprtine,« pravi vodja ločenega zbiranja v podjetju Simbio, TadejFerlež. Sicer zberejo šole v šolskem letu od 500 do 700 ton odpadnega papirja, na ekoloških otokih pa se zbere okoli 3.514 ton. »Po naših sejalnih analizah zberemo na ekoloških otokov največ časopisov in revij, sledijo letaki, bistveno manj pa je kartona,« pravi Tadej Ferlež. Največ papirja in tudi drugih frakcij zberejo v Celju, in sicer na Hudinji in v Novi vasi, ter v Žalcu. Za vsak zbrani kilogram odpadnega papirja prejmejo šole in razredi de-narni prispevek, tisti, ki zberejo največ odpa-dnega papirja, pa prejmejo še posebne nagrade na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta. »Višina zneska je odvisna od cene surovin, se pa pretežno giblje od 50 do 80 evrov na tono zbranega papirja. Osnovni namen zbiranja od-padnega papirja je aktivno vključevanje otrok in mladih v procese ozaveščanja, da odpadni papir sodi v reciklažo,« je pojasnil Tadej Ferlež.

vipapova velika naložba

»Predelan odpadni papir je teoretično možno predelati sedemkrat oziroma

celo večkrat, vendar se ob vsaki ponovni predelavi krajšajo vlakna oziroma prihaja do

deformacij vlaken v papirju, kar ima za posle-dico slabšanje mehanskih lastnosti na novo proizvedenega papirja. Zato je potrebno doda-jati več svežih vlaken, to je celulozo. V podjetju Vipap namesto celuloze uporabljamo še lesovi-no, ki jo sami proizvedemo v obratu proizvo-dnje vlaknin,« pravi namestnica predsednika uprave v podjetju Vipap Videm Krško, d. d., JožicaStegne, ki je sicer tudi članica uprav-nega odbora Združenja za papir in papirno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije.

odpadni papir uvažajo

Odpadni papir je postal cenovno bolj zani-miv za zbiranje, zato so v podjetju Vipap

Videm Krško z namenom spodbujanja zbiranja v okolici tovarne septembra uvedli odkup odpa-dnega papirja. »Odkup organiziramo vsak torek v mesecu od 10. do 16. ure. Poleg navedenega bomo oktobra neposredno v bližini tovarniškega vhoda postavili še nov kontejner za odlaganje odpadnega papirja,« pravi namestnica predse-dnika uprave Jožica Stegne. V podjetju letno predelajo okoli 205 tisoč ton odpadnega papir-ja. »V Sloveniji sicer letno predelamo okoli 438 tisoč ton odpadnega papirja. 185 tisoč ton ga zberemo v Sloveniji, ostalo uvozimo,« pojasnjuje sogovornica. Sicer v Vipapu proizvedejo največ časopisnega papirja: »Sedaj proizvedemo od 65 do 70 odstotkov časopisnega papirja, ostalo je recikliran papir za grafične namene. V prihodnje načrtujemo zmanjšanje deleža pridelave časopi-snega papirja na 50 odstotkov, ostalo bo namreč proizvodnja bolj specialnih vrst tehničnih, gra-fičnih ali voluminoznih papirjev,« meni Jožica Stegne, ki opozarja na zelo nestabilne razmere na nabavnih in prodajnih trgih.

Papirna industrija preobremenjena

»Kljub trajnostno naravnanim tehnolo-škim procesom, uporabljenim obno-

vljivim surovinam in izdelkom je prav naša panoga zelo obremenjena z raznimi ekološkimi taksami in dajatvami ter ostalimi dajatvami in davki na področju energije. Za slednje v našem podjetju odštejemo 5,5 evra na prodano tono papirja oziroma letno kar 1,1 milijona evrov,« je kritična Jožica Stegne. Konkretno so v podjetju ogorčeni zaradi povišanja dajatev za vodna po-vračila za porabljeno vodo v letih 2010 in 2011.

»Kljub nižje odmerjenim akontacijam, ki smo jih plačali v letu 2010, bo končna

odločba za plačilo dajatev za leti 2010 in 2011 višja za kar 240 odstotkov glede na leto 2009, kljub enaki porabi vode ter nespremenjeni zakonodaji na tem področju. Posledično bomo plačali 510 tisoč evrov več dajatev v državni

proračun. Na nivoju Združenja papirne in pre-delovalne industrije Slovenije pri GZS so dali pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti in zakonitosti Uredbe o okoljski dajatvi za one-snaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Navedena uredba je destimulativna z vidika izvajanja ukrepov zniževanja onesna-ževanja, saj se plačuje v tekočem letu na osnovi predhodnega leta. To pomeni, da kljub manj-šemu onesnaževanju v tekočem letu plačujejo enako, kot da ukrepov ne bi izvajali.«

v Sloveniji sicer letno predelamo okoli 438 tisoč ton odpadnega papirja. 185 tisoč ton ga zberemo v Sloveniji.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/134

Rec

ikla

ža

odpadnih

sve

č

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

36

2O

KO

LjE

rECikLAŽA odPAdniH SvEč

v sloveniji tehnološko izpopolnjena predelava

Šele nedavno je Plastkom, ki

je edini v Sloveniji tehnološko

celovito pristopil k predelavi

odpadnih nagrobnih sveč,

pridobil dovoljenje za

obratovanje. Zbiralci in shemi,

interseroh in Prons, so se

znašli v težkem položaju, saj se

je sistem zbiranja postopoma

uveljavil, predelave pa ni

bilo. Shemi sta iskali začasne

rešitve, po nekaterih ocenah

tudi neustrezne. vendar, tako

pravi Mojca korbar, direktorica

Plastkoma, je zdaj Slovenija

edina v EU, ki je predelavo

nagrobnih odpadnih sveč

uredila na visoki tehnološki

ravni.

katere glavne pomanjkljivosti ste morali od-praviti v obratu za predelavo nagrobnih sveč, da ste dobili dovoljenje za obratovanje?

Poleg vrste manjših pripomb smo morali ure-diti dokumentacijo in pridobiti spremembo okoljevarstvenega dovoljenja na področju od-padnih ter industrijskih voda. Postopek je bil zelo zahteven, tako časovno kot tudi finančno. S pridobljenim uporabnim dovoljenjem smo zdaj edini predelovalec v Evropi, morda tudi širše, če je merilo delež izhodnih materialov.

kakšne poslovne in ekonomske posledice za podjetje je imelo večmesečno zaprtje obrata?

Posledice so večplastne: lokalno poslabšanje poslovnega ugleda, slabša kratkoročna li-kvidnost, neposredna izguba zaradi fiksnih stroškov in izpada prihodkov. Ne glede na to lahko gledamo v prihodnost optimistično, cela zgodba je imela tudi pozitivne učinke. Končno je postalo jasno, da lahko trenutno skladno z veljavno uredbo predeluje odpadne nagrobne sveče le Plastkom in da gre pri vseh ostalih potencialnih »predelovalcih« za bistvena od-stopanja od uredbe ali celo za šušmarjenje na črno. Zato ne čudi odločitev, sprejeta na ARSO, da v bodoče ne bodo več potrjevali shem ali sprememb shem, ki ne vključujejo predelovalca z uporabnim dovoljenjem.

Že pri odpiranju obrata ste opozorili, da bo ozko grlo procesa v sortiranju odpadnih na-grobnih sveč, ker še niste postavili načrtovane polavtomatske sortirnice. kako je zdaj?

Trenutno je to še vedno potencialno ozko grlo, ki pa se lahko pojavi šele pri zelo velikih ko-ličinah vhodnih materialov, npr. v primeru, da začne Plastkom s predelavo vseh odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji. Celotno zgodbo trenutno rešujemo z okrepljenim ročnim sortiranjem.

na kakšne količine zbranih odpadnih nagrob-nih sveč računate do konca leta in kakšne bodo predvidene količine izhodnih materialov?

komu jih boste ponudili?

Glede na pogovore, ki tečejo z obema shema-ma in na naše trenutne kapacitete vmesnega skladiščenja ter predelave, prevzete količine do konca letošnjega leta predvidoma ne bodo presegle 1.500 ton, računamo pa na prevzem količin vsaj 1.000 ton. Naša predelava je že precej izpopolnjena, tako da delež izhodnih materialov, recikliranih in ponovno uporabnih surovin, glede na vhod, že presega 90 odstot-kov. Seveda na to pozitivno vplivata tudi večja osveščenost ljudi in boljše zbiranje pri komu-nalah. Naši kupci prihajajo iz industrije, kjer te surovine uporabljajo za različne namene. Glede na sam začetek smo do danes bistveno izbolj-šali kvaliteto PVC in čistočo parafina, tako da sta sedaj že neposredno uporabna v industriji. Za doseganje splošnejše uporabnosti načrtu-jemo še dodatno plemenitenje teh materialov, gre za granulacijo PVC in čiščenje parafina do izhodiščne kvalitete (tehnologija je že znana), preden jih ponudimo na prostem trgu.

kakšno stopnjo reciklaže lahko zagotovite v obratu in koliko nečistoč boste morali kljub temu odložiti na odlagališče?

Predvidevamo, da bomo odlagali približno 5 odstotkov nečistoč glede na bruto prevzete količine. Pričakovana razlika okrog 5 odstot-kov gre na račun elektronike, baterij in tekočih nečistoč (sneg, voda), kar se rešuje s sistemom predhodnega čiščenja, pred izstopom v central-no čistilno napravo ter z ločenim zbiranjem in oddajo v nadaljnjo predelavo.

kako je z reciklažo elektronskih nagrobnih sveč?

Elektronske nagrobne sveče se pri nas izsorti-rajo in razstavljajo. Elektronski moduli in bate-rije gredo naprej k verificiranim predelovalcem.

v sloveniji je arso potrdil dva skupna načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami – interseroh in prons. kako sodelujete s shemama?

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv F

it m

edie

Moj

ca k

orba

r

62/6

3O

KO

LjE

63

Trenutno smo v postopku dogovarjanja z obema shemama za novo predelovalno pogodbo, po ceni, ki bo omogočala normalno poslovanje Plastkoma. V veljavni shemi Interseroha smo še vedno edini predelovalec, v shemo Pronsa bi morali ponovno vstopiti, če dosežemo dogovor. V začetku, januarja 2010, smo že bili predelova-lec v obeh shemah, to pričakujemo tudi v per-spektivi. Gre za vprašanje rentabilnosti in cene predelave, ki je lahko boljša oz. nižja le ob večjih vhodnih količinah odpadnih nagrobnih sveč.

odpadne nagrobne sveče so ekološki in teh-nološki izziv. zakaj?

Predvsem zato, ker so sestavljene iz vrste ma-terialov, ki se v naravi ne razgradijo, nekontro-lirani in v večjih količinah pa lahko negativno vplivajo na okolico (parafin in primesi, tj. barvila na kovinski osnovi), kolikor zaidejo v podtalnico. Ker se je Slovenija prva v EU lotila tega problema celovito, imamo sedaj prednost v razvitem sistemu predelave in novem znanju. Ne smemo pozabiti, da se pri gorenju PVC spro-šča zelo strupen klor. Ob tem ima večina sveč v Sloveniji prav tako ohišje. Do lanskega leta so bile odpadne nagrobne sveče samo nekoristen odpadek, v obsegu približno 30.000 m3 letno, ki se ga je odlagalo po celi Sloveniji.

pravite, da se je slovenija v eu prva celovito lotila problema predelave sveč?

Želim opozoriti, da se naše predelave ne sme mešati z vmesno rešitvijo, ki je bila v upora-bi še v letu 2010. Gre za baliranje, stiskanje odpadnih nagrobnih sveč ter segrevanje teh »paketov«. S tem se sicer izloči večji del še upo-rabnega parafina, vendar pa je v takem postop-ku stopnja recikliranja le okoli 30 odstotkov, vse ostalo (70 odstotkov) pa je neuporaben odpadek, neprimeren za nadaljnjo komercial-no reciklažo, ker bi bil postopek predrag. Naš skupni dolgoročni cilj mora biti, da vse odpadke recikliramo v čim večjem deležu, od države in EU pa pričakujemo, da bosta tak cilj podpirali.

Eko nagrobne sveče kar takoUrošČernuta, INTERSEROH, d. o. o.

Od vzpostavitve sistema ločenega zbiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč (ONS)

je minilo že skoraj leto in pol. Lahko rečemo, da je večina obiskovalcev pokopališč dobro osveščenih ter ONS odlaga ločeno od ostalih odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih, vendar bi bilo težko izpostaviti prebivalce posamezne regije ali občine, ki bi bili lahko vzor ostalim.

Ključni dejavnik, ki vpliva na kakovost loče-nega zbiranje in oddajanja ONS zbiralcem, je kvaliteta storitev izvajalcev javne službe (ko-munalnih podjetij). Od njih je odvisno, ali je na pokopališčih nameščenih zadosti ustreznih za-bojnikov. Tudi najbolj osveščeni obiskovalci po-kopališč ne morejo ločevati ONS od embalaže, bioloških in mešanih komunalnih odpadkov, če ni na voljo ustrezne infrastrukture. Način zbiranja in manipuliranja z ONS vplivata na to, v kakšnem stanju so sveče dostavljene v predelovalni obrat. Med primeri dobre prakse je v ospredju občina Gorenja vas - Poljane, saj so odpadne sveče, ki jih oddajo zbiralcu, brez nečistoč, neonesnažene, predvsem pa niso zdrobljene.

Pri predelavi ONS se vse preveč omenja ka-pacitete predelovalnih linij, pozablja pa se na kvaliteto izhodnih recikliranih materialov. Posamezne vrste plastike in parafin morajo biti po opravljeni predelavi neposredno uporabni za proizvodnjo novih izdelkov. V nasprotnem primeru ima material še vedno status odpadka, njegov kupec pa mora za njegovo predelavo/uporabo posedovati okoljevarstveno dovolje-nje. Tudi pogoji prevoza se razlikujejo glede na to, ali je material odpadek ali sekundarna surovina. Predelovalec mora v skladu s predpisi Evropske agencije za kemikalije (ECHA) za vse reciklirane materiale, ki so namenjeni prodaji, v sodelovanju z akreditiranimi institucijami iz-delati tehnične in varnostne listine. Navedena dokumentacija tudi dokazuje, da je predelova-lec resnično opravil predelavo na način, kot to predpisuje evropska zakonodaja. Pred izdajo okoljevarstvenih dovoljenj bi morala biti na to pozorna tudi Agencija RS za okolje.

Na trgovskih policah brez kakršnekoli ute-meljene razlage vse več nagrobnih sveč nosi oznako »EKO«. Agresivni marketing izrablja okoljsko osveščenost potrošnikov za poveče-vanje prodaje. Med pokazatelji trajne ekološke naravnanosti proizvajalcev bi lahko bil delež recikliranih materialov v novih svečah. S tem bi slovenske svečarje spodbujali k nakupu reci-kliranega parafina in plastike (npr. za izdelavo pokrovčkov elektronskih nagrobnih sveč), predelovalce ONS pa k stalnim izboljšavam

kvalitete izhodnih materialov. To je tudi eden izmed načinov obveščanja obiskovalcev poko-pališč, da s pravilnim ločevanjem tudi sami prispevajo k zmanjšanju količine odloženih odpadkov in uporabi recikliranih materialov.

Surovine iz sveč je mogoče v celoti vrniti v izdelkeJanezNavodnik, Navodnik, d.o.o.

PVC je za trajno uporabo v gradbeništvu idealen material. Ne gori, duši gorenje drugih materi-alov, je desetletja nespremenjen na soncu, pa še najcenejši. Zaradi teh lastnosti pa je prava pokora za embalažo in odpadke. Zato smo se predelovalci plastike že pred tremi leti dogovori-li z MOP-om za odlog uredbe, ki bi z zelo visoko takso čez noč zaprla nekaj obratov. Obljubili smo hitro nadomeščanje embalaže iz PVC z embalažo PET, ki smo jo v celoti izpolnili. Za odpadne nagrobne sveče, kjer požarno varnega nadomestnega materiala za razumno ceno ni, pa smo obljubili 100 % reciklažo. Seveda, če MOP z uredbo zagotovi zbiranje. MOP je to hitro uresničil. Kmalu smo ugotovili, da tehnologije za reciklažo sveč v svetu še ni, zato smo se lotili lastnega razvoja. Naloga je padla na podjetje Navodnik d.o.o., inženiring, specializiran za plastiko, ki je hkrati vodil tudi GIZ Grozd pla-sttehnika in Sekcijo plastičarjev. Naloga je bila težja, kot smo pričakovali. Da bi bilo materiale iz mešanice pogosto razbitih sveč možno ponovno vgraditi, jih je potrebno skrbno ločiti, očistiti in izboljšati z dodatki. V laboratorijskem merilu je to uspelo, zato smo pristopili k izdelavi opreme in ponudili tudi nosilca sheme.

Sprva složna skupina svečarjev in proizvajalcev embalaže je nato razpadla na dve konkurenčni skupini, nastali sta dve shemi, vsaka je ponudila svojega predelovalca. Navodnik d.o.o. je ponudil sodelovanje obema shemama, vendar neuspe-šno. Ko so videli, da je tehnologija razvita, niso pa videli tehnoloških težav, je recikliranje sveč, ki je bil prej zoprn problem vseh, čez noč postal poslovna priložnost. Razvoj linije se je pri nas tako končal s tehnološko uspešno pilotno linijo. Medtem se je predelava pri obeh shemah usta-vila in na pobudo ene od shem smo nadaljevali z razvojem do testne reciklaže in končnih izdel-kov. Reciklaža je težavnejša od večine drugih. Parafin se spreminja od tekočega, pacastega do zelo trdega v nekaj urah, z bagri zdrobljen skupaj s steklom in elektroniko je hud izziv za tran-sport, ločevanje, čiščenje. Avtomatizacija je ne le ekonomska, pač pa tudi tehnološka zahteva. Poenostavitve nimajo prihodnosti.

Slovenci smo še vedno edini v svetu, ki znamo reciklirati sveče. Nesposobnost sodelovanja pa nas utegne tudi tu ustaviti. Škoda! 

Pri predelavi onS se vse preveč omenja kapacitete predelovalnih linij, pozablja pa se na kvaliteto izhodnih recikliranih materialov.

Rec

ikla

ža

odpadnih

sve

č

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

Mar

jan

Gul

ič

62/6

36

4O

KO

LjE

rECikLAŽA odPAdniH SvEč

inšpektorji naj izboljšajo nadzor

Poleg interseroha dela na trgu

odpadnih nagrobnih sveč tudi

Prons, ki vključuje nekoliko

manj zavezancev, a je bil

njihov načrt prav tako potrjen

pred poldrugim letom. Zdaj

čakajo na odgovor Agencije

rS za okolje in prostor za

potrditev novega načrta, ker

so uredili predelavo v Avstriji,

kakor navaja Marjan Gulič,

direktor Pronsa. Med drugim je

omenil, da bo drugi center za

predelavo v Ljutomeru.

kako učinkovita je shema prons?

Shema Prons, d. o. o., od ustanovitve dalje, ko je bil potrjen njen Načrt ravnanja z ONS z ustrezno odločbo Ministrstva za okolje in prostor – Arso (28. 4. 2010), deluje v skladu z Uredbo o ravnanju z ONS. V shemo Prons, d. o. o., je trenutno vključeno 43 zavezancev. Število zavezancev se je glede na konec leta 2010 zmanjšalo za štiri, ker so nekateri manj-ši zavezanci prenehali s svojo dejavnostjo. Ti zavezanci so v prvem polletju 2011 dali na trg RS 1.035.256 kg nagrobnih sveč oziroma v letu 2010 3.156.948 kg nagrobnih sveč.

ali predelavo za prons izvaja eko p.u.t. na hrvaškem? bo za tri predelovalne centre v sloveniji (plastkom, navodnik – Celje in prons) dovolj odpadnih sveč?

Trenutno EKO P.U.T. na Hrvaškem ne izvaja predelave za Prons. Prons ima od meseca septembra 2010 na ARSO vložen nov načrt ravnanja z ONS, kjer je dodana predelava ONS v Avstriji. Načrt je bil dopolnjen maja 2011, čakamo še, da ga bo potrdil ARSO. Partner v Avstriji ima vsa potrebna dovoljenja za predela-vo in je eden največjih predelovalcev v tem delu Evrope. Predelava v Sloveniji bo v Ljutomeru. Predelave ne postavlja Prons, ampak drugi investitorji. Investicija bo zaključena v prvem kvartalu 2012. Poleg ONS se bo predelovala tudi druga plastika. Trije predelovalni centri po mojem mnenju ne bodo imeli dovolj ONS. Trenutno ima vsa ustrezna dovoljenja samo Plastkom, Navodnik iz Celja jih po nam znanih podatkih še nima.

kaj kažejo izkušnje pri zbiranju sveč?

Uredba o ravnanju z ONS je v glavnem zaživela. Upravljalci pokopališč so pokopališča ustre-zno opremili z zabojniki za zbiranje ONS, brez večjih težav pa poteka tudi zbiranje ONS pri izvajalcih javnih služb s strani pooblaščenega zbiralca Saubermacher Slovenija, d. o. o.

kako ravnajo zavezanci, izpolnjujejo obveznosti?

Zavezanci v skladu s pogodbo, ki jo imajo skle-njeno s Prons, d. o. o., v pogodbenih rokih prija-vljajo količine, ki jih dajejo na trg RS, ter svoje obveznosti, ki izvirajo iz svečarine do Prons, d. o. o., z večjimi oziroma manjšimi težavami izpolnjujejo v pogodbenih rokih.

če so manjše težave, želite izboljšave.

Da. Želimo, da bi imel Inšpektorat RS za okolje

in prostor večji nadzor in kontrolo svečarjev v RS glede količin, ki jih dajejo na slovenski trg. Inšpektorat je v skladu z Uredbo zadolžen za njeno izvajanje oziroma nadzor zavezancev s strani odgovornih v obeh shemah, saj opažamo kar nekaj »sive« ekonomije na tem področju.

zakaj so odpadne nagrobne sveče ekološki izziv sloveniji?

Ker smo v Sloveniji v samem evropskem vrhu glede potrošnje NS na prebivalca in damo na trg RS nekaj manj kot 7.000 ton nagrobnih sveč. Odpadne nagrobne sveče so pred spreje-tjem Uredbe končale kot komunalni odpadek na odlagališčih, sedaj pa se ustrezno zbere in predela nekaj manj kot 2.500 ton ONS in se njihove sestavine lahko ponovno uporabijo v proizvodnji NS.

kako je z ekološko ozaveščenostjo?

Je na relativno visoki stopnji, saj obiskoval-ci pokopališč v relativno visokem odstotku odlagajo NS v ustrezne kontejnerje, ne glede na relativno »mladost« Uredbe. V manjšem deležu se v kontejnerjih poleg NS pojavljajo tudi drugi odpadki, ki tja ne sodijo, vendar se ekološka ozaveščenost obiskovalcev pokopališč izboljšuje.

kateri zavezanci so najmočnejši?

Ilkos, d. o. o., Ilirija, d. d., Svečarstvo Miran Šeško, s. p., Hinco Lendava, d. o. o., Svečarstvo Prezelj, s. p., in Merali, d. o. o.

katere občine v vzhodni sloveniji so med najbolj pridnimi pri zbiranju?

Zbiranje se izvaja v vseh občinah in jih ne morem ločiti na bolj ali manj pridne. Največje količine pa se zberejo v Mariboru, Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, kar je glede na veli-kost omenjenih občin tudi logično in samo po sebi umevno. 

okt

ober

oct

ober

2011

zeleno omreŽje

62/6

3O

KO

LjE

65

Stremimo k načelom trajnostnega razvojaPoslovna filozofija tiskarne Medium je nepre-

stano izboljševanje kakovosti naših storitev.

Obenem se trudimo v čim večji meri ravnati

po načelu trajnostnega razvoja. To pomeni,

da poznamo naše vplive na okolje in se hkrati

zavedamo potrebe po takšnem razvoju, ki bo

posledice našega delovanja zminimaliziral in

ne bo oškodoval naslednjih generacij. V letih

2010 in 2011 smo pridobili okoljska standar-

da ISO 14001 in EMAS. ISO 14001 postavlja

smernice za sistem ravnanja z okoljem, ki

zajema celovito obvladovanje okoljskih vidi-

kov naše dejavnosti. Obsega izpolnjevanje za-

konskih zahtev, učinkovito izkoriščanje virov,

preprečevanje onesnaževanja ter odzivanje na

pričakovanja zainteresirane javnosti. Shema

EMAS se prav tako nanaša na sistem ravnanja

z okoljem in predstavlja nadgradnjo certifika-

ta ISO 14001, saj zahteva odprtost, odkritost

in periodično obja-

vljanje preverjenih

okoljskih informa-

cij. Le-te so zapisane

v Okoljski izjavi, ki

je objavljena na naši

spletni strani.

Medium, d. o. o.

Žirovnica 60c

4274 Žirovnica

T: 04/580-50-20

E:medium@medium.si

www.medium.si

2. nagrada za študenta Šolskega centra velenje

V okviru 21. Tehniškega posvetovanja vzdr-

ževalcev Slovenije, ki je potekal 13. in 14.

oktobra 2011 na Rogli s podporo Društva

vzdrževalcev Slovenije, je potekala tudi pode-

litev glavnih nagrad za najboljše štiri v nate-

čaju za najboljšo diplomsko nalogo s področja

vzdrževanja. Prijavilo se je 22 diplomskih

nalog iz šestih javnih Višjih strokovnih šol,

med njimi je bila tudi Višja strokovna šola na

Šolskem centru Velenje s tremi prijavljenimi

diplomskimi nalogami. Ena od njih je žirijo še

posebej prepričala, in sicer je bilo to diplomsko

delo Iva Hribovška z naslovom Zajem mikro-

klimatskih energijskih podatkov v objektu

(področje učinkovite rabe energije). Govori o

učinkovitem zajemanju in prikazu podatkov

o energetski porabi v stanovanjskih objektih

na podlagi senzorjev. V prikazani sistem je

vključen senzor za merjenje temperature,

vlage in eksplozivnih plinov. Programi, ki

so predstavljeni v diplomski nalogi bodo tudi

predmet nadaljnjega razvoja, kar kaže na nji-

hovo uporabno vrednost. Diplomska naloga je

nastala pod mentorstvom predavateljev Višje

strokovne šole na Šolskem Centru Velenje

Andreja Obuja in Cveta Fendreta. Strokovna

komisija v sestavi Sergio Tončetič, Miran

Saksida in Viktor Jemec, ki je naloge ocenje-

vala na podlagi strokovnosti in uporabnosti,

je diplomsko delo Iva Hribovška uvrstila na 2.

mesto v ožjem izboru najboljših štirih. S tem

Šolski center Velenje dokazuje svoja prizade-

vanja v kakovostnem podajanju praktičnih

znanj svojim študentom, jim omogoča dobro

podlago za raziskovalno dejavnost, prispevek

h gospodarstvu in jih spodbuja k iskanju novih

rešitev za trajnostni razvoj.

ŠolskicenterVelenje

Trg mladosti 3

3320 Velenje

E: info@scv.si

www.scv.si

Simbio zbral rekordno količino nevarnih odpadkov

V septembrski akciji zbiranja nevarnih od-padkov iz gospodinjstev smo v družbi za rav-nanje z odpadki Simbio zbrali 34 t nevarnih odpadkov. Skupaj je bilo tako letos v času akcij zbranih rekordnih 66 t nevarnih odpadkov. Pri tem prevladuje odpadna elektronska in električna oprema – 16,2 t. Odpadnaele-ktrična inelektronskaoprema (OEEO) vsebuje mnogo okolju nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij, živo srebro, CFC plini itd. Količine se zaradi nenehnega razvoja tehno-logije zelo hitro povečujejo. »To opažamo tudi na Simbiu, kjer smo na primer leta 2009 zbrali slabih 9 t te odpadne opreme, lani dobrih 10 t, maja letos 14,4 t in septembra letos 16,2 t. Med OEEO prevladujejo televizorji, zamrzo-valne skrinje, tiskalniki, računalniki ipd.,« pojasnjuje vodja ločenega zbiranja odpadkov v Simbiu TadejFerlež. Na drugem mestu med nevarnimi odpadki, zbranimi septembra na območju, kjer gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki opravlja Simbio, izstopajo premazi,lepilainsmole, ki vsebujejo ne-varne snovi (5.712 kg) in na tretjem baterijeinakumulatorji (2.700 kg). Na četrtem so motorna olja z 2.375  kg. Med občinami v celjski regiji, ki so zbrale nad pol kg nevarnih odpadkov na prebivalca, so Polzela (0,58 kg), Dobje (0,57 kg) in Šentjur (0,52 kg).

Leto količina (v tonah)

2007 31,3

2008 24,5

2009 31

2010 39

2011 66,2*

*Maj 2011: 32,5 tone in september 2011: 33,7 tone

Tabela: Količine zbranih nevarnih odpad-kov v času akcij v zadnjih petih letih

Simbio, d. o. o., Družba za ravnanje z odpadki Teharska cesta 49, 3000 Celje T: +386 (3) 425 64 00 F: +386 (3) 425 64 12 E: info@simbio.si

www.simbio.si

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Po

obla

ščen

ka

za v

arstv

o

oko

lja

okt

ober

oct

ober

2011

Mar

ta P

odob

nik

foto

: Mat

evž

Kos

tero

v

62/6

36

6O

KO

LjE

PooBLAŠčEnkA ZA vArSTvo okoLJA

miselnost se ne spremeni tako hitro kot paragraf

barbara černe

Zeleno je modro. Slogan, ki ga

že dolgo poznamo. od kod?

da. iz Belinke Belles. Belinka

Belles je vodilna slovenska

proizvajalka premazov za

zaščito in dekoracijo lesa, od

leta 2007 članica Skupine

Helios. »v več kot štirih

desetletjih, odkar podjetje

obstaja, smo uspeli razviti

lastno tehnologijo in postaviti

trdna merila kakovosti. naši

premazi za zaščito in dekoracijo

lesa sledijo svetovnim

usmeritvam pri oblikovanju in

arhitekturi ter tako omogočajo

višjo raven kulture bivanja,«

pravi vodja sistema kakovosti

v podjetju in pooblaščenka za

okolje, Marta Podobnik.

Z zmanjševanjem vsebnosti organskih topil in uporabo najsodobnejših biocidov podjetje zmanjšuje negativne posledice tovrstnih pre-mazov za zdravje in okolje, s čimer izraža skrb za svoje kupce. Svojo ekološko ozaveščenost pa že desetletja izraža tudi z geslom Zeleno je modro.

slogan je znan, a vendar, čemu dajete prednost pri odpravljanju negativnih okoljskih vplivov?

Preventivi. Stalnih večjih vplivov na okolje nismo evidentirali, pri rednih pregledih pa smo pozorni na morebitne negativne scenarije, ki jih s stalnimi aktivnostmi, v okviru načrta ravnanja z okoljem, želimo preprečiti. Največji finančni zalogaj v zadnjih letih je bila zagotovo ureditev podzemnih rezervoarjev.

ali ste težko dobili okoljevarstveno dovolje-nje, saj praviloma velja, da kemična industrija močno obremenjuje okolje.

Zahteva po okoljevarstvenem dovoljenju je pravno nastala z Zakonom o varstvu okolja (ZVO) leta 2004. Podjetje Belinka Belles je v jeziku tega zakona »naprava za proizvodnjo premaznih sredstev in sredstev za zaščito lesa«. Imamo okoljevarstveno dovoljenje za emisije hlapnih organskih snovi v zrak in

okoljevarstveno dovoljenje glede emisij v vode. Obe dovoljenji smo pridobili v letu 2007. Podjetje po ZVO ne sodi med naprave, ki bi lahko povzročile onesnaževanje večjega obse-ga, zato je bilo pridobivanje dovoljenja manj zahtevno. Predvsem smo primerjali vhode in izhode, znova evidentirali izpuste ter opravili meritve. Politika našega podjetja je bila vedno zelo jasna. V programu smo želeli imeti obvla-dljivo število kakovostnih izdelkov in pregle-dno proizvodnjo, ki ne bi obremenjevala okolja. Dovoljenje vedno pomeni potrditev, da nekaj smeš in znaš uporabljati oziroma upravljati in moraš to tudi v vsakem trenutku dokazati. Dejansko gre za upravljanje z okoljskimi viri, s katerimi ravnamo odgovorno. Zavezani smo k izvedbi monitoringov vode in zraka.

ali je slovenska zakonodaja dovolj fleksibilna oziroma preveč/premalo ohlapna pri posta-vljanju kriterijev za kemijsko branžo?

Slovenska kemijska zakonodaja ni več unikum v evropskem prostoru. V relativno kratkem času smo sprejeli skoraj vso zakonodajo EU, kar velja za večino gospodarskih dejavnosti. Načeloma je to popolnoma sprejemljivo, saj smo želeli stopiti v korak z naprednejšimi državami. Problem je bolj v miselnosti, ki se

Kratko, zanimivo

okt

ober

oct

ober

2011

Leon

Beh

infoto

: ar

hiv

podj

etja

62/6

3O

KO

LjE

67

ne more spremeniti tako hitro kot paragraf na papirju. Ocenjujemo, da so bili skoki iz ene prakse v drugo preveč sunkoviti, zaradi česar nacionalna zakonodaja ni sledila direktivam s podzakonskimi predpisi. Postopno sprejema-nje novih zahtev bi bilo učinkovitejše, manj stresno, finančno sprejemljivejše, cilji pa bolj kakovostno izpolnjeni. Ker se vsi zaposleni v industriji popoldne spremenimo v državljane, ki hočejo čisto okolje, je logično, da je potrebno veliko izobraževanja in spodbujanja odgovor-nega ravnanja. V tem smislu bi kot družba lahko naredili več.

kje so na primer vidni učinki sprejetja zako-nodaje eu?

Cilj evropske direktive VOC (Volatile Organic Compounds – hlapne organske spojine – HOS) je, da se v premazih zniža vsebnost organskih topil. Za razred lazur, kamor sodita Belinkina nosilna izdelka Belton in Beltop, je ta meja 400 gramov na liter premaza. Proizvajalci so se zakonodajnim zahtevam prilagodili na dva načina. En način je, da se izdelkom na osnovi organskih topil doda delež vode, drug način pa je manjšanje deleža organskih topil na račun povečanja suhe snovi (smole) v premazih. Kakovostne smole so tiste, ki imajo v prema-zih ključno vlogo pri zagotavljanju zaščite pred vremenskimi vplivi, zato ta način pomeni še boljšo zaščito za les. V Belinki smo zakonodaji zadostili tako, da smo povečali vsebnost smole v lazurah.

zeleno poslovanje? kaj ste sanirali in kdaj?

Naše poslovanje temelji na skrbnem planira-nju. Zasledujemo trende in zakonodajne spre-membe, da bi proizvedli tisto, kar trg dejansko potrebuje. Zelo pazimo na zaloge surovin in gotovih izdelkov, kar pomeni, da imamo mi-nimalne količine različnih odpadkov, poraba virov je bolj odgovorna in optimalna. Od večjih projektov bi izpostavila obnovo skladišča vne-tljivih tekočin v letih 2009 in 2010. Skladišče smo prilagodili tako, da v celoti izpolnjuje moderne zahteve za nepremične rezervoarje. S tem smo zagotovili predvsem nadzor nivoja medplaščne tekočine in preprečili razlitja.

z vašo proizvodnjo najbolj vplivate na vodo in zrak.

Da. Proizvodne postopke smo prilagodili tako, da od pranj onesnaženo vodo zbiramo in odda-mo preko pooblaščenih podjetij za odpadke, ostalo vodo, večinoma gre za tehnološko hladil-no vodo, pa odvajamo preko komunalnih voda. Ker so na naših trgih še vedno najbolj zaželeni premazi na osnovi topil, imamo izpuste hla-pnih organskih spojin. Skrbno pazimo, da so sistemi čim bolj zaprti in izpusti minimalni.

letos so odpadki najbolj vroča okoljska tema.

Odpadki predstavljajo velik strošek, zato smo jih že pred leti začeli ločevati. Količina ločeno zbranih frakcij je odvisna od prodaje

oziroma proizvodnje in je že nekaj let stabilna. Zmanjševanje količine odpadkov začenjamo že v fazi formuliranja izdelkov, zato premišljeno uvajamo nove surovine. Pred uvedbo surovi-ne pregledamo njene nevarnosti in vplive na okolje. Odpadkov iz naslova nesreč, razlitij ali neustrezne proizvodnje je zelo malo. Področje, ki se mu bomo v prihodnje še intenzivneje po-svetili, pa je zmanjšanje izpustov v zrak.

kako pa v podjetju ravnate z energijo?

Naši glavni energenti so voda, elektrika in para. Pri elektriki smo pozorni na konično po-rabo, zato delo usklajujemo in načrtujemo tako, da ne prebijamo konice. Zaradi namenskega varčevanja smo za ogrevanje vgradili parni izmenjevalnik. Za ohlajanje proizvodnega obrata v vročih mesecih pa smo dodatno uredili kroženje tehnološke hladilne vode. Zunanja svetlobna telesa smo prilagodili zakonodaji, v notranjih prostorih pa namestili varčnejša svetila, ki imajo ob enaki moči večjo svetilnost.

kje še vidite možnosti za okoljsko rast?

Belinka je zeleno podjetje. S svojo ponudbo in delovanjem skrbimo za čim manjše obreme-njevanje naravnega okolja. Čeprav je večina premazov še vedno na osnovi organskih topil, so namenjeni lesu, ki je naraven material, in podaljševanju njegove življenjske dobe. Tako je potreba po sečnji lesa manjša. Trgu smo že pred leti ponudili vodne premaze glede na namen uporabe – za zunaj ali znotraj. Lesu dajejo sodo-ben estetski videz in so hkrati enako učinkoviti kot tradicionalni premazi na osnovi organskih topil. Po vodnih premazih posega mlajša ge-neracija uporabnikov z novimi oblikovnimi in estetskimi potrebami, ki so hkrati tudi bolj osveščeni o pomenu varovanja naravnega okolja in tudi svojega zdravja. Kljub Belinkini dolgoletni tradiciji ponudbe vodnih izdelkov pa je dejstvo, da se tehtnica še ni prevesila v korist naprednih izdelkov na vodni osnovi. Tudi naše sestrsko podjetje, Belinka Perkemija, ki se sicer ukvarja s proizvodnjo in trženjem industrijskih surovin, ponuja zelene izdelke, na primer sredstvo za čiščenje odpadnih voda.

kakšni so strateški cilji podjetja za prihodnje obdobje?

V Sloveniji s svojimi izdelki dosegamo skoraj 50-odstotni delež, iz leta v leto pa povečujemo tudi izvoz v druge države. Naši najpomembnej-ši izvozni trgi so Rusija, Ukrajina, Slovaška, Madžarska, Hrvaška in drugi trgi nekdanje Jugoslavije. Strateški cilj na naših tradici-onalnih trgih Slovenije in držav nekdanje Jugoslavije je obdržati tržno pozicijo, ki smo si jo priborili v preteklih letih, na novejših trgih srednje in vzhodne Evrope pa želimo povečati naše tržne deleže.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/136

Kratko, zanimivoleon behin novi direktor komunalne zborniCe

Z novembrom bo prevzel mesto direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva na GZS Leon Behin, ki je doslej vodil Javno komunalno podjetje Kočevje. Predsednik upravnega odbora je Janko Kramžar, ki je na problemski konferenci komunalnega gospodarstva v Podčetrtku pou-daril, da mora zbor-nica v prihodnje bolj strokovno sodelovati v pripravah zakono-dajnih rešitev in pri projektih, ki članom zagotavljajo strokov-ne podlage za spre-jemanje poslovnih odločitev.

več programov ozaveščanja za ravnanje z oeeo

Družba ZEOS je oktobra začela z izvajanjem projekta Life+ Slovenia WEE Campaign, ki se delno financira iz evropskih sredstev iz programa LIFE+.

Cilj projekta je povečati ozaveščenost o okoljskih vprašanjih v zvezi s proizvodnjo in uporabo ele-ktrične in elektronske opreme (OEEO), ravna-njem z OEEO in njihovo obdelavo ter predelavo (vključno s ponovno uporabo in recikliranjem). Posebej je poudarjeno ozaveščanje gospodinjstev in šolskih otrok na celotnem območju Slovenije. Projekt bo trajal dve leti, od oktobra 2011 do novembra 2013.

Projekt bo sestavljen iz več programov ozaveščanja:

1. Šolska kampanja (potujoča karavana) - pri-marni cilj šolske kampanje je širjenje znanja in informacij ter motivacija šolarjev pri zbiranju informacij o tem, kaj se dogaja v njihovem okolju glede ustreznega ravnanja z OEEO.

2. Dnevi odprtih vrat in predstavitve - na lokal-ni in regionalni ravni, v 30 največjih mestih v Sloveniji, na katerih bodo udeleženci lahko odlagali OEEO, se hkrati seznanili s postopki recikliranja teh odpadkov ter se izobraževali o pravilnem ravnanju z njimi.

3. Adaptacija interaktivnih terminalov - prilago-dili bodo 80 interaktivnih terminalov, z raču-nalniškim zaslonom na dotik v interaktivna gradiva za spodbujanje pravilnega ravnanja z OEEO. Interaktivni terminali bodo postavljeni v 80 izbranih osnovnih šolah.

4. Družbena omrežja - vzpostavili bodo spletno skupnost, ki bo opremljena z najnovejšimi tehnologijami Web 2.0 in bo delovala v okviru Facebook-a kot glavne komunikacijske platfor-me za izmenjavo vsebin.

Bio

masa

iz

km

etij

stv

a i

n

gozd

arstv

a

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

36

8O

KO

LjE

STrATEGiJA iZkoriŠčAnJA BioMASE iZ kMETiJSTvA in GoZdArSTvA

v predlogih nove (stare) dileme o biogorivih

dr. Darja majkovič

Evropska Agencija za okolje

(EEA) je pred tremi tedni

javno razgrnila pomisleke

ob povečevanju proizvodnje

in porabe biogoriv prve

generacije, ki lahko pomembno

vplivajo na (ne)doseganje

ciljev na področju emisij

toplogrednih plinov (TGP), ter

povzročijo resne posledice na

področju stanja biodiverzitete,

vode in prsti. na evropskem

in globalnem nivoju tako

potrebujemo nove trajnostne

kriterije za vse vrste energetske

rabe biomase.

Nove in spregledane vidike biogoriv je že omenjala tudi dr. Svoljšakova v publikaciji

Obnovljivi viri energije v Sloveniji (2009). Te dileme so se v zadnjem času javno obelodanile na različnih nivojih, veliko težo k pozivom pre-vidnosti pa daje ravno omenjena izjava EEA. Tako je obvezujoči 10-odstotni delež porabe obnovljive energije (biogoriva) v prometnem sektorju do leta 2020 opredeljen s strani EU kot doprinos k zmanjševanju emisije TGP ter izpolnitvi zahtev Kjotskega protokola po mne-nju znanstvenega odbora EEA potrebno redefi-nirati (EAA Scientific Committee, 15. oktober 2011). Pri domnevah o pozitivnem prispevku proizvodnje biogoriv in energije iz biomase k zmanjševanju TGP je namreč manjkala širša slika – pri izgorevanju biomase se je upošteval ogljik, ki so ga rastline vezale v obdobju rasti, bilanca pa ni vsebovala tudi druge rastlinske proizvodnje, ki prav tako veže ogljik iz ozračja. Upoštevati bi se morala le tista količina ogljika, ki jo energetske rastline vežejo v večji meri kot rastline, namenjene proizvodnji hrane za ljudi oziroma živali. Izgorevanje biomase prispeva k naraščanju ogljika v zraku (podobno kot izgorevanje ostalih goriv), če žetev biomase zmanjšuje količino skladiščenega ogljika v ra-stlinah in tleh, ali reducira potek skladiščenja ogljika. Dva pomembna dejavnika, ki vplivata na to, ali bioenergija reducira ogljik v zraku v primerjavi s fosilnimi gorivi, sta, (i) kje in

(ii) kdaj je biomasa proizvedena in požeta. Zato lahko ukrepi in politike, ki spodbujajo substitucijo fosilnih goriv z biogorivi, a ne upo-števajo vira biomase, celo prispevajo k višjim emisijam ogljika in h globalnemu segrevanju. Za dejansko zmanjšanje TGP je torej potrebno, da proizvodnja bioenergije prispeva k poveča-nju celokupne količine rastlin, oziroma naj bo proizvedena iz odpadne biomase. Priporoča se nadaljnja izraba energije iz biomase v smeri ogrevanja in električne energije, ki naj bi bila ekonomsko smotrnejša in okoljsko učinkovi-tejša v primerjavi z rabo biogoriv v cestnem transportu.

Proizvodnja in uvoz biogoriv se povečujeta

V svoji obrazložitvi znanstveni odbor prav tako navaja, da emisije TGP kontinuirano

naraščajo, v veliki meri zaradi emisij v tran-sportu, kjer se ocenjuje, da je kar 90 odstot-kov teh emisij pripisati cestnemu prometu. Različne sektorske in okoljske politike in predlagani ukrepi niso bili uspešni pri prepre-čevanju nadaljnjega naraščanja emisij. Ne glede na dejstva, da prvi cilji direktive o biogorivih v letu 2003 (cilj: 2 odstotka v letu 2005; 5,75

okt

ober

oct

ober

2011

Evropska unija (EU-27) Ostali svet (OS)

Izvoz iz EU-27 (2008)

Uvoz v EU-27 (2008)

Skupni obsegtrgovinskih tokoviz EU-27 v OS1999: 397 milijonov ton2008: 536 milijonov ton

Skupni obsegtrgovinskih tokoviz OS v EU-271999: 1.340 milijonov ton2008: 1.798 milijonov ton

Goriva in rudarski proizvodi(1.384 milijoni ton)

Industrijski proizvodi(221 milijonov ton)

Biomasa(193 milijonov ton)

Biomasa(126 milijonov ton)

Industrijski proizvodi(207 milijonov ton)

Goriva in rudarski proizvodi(203 milijoni ton)

Slika 1: Obseg menjave EU-27 s preostalim svetom v letu 2008, Vir: EEA, 2010

62/6

3O

KO

LjE

69

odstotka v letu 2010) niso bili doseženi, se proizvodnja na evropskih tleh in tudi uvoz bi-ogoriv iz tretjih držav trenutno še povečujeta. EEA je v letu 2006 podala oceno razpoložljive obdelovalne zemlje za namene proizvodnje bi-oenergije, ki pa tudi ob predvidenem doprinosu goriv druge generacije ne zadostuje ciljnemu 10-odstotnemu deležu biogoriv v prometnem sektorju. Nadaljnje intenziviranje proizvodnje biogoriv se bo tako odražalo v naraščajočih pri-tiskih na stanje prsti, vode in biodiverzitete. Za dosego 10-odstotnega cilj porabe biogoriv bi bilo poleg tega potrebno dodatno uvoziti velike količine biogoriv oziroma biomase (na sliki 1 prikazujemo stanje v letu 2008). V prihodnje naj bi se priporočala uporaba bioenergije samo iz dodatne biomase, ki zmanjšuje emisijo TGP, ne da bi izpodrinili proizvodnjo hrane in ra-stlinskih vlaken, ter spodbujala proizvodnja biomase le iz stranskih proizvodov, odpadkov in ostankov v kmetijstvu.

Krčenje deževnih gozdov zaradi naraščajoče proizvodnje biogoriv že postaja problem

nekaterih držav v razvoju, prav tako pa je traj-nostno proizvodnjo izven EU za potrebe EU težko doseči in spremljati. Znanstveni odbor EEA zato opredeljuje zastavljeni 10-odstotni delež kot eksperiment, katerega nehotene učinke je težko napovedovati in kontrolirati, ter priporoča novo, skromnejšo in bolj dolgo-ročno opredelitev le-tega.

kmetijska zemljišča za hrano, ne za bioplin

Kako je v Sloveniji? Ministrstvo za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je

predstavilo svoja stališča tudi na nedavnem posvetu Nacionalni energetski program (NEP) v Državnem svetu RS. V zadnjem letu je mini-strstvo že temeljito spremenilo usmeritev na tem področju in zagovarja pristop, da morajo biti kmetijska zemljišča namenjena v prvi vrsti pridelavi hrane za ljudi in krme za živali, gozd pa namenjen proizvodnji lesa in predelavi v lesne izdelke. Sledil bo tudi predlog spremembe ciljev na tem področju v NEP. Najnovejša spo-znanja in opozorila na tem področju pa bodo vgrajena tudi v Strategijo izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske na-mene, ki pa zajema izključno biomaso, izhaja-jočo neposredno iz kmetijstva in gozdarstva. Ostanki lesnopredelovalne in živilskoprede-lovalne industrije kakor tudi odslužen les, biološko razgradljivi komunalni odpadki, blato čistilnih naprav in pregnito blato iz anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov niso obravnavani. S strategijo želijo tudi ustaviti nezaželene trende, saj ponekod v Sloveniji proizvodnja bioplina že lahko spreminja na-menskost osnovne kmetijske proizvodnje.

Strokovnjaki iz kmetijskih vrst, na čelu s slo-venskim kmetijskim ministrom mag. Dejanom Židanom, pa že nekaj časa opozarjajo, da raba kmetijskih površin za pridelavo rastlin, ki se porabljajo za energetske namene, predstavlja konkurenco pridelavi hrane, znižuje stopnjo oskrbe s hrano v svetu in v posameznih drža-vah ter vpliva na zviševanje cen hrane. Tudi v strategiji je navedeno izhodišče, da je treba v največjem obsegu izkoristiti potencial za proizvodnjo energije iz kmetijske in gozdne biomase, ob tem pa upoštevati družbeno, go-

spodarsko in okoljsko sprejemljivost rabe ome-njenih virov, s poudarkom na zavedanju, da je primarna naloga kmetijstva pridelava hrane, primarna vloga gozdarstva pa zagotavljanje surovine za izdelke iz lesa. Predvidene so tudi specifične usmeritve, natančneje izdelava loče-nih akcijskih načrtov za kmetijsko, gozdarsko biomaso ter spodbujanje pridelave surovin za proizvodnjo biogoriv v prometu. Slednji bodo zagotovo pomembni, saj je potrebno stremeti k maksimiranju učinkovitosti in izkoristkov vseh razpoložljivih virov. V letu 2008 je bil v

Sloveniji med vsemi vrstami OVE najbolj pri-soten les (53 odstotkov), tekoča biogoriva in bioplin skupaj zavzemata skromni 5-odstotni delež. V tem letu smo iz domačih in uvoženih OVE zagotovili 65,6 odstotkov predvidenih potreb po OVE v letu 2020. Zaželeno je zago-toviti čim višji delež OVE iz domačih virov, ki bi ob zmanjševanju porabe energije vodil tudi k zmanjševanju energetske odvisnosti. Med mehanizmi za doseganje ciljev v strategiji najdemo tudi predvideno pripravo predpisa o obvezni pridobitvi soglasja MKGP h gra-dnji novih in širjenju obstoječih bioplinskih naprav. Na razpravi v organizaciji SVO RS in parlamentarne skupine Globe je bilo navkljub splošnemu pozitivnemu mnenju izpostavljenih tudi nekaj, po mnenju govorcev v nezadostni meri rešenih vprašanj strategije – denimo pri ocenitvi kmetijskega potenciala za proizvo-dnjo biodizla, kjer se predvideva povečanje posejanih zemljišč z ogrščico na 6 odstotkov slovenskih njiv, kar je po izraženem mnenju dr. Pluta na tem posvetu popolnoma nesprejemlji-vo, saj naj bi na ta način zagotovili biogorivo za 1,5 odstotkov avtomobilov, naša že sedaj zelo pereča odvisnost od uvoza hrane pa bi se še dodatno povečala. Dodatno je izpostavljena tudi problematika ostankov proizvodnje bio-plina. Namen pričujoče strategije pa je posta-viti okvir za povečanje proizvodnje energije iz kmetijske in gozdne biomase, ob upoštevanju razpoložljivih potencialov in na način, ki ne bo ogrozil prehranske varnosti in okolja. Želimo ji uspešno pot – zlasti pri udejanjanju zastavlje-nih ciljev v praksi. 

Med mehanizmi za doseganje ciljev v strategiji najdemo tudi predvideno pripravo predpisa o obvezni pridobitvi soglasja MkGP h gradnji novih in širjenju obstoječih bioplinskih naprav.

Nam

akaNje

v

km

etij

stv

u

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erso

ck.c

om

62/6

370

OKO

LjE Negativne vplive na

okolje bi lahko zmanjšali

nAMAkAnJE v kMETiJSTvU

V raziskovanje, ki ga spremljamo na Statističnem uradu Republike Slovenije,

so vključene poročevalske enote, ki so upra-vljavci velikih in malih namakalnih sistemov in imajo vodna dovoljenja, porabniki s področja turizma, rekreacije ter upravljavci igrišč za golf.

Z letnim raziskovanjem o namakalnih siste-mih zbiramo podatke o površini zemljišč

namakalnih sistemov, vodnih virih načrpane vode za namakanje, količini načrpane in po-rabljene vode za namakanje, načinu in vrstah namakanja, površini namakanih zemljišč in vrstah namakanih kultur glede na površino zemljišč in porabo vode.

Z raziskovanjem pridobljeni podatki so podla-ga za prikaz in podrobnejšo analizo trenu-

tnega stanja, sprememb in razvoja namakanja v kmetijstvu, zato so nepogrešljivi pri vodenju tako kmetijske kot vodnogospodarske politike. Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi potreba po izmenjavi in primerjavi statističnih podatkov z državami v EU.

največji vodni vir so zbiralniki

Po podatkih, pridobljenih iz letnih raz-iskovanj, je bila v opazovanem obdobju

največja poraba vode v letu 2009, in sicer 1,9 milijona kubičnih metrov, kar je za slabih 12 odstotkov več kot v letu 2008 in za slabih 18 odstotkov več kot v letu 2010. Poraba vode se je v opazovanem obdobju spreminjala zaradi vpliva različnih dejavnikov, kot so: količine padavin in njihove razporejenosti, spremi-njanja kmetijskih kultur, izgradnje novih, predvsem zasebnih, in opuščanje starih na-makalnih sistemov.

Iz podatkov lahko razberemo, da so zbiral-niki daleč največji vodni vir, saj v opazo-

vanem obdobju zagotovijo okoli 66 odstotkov porabljene vode, drugi največji vir so tekoče vode z 22 odstotki in podtalnica s slabimi 10 odstotki ter zanemarljiv odstotek ostalih virov.

martin šteharnik1

2008 2009 2010

SkUPAJ 1.728 1.955 1.608

Podtalnica 159 142 180

Tekoče vode 583 305 295

Zbiralniki (akumulacije)

959 1.475 1.060

ostalo 27 33 73

Tabela 1: Poraba vode po vodnih virih, Slovenija, 2008–2010, v 1.000 m3; Vir: SURS1 Martin Šteharnik, Statistični urad RS

voda je osnovni vir življenja

in eden najpomembnejših

elementov na Zemlji.

Posledično je voda izjemnega

pomena tudi v kmetijstvu,

saj je le-ta eden največjih

porabnikov vode. Problematika

vode je v tej panogi povezana

tako z živinorejo kot tudi z

rastlinsko pridelavo. kmetijstvo

in rastlinska pridelava pa

nista edina porabnika vode za

namakanje.

okt

ober

oct

ober

2011

Grafikon 1: Površine, pripravljene za namakanje, in namakane površine, Slovenija, 2008–2010; Vir: SURS

Grafikon 2: Primerjava povprečne evapotranspiracije (E) in padavin (P), Slovenija, 1971–2000; Vir: ARSO

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

2008 2009 2010

leto

kubič

ni

met

ri

Zemljišča, pripravljena za namakanje Od tega - namakana zemljišča

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

mesec

mm

Murska Sobota (E) Murska Sobota (P) Portorož (P) Portorož (E)

62/6

3O

KO

LjE

71

Tukaj velja omeniti povodje Jadranskega morja in porečje Vipave, kjer je bilo v

letu 2010 porabljeno kar 877 tisoč kubičnih metrov vode. V povodju Donave pa so naj-pomembnejši vir namakanja tekoče vode, še posebej v porečjih Krke in Savinje. Pri prvem porečju skoraj 60 odstotkov poročevalskih enot uporablja vodo tudi iz vodotokov, prete-žno za pridelavo jagod in zelenjave, medtem ko pri drugem porečju vir iz tekočih voda upo-rablja manjši odstotek uporabnikov, vendar le-ti porabijo toliko več in to skoraj izključno v pridelavi hmelja.

Podatke o namakanju različnih kultur zbi-ramo na Statističnem uradu Republike

Slovenije za preteklo leto, medtem ko lahko za zemljišča, pripravljena za namakanje, določimo le način potencialnega namakanja (oroševanje – stabilni, oroševanje – mobilni in kapljično – stabilni ter kapljično – mobilni).

V Sloveniji imamo približno 7.700 hektarjev površin, ki so pripravljene za namakanje,

od tega se jih letno namaka okoli 50 odstot-kov. Kar 77 odstotkov vseh površin je bilo namakanih z oroševanjem, 23 odstotkov pa je predstavljalo kapljično namakanje.

kapljično namakanje je najučinkovitejše

Iz različnega načina namakanja se lahko odraža tudi napredek v kmetijstvu, okoljski

osveščenosti in seveda težnja po zmanjšanju stroškov.

Pridobljeni podatki kažejo, da je kapljično namakanje učinkovitejše, porabi manj

vode in je dolgoročno bolj ekonomično. Samo v zadnjih treh letih se je povečala površina

2008 2009 2010

namakana zemljišča – skupaj 3.651 3.732 3.501

njive in vrtovi – skupaj 2.842 2.825 2.541

od tega hmelj 1.398 1.432 1.104

od tega ostalo 1.426 1.393 1.437

Sadovnjaki, oljčniki, drevesnice 634 641 626

Druge namakane površine 175 266 334

Tabela 2: Namakanje po vrstah zemljišč, Slovenija, 2008–2010, v ha; Vir: SURS

zemljišč, ki so pripravljene za namakanje s ka-pljičnim sistemom z 840 hektarjev v letu 2008 na skoraj 2.400 hektarjev v letu 2010.

Iz tabele je razvidno, da se je v letu 2010 površina namakanih zemljišč zmanjšala,

predvsem zaradi pridelave hmelja, saj je le-tega več kot 300 hektarjev manj, kar je posledica večje količine padavin in namakanje ni bilo potrebno. V opazovanem obdobju smo lahko opazili, da se povečuje površina v sklopu »druge namakane površine«, kamor spadajo rekreacijska območja, predvsem igrišča za golf.

Da je namakanje neposredno povezano s količino padavin, ni potrebno posebej

poudarjati. Za idealne razmere se smatra, da je evapotranspiracija nižja od količine padavin. Kadar je v rastni dobi to slabo zagotovljeno, je potrebno vodo dodajati z namakanjem. Do občutnega pomanjkanja vode rastlinam v ra-stni dobi prihaja predvsem na našem najbolj kmetijskem območju – v Prekmurju.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je glede na dolgoletno povprečje

(1971–2000) razvidno, da v začetku aprila pov-prečna evapotranspiracija preseže povprečno količino padavin in ta razlika narašča pribli-žno do sredine julija. Od takrat se postopoma zmanjšuje in v začetku septembra povprečna višina padavin zopet preseže izhlapevanje.

V Portorožu je razlika med povprečno evapo-transpiracijo in povprečno višino padavin

v poletnih mesecih še precej večja in tudi obdo-bje primanjkljaja razpoložljive vode rastlinam je precej daljše, saj se začne že konec februarja in nadaljuje vse do sredine septembra.

Po navedbah strokovnjakov naj bi kmetijstvo na svetu porabilo kar 70 odstotkov vseh

vodnih virov (Pintar, 2007). Če primerjamo zadnje razpoložljive podatke o raziskavi javne-ga vodovoda za leto 2009 in namakanja istega leta, vidimo, da je bilo za slednje porabljeno le 1,2 odstotka vode, ki je bila zagotovljena za javni vodovod. Prav tako je nižja tudi poraba vode na hektar, saj le-ta znaša med 460 in 530 kubičnih metrov. Izračunane količine v okviru Slovenskega namakalnega projekta za različne vrste rastlin znašajo od 500 do 2500 kubičnih metrov na hektar.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/135

Sto

letn

ica

cer

kniš

ke

kom

unale

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

372

OKO

LjE

SToLETniCA CErkniŠkE koMUnALE

težave povzročajo zastareli vodovodni sistemi

visoki jubilej cerkniške

komunale je povezan s pitno

vodo, z zajetjem Podslivnica.

danes Javno podjetje

komunala Cerknica ne skrbi

zgolj za vodo, ampak je njegova

paleta dejavnosti pisana, kar

je sploh značilnost komunalnih

podjetij. Pa še za tri občine je

odgovorno: za Cerknico, Loško

dolino in Bloke. direktorja

Antona kranjca nismo

spraševali o jubileju, temveč o

tem, kaj jih v podjetju najbolj

žuli. no, zamrznjene cene

komunalnih storitev nedvomno

niso med manj bolečimi žulji.

stoletnica vašega komunalnega podjetja je povezana z začetkom urejanja vodooskrbe v cerkniški občini. ali vsa gospodinjstva v občinah Cerknica in loška dolina zdaj pijejo kakovostno pitno vodo in kakšna je poraba vode – narašča, pada? kako zagotavljate nadzor nad kakovostjo vode, katere nečistoče so na vašem območju problematične in kako zagotavljate mikrobiološko varnost oskrbe s pitno vodo?

Stoletnica našega dela je vezana na dogodek, ko je izpod Slivnice pritekla do prebivalcev prva voda. Danes ima JP Komunala Cerknica, d. o. o., v upravljanju 8 vodovodnih sistemov v ob-čini Cerknica in 3 vodovodne sisteme v občini Loška dolina. V občini Cerknica je pokritost prebivalstva z javnim vodovodnim sistemom 99,94-odstotna, saj le 0,06 odstotka prebival-cev ni priklopljenih na javni vodovod. V občini Loška dolina pa je pokritost prebivalstva z jav-nim vodovodnim sistemom 98,09-odstotna.

Količina prodane vode v občinah Cerknica in Loška dolina je v porastu tako v gospo-dinjstvih kot v gospodarstvu. V letu 2010 je bilo v obeh občinah, Cerknici in Loški dolini, prodanih 719.194 m3 pitne vode vsem porab-nikom, in sicer gospodinjstvu in gospodarstvu. Povprečna poraba pitne vode v občini Cerknica je 3,18 m3 na mesec, v občini Loška dolina pa 2,55 m3 na prebivalca na mesec.

Večino naših vodnih virov predstavljajo kraški vodonosniki, ki nimajo samočistilnega učin-ka in so zelo občutljivi na vse vplive iz okolja

(kmetijstvo, promet, industrijo, stanovanjsko gradnjo ipd.). Zaradi okoljskih vplivov in zna-čilnosti kraških vodonosnikov moramo biti nenehno pozorni na vsa dogajanja v okolju, da zagotovimo ustrezno vodooskrbo.

torej je stalni nadzor nad kakovostjo vode zelo potreben?

Da. Zdravstveno ustreznost pitne vode za-gotavljamo z notranjim nadzorom kakovosti pitne vode, v okviru državnega spremljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode pa se izvaja tudi državni monitoring. Kontrole pitne vode izvajamo mesečno v frekvencah, določenih v programu HACCP. Pogostost kontroliranja pitne vode je določena glede na število porabni-kov, vezanih na sistem, in glede na specifičnost kvalitete pitne vode v posameznem vodooskrb-nem sistemu. Spremljamo vse kritične točke posameznega vodooskrbnega sistema, od vodnega vira do končnega potrošnika, in od-pravljamo nepravilnosti na vodnem viru. Letno odvzamemo okoli 230 vzorcev pitne vode na vseh vodovodnih sistemih v upravljanju. Neskladni vzorci, ki nakazujejo na zdravstveno neustreznost pitne vode, se pojavljajo občasno predvsem pri drenažnih zajetjih, največkrat kot posledica obilnih padavin.

Stanje na vodovodnih sistemih spremljamo preko sistema telemetrije. Sistem smo vzpo-stavili v preteklih letih in z njim opremili vse objekte na vodovodnih sistemih.

če merite stanje na vodovodnih sistemih,

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

˝Ant

on k

ranj

c

62/6

3O

KO

LjE

73

zagotovo veste, kakšne so izgube vode.

Vemo. Vodne izgube na vodovodnih sistemih, ki jih upravljamo, so precejšnje in znašajo okoli 40 odstotkov. Naš cilj je seveda te izgube zmanjšati, hkrati pa tudi znižati stroške upravljanja. Težave nam povzročajo zastareli vodovodni sistemi, ki so bili zgrajeni iz nekakovostnih materialov, zaradi česar prihaja do okvar. Omrežje ves čas saniramo, a sredstev je premalo. Poleg tega želimo večji nadzor nad črnimi odvzemi vode, ki jih je poleti veliko, zlasti na podeželju. Več je potrebno narediti tudi glede kakovosti vodnih virov in njihove zadostnosti.

kakšne potrebe po malih čistilnih napravah se kažejo na vašem območju? kako ste v občinah uredili sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda?

Trenutno imamo na območju občin Cerknica in Loška dolina evidentiranih 9 malih komunalnih čistilnih naprav. Ugotavljamo, da je dejansko stanje na terenu drugačno, predvsem zato, ker iz območij, kjer ni javnega kanalizacijskega sis-tema, ne dobimo podatkov o dejanskem stanju in številu novozgrajenih malih komunalnih čistilnih naprav.

Sicer pa JP Komunala Cerknica upravlja s fekal-no kanalizacijo v občini Cerknica v dolžini 34,1 km in v občini Loška dolina v dolžini 10,8 km. V občini Loška dolina je na javno kanalizacijo pri-ključenih 1.567 prebivalcev, v občini Cerknica pa 4.650. Upravljamo s 6 čistilnimi napravami, izmed katerih jih je 5 v občini Cerknica in 1 v občini Loška dolina. Na čistilnih napravah imamo vzpostavljen sistem telemetrije za stalen nadzor njihovega delovanja. Skladno z veljavno zakonodajo izvajamo na čistilnih na-pravah monitoring odpadnih voda. Letno se na čistilnih napravah očisti približno 50 odstotkov prodane vode na čistilnih napravah v občini Cerknica in 63 odstotkov prodane vode na či-stilnih napravah v občini Loška dolina. Količina očiščene vode iz gospodinjstev in gospodarstva

v občini Cerknica je lani znašala 264.327 m3, v občini Loška dolina pa 123.184 m3.

Izvajamo tudi odvoz odpadnih voda in greznič-nih gošč iz greznic in malih komunalnih čistil-nih naprav do 50 PE na področju občin Cerknica in Loška dolina. Dehidrirano blato iz čistilnih naprav predajamo v nadaljnjo obdelavo.

v sloveniji je vzbudila velik odmev predvidena uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki. kaj predlagate kot najbolj učinkovit sistem za komunalne odpadke in kako ste v občinah uspeli organizirati sistem ločenega zbiranja odpadkov? kakšne rezultate dosegate? za kakšen sistem zbiranja ste se odločili?

Dejavnost ravnanja z odpadki opravljamo v občinah Cerknica, Loška dolina in Bloke. Do oktobra lani smo imeli lastno deponijo na Rakeku, ki pa smo jo bili primorani po odločbi MOP zapreti. Z namenom optimiranja stroškov prevoza odpadkov na drugo deponijo smo sku-paj z občinami, v katerih izvajamo dejavnost ravnanja z odpadki, pristopili k investiciji v izgradnjo prekladalne postaje. Na prekladalni postaji se zbrani odpadki preložijo v večje kon-tejnerje, s katerimi se izvaja odvoz odpadkov do nove lokacije deponije v Logatcu.

V lanskem letu smo vzpostavili sistem ločenega zbiranja embalaže od vrat do vrat, gospodinj-stvom, ki imajo možnost kompostiranja, pa smo razdelili brezplačne kompostnike. Za občane, ki nimajo možnosti lastnega kom-postiranja, je bil v večjih naseljih v občinah Cerknica in Loška dolina organiziran v drugi polovici preteklega leta odvoz biološko razgra-dljivih odpadkov. Intenzivno se ukvarjamo z izobraževanjem in ozaveščanjem občanov o ločenem zbiranju odpadkov, prilagodili smo tudi urnik zbiranja odpadkov v zbirnih centrih. Vsi ukrepi, ki jih izvajamo, so že pokazali dobre rezultate na področju ravnanja z odpadki, saj delež ločeno zbranih frakcij raste. V lanskem letu smo ločeno zbrali 29 odstotkov vseh zbra-nih odpadkov, za letošnje leto pa je podatek že 43 odstotkov vseh zbranih odpadkov.

vlada ni odmrznila cen za komunalne storitve. kaj to pomeni za vaše podjetje in kaj predla-gate za ureditev cenovne politike na tem po-dročju? naj bodo odločilne lokalne skupnosti?

Vse naše cene potrjujeta občinska sveta Cerknice in Loške doline, za dvig cen pa mora-mo potem pridobiti še pozitivno mnenje MOP. Predloge cen smo že pripravili in jih poslali ob-činskim svetom v potrditev. Odmrznitev cen smo pričakovali konec avgusta letos, vendar vlada tega ni sprejela in je nadalje zamrznila cene komunalnih storitev do konca februarja 2012. Glede na dejstvo, da trenutne cene ne omogočajo enostavne reprodukcije oziroma v veljavi niso lastne cene, dvig cen pa je v nadalj-njih šestih mesecih zamrznjen, bo to vsekakor negativno vplivalo na poslovanje družbe. 

vodne izgube na vodovodnih sistemih, ki jih upravljamo, so precejšnje in znašajo okoli 40 odstotkov.

Kratko, zanimivorebirth – za promoCijo reCiklaŽe gradbenih odpadkov

Gradbeni odpadki so najbolj voluminozni od-padki v večini evropskih držav in predstavljajo v povprečju med 25 in 30 % letne količine vseh odpadkov. Ti odpadki imajo velik potencial za ponovno uporabo kot gradbena surovina, če so izpolnjeni kriteriji za prenehanje statusa odpadka. Podobno imajo tudi nekateri inertni industrijski odpadkovni tokovi lastnosti, zaradi katerih se lahko uporabljajo kot gradbena surovina (npr. je-klarska žlindra, ki se lahko uporablja kot agregat v cestogradnji). Nekatere evropske države (npr. Belgija) že uspešno izrabljajo navedene odpadke kot surovino v gradbeništvu, kar pomeni, da so na razpolago znanje in primeri dobrih praks. V Sloveniji je po drugi strani raven uporabe recikli-ranih odpadkov relativno nizka kljub temu, da je letna zahteva za mineralne surovine približno 20 milijonov ton in da se vsako leto ustvari 2 milijona ton gradbenih odpadkov.

Glavni cilj projekta REBIRTH je tako povečati in izboljšati recikliranje industrijskih in gradbenih odpadkov za njihovo uporabo v gradbeništvu. Dosežen bo s komunikacijskimi aktivnostmi in odprtim dialogom, s pomočjo katerih se bo dvignila raven zavedanja možnosti recikliranja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. S projektom nameravamo zvišati raven zavesti o kvaliteti gradbenega materiala, pridobljenega iz industrijskih in gradbenih odpadkov ter s tem povezane ekonomske in okoljske prednosti. Projekt bo ustvaril nove komunikacijske kanale s strokovnjaki, državno in lokalnimi oblastmi ter splošno publiko, osvetlil bo zakonodajo v zvezi s pravilnim odlaganjem in recikliranjem odpad-kov in poudaril ekonomske možnosti v okviru zelenih javnih naročil. Namen projekta je prav tako diseminirati dobre prakse iz tujine in doma ter demonstrirati najnovejše tehnologije, orodja in informacije za povečanje stopnje recikliranja in ponovne uporabe gradbenih in industrijskih odpadkov. Partnerji projekta, ki je sofinanciran iz programa LIFE+, so: Zavod za gradbeništvo Slovenije (vodilni partner), Gospodarska zborni-ca Slovenije, PKG Šprinzer Mirko s.p., Primorje d.d., Klaro d.o.o. in Mayer McCann d.o.o..

program speCialne embalaŽe se odlično prodaja

Program specialne embalaže v Steklarni Hrastnik se letos odlično prodaja, ugotavlja predsednik Uprave Andrej Božič. Proizvodnja in prodaja sta se povečali za 40 %, program pa je tudi do-bičkonosen. Hrastniška steklarna dosega letos dobre poslovne rezultate in posluje z dobičkom. Letos načrtujejo za 50 milijonov evrov prodaje, od tega večino z izvozom. Problem so energenti, cena plina se je v primeri z lani povečala za 40 %.

OkO

lje

in

izO

braže

valn

i prO

grami

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

62/6

374

OKO

LjE

okoLJE in iZoBrAŽEvALni ProGrAMi

kam z okoljsko izobraženim kadrom?

tanja pangerl

Ali je slovenski šolski sistem

prisluhnil okolju? Podnebne

spremembe nas silijo v

odgovornejši način ravnanja

z okoljem, v premišljeno

izkoriščanje naravnih virov

in uvajanje okoljevarstvenih

elementov na vsako področje

gospodarskega delovanja

bolj kot kdajkoli prej. nič

čudnega, da tem trendom

sledi izobraževalni sistem, saj

je brez okoljsko izobraženega

kadra z znanjem in ustrezno

prakso težko doseči

zastavljene okoljske cilje. v

Sloveniji po šolah vpisujejo

v okoljske izobraževalne

programe, možnosti za

pridobitev izobrazbe za

profil okoljevarstveni in

naravovarstveni tehnik je vsako

leto več.

Če upoštevamo vedno večji porast okoljskih izobraževalnih programov v Sloveniji, bi

lahko sklepali, da v podjetjih iščejo okoljsko izobražene strokovnjake in kadre. Vendar pa je iz Poročila o razvoju 2011 (2011, 30) Urada RS za makroekonomske analize in razvoj razvidno, da se v Sloveniji pri vlaganjih v človeški kapital kažejo predvsem problemi nizke učinkovitosti in kakovosti študija ter neusklajenost v struk-turi ponudbe in povpraševanja po kadrih1. Po drugi strani mora šola k vlogi o umestitvi dolo-čenega programa v šolski sistem za Ministrstvo za šolstvo in šport pripraviti analizo potreb po določenem programu oziroma poklicu v svoji regiji.

Ravnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja na Šolskem centru Celje,

kjer izvajajo štiriletni program okoljevarstveni tehnik, IrenaPosavec, je povedala, da so pred petimi leti, ko so na svojo šolo želeli vpeljati program okoljevarstveni tehnik, naredili ana-lizo potrebe po tem poklicu in dobili rezultate, da se v gospodarstvu v regiji po tem profilu pojavlja potreba. Sedaj dela, ki so primerna za okoljsko izobraženi kader, opravljajo drugi, ki se za to področje priučijo.

1 Poročilo o razvoju 2011, str. 30. Ljubljana: UMAR.

vse več okoljskih izobraževalnih programov

Okoljske vsebine se uvajajo že v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje

ter v ostale programe nadaljnjega izobraževa-nja, specifični okoljski izobraževalni programi pa se izvajajo na srednjih šolah, višjih šolah in visokošolskih zavodih. Največ vpisanih v okolj-ske izobraževalne programe je v višjih šolah. Kaj kaže pregled izobraževalnih programov, ki jih glede na njihove vsebine in okoljski pouda-rek lahko uvrstimo v specifično okoljske? Izbor programov in podatki so pridobljeni na podlagi javno dostopnih dokumentov o stanju vpisanih za šolsko leto 2011/2012 (ter prejšnja študijska leta), ki jih vsako leto objavi Ministrstvo za šol-stvo in šport (srednje in višje šole), dokumen-tov o vpisnih mestih, ki jih objavi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ter na podlagi podatkov, ki jih objavijo univerze v Sloveniji.2

2 Izbor okoljskih izobraževalnih programov je narejen na podlagi vsebin, ki jih posamezen program zajema.

okt

ober

oct

ober

2011

62/6

3O

KO

LjE

75

Srednješolskiokoljskiprogrami: gospodar na podeželju (4 šole), kmetijsko-podjetniški tehnik (7 šol), naravovarstveni tehnik (6 šol) in okoljevarstveni tehnik (7 šol).

Višješolskiokoljskiprogrami: upravljanje podeželja in krajine (5 javnih ali koncesionar-nih šol), varstvo okolja in komunala (10 šol: 4 javne in koncesionarne šole in 6 zasebnih šol), naravovarstvo (3 javne ali koncesionarne šole).

Visokošolskiokoljskiprogrami: geotehno-logija in rudarstvo, biosistemsko inženirstvo, ekološko kmetijstvo, management v agroži-vilstvu in razvoj podeželja, varstvo okolja, ekotehnologija.

Univerzitetniokoljskiprogrami: bioteh-nologija, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, vodarstvo in komunalno inženirstvo, kemij-sko inženirstvo (smer ekološko inženirstvo), geotehnologija in rudarstvo, gospodarsko geoinženirstvo, tehniško varstvo okolja, bio-diverziteta, okolje.

Magistrskiokoljskiprogrami(2.stopnja): biologija in ekologija z naravovarstvom, teh-niško varstvo okolja, upravljanje trajnostnega razvoja, ekologija in biodiverziteta, gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov, trajnostna raba lesa, ekonomika naravnih virov, strojni-štvo (smer okoljsko strojništvo).

Doktorskiokoljskiprogrami(3.stopnja): ekološke znanosti, tehniško varstvo okolja, varstvo okolja, ekonomika naravnih virov, les in biokompoziti, upravljanje gozdnih ekosiste-mov, varstvo naravne dediščine.

Visokošolskih zavodov, ki izvajajo visoko-šolske ali univerzitetne okoljske programe,

je 11, tistih, ki izvajajo magistrske okoljske programe, je 6, doktorskih pa 17, vendar je več fakultet povezanih pri interdisciplinarnem študiju enega od okoljskih izobraževalnih

programov, kot sta varstvo okolja in biozna-nosti (ekonomika naravnih virov, les in bio-kompoziti, upravljanje gozdnih ekosistemov in varstvo naravne dediščine).

Tovrstno izobraženi kader ima glede na stopnjo izobrazbe možnosti zaposlovanja

v institucijah, organizacijah in podjetjih, kjer je potrebno upoštevati vplive na okolje, ali v organizacijah, ki so posebej specializirane za dejavnosti s področja okolja. To so na primer komunalna podjetja, laboratoriji, okoljski inšti-tuti, centri za ravnanje z odpadki, tovarne in proizvodnje, ki so zavezanci IPPC, inšpekcijske službe, v parkih oziroma na območju naravne dediščine oziroma zavarovanih območjih, v raziskovalnih institucijah idr.

V srednjih šolah je v šolskem letu 2011/2012 največji odstotek vpisanih v

program okoljevarstveni tehnik, in sicer 35 odstotkov, za njim je naravovarstveni tehnik s 30 odstotkov, nato kmetijsko-podjetniški tehnik s 23 odstotkov in gospodar na pode-želju z 12 odstotkov vpisanih med okoljskimi izobraževalnimi programi na vseh srednjih šolah. Skupno število dijakov in dijakinj, vpisanih v okoljske izobraževalne programe v letošnjem šolskem letu je 462. Prejšnje šolsko leto je bilo vpisanih 417 dijakov in dijakinj, še eno šolsko leto prej, 2009/2010, pa 381. Število vpisanih v okoljske izobraževalne programe na srednjih šolah torej iz leta v leto narašča. Vpis v program okoljevarstveni tehnik se je v šolskem letu 2010/2011 v primerjavi s šol-skim letom 2009/2010 povečal, v letošnjem šolskem letu pa se je za malenkost zmanjšal. Vpis v program naravovarstveni tehnik pa se je iz leta v leto povečeval. Prav tako se je v leto-šnjem letu povečal vpis v program gospodar na podeželju, manjši upad v primerjavi s šolskim letom 2009/2010 pa je zabeležen v programu kmetijsko-podjetniški tehnik. Kljub manjšim

izjemam lahko rečemo, da vpis v tovrstne programe postopno narašča – ni pa večjega pritiska, ki bi povzročil prevelik presežek, saj nobena izmed šol, ki razpisuje te programe, ni omejila vpisa. Predvsem v programu naravo-varstveni tehnik, kjer je sicer ostalo prostih mest še za približno en oddelek 30 dijakinj in dijakov, in programu okoljevarstveni tehnik so oddelki polni, drugod je delež prostih mest malo večji. Razpoložljivih vpisnih mest je torej več, kot je povpraševanja oziroma zanimanja za vpis. Skupnih razpisanih mest v letošnjem šolskem letu je bilo 623, vpisanih na dan 15. september 2011 pa je 462.

Pri višješolskihokoljskihizobraževal-nihprogramih je bilo po zadnjih podatkih

za leto 2010/2011 največji delež (37 odstotkov) vpisanih v program upravljanje podeželja in krajine, kjer je poudarek na okolju prijaznih tehnologijah kmetovanja in alternativnih virih energije, na trženju in prodaji kmetijskih izdel-kov in storitev idr. Za njim je vpis v program varstvo okolja in komunala s 35 odstotki, vpis v program naravovarstvo pa zavzema 28 odstotkov. Potrebno je upoštevati, da se je višješolski program naravovarstvo v šolskem letu 2010/2011 šele začel izvajati. Ta program tudi najmanj odstopa od deleža prostih vpi-snih mest (32 preostalih prostih vpisnih mest). Skupno število razpisanih mest za te programe za šolsko leto 2010/2011 je bilo 1.243, vpisanih je bilo 897.

Za univerzitetneinvisokošolskeokolj-skeprograme, ki smo jih navedli pred

tem, je v letošnjem študijskem letu razpisanih skupaj 690 mest za redni in izredni študij sku-paj. Na prvem in drugem roku je bilo podanih 551 prijav, sprejetih pa je bilo 475 prijavljenih. Največji vpis v okoljski izobraževalni program so v letošnjem študijskem letu zabeležili na Visoki šoli za varstvo okolja, kjer je na redni

Graf 1: Število vpisanih v srednješolske okoljske izobraževalne programe po programih in letih

Graf 2: Število vpisanih v višješolske okoljske izobraževalne progra-me po programih in letih

0

50

100

150

200

2011/20122010/20112009/2010

Okoljevarstveni tehnik Naravovarstveni tehnikKmetijsko-podjetniški tehnik Gospodar na podeželju

0

100

200

300

400

500

2010/20112009/20102008/20090 0

naravovarstvo varstvo okolja in komunalaupravljanje podeželja in krajine

okt

ober

oct

ober

2011

Urejanje okolice - od ideje do izvedbe

zasaditve / vzdrževanje vrtov / načrtovanje in svetovanje

Okolica hiše in vrt sta pomemben prostor za dobro počutje. Zaupajte ju strokovnjakom!

Simbio, d.o.o.

Teharska 49

3000 Celje

Mob.: +386 (0) 31 520 385

Faks: +386 (3) 425 64 12

vrtnarstvo@simbio.si

Pro

moci

ja

62/6

376

OKO

LjE

in izredni študij skupaj vpisanih 67 novih štu-dentov. Po besedah dekanice doc. dr. Natalije Špeh interes za program varstvo okolja in ekotehnologija že vsa štiri leta (odkar se izvaja program) presega število razpoložljivih rednih vpisnih mest, kjer je omejitev običajno 50 novih mest. Le-ta so običajno zapolnjena že v prvem razpisnem roku. Drugače pa je pri izrednem študiju, saj trenutne družbeno-ekonomske razmere povzročajo krčenje sredstev tudi na izobraževalnem področju, izrednega študija pa si mnogi ne morejo privoščiti.

Povezovanje teorije in prakse

Takoj za tem je program biotehnologije (50 razpisanih mest, 53 sprejetih), ki ga izvaja

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Polni so tudi oddelki v programih gozdarstvo in obnovljivi viri energije (40 razpisanih mest, 41 sprejetih), ekološko kmetijstvo (30 razpisa-nih mest, 30 sprejetih) in ekologija z naravo-varstvom (40 razpisanih mest, 41 sprejetih).3

3 Podatki pridobljeni v dokumentih, dostopnih na spletni strani http://www.vpis.uni-lj.si/. Pridobljeno na dan 29. september 2011.

Izobraževalni programi z okoljsko usmeri-tvijo se vedno bolj vpenjajo v izobraževalni

sistem na vseh nivojih izobrazbe. Glede na to, da so ti programi dokaj novi, se pojavlja vprašanje, kako je s kadri, kompetentnostjo profesorjev za poučevanje predmetov, ki jih ti programi obsegajo. Ali so programi zasnovani tako, da omogočajo pridobitev kvalitetnih znanj in povezovanje z gospodarstvom, saj naj bi ravno potreba po kadrih iz okoljskih disciplin rodila potrebo po okoljskih izobra-ževalnih programih? Dekanica Visoke šole za varstvo okolja, doc.dr.NatalijaŠpeh, pravi, da so pri oblikovanju programa varstvo okolja in ekotehnologija sodelovali tako visokošolski učitelji in sodelavci kot tudi predstavniki širše-ga družbenega okolja (lokalnega, regionalnega in nacionalnega). Čeprav je kader profesorjev z znanji za poučevanje okoljskih vsebin, kot so okoljevarstvo, ohranjanje narave, okoljske tehnologije in drugi, v nacionalnem razponu okrnjen, pa njihov profesorski kader sestavljajo znanstveniki in strokovnjaki iz različnih podje-tij, agencij, raziskovalnih institucij in zavodov. Znanstvena aktivnost učiteljev zagotavlja, da so v študij vključena vsa najnovejša znanstvena dognanja in ugotovitve s strokovnih podro-čij, ki jih zajema njihov predmetnik. V juniju letos so na šoli dobili prve štiri diplomirane

ekotehnologe, trije od teh že imajo zaposlitev. Njihovi študentje se z gospodarstvom srečajo že v času študija, ko morajo v podjetjih opraviti 600 ur praktičnega usposabljanja. Sodelovanje z gospodarskimi podjetji pa šoli omogoči po-vratne informacije tudi o poteku študijskega programa, tako da jim priporočila delodajalcev in mentorjev pomagajo pri dopolnitvah in nad-gradnjah študijskega programa. Na šoli priča-kujejo, da bodo v naslednjem študijskem letu razpisali tudi podiplomski študijski program, ki bo študentom omogočil izpopolnjevanje znanja in specializacijo iz okoljevarstvenih, ekotehnoloških in naravovarstvenih študijskih vsebin na magistrski stopnji. V sklopu tega imajo v načrtu razvoj lastnih laboratorijskih raziskovalnih zmogljivosti. »Za izpolnjevanje zahtevnih pogojev in predpisov na okoljevar-stvenem področju varovanja okolja in narave v neposrednem delovnem okolju postaja vse bolj potrebna in pomembna specifična stro-kovna usposobljenost,« pravi doc. dr. Natalija Špeh. Ta kader se lahko zaposluje v podjetjih, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem in predelavo odpadkov, v podjetjih, ki so zavezanci IPPC, v kmetijskih in gozdarskih podjetjih, na kme-tijah, v institucijah, pooblaščenih za presojo vplivov na okolje, na zavarovanih območjih kot gozdni varuhi idr.

okt

ober

oct

ober

2011

nATEčAJ PoSTAni donAvSki UMETnik 2011

62/6

3O

KO

LjE

77

Poleg praktičnega usposabljanja, ki jih iz-vajajo srednje, višje in visoke šole oziroma

fakultete, pa šole z gospodarstvom sodelujejo tudi tako, da organizirajo več strokovnih ek-skurzij, oglede raznih obratov, zunanji strokov-njaki iz prakse svoje delo predstavijo dijakom na šoli, preverjajo zaposljivost študentov, pri svetovanju za nakup laboratorijskih instru-mentov in opreme, pri raziskovalni dejavnosti, povezujejo pa se tudi z različnimi društvi pri izvajanju raznih, z okoljem povezanih delavnic.

kaj pravijo razmere na trgu?

Podatki iz Zavoda za zaposlovanje Slovenije kažejo, da je bilo v letošnjem letu (od janu-

arja do septembra) za navedene okoljske izobra-ževalne programe skupaj objavljenih 37 prostih delovnih mest, v letu 2010 jih je bilo 57, v letu 2009 pa samo 25. Letos se je pokazala največja potreba po komunalnem inženirju z višješolsko izobrazbo (14 prostih delovnih mest). Največ objavljenih prostih delovnih mest za ta poklic pa je bilo v letu 2008, 21. 10 delovnih mest je bilo objavljenih za univerzitetnega diplomira-nega inženirja vodarstva in komunalnega inže-nirstva, nato za univerzitetnega diplomiranega ekologa (5) in za doktorja biotehnologije (3). Po eno prosto delovno mesto pa je bilo objavljeno za kmetijsko-podjetniškega tehnika, inženirja kmetijstva in krajine, inženirja varstva okolja in komunale, diplomiranega ekotehnologa in za doktorja varstva okolja.

Glede na dejavnost je bilo v letu 2010 največ povpraševanja po okoljskih profilih na po-

dročju strokovnih, znanstvenih in tehniških dejavnosti, skupaj 15. V tej dejavnosti največ po inženirju vodarstva in komunalnega inženir-stva (6). Nato na področju gradbeništva, skupaj 11, kjer je bilo prav tako največ povpraševa-nja po inženirju vodarstva in komunalnega inženirstva (5). 7 prostih mest je bilo skupno objavljenih v predelovalnih dejavnostih, največ za doktorja biotehnologije (5), in na področju izobraževanja, največ univerzitetnih diplomi-ranih ekotehnologov (2). 6 prostih delovnih mest je bilo objavljenih v dejavnostih oskrbe z vodo in saniranja okolja, največ komunalnih inženirjev (3), 4 v dejavnosti trgovine, vzdr-ževanja in popravila motornih vozil, vsa za izobrazbo univerzitetni diplomirani ekolog, nato pa še po eno prosto delovno mesto v de-javnostih kot so oskrba z električno energijo (komunalni inženir), plinom in paro, promet in skladiščenje (kmetijsko-podjetniški tehnik), gostinstvo (kmetijsko-podjetniški tehnik), poslovanje z nepremičninami (komunalni in-ženir), s področja drugih poslovnih dejavnosti (komunalni inženir) ter s področja zdravstva in socialnega varstva (komunalni inženir).

V letu 2010 so se osebe z okoljsko izobrazbo največ zaposlovale na področju strokov-

nih, znanstvenih in tehnoloških dejavnosti (25), v predelovalnih dejavnostih (18) in na področju izobraževanja (17). Zaposlilo se je največ komunalnihinženirjev z višješolsko izobrazbo, 38. In sicer največ v dejavnostih gradbeništva (7), trgovine oziroma vzdr-ževanja in popravila motornih vozil (7) ter na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (6). Zaposlovali pa so se še v pre-delovalnih dejavnostih, v dejavnostih oskrbe z vodo in saniranja okolja idr. Komunalnemu inženirju sledijo univerzitetnidiplomiraniekologi z 21 na novo zaposlenimi v letu 2010. Največ se jih je zaposlilo na področju izobra-ževanja (9) ter v strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih (7). Ostali pa v dejav-nostih zdravstva in socialnega varstva ter v predelovalnih dejavnostih. Zaposlitev je v letu 2010 dobilo tudi 19 kmetijsko-podjetniškihtehnikov. In sicer največ v predelovalnih de-javnostih (7), nato pa še v raznovrstnih po-slovnih dejavnostih, v dejavnosti gostinstva in trgovine, na področju oskrbe z vodo in saniranja okolja idr. 16 delovnih mest so v letu 2010 zapolnili univerzitetnidiplomi-raniinženirjivodarstvainkomunalnegainženirstva, in sicer največ v strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih (5), nato pa še v dejavnostih gradbeništva, oskrbe z vodo in saniranja okolja, izobraževanja idr. Zaposlitev je v letu 2010 dobilo tudi 8 dok-torjevbiotehnologije, največ v strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih (3), nato še v predelovalnih dejavnostih, v dejav-nostih gradbeništva, v zdravstvu in socialnem varstvu ter v dejavnostih trgovine. Zaposlenih je bilo tudi 7 univerzitetnihdiplomiranihekologov, in sicer v dejavnostih izobraževa-nja, strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih, v dejavnostih trgovine oziroma vzdrževanja in popravila motornih vozil ter v dejavnosti javne uprave oziroma obrambe oziroma socialnega varstva. Ostali profili med obravnavanimi z okoljsko izobrazbo, ki so bili v letu 2010 zaposleni (od 1 do 3 oseb) so še magistervarstvaokolja,gospodarnapodeželju,inženirkmetijstvainkrajine,univerzitetnidiplomiraniinženirokolja in doktorvarstvaokolja.

Povpraševanje po specifičnih okoljskih profilih oziroma po tako imenovanih

»zelenih poklicih« bo po napovedih Zavoda za zaposlovanje naraščalo tudi pri njih. Mnogi tovrstni kadri pa svojo zaposlitev najdejo kar v podjetju ali drugi organizaciji, kjer so opravljali svoje praktično usposabljanje. Zato je dobro povezovanje med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom eno ključnih za ugodne razme-re zaposljivosti tega kadra na trgu. 

zmagala je ekošola igOsnovna šola IG je ena izmed ekošol

v Sloveniji. Na začetku šolskega leta 2010/2011 smo se somišljeniki odločili, da se bomo srečevali in izmenjavali mnenja, kaj storiti za ohranitev čistih voda, ki jih je v Sloveniji trenutno še nekaj, ter za izbolj-šanje onesnaženih voda, ki jih je že preveč. Sam že dolgo razmišljam in delujem v smeri ohranjanja naravnega okolja. Skrbim, da odpadke doma in v šoli recikliramo. Doma imamo tudi biološko čistilno napravo za od-plake. V preteklem šolskem letu smo se zato seznanjali s procesi čiščenja voda (čiščenje odplak, čiščenje vode za pripravo pitne vode) in o tem, kako se vode (samo)očistijo v naravi.

V šolskem letu 2010/2011 smo se skupaj z učiteljico mentorico Ido Zgonc odločili za sodelovanje na natečaju Postani donavski umetnik 2011. Namen je bil predvsem dvi-govanje zavesti o pomenu čiste vode in ohra-njanju naravnega okolja. V okviru natečaja sem izdelal Naravi prijazno čistilno napravo in dobil 1. nagrado.

naravi prijazna čistilna naprava

Konstrukcija Naravi prijazne čistilnenaprave se zgleduje po konstrukciji stre-

he permakulturne Hobbit hiše (recipročna streha).

Vsi elementi čistilne naprave so povezani s šibami. Čeprav je sestavljena iz ravnih

palic, oblikuje spiralo, ki je ena od osnovnih življenjskih oblik v naravi. V zgornjem delu so za podlago filtra iz kamenja nameščeni drevesni listi ali vejice iglavcev, odvisno od letnega časa. Filter sestavljajo različne plasti kamenja, od finih zrnc do velikih kamnov na vrhu. Če imamo mo-žnost, lahko v eno plast filtra dodamo tudi oglje. V spodnji del či-stilne naprave lahko posta-vimo posodo ali kozarec za zajemanje vode.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/136

Hit

ra

po

šta

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv P

ošta

Slo

veni

je

62/6

3LO

GIS

TIKA

78 HiTrA PoŠTA

omejitev veliko, priložnosti še več

majdi kosi

kako hitra je hitra pošta in kje

je najbolj razvita? Bistvena

je seveda hitrost. Zagotavljati

prenos pošiljk od vrat do vrat

s hitro dostavo v časovno

omejenem obdobju – znotraj

enega do treh delovnih dni.

najpomembnejše značilnosti

ponudnikov so dostava od

vrat do vrat, lastna prevozna

sredstva, močno razvita

informacijsko-komunikacijska

tehnologija (npr. sledenje,

programi za podporo

uporabnikom). Pa vendar v tej

izjemno konkurenčni panogi

štejejo tudi drugi dejavniki,

predvsem inovativnost

in prilagajanje željam ter

potrebam uporabnikov. največ

hitre pošte je v ZdA, a tudi na

slovenskem trgu ne manjka

konkurence.

Globalni trg hitre pošte obvladujejo štiri največja podjetja v panogi, ki tvorijo jedro

panoge ter konkurenco in sodelovanje na trgu: DHL, UPS, FedEx in TNT. Po oceni USASEAN Business Council iz leta 2005 predstavlja pro-met ključnih štirih akterjev približno 85 % sve-tovne hitre pošte. V tej izjemno konkurenčni panogi seveda obstajajo še mnoga druga manjša logistična podjetja, ki pa uporabniku ne morejo zagotoviti tako učinkovitih, hitrih, zanesljivih storitev, razpršenih na širok spekter destinacij. Po podatkih publikacije Oxford Economics iz leta 2009 je največji delež hitre pošte ustvarjen znotraj ZDA (42 %), sledita Evropa (28 %) in Azija s Pacifikom (24 %), medtem ko je najmanj-ši delež prodaje ustvarjen v Južni Ameriki, na Karibih, v Afriki in na Srednjem vzhodu.

Trend – internetizacija poslovanja

Sodobni načini poslovanja podjetij so vse bolj usmerjeni v specializacijo proizvodnje in

iskanje nišnih trgov, kar podjetja sili v delova-nje na globalnem trgu. Ključni sta učinkovita logistika in integrirana storitev z najnovejšo informacijsko podporo. Vsi štirje največji

globalni predstavniki panoge hitre pošte svo-jim uporabnikom ponujajo programe za pri-pravo pošiljk prek spletnih aplikacij, ki nudijo uporabniku pomembne prednosti: tiskanje tovornih listov, nasvete za pripravo pošiljke, naročanje prevzema pošiljk, avtomatično do-ločanje kode namembnega kraja, opozorila pre-jemniku o prispetju pošiljke prek elektronske pošte, sledenje pošiljk, izbira med različnimi

dostavnimi možnostmi, naročanje embalaže prek funkcije v programu, vodenje evidence preteklih pošiljk, standardna poročila za hitri pregled stroškov, vzdrževanje imenika poslov-nih partnerjev, zbrana priporočila in obvestila za posamezne države. Trend storitev družbe DHLEkspres je že nekaj let usmerjen na ele-ktronska orodja za oddajo naročil za prevzeme pošiljk. Eno takih orodij, pravi vodjamarke-tingaDolores Lakovič, je DHL ShipNow,

Značilnost tržnega dogajanja so prevzemi in spojitve podjetij, poleg tega pa tudi strateška partnerstva. Glavni akterji so velika privatizirana poštna podjetja.

okt

ober

oct

ober

2011

Pro

moci

ja

62/6

379

LOG

ISTI

KA

do katerega uporabnik dostopa prek spletnih strani. Elektronsko orodje DHL Intraship je namenjeno zahtevnejšim uporabnikom in omogoča pripravo imenika, poročil preteklih naročil in nastavitve različnih profilov upo-rabnikov. To pomeni, da lahko en uporabnik pošiljko pripravi v sistemu, drugi natisne doku-mentacijo (npr. v skladišču), medtem ko tretji pripravi poročila pošiljk in stroške (nadzornik). Orodjem za oddajo naročil prevzema pošiljk so dodali tudi možnost e-fakturiranja, kjer lahko preko posebnega varnostnega portala uporabniki dostopajo do faktur v elektronski obliki, jih v različnih možnih oblikah prenesejo neposredno v svoje finančne sisteme, podajo morebitno reklamacijo in kliknejo na tovorni list. Tako lažje določijo stroškovno mesto zno-traj svojega podjetja. E-fakturiranje je storitev, ki je za uporabnike brezplačna, v Sloveniji pa je družba edini ekspresni prevoznik, ki jo ponuja.

Glavni akterji so velika poštna podjetja

Globalna podjetja izkoriščajo lokalne proi-zvodne vire: po svetu so odprla podružnice

ali sklenila partnerstva z lokalnimi kurirskimi podjetji. Ponekod so se povezala tudi z javnimi poštnimi operaterji. Storitve opravljajo prek osrednjih distribucijskih centrov, ki so običajno v bližini letališč. Značilnost tržnega dogajanja so prevzemi in spojitve podjetij, poleg tega pa tudi strateška partnerstva. Glavni akterji so velika privatizirana poštna podjetja. Značilen je vstop na trg štirih velikih pošt (nemške, britanske, francoske in nizozemske), ki so ustanovile posebna podjetja za paketne storitve. Poštna podjetja širijo svojo dejavnost tudi na področje špedicijskih in drugih logističnih storitev.

Razvoj hitre pošte gre tudi v smeri zunanje oskrbe (outsourcing). Nekateri operaterji

naj bi določene aktivnosti prenesli na spe-cializirana podjetja. Družba TNT ExpressWorldwide pri organiziranju komercialnih letov in ladijskih prevozih denimo sodeluje z zunanjimi letalskimi in ladijskimi prevozniki, pri prevozu težjih in večjih pošiljk sodeluje s poslovnimi partnerji, ki zagotavljajo posebna vozila ipd. TatjanaLovrak izoddelkazamarketing v družbi TNT Express Worldwide dodaja, da na tem področju letos opažajo porast povpraševanj po tovrstnih storitvah.

Tudi PoštaSlovenije po besedah MatejeKorberizslužbezaodnosezjavnostmi

v določeni meri naroča zunanje izvajalce, saj s kombinacijo zunanjih izvajalcev lažje obvladu-jejo konice prometa in s tem optimirajo svoje poslovanje. Slednje se v večji meri nanaša na transport, četudi pa za zdaj še ne morejo go-voriti o večjem obsegu tovrstnega poslovanja.

Pošta Slovenije je namreč zavezanka za javna naročila, kar zaradi zahtevanih postopkov znižuje reakcijski čas in s tem posledično zmožnost hitrega odzivanja na priložnosti na trgu. Zaradi tega se Pošta Slovenije pri iskanju rešitev za trg ne more toliko opirati na možnost outsourcinga kot na rešitve v lastnem okolju.

Mag.MajaErman,vodjaprodajeintr-ženja v družbi DPD, pravi, da se družba

DPD lahko pohvali z najučinkovitejšo cestno transportno mrežo v Evropi, ki omogoča sko-raj tako hitre dostave na področju Evrope kot letalski prevozi, hkrati pa tak način dostave predstavlja veliko cenejši in okolju prijaznejši način dostave, saj je raven izpustov emisij CO2 na vsak poslan paket po cesti kar 8-krat nižja kot pri letalskem prevozu paketa. V zadnjem letu so uvedli precej novih storitev, izboljšav in nadgradenj že obstoječih produktov in storitev, izmed katerih so najpomembnejše: boljša pokritost in hitrejša dostava na področju Evrope zaradi uvedbe dodatnih mednarodnih linij, nadgradnja in izboljšava produkta GICP – medcelinske dostave paketov, nadgradnja klicnega centra ter izboljšava produkta B2C z vpeljavo sistema EDI – interaktivnega obve-ščanje strank o dostavi paketov.

nove storitve, novi produkti po željah uporabnikov

V družbi TNTExpressWorldwide je temelj-na usmeritev nenehno vlaganje v zagota-

vljanje kakovostnih storitev in skladno s tem tudi v povečevanje zadovoljstva strank, zato na tem področju vedno znova ponujajo izboljšave. Da so uspešni, kažejo tudi rezultati ankete o zadovoljstvu strank, kjer je 98-odstotni delež vprašanih strank zatrdil, da dosegajo njihova pričakovanja. Ena izmed uspešnih inovacij je konec leta 2010 uvedena storitev Special Express Italija, s katero so vsakodnevno ne-posredno povezani z domačim omrežjem TNT Italije, kar predstavlja najbolj zanesljivo dosta-vo v Italiji. S storitvijo je zagotovljena popolna sledljivost vseh pošiljk, podobno povezavo pa zaradi povečanega zanimanja načrtujejo tudi za Hrvaško, BIH, Srbijo, Črno goro, Kosovo, Makedonijo in Albanijo. Junija 2011 so uvedli storitev Economy Freight, ki ponuja dostavo od vrat do vrat za težje pošiljke – od 45 kg do 1.000 kg in več. S to storitvijo omogočajo do-stavo težjih pošiljk v Azijo, ZDA, Indijo in na Bližnji vzhod ter tako strankam ponujajo krat-ke, redne in zanesljive tranzitne čase kot tudi popoln pregled in nadzor nad dostavo pošiljk.

V družbi DHLEkspres bodo v naslednjem letu uvedli tudi nov produkt JumboBox.

Gre za carinsko pošiljko z brezplačno embalažo

Konkretne prihranke emisij CO2 pri poslovanju z DPD-paketno distribucijo lahko uporabniki izračunajo s pomočjo spletne aplikacije ECO Kalkulator na www.whyflyparcels.com, kjer je na pod-lagi različnih parametrov mogoče določiti, koliko ekvivalenta emisij CO2 je mogoče prihraniti s preklopom (modeshift™) načina pošiljanja z letalskega na cestni prevoz. Cestni način prevoza je tudi do 5-krat cenejši kot letalski prevoz, medtem ko so dostavni roki le za dan ali dva daljši. Prikaz konkretnega izračuna prihrankov emisij CO2 pri cestnem pošiljanju 10-kg paketa na relaciji Ljubljana–Hamburg (v primerjavi z letalskim) prikazuje, da stro-ški letalskega prevoza za omenjeni primer

znašajo 43 evrov, stroški ce-stnega prevoza

DPD Classic pa 21 evrov

– prihranek v tem prime-

ru znaša kar 22 evrov.

okt

ober

oct

ober

2011

Hitra pošta znotraj mest. Dostava najkasneje v 2 urah po naročilu.Hitra pošta po Sloveniji. Dostava pošiljk v istem dnevu.Hitra pošta v tujino. V več kot 200 držav, v zagotovljenih kratkih rokih.

Pošt

a Sl

oven

ije d

.o.o

., Sl

omšk

ov tr

g 10

, Mar

ibor

Opremljeni za hitrost!Znotraj mest. Po Sloveniji. V tujino.

www.posta.si

Pro

moci

ja

62/6

3LO

GIS

TIKA

80

in enotno ceno do 10 kg oziroma do 25 kg. Produkt bo cenovno pozicioniran tako, da bo ugodnejši od redne cene, kar bo še posebej za-nimivo za pošiljatelje težjih pošiljk v balkanske države, ZDA ali v Azijo.

Tudi v družbiDPD svojim uporabnikom nu-dijo posebne, inovativne logistične rešitve in

možnosti pošiljanja, kot je na primer DPD vinska logistika. V ta namen je podjetje razvilo posebno embalažo, ki vsem proizvajalcem vin omogoča varen transport steklenic tako po Sloveniji kot tujini. Inovativne DPD vinske embalaže, katerih razvoj in optimizacija sta trajala dve leti, so bile razvite v sodelovanju z nemškim proizvajalcem in testirane pod nadzorom nemškega Fraunhofer inštituta. Z več kot 20- letnimi izkušnjami in ob pošiljanju več tisoč steklenic vina na leto se lahko DPD s ponosom predstavi kot eden vodilnih

distributerjev na tem področju.

Družba TNTExpressWorldwide namenja poseben poudarek zadovoljstvu svojih za-

poslenih, na katerih gradi svojo konkurenčno moč. Tako je družba letos pridobila mednaro-dni certifikat Vlagatelji v ljudi (Investors in People), ki je namenjen podjetjem z uspešnim vlaganjem v usposabljanje in razvoj zaposlenih. S tem so postali 1. logistična družba z omenje-nim certifikatom v Sloveniji.

omejitve ali priložnosti?

Protikonkurenčna dejanja državnih mono-polnih podjetij (denimo ekskluzivne pravice

podjetij v državni lasti do prednostne obravnave na državnih razpisih, subvencijah, uveljavljanju carinskih postopkov, omejevanje tujih investi-cij), neučinkoviti carinski postopki (neustrezna kadrovska in tehnološka podprtost, omejitev vrednosti in teže pošiljk, neusklajene in ne-predvidljive spremembe carinskih postopkov), omejitve pri svobodni uporabi letalskega pro-stora, omejitev uporabe cestne infrastrukture in neizkoriščeni potencialni trgi (Azija, Latinska

Amerika) predstavljajo hkrati omejitve in prilo-žnosti za globalne igralce hitre pošte.

Pošta Slovenije in globalni ponudniki storitev

Pošta Slovenije od novembra lani na področju ponudbe ekspresnih pošiljk v tujino sode-

luje s podjetjem UPS Adria. Na področju Hitre pošte v tujino – storitev EMS so za Hrvaško uvedli odkupno poslovanje. S ponudbo se prilagajajo predvsem slovenskim spletnim tr-govcem (in seveda drugim podjetjem), ki širijo svoje poslovanje na sosednji trg. Na področju spletne trgovine ponujajo strankam tudi mo-žnost brezplačnega vračanja paketov v tujino. Poleg Nemčije so ponudbo razširili na Belgijo, v kratkem pa se bosta omenjenima državama pridružili Velika Britanija in Nizozemska. Pošta Slovenije je s svojimi storitvami tako v večji meri prisotna na notranjem trgu, kjer pošiljke distribuira znotraj lastne mreže. Se pa pritiskom globalnih podjetij skorajda ni mogo-če izogniti, saj je konkurenca na področju hitre pošte v tujini velika. 

v družbi dHL Ekspres bodo v naslednjem letu uvedli tudi nov produkt JumboBox. Gre za carinsko pošiljko z brezplačno embalažo.

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: arh

iv p

odje

tja

ivo

Bos

caro

l

62/6

381

LOG

ISTI

KAza zeleno prihodnost

na nebu

PiPiSTrELov iZUM

to ni več novica. taurus 64 je prestop mej znanstvene fantastike. je začetek energetske revolucije v zraku? je nov pogled na začetek zelenih prometnih stez na nebu?

ajdovsko podjetje iva boscarola oziroma njegova skoraj 30-članska ekipa inženirjev, oblikovalcev, računalničarjev in drugih stro-kovnjakov je z letalom taurus g4 zmagalo na nasinem natečaju green Flight Challenge za najbolj učinkovito električno letalo. to je okoljsko čistejši način letenja in odpira vrata novi industrijski panogi – proizvodnji elek-tričnih letal.

Povzemimo na kratko. V tekmovanju ameri-ške fundacije CAFE (Comparative Aircraft

Flight Efficency) se je pomerilo 14 ekip, med katerimi so tehnične in druge zahteve izpolnje-vala le tri letala, ki so se pomerila v kalifornijski Santa Rosi. Pipistrel je v tekmovanju Nase že tre-tjič zapored prejel nagrado za letalo prihodnosti, vendar se je tokrat zgodilo prvič, da so se med seboj pomerila le električna letala. Zmagovalec je moral preleteti 200 milj (370,4 kilometra) v manj kot dveh urah in pri tem na osebo porabiti manj kot galono (3,785 litra) goriva ali ustrezen ekvivalent električne energije. Skoraj polovico manj goriva sta porabili letali ekipe Pipistrel in nemške ekipe E-Genius, ki je zasedla drugo mesto, in je pravzaprav Pipistrelov predelani taurus, saj so zanj v Pipistrelu dostavili podalj-šana krila in trup, ki so ga predelali, ter v rep montirali slovenski motor.

Polnjenje akumulatorjev s sončnimi celicami

jadralno letalo Taurus electro s pomožnim elektromotorjem samo po sebi sicer ni novost,

kot prototip so ga v ajdovskem Pipistrelu naredili že pred časom, njegova izboljšana različica G2 pa je predvidena in tudi že pripravljena za serijsko proizvodnjo. Taurus G4 je prvo letalo na električ-ni pogon s kapaciteto štirih potnikov. Nastalo je tako, da so med sabo povezali dva trupa letala Taurus Electro ter ju spojili s pet metrov dolgo sekcijo, na kateri je nameščen električni oziroma hibridni pogon.

Izboljšani taurus electro ni »zelen« le zato, ker z izpušnimi plini ne onesnažuje zraka, temveč

tudi zaradi možnosti polnjenja akumulatorjev s pomočjo sončnih celic. Letalo bodo namreč ponu-jali s tako imenovano sončno prikolico za cestni prevoz, opremljeno z dovolj zmogljivimi sončnimi celicami, da mu bodo akumulatorje napolnile v petih urah, v primeru oblačnega vremena pa je akumulator nared za polet čez teden dni.

Tehnični direktor Joe Parrish je dejal, da lahko letalo Taurus G4 v tem trenutku prepelje 4

potnike dvakrat dlje in z dvakrat manj goriva kot letalo Prius. Letalo je sposobno štiri potnike pri-peljati skoraj 500 kilometrov daleč s povprečno hitrostjo 200 kilometrov na uro, kar predstavlja prvovrsten okoljski napredek. Tudi z vizijo razvo-ja nadzvočnega električnega letala je po njegovem mnenju zračni transport postavljen na druge te-melje in bo dejansko varoval atmosfero. Kakšna je okoljska vizija na nebu, kakor jo napoveduje izum Pipistrela?

kako z električnim letalom prebiti zvočni zid?

Vodja projekta zmagovalne ekipe TineTomažič, ki je avtor idejne zasnove letala,

projektni vodja, sokonstruktor arhitekture sistemov letala ter koordinator testiranja le-tala, je predstavil okoljski vidik razvojne vizije

Pipistrela: »Naše letalo lahko prepelje v tem trenutku 4 potnike dvakrat hitreje kot Toyota Prius in to naredi s polovico manj goriva. Celoten doseg letala znaša okoli 300 statutnih milj (485 km), kar je sicer primerljivo z dosegom Priusa z enim polnjenjem rezervoarja. Okoljska vizija je jasna – čim bolj zmanjšati emisije, obenem pa širiti meje mogočega. Leta 2007, ko smo kot prvi na svetu poleteli z dvosedežnim električnim letalom, je znašal njegov dolet cca. 100 km (40 minut letenja), prepeljal pa je lahko dva potnika pri hitrosti okoli 100 km/h. Štiri leta pozneje smo izdelali štiriseda, ki je lahko v zraku več kot dve uri in pol, pri tem preleti skoraj 500 km in to pri hitrosti skoraj 200 km/h. Menimo, da se bo razvoj gibal predvsem v dve smeri – dodatno se bo povečeval čas letenja, osredotočili pa bi se radi tudi na hitrost. Revolucija v svetu letalstva je bila vselej povezana s hitrostjo letenja oziroma s tem, kako hitro smo lahko dosegli oddaljen cilj. S tem je povezan tudi predlagani izziv letala na električ-ni pogon, ki lahko prebije zvočni zid. Raziskali smo že tehnologije, ki dovoljujejo letalu povečati njegov doseg ter trajanje leta (kar smo z zmago na omenjenem tekmovanju tudi že dosegli), sedaj je čas za raziskave, kako narediti električna letala mnogo hitrejša. Zavedamo se seveda, da tehnolo-ški preboj električnih letal še ne bo tako hitro pri-soten pri potniškem letalstvu oz. pri masovnih prebojih, vendar se pionirskih poskusov očitno ne bojimo. Naši cilji so vselej postavljeni zelo visoko, četudi se komu zdijo nedosegljivi.«

majdi kosi

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/137

okt

ober

oct

ober

2011

foto

: GSK

Š R

uše

KoledarjiroKoVNiKi

* akcijabrezplačnegadotiska(cmyk)veljanaizbrane koledarjezakončnekupce

posloVNa darila

do

konca oktobra

brezplačendotisk

Štrbenkova cesta 6, 3320 Velenje, Slovenija

t. 03 898 14 30f. 03 898 14 60e. koledarji@eurograf.siw. www.eurograf.si

NE PREZRITE!Pred izidom je učbenik

Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Avtorja: dr. Milenko Roš,dr. Jože Panjan

Recenzenti: dr. Mitja Bricelj,dr. Darko Drev, Marinka Žbogar

Bogata likovna oprema Obseg: 148 strani Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o.

Prednaročila in informacije: 03/ 42 66 700, info@fitmedia.siwww.zelenaslovenija.si

Pro

moci

ja

62/6

382

EOL

BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH VREČK NE MEČIMO V OKOLJE

Ime biološko razgradljiva vrečka pogosto daje napačen prizvok, da se razgradi v kateremkoli okolju in ni zato nič hudega, če jo odvržemo kar v naravo. A ni tako. Obstajajo namreč biološke vrečke iz različnih materialov in vsaka ni pri-merna za razgradnjo v naravnih pogojih v oko-lju. Nekatere se lahko razgradijo le v industrij-skih obratih za kompostiranje v kontroliranem okolju. Uporablja pa se tudi material, primeren za vrečke za zbiranje bioloških odpadkov, ki se razgradi v približno 40 dneh tudi na doma-čem kompostniku. Če nismo prepričani, ali je vrečka, ki jo uporabljamo, razgradljiva med biološkimi odpadki na domačem kompostni-ku ali v košu za biološke odpadke, je nikar ne odlagajmo na ta način. Nikakor pa nobena od teh vrečk ni primerna za metanje v okolje, saj ne le, da kazi naravno lepoto in spodbuja slabo navado, ampak tudi nima enakih razmer za razgradnjo, kot je domači kompostnik ali velike kompostirnice na odlagališčih za odpadke. Ker na ravni EU še ne obstaja ustrezno obveščanje o razlikah med materiali biološko razgradljivih vrečk, uporabljamo preverjene načine uporabe in ravnanja z njimi.

(Ne)zelene navade

Vprašujejo dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše pod vodstvom pro-fesoric Barbare Kajba Mori in Romane Jerkovič.

Veliko se pogovarjamo o ekologiji in eko-loških problemih (Ekošola, pri predmetu biologija in tudi pri strokovnih predmetih

- farmacevtski in kemijski tehnik) in vedno pogrešamo konkretne številke o ekoloških dejavnostih v Sloveniji. Zato nas za-nima, katere snovi se najpogosteje in najuspešnejše reciklirajo v Sloveniji in v koliki meri se nato ponov-no uporabijo kot surovine?

Odgovarja mag. Mojca Žitnik, vodja oddelka za sta-tistiko okolja in

energetike na Statističnem uradu RS

Po statističnih podatkih se je v Sloveniji v letu 2010 recikliralo največ kovinskih in papirnih odpadkov, in sicer več kot 80 odstotkov. Reciklira pa se ne le odpadni papir zbran v Sloveniji, ampak tudi uvožen odpadni papir. In sicer se je vsega skupaj re-cikliralo 85 odstotkov vsega odpadnega pa-

pirja, kar je več kot 290 tisoč ton. Prav tako se je recikliralo

več kot polovica pla-stičnih odpadkov in

steklenih odpad-kov. Okoli 40

odstotkov se je recikliralo odpadkov iz lesa, naj-manj pa se je v letu 2010 recikliralo

odpadkov iz tekstila,

le dobrih 8 odstotkov.

EKOŠOLA SPRAŠUJE, STROKA ODGOVARJA

Biološko razgradljiva?Hmm, zakaj bi jo nosil

s seboj?

Če je na vrečki napisano bio, še ne pomeni, da jo lahko

vržeš kar na travnik!!!

Pametnjakovič ...

KoledarjiroKoVNiKi

* akcijabrezplačnegadotiska(cmyk)veljanaizbrane koledarjezakončnekupce

posloVNa darila

do

konca oktobra

brezplačendotisk

Štrbenkova cesta 6, 3320 Velenje, Slovenija

t. 03 898 14 30f. 03 898 14 60e. koledarji@eurograf.siw. www.eurograf.si

Pro

moci

ja

Pro

moci

ja