res publica civis „Il principe” universitas civi- tum · 2016. 5. 24. · sozdadeno kodeks na vrednosti spored koj{to opstojuvaat. Nekoi politi~ari ‘iveat i rabotat spo-red

str. 1Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje

Od Nikolo Makijaveli potek-nuva poznatata re~enica deka celtagi opravduva sredstvata. Filo-zofot i avtorot od Firenca po pri-roda be{e pesimist koj na ~ovekamnogu retko mu pripi{uva{e dob-rina. Vo negovoto delo „Il principe”1

od 1513 god. mo‘e da se najde opi-sot: "Razlikata me|u onakako ~ovek ‘ivee i kako~ovek treba da ‘ivee etolku golema {to ~ovekotkoj ne pravi ne{to {tovoobi~aeno se pravi, zada pravi ne{to {to bitrebalo da se pravi po-skoro }e bide uni{tenotkolku spasen, bidej}i~ovek koj vo site oblastisaka da stori samo dob-rina }e propadne poraditoa {to okolu nego ima mnoguminakoi ne se dobri. Zatoa eden vlade-tel koj saka da se oddr‘i potrebnoe da nau~i da bide vo mo‘nost dane bide dobar za ovaa sposobnostda mo‘e da ja upotrebi ili da ne jaupotrebi zavisno od nu‘nosta.# Ovase te{ko razbirlivi zborovi oso-beno zatoa {to poteknuvaat od ~o-vek koj s¢ u{te veruval vo geocen-tri~nata pretstava za svetot. No,sepak toj ve}e ja imal razbranosmislata na ovie poimi vo politi~-kata realnost vo toga{na Evropa:

anti~kite doblesti i razlikatame|u dobroto i lo{oto is~eznuvaa.Vojvodite i kralevite ja koristeasopstvenata mo} za oddr‘uvawe naistata, res publica se pretvori vosredstvo, a li~nata sloboda civisbe{e ‘rtvuvana za universitas civi-tum.

No, blagodarenie naboga {to svetot ne osta-nal takov kakov {to bilpred re~isi 500 godini.Na~inot na gledawe narabotite i na razmis-luvawe se razvival po-natamu. Na mestoto navojvodite dojdoa politi-~arite koi bea izbraniod strana na suverenot.Preneseno vo dene{novreme, politi~arot ne

sekoga{ mo‘e da pravi samo dob-rini, tuku poradi okolnostiteprimoran e da stori i ne{to nepri-jatno. No i denes, za sebe toj ne mo‘eda ja prisvoi re~enicata dekacelta gi opravduva sredstvata. Za‘al, neodamna izglasaniot zakon zapratenici vo R Makedonija sepakkako da ja sledi ovaa misla naMakijaveli.

Moderni filozofi i mislitelirazvile daleku poinakvi na~ini narazmisluvawe od onoj na Makija-veli, pritoa bez sosema da seoslobodat od negoviot na~in narazmisluvawe. Maks Veber, german-

Ulrih Klepman

1 “Vladetelot”

CORE Metadata, citation and similar papers at core.ac.uk

Provided by UGD Academic Repository

https://core.ac.uk/display/35331854?utm_source=pdf&utm_medium=banner&utm_campaign=pdf-decoration-v1

Politi~ka mislastr. 2

Ulrih Klepman

ski sociolog (1864-1929), go sme-ta{e socijalnoto dejstvuvawe zazna~aen element vo svoite analizi.Veber koj be{e pod silno vlijaniena negovoto vreme se zalaga{e zaodgovorno dejstvuvawe na sekojpoedinec, a osobeno na politi~a-rot. Negovata pretstava deka sop-stvenosta so sebe nosi i odgo-vornost vleze duri i vo ~len 14,paragraf 2 od germanskiot ustav. Ipokraj toa {to toj va‘i za sozda-va~ot na "sloboda od vrednosti”,sepak bez dvoumewe toj potvrdideka na sekoj ~ovek mu se potrebnivrednosti vo koi mo‘e da veruva.No koi se tie vrednosti poedine~notoj gi ostavi otvoreni. Tokmu denespovtorno toa treba da bidat vred-nostite, koi{to kako da se ~iniis~eznale vo o~ite na Makijaveli:skromnosta, trudot i qubovta konvistinata.

Koi vrednosti i principi trebada gi poseduva eden evropski poli-ti~ar? I iako ne postoi nekakovili odreden odgovor na ova pra{a-we, toa e edno od najva‘nite pra{a-wa voop{to. Mnogu profesii votekot na nivnoto postoewe imaatsozdadeno kodeks na vrednostispored koj{to opstojuvaat. Nekoipoliti~ari ‘iveat i rabotat spo-red nekoi nepi{ani pravila t.ekako Velika Britanija mo‘at da sesnajdat i bez pismen ustav. Drugi,pak, imaat potpi{ano zakonskiodredbi t.n „compliances” i odmoralni pri~ini, voop{to ne po-misluvaat na toa da gi prekr{at.Zakonskite odredbi na 25 zemji-~lenki se naj~esto tolku razli~nikolku i jazicite. Ottuka poteknuvaspoznanieto deka mora da bide

iznajdena edna edinstvena normaili edinstveni na~ela.

Zatoa smetam deka evropskiotpoliti~ar treba da biden skromenbez razlika od koja zemja doa|a ilivo koj parlament sedi. Tie seizbrani od svojot narod za da gozastapuvaat istiot, a ne da rabotatza sopstveni beneficii.

Evropskiot politi~ar treba dabide vreden i svojata sila da jaupotrebi za svojot mandat. Onoj kojdobro raboti mo‘e toa mirno i dago poka‘e za da mo‘e da go izdr‘inatprevarot. Gra|aninot koj voednoima pravo na glas mnogu brgu }e goprepoznae onoj koj samo navidumraboti.

Evropskiot politi~ar treba dae iskren i da ja sledi svojatasovest. Ne sekoga{ }e mo‘e da goizbegne pritisokot na partijata, nosepak mo‘e da gi izbegne benefi-ciite za sebe. Smetam deka ovagovori samoto za sebe i nema potre-ba od dopolnitelni objasnuvawa.

Evropskiot politi~ar pokraj toatreba da bide i transparenten idostapen. Gra|aninot mora da bidevo mo‘nost da doznae {to rabotatpretstavnicite izbrani od narodot.Ova ne bara samo objektivno izves-tuvawe vo mediumite tuku i aktivnoinformirawe od strana na politi-~arot. Negova odlika treba da bidesluhot {to toj }e go poseduva zagri‘ite i potrebite na gra|anite.I neretko do nego toga{ }e stignati dobri predlozi za podobruvawena sostojbite.

Denes Makijaveli so negovatapoznata re~enica vo odnos na dr-‘avniot rezon ve}e ne mo‘e da bidevo pravo. Toj pretpostavi deka ~ove-


Voved

kot vo osnova ne e dobar. I mo‘ebiova e to~no, no samo vo mal brojslu~ai, no ne smee da bide osnovnopravilo. Denes vo germanskataarmija pri obuka na idnite oficeri

Abstract

va‘i maksimata: "Koj saka da pred-vodi lu|e, mora i da gi saka lu|eto!”Ova mo‘e i treba da va‘i i zaevropskiot politi~ar.

Being a severe pessimist, the Florentine philosopher and writer NiccolòMacchiavelli was conscious of the undermining of meaning in political notionsin 16th century Europe, when the distinction between good and evil was alreadyfading - it was him who created the well-known dictum “the end justifies themeans”. Macedonian MPs at any rate seem to take to this saying by votingfor the new law on MPs according to which they will receive the highestpensions ever paid in Macedonia.

But what values and guidelines should 21st century European politiciansfollow? Modesty is the key characteristic here, since politicians are voted forby citizens in order to represent them and not to achieve their own good. AEuropean politician should work hard to fulfill his mandate, be honest andfollow his conscience. He or she should also be transparent to the citizens,within their reach and ready to listen to their worries as well as theirsuggestions. The German Army‘s tenet in the education of future officersshould also be applied by European politicians: “If you want to lead peopleyou have to like people!”


SODR@INA / CONTENTS

VovedUlrih Klepman

IntroductionUlrich Kleppmann

Evropski profil na politi~ar/Evropski profil na politi~ar/Evropski profil na politi~ar/Evropski profil na politi~ar/Evropski profil na politi~ar/Profile of a European PoliticianProfile of a European PoliticianProfile of a European PoliticianProfile of a European PoliticianProfile of a European Politician

Evropeizacija na politi~kiot profil _______________________ 11Antonio Milo{oski

Europeanization of the Political ProfilesAntonio Milososki

Politi~kite partii vo Evropskata unija i vo Evropskiotparlament__________________________________________________ 19Dane Taleski

The Political Parties in the European Union and in the EuropeanParliamentDane Taleski

So svoj kamen po glava – kako Francija i Holandija pottiknaanegativna slika za Evropskata unija vo tekot na debatite za nivnitedr‘avni referendumi ____________________________________________ 27Marat Market

Self-made Trouble – How France and the NetherlandsHave Fuelled a Negative Image of the European UnionDuring their National Referendum DebatesMarat Market

Liderstvoto, legitimitetot i tranzicijata ___________________ 37Nenad Markovi}

Leadership, Legitimacy and TransitionNenad Markovic

Spogodba za stabilizacija i asocijacija ______________________ 45Vladimir Bo‘inovski

Stabilisation and Association AgreementVladimir Bozinovski


Aktuelno/Aktuelno/Aktuelno/Aktuelno/Aktuelno/CurrentCurrentCurrentCurrentCurrent

Aplikacija, mislewe i status na kandidat ____________________ 51

Jovan Despotovski

Application, Opinion and Candidate StatusJovan Despotovski

"SOLIDARNOST# kako odraz na èlbite na narodite odIsto~na Evropa za nova obedineta Evropa ____________________ 59

Aneta Stojanovska

“SOLIDARITY” as an Expression of the Needs of the Nations ofEastern Europe for New Integrated EuropeAneta Stojanovska

Me|unarodni organizacii/Me|unarodni organizacii/Me|unarodni organizacii/Me|unarodni organizacii/Me|unarodni organizacii/InternaInternaInternaInternaInternational Organizational Organizational Organizational Organizational Organizationstionstionstionstions

Evropski ombudsman ________________________________________ 63Iskra A}imovska Maleti}

The European OmbudsmanIskra Acimovska Maletic

Predizvici i perspektivi/Predizvici i perspektivi/Predizvici i perspektivi/Predizvici i perspektivi/Predizvici i perspektivi/Challenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and Perspectives

Predizvikot na pregovori za ~lenstvo i institucionalniotpristap kon zajaknuvawe na kapacitetite _____________________ 73

Ivan Damjanovski

The Challenge of Membership Negotiations and theInstitutional Approach Towards a Greater CapacityIvan Damjanovski

PSA i ESP: Bliski i dale~ni? _______________________________ 83

Kiril Nejkov

SAP and ENP: Close or Far?Kiril Nejkov


TeorijaTeorijaTeorijaTeorijaTeorija/TheoryTheoryTheoryTheoryTheory

Sovremeni tendencii vo teorijata na politi~kotoliderstvo__________________________________________________ 93

Vesna Zabijakin-âtleska

Current Tendencies in Political Leadership TheoriesVesna Zabijakin-Catleska

PortretiPortretiPortretiPortretiPortreti/PortrPortrPortrPortrPortraitsaitsaitsaitsaits

Evropa - otsonuvan son na @ak Delors________________________ 99

Marko Tro{anovski

Europe – Jacques Delors’ Dream Come TrueMarko Trosanovski

RecenziiRecenziiRecenziiRecenziiRecenzii/RecensionsRecensionsRecensionsRecensionsRecensions

"Starata# i "novata# EU me|u integracijata iorientacijata kon suverenitet ______________________________ 103

Tina Farni

The Old and New EU Between Integration and SouvereigntyTiina Fahrni

DokumentiDokumentiDokumentiDokumentiDokumenti/DocumentsDocumentsDocumentsDocumentsDocuments

Regulativa (EK) Br. 2004/2003 na Evropskiot Parlament iSovetot od 4 noemvri 2003Za pravilata na odnesuvawe na politi~kite partii naEvropsko nivo i pravilata za nivno finansirawe ___________ 111

Regulation (EC) No 2004/2003 of the European Parliament and of the Councilof 4 November 2003on the Regulations Governing Political Parties at European Level and theRules Regarding their Funding

Za avtorite/Za avtorite/Za avtorite/Za avtorite/Za avtorite/About the authorsAbout the authorsAbout the authorsAbout the authorsAbout the authors ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 117


Godina 3Br. 11septemvriSkopje 2005ISSN 1409-9853

Spisanie za politi~ko-op{testveni temi

Izdava~i :d-r \or|e Ivanov

Ulrih KlepmanUrednici :Dane Taleski

m-r Sandra Koqa~kovam-r Nenad Markovi}

m-r Ivan Damjanovskim-r Vladimir Boìnovski

Goce Drtkovski

Adresa :Fondacija "Konrad Adenauer#

Maksim Gorki 16 kat 3MK-1000 Skopje

Tel.: 02 3231 122Faks: 02 3135 290

E-mail: [email protected]: www.kas.de

Institut za demokratija,solidarnost i civilno op{testvo

ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59 / 1 / 6 -13MK - 1000 Skopje

Tel. / Faks :02 3217 080Email: [email protected]

Internet: www.idsco.org.mk

Pe~at:Vinsent grafika

Dizajn:Natali Nikolovska

Organizacija:Daniela Trajkovi}

Tehni~ka podgotovka:Pepi Damjanovski

Prevod:Marija Micevska - Kokalanova

Oliver JordanovskiLektura:

Pavlina Nu{eva

Year 3Nº 11

SeptemberSkopje 2005

ISSN 1409-9853

Magazine for political-societal subjects

Publishers:Dr. Gjorge IvanovUlrich KleppmannEditors:Dane TaleskiSandra Koljackova M.A.Nenad Markovic M.A.Ivan Damjanovski M.A.Vladimir Bozinovski M.A.Goce Drtkovski

Address:Konrad-Adenauer-Stiftungul. Maksim Gorki 16/3MK-1000 SkopjePhone: 02 323 11 22Fax: 02 313 52 90E-mail: [email protected]: www.kas.de

Institute for Democracy, Solidarityand Civil Societyul. Metropolit Teodosij Gologanov 59/1/6-13MK-1000 SkopjePhone/fax: 02 321 70 80Email: [email protected]: www.idsco.org.mk

Printing:Vinsent grafikaDesign:Natali NikolovskaOrganization:Daniela TrajkovikTechnical preparation:Pepi DamjanovskiTranslation:Marija Micevska - KokalanovaOliver JordanovskiProof reading:Pavlina Nuseva

Stavovite izneseni vo spisanieto ne sestavovi na Fondacijata "Konrad Adenauer# i

Institutot za demokratija, solidarnost icivilno op{testvo, tuku se li~ni

gledawa na avtorite. Izdava~ite ne odgovaraatza gre{ki napraveni pri prevodot.

Spisanieto se izdava 4 pati godi{no i im sedostavuva na politi~kite subjekti,

dràvnite institucii, univerzitetite,stranskite pretstavni{tva vo

Republika Makedonija.

The viewpoints expressed in the magazine are notthe viewpoints of the Foundation "KonradAdenauer# and the Institute for Democracy,Solidarity and Civil Society. They are personalviews of the authors. The publishers are not liablefor the translation errors.

The magazine is published 4 times a yearand it is distributed to political subjects, stateinstitutions, universities andforeign representatives inthe Republic of Macedonia.


Evropeizacija na politi~kiotprofil

Spored objasnuvaweto na fran-cuskiot tolkoven re~nik "PetitRobert” (edicija 2000), terminot"europeanization” datira nazad do1906 godina i sluì za opi{uvawena rezultatite na evropeizira~ot("europeaniser”), zbor koj bil zabe-leàn u{te vo vremeto na Napoleoni zna~el "da se dade evropskikarakter na ne{to”. Vo poslednivedesetina godini pak vo politi~katanauka se razviva edna nova disci-plina koja go pozajmila istiot ter-min i e naslovena kako "evrope-izacija”.

Evropeizacijata kako nau~nadisciplina, za razlika od integra-tivnite teorii, s¢ u{te ne ja proiz-vela sopstvenata teorija na evrope-izacija, no sepak mnogu ambicioznose zanimava so baraweto na odgovorna pra{aweto za vlijanieto nainstitucionaliziranite, kako i naneinstitucionaliziranite poli-tiki na Evropskata unija vrz (pre)-oblikuvaweto na doma{nata poli-tika na nejzinite dr‘avi-~lenki, noi vo zemjite nadvor od granicite naUnijata. So toa evropeizacijatais~ekoruva nadvor od ramkata nateoriite na evropskata integracija,zemaj}i ja ostvarenata integracija(so s¢ u{te razvoen tek) na EU kakodadena kategorija koja ponatamu senabquduva i kako glaven izvor voprocesot na evropeizacija. Zna~i,evropeizacijata e posledica na

evropskata integracija. Sledstve-no, glavnoto pra{awe ve}e ne ezo{to evropskite dr‘avi se zdru-‘uvaat i otstapuvaat del od svoitesuvereni nadle‘nosti na zaedni~-kite institucii vo ramkite na EU,tuku {to se slu~uva na relacijataEU - nacionalna dr‘ava, otkakoevropskite institucii edna{ }e sevostanovat? Nakratko, evropei-zacijata se zanimava so prou~u-vaweto na preoblikuvaweto i izme-nite {to dejstvuvaweto na EU gipredizvikuva vo doma{nata poli-tika na edna dr‘ava. Ponatamu, serazglobuvaat mehanizmite priprocesot na evropeizacija, i seodgovara na pra{awata koj evrope-izira, koj se evropeizira i do koeskalilo. Se istra‘uva vlijanietona EU vrz preoblikuvaweto napoliti~kite institucii i adminis-trativniot aparat (Goetz, Knill), vrznacionalnite parlamenti (Auel),vrz nacionalnite partii (Mair), vrzodnosot na centralnata so lokal-nata vlast (Jeffrey). Sepak, najgole-miot del od studiite za evrope-izacija se posveteni na vlijanieto{to EU-politikite go ostvaruvaatvrz oblikuvaweto i menuvaweto nanacionalnite politiki (Cowels,Caporaso, Risse, Featherstone, Rada-elli).

Se razbira, vo sekoja od ovierelacii se prou~uva dvostranotovlijanie, od EU kon nacionalnata

Antonio Milo{oski

Ev

ro

ps

ki

pr

of

il

na

po

li

ti

~a

r


Antonio Milo{oski

dr‘ava (top-down) i od nacional-nata dr‘ava kon EU (bottom-up), sotoa {to top-down pristapot imadaleku pobogat opseg i materijal zaobrabotka. I, iako ima razli~nipristapi i sprotivstaveni gledi{-ta okolu opsegot na evropeiza-cijata, sepak edna od naj{irokoprifatenite definicii za nea jadava Radaelli, vo koja toj evrope-izacijata ja opi{uva kako:

"proces na (a) sozdavawe, (b)rasprostranuvawe i (v) institu-cionalizirawe na formalni ineformalni pravila, proceduri,politi~ki paradigmi, stilovi,‘na~ini na pravewe na ne{tata’ izaedni~ki ubeduvawa i normi koinajprvin, se definirani i konsoli-dirani vo kreiraweto na javnatapolitika i politi~kiot ìvot naEU, a potoa inkorporirani vo logi-kata na doma{niot nastap, identi-teti, politi~ki strukturi i vla-dini politiki1.#

S¢ na s¢, procesot na evro-peizacija se prepoznava po izme-nite i preoblikuvawata na doma{-nata politi~ka slika nastanata podvlijanie na Evropskata unija kakointegriran zbir na institucii,normi, vrednosti i na~ini na vo-dewe politika. Razbirlivo, dr‘a-vata vo koja se odviva procesot naevropeizacija treba da e ili ~len-ka na EU, no mo‘e i da ne e nejzina~lenka, tuku dr‘ava koja gravi-taciski silno e povrzana so poli-ti~kata dinamika vo Unijata. Taka,evropeizacijata e proces {to seslu~uva ne samo vo zemjite-~lenki,

tuku i vo zemjite-kandidatki za~lenstvo vo EU (Romanija, Bugarija,Hrvatska i Turcija), vo zemjitepotencijalni kandidatki (Make-donija i drugite dr‘avi od ZapadenBalkan), no i vo zemjite koi serazvieni demokratii, no s¢ u{tesmetaat deka ne treba da stanat delod EU (Island, Norve{ka i [vajca-rija). Vo nasoka na poslednata grupana dr‘avi kako najsve‘ primer zaevropeizacija na doma{nata poli-tika mo‘e da se smeta skore{notopristapuvawe na [vajcarija konbezviznata [engen-zona na EU, iakodr‘avata ne e integrirana vo EU.

Koga stanuva zbor za zemjite kois¢ u{te ne se, a imaat ambicija dastanat, ~lenki na EU, evropeiza-cijata e poizrazena zatoa {to oviezemji neizbe‘no se podlo‘eni naprincipot na kondicionalitet,ispolnuvawe na opredelenite po-liti~ki kriteriumi, prisposobu-vawe na zakonodavstvoto, kako ipridr‘uvawe na na~elata na dobro-sosedstvo i regionalna sorabotka.Vo odnosot kon niv EU ima silnovlijanie tokmu zaradi nivnataaspiracija {to pobrzo da stanatdel od Unijata. Vo sekoj slu~aj,stepenot i dinamikata na evrope-izacijata zavisat od prethodnataneusoglasenost na doma{nite soevropskite standardi (kolku epogolema neusoglasenosta, tolku epovidliva evropeizacijata), no,sekako zavisat i od goleminata nazemjata, od silinata na pritisokotod EU, od goleminata na ambicijatada se stane del od EU, od razvi-enosta na politi~kata svest za EU,kako i od politi~kata kultura.Pritoa, evropeizacijata ne e samo

1 Radaelli, 2003


Evropeizacija na politi~kiot profil

rezultat na pritisok, tuku e rezul-tat i na dobrovolno prisposobu-vawe i racionalen politi~ki iz-bor, koj se dvi‘i me|u kalkula-cijata za polzata {to od toa }e jaima politi~arot t.e. politi~katapartija i benefitot {to od evrope-izacijata bi go steknala dr‘avata.

Vo teorijata, evropeizacijata senabquduva od pove}e aspekti: kakona~in na upravuvawe, kako insti-tucionalizacija, kako socijalizi-rawe i kako politi~ki diskurs.

Evropeizacija na partiskiotpoliti~ki profil

Predmet na interes na ovaaanaliza e tokmu inkorporirawetona "na~inite na pravewe na ne{-tata”, politi~kite paradigmi istilovi vo politi~kata logika nadoma{nite partii i menuvaweto nanivniot politi~ki profil. Toamenuvawe na politi~kiot profilsekako ne podrazbira napu{tawe nanacionalnite politi~ki temi, koii ponatamu ostanuvaat da bidatnaj{irok izvor na legitimitetot,tuku zna~i vklu~uvawe na pra{a-weto za Evropa (EU) kako del od do-ma{noto politi~ko razmisluvawei govor (diskurs). Taka, dinamikatana EU, pomalku ili pove}e, stanuvadel od politi~kiot profil napoliti~kite partii i na nivniteglavni akteri. So toa socijalno-politi~kata dinamika na inte-gracijata na EU, filtrirana prekuosobenostite na doma{nata poli-ti~ka scena i instituciite, direk-tno vlijae na oblikuvaweto i preo-blikuvaweto na doma{nata poli-tika. Rezultatot e zgolemuvawe na

upotrebata na EU vo partiskiteprogrami, na EU kako ideja, kakore{enie, kako model, kako reto-rika, kako stil na politika, pa durii kako izvor na legitimitet na do-ma{nata politi~ka scena. Se menu-va i na~inot na igrawe vo poli-tikata, pri {to celta na partiskiteeliti e da se postigne nivo (ilibarem da se ostavi vpe~atok) naevropski pristap kon politi~kiteraboti. Imaweto evropski imixstanuva va`no pra{awe, a evrop-skiot vokabular i terminologija s¢pozasileno penetrira vo re~nikotna doma{niot politi~ar.

Iako evropeizacijata ne ja me-nuva organizacionata struktura napartiite, sepak taa vlijae na par-tiskite normativi, so toa {to re-ferencite za EU stanuvaat ~est delod partiskite programi, a neretkoi od partiskiot statut. Ponatamu,povrzuvaweto na doma{nite partiiso srodnite evropski partii inivnite grupi vo Evropskiot parla-ment (EPP, PES, ALDE, Greens-EFAi dr.) stanuva osobeno va‘no zanacionalnite partii, i istite vlo-‘uvaat golemi napori da se zdo-bijat so pridru‘en ili polno-praven status vo ovie klubovi. No,bidej}i vo ovie organizacii, sporedre~nikot na Radaelli, odredeni"paradigmi, stilovi, ‘na~ini napravewe na ne{tata’ i zaedni~kiubeduvawa i normi” se ve}e defi-nirani i konsolidirani, doma{-nite partii koi sakaat da pristapatnajprvin treba, da se prisposobat isite ovie pi{ani i nepi{ani normida gi inkorporiraat vo svojot sis-tem na vrednosti. Za vozvrat, parti-ite mo‘at da o~ekuvaat politi~ka


Antonio Milo{oski

poddr{ka, olesneti kontakti vo EUi evropski legitimitet za doma{naupotreba, {to ja pravi evrope-izacijata na nivniot politi~kiprofil isplatliva zada~a. Isto-vremeno, prisustvoto na sredbiteso evropskite partiski klubovi ipribli‘uvaweto do niv, go oles-nuva uvozot na evropskite temi nadoma{nata politi~ka scena. Po-~esto se diskutiraat politikite naEU, a evropskite politi~ki vred-nosti s¢ pointenzivno vlijaat napro{iruvaweto na tesnite nacio-nalni tolkuvawa na odredeni otvo-reni pra{awa. S¢ na s¢, so zgole-muvaweto na zna~eweto i na ulogatana EU, se slu~uva edno menuvawe napoliti~kata okolina, i povidlivprodor na evropeizacijata. Zatoa,politi~kite partii se trudat pozi-tivno da odgovorat na ovie menuva-wa na okolnostite i imaat dovolnogolem "pottik i motivacija da seusoglasat so izmenite”2 koi sepri~ineti od politi~kata i ekonom-skata dinamika na integracijata voEU.

Ovaa dinamika na prisposo-buvawe i (pre)oblikuvawe na pro-filot na politi~kite partii naj-~esto odi raka pod raka so porastotna javnata svest za EU. Iako poli-ti~kite eliti se tie koi se najvid-livi nositeli na evropeizacijatana doma{en teren, sepak i mediu-mite, stranskite diplomati, evrop-skite politi~ki fondacii i nevla-diniot sektor, isto taka, igraatgolema uloga vo uvozot i raspros-tranuvaweto na svesta za Evropa, inejzinite normi i vrednosti. Voodnos na Makedonija, dovolno e da

se napravi sporedba na referen-cite kon EU i evropskite politi~kivrednosti vo doma{nite vesniciobjaveni vo 1994, 1998 i 2004 godi-na, za empiriski da se utvrdidinamikata na navleguvaweto naEvropa kako ideja, kako tema, i kakopoznavawe kaj doma{nata javnost.Dodeka vo prvite 5-6 godini poosamostojuvaweto na Makedonija,Evropskata unija i slu~uvawata vonea bea nastani od sekundarnava‘nost, denes nesomneno toa senastani od primarna va‘nost. I toane samo vo obrabotkata na nadvo-re{nata politika, tuku i vo diskur-sot na doma{nite politi~ki temi.Do istiot zaklu~ok mo‘e da se dojdedokolku se sporedat i programitei deklaraciite i govorite na rele-vantnite politi~ki partii i do-ma{ni politi~ari od izbornitekampawi vo 1994, 1998 i 2002 godi-na. Ako do po~etokot na 1993 g. glav-nata doma{no-nadvore{na poli-ti~ka tema be{e dali da se ostanevo nekoja poinakva forma na Jugo-slovenskata federacija ili da sedograduva nezavisnosta na dr‘a-vata, od parafiraweto na Dogo-vorot za stabilizacija i asocijacija(2000 g.) pa navamu, EU, bez konku-rencija, e politi~ka top-tema. Akovo prvata polovina od osamosto-juvaweto do denes percepcijata naEU od doma{nata politi~ka klasabe{e poramnodu{na (silna ekonom-ska zaednica na koja mo‘e, no i nemora da £ se pripa|a), vo vtoratapolovina, a osobeno denes, na EU segleda kako na entitet so koj Make-donija bezuslovno mora da se obe-dini. Vakvoto menuvawe na doma{-nata percepcija e i najdobar dokazza postepenoto evropeizirawe na2 Ladrech, 2002



politi~kiot profil na nacio-nalnite politi~ki akteri. Sekako,pri vakvite sporedbi i analizitreba da se obrne vnimanie na toadeka evropeizacijata na politi~-kite partii na po~etokot e samo,ili prete‘no, nominalna (svedenana retorika bez dejstvo), no sozgolemuvaweto na prisustvoto naEU, so pro{iruvaweto na nejziniotnadzor nad politi~kite ~initeli iso rasteweto na evropskata svestkaj javnosta, evropeizacijata sta-nuva i realna.

Spored ovaa logika, vo sledniotperiod mo‘e da se o~ekuva s¢povidlivo evropeizirawe na poli-ti~kite partii vo Republika Make-donija, a osobeno na nivnite poli-ti~ki eliti. ]e se evropeiziraat nesamo doma{nite politi~ki temi koi}e bidat predmet na diskusija, tuku}e se evropeizira i samiot na~inna diskusija. Evropskite temi (i nesamo temata za integracijata vo EU)podinami~no }e stanuvaat del odpartiskite deklaracii i programi.Vakviot tek }e bide odbele‘an sos¢ poizrazena pro-evropska orien-tacija na relevantnite politi~kipartii i nivno s¢ pogolemo polzu-vawe na Evropa kako tema od kojamo‘e da se crpi izvesen politi~kilegitimitet. No, evropeizacijata nadoma{nata politika ne zna~i dekapartiite }e dobivaat samo pro-evropski profil. Tuka ostanuvaotvorena i mo‘nosta za pojavuvawena novi partii ili menuvawe nakursot na nekoi pomali ili pogo-lemi i ve}e postoe~ki partii vonasoka na evro-skepticizmot. Pri-merite na partijata na Le Pen voFrancija i na Hajder vo Avstrija,kako i onoj na Ligata na polskite

familii od Polska, se dobri pri-meri za toa deka evropeizacijata nadoma{nata politi~ka scena jaotvora mo‘nosta za pojava na evro-skepticite, vo borbata da se osvoiprazniot politi~ki prostor.

Evropeizacija na na~inot navodewe politika

Iako kaj zemjite-aspiranti za~lenstvo vo EU poizrazeno mo‘e dase zabele‘i, sepak evropeizacijatae ‘iv proces i vo evropskite zemji-~lenki. I toa vo sekoja oblast:politika kon ‘ivotnata sredina,regionalnata politika, dano~natapolitika, nadvore{nata politikaitn. Dobri primeri za ova se refor-mata na danskiot dano~en sistem vo1993 g., i osobeno evropeizirawetona avstriskata nadvore{na poli-tika po 1995 g. Imeno, pred da stane~lenka na EU, neutralnosta naAvstrija be{e temelnata vrednostna nejzinata nadvore{na politika.U{te za vreme na pregovorite za~lenstvo se otvori javna diskusijaza toa dali zemjata mora da seprisposobi kon vospostavenatazaedni~ka nadvore{na i bezbed-nosna politika (CFSP) na EU. Uni-jata ne ostava{e mo‘nost za otstap-ki, pa preoblikuvaweto na prista-pot i tolkuvaweto na „svetiotprincip na neutralnost” od stranana doma{nite politi~ki partiibe{e preostanata opcija. Denes,u~estvoto na Avstrija vo evrop-skata CFSP e prifatena vrednostvo doma{niot profil vo odnos nanadvore{nata politika (pr.: pora-ne{nata avstriska ministerka zanadvore{ni raboti, Ferrero-Waldnerdenes e odgovorna za nadvore{nite


Antonio Milo{oski

odnosi vo Evropskata komisija), aprincipot na neutralnosta stes-neto se tolkuva samo kako mili-taristi~ka neutralnost3.

Koga stanuva zbor za na~inot navodewe politika, i povtorno vokontekst na nadvore{nata poli-tika, dobar primer za vlijanieto naprocesot na evropeizacija se odno-site me|u Grcija i Makedonija.Sozdavaweto na sporot za imeto naRepublika Makedonija, neprija-telskiot odnos i nalo‘uvaweto naekonomskata blokada od strana naoficijalna Atina vo periodot 1991-94 godina, be{e primer za toa kakoedna zemja-~lenka na EU mo‘e dapraktikuva nadvore{na politikavostanovena nadvor od evropskitenormi, principi i demokratskivrednosti. EU ne uspea da go spre~ivakviot nastap na sopstvenatazemja-~lenka. Sepak, so izoli-raweto na zemjata vo evropskiotklub, so glasnata prozivka i javnakritika i so uka‘uvawata deka toamo‘e duri i da gi zagrozi ekonom-skite pridobivki koi Grcija gikoristi od Unijata, EU uspea da janatera gr~kata politi~ka elita dasfati deka nivnata dr‘ava mo‘epremalku da dobie, a premnogu daizgubi so praktikuvaweto na etno-nacionalizmot vo nadvore{natapolitika. Spored normite i vred-nostite ve}e definirani i vospo-staveni vo EU, sorabotkata sekoga{e postavena pred neprijatelstvata,dijalogot pred konfliktot, a kom-romisot pred nepopustlivosta.Istovremeno, sozdavaweto i delum-noto institucionalizirawe naCFSP na EU, opredeli zaedni~ki

normi, vrednosti i na~ini na pra-vewe na ne{tata, {to podrazbiradeka nacionalnata nadvore{napolitika ne mo‘e sosema da seizdvoi od nadvore{nata politikana EU, a u{te pomalku da zazemesprotiven tek. Novata generacijana politi~ari vo Grcija, od Simitispa navamu, dobro ja vladee ovaalekcija, pa zatoa denes, i pokraj s¢u{te otvorenoto pra{awe za imetonema eskalacija na odnosite soRepublika Makedonija. Sporotegzistira, no ve}e ne ja popre~uvasorabotkata i dijalogot, i ne eizvor na neprijatelstva. Zatoa, vosporedba so prethodniot na~in navodewe na nadvore{nata politika,Loakimidis so pravo tvrdi deka ednood „najzna~ajnite slu~uvawa voizminatite godini e postojaniotnapredok kon evropeizacija nagr~kata nadvore{na i bezbednosnapolitika”.4

I toa ne se slu~uva samo voodnos na gr~kiot, tuku, isto taka, ivo odnos na makedonskiot na~in navodewe na nadvore{nata politika.Za razlika od pred desetina godinikoga glavnata poenta vo izjavite namakedonskite funkcioneri be{e dase demonstrira tvrdata pozicija inepopustlivosta, denes vo izjaviteza istiot spor provejuva tonot naspremnosta da se iznajde zaedni~kore{enie. Koga izbuvna sporot glav-nata sodr‘ina na porakite be{edeka nema mesto za kompromis,sprotivno od dene{nite nastapikoi ja potenciraat podgotvenosta zakompromisno re{enie. Pred dese-tina godini glavnata izjava zasporot be{e deka „nema pregovori

3 Falkner, 2001. 4 Loakimidis, 2000



za imeto”, dodeka denes taa otpri-lika glasi deka „nie sme konstruk-tivnata strana vo pregovorite”.Vtoriot pokazatel za evropeiza-cijata vo ovoj pravec e celnatagrupa na dadenite izjavi vo vrskaso sporot. Dodeka pred desetinagodini izjavite, glavno, bea name-neti za doma{nata publika, denesvo dobar del politi~kata javnost voEU (Brisel), isto taka, e celnagrupa pri objasnuvaweto na pozi-ciite na sprotivstavenite stranivo sporot. I za gr~kite, a vo posled-nite godini i za makedonskitepoliti~ari, Brisel s¢ pove}e pret-stavuva politi~ki centar od kade{to se crpe eden skromen del odpoliti~kiot legitimitet. Iakonacionalnata publika s¢ u{tepretstavuva izvor na najgolemiotdel od legitimitetot za doma{nitepoliti~ari, udelot na EU vo ovojpravec postojano se zgolemuva.Zatoa i se ~uvstvuva potrebata kajdoma{niot politi~ar da ja ubedipoliti~kata javnost vo EU vo svo-jata (i na svojata politi~ka partija)kooperativnost. Koga se ~itaatnajsveìte izjavi vo vrska so spo-rot za imeto, ednostavno, se dobivavpe~atok deka denes politi~aritei od dvete zemji se natprevaruvaatvo toa koj }e ostavi posilen vpe-~atok na konstruktivnost i sprem-nost za kompromis - i voedno, kojpolukavo }e uspee na drugiot da mugo nametne imixot na nekonstruk-tivna strana pred evropskata pub-lika. Zo{to e toa taka? Zatoa {tokonstruktivnosta i podgotvenostaza iznao|awe na zaedni~ki re{e-nija se ve}e del od logikata napoliti~ka dinamika na EU, i nasamata nejzina integracija vo celi-

na. Zna~i, politi~arite od dvetezemji se trudat, formalnite ineformalnite pravila, proceduri,politi~kite paradigmi, stilovite,i ‘na~inite na pravewe na ne{tata’(vo slu~ajov na~inot na vodewe nanadvore{nata politika), da giinkorporiraat vo sopstveniotna~in na vodewe politika. Ova eeden mnogu dobar primer za toa kakoprocesot na evropeizacija vlijae nana~inot na vodewe politika. Vak-viot na~in na evropeizacija sosemaodgovara na ona {to Ladrech goopi{uva kako „proces koj go preori-entira pravecot i oblikot na poli-tikata do toj stepen {to poli-ti~kata i ekonomskata dinamika naEU stanuvaat del od organiza-cionata logika na nacionalnatapolitika i na vodeweto politika”5.

Evropeizacijata ja menuva poli-ti~kata kultura, i vlijae vrz pris-tapot na akterite od doma{natapolitika kon pra{awata od nadvo-re{nata politika. Sepak, ne mo‘eda se o~ekuva deka evropeizacijatasama po sebe }e gi re{i otvorenitepra{awa, no mo‘e da se o~ekuvaovoj proces da pomogne za sozda-vawe poprijatna atmosfera zaiznao|awe re{enie, ili vo najmalaraka da ja spre~i eskalacijata naotvorenite pra{awa. Toa vpro~eme i del od ve}e vospostaveniotevropski politi~ki profil.

Zaklu~ok

Evropeizacijata na politi~kiotprofil e proces koj{to se slu~uvavo samata Evropska unija, no inadvor od granicite na EU. Sled-

5 Ladrech, 1994


Antonio Milo{oski

The author writes about the concept of Europeanization, a young politicalscience discipline that gains on popularity within the recent studies EUintegration. Though there are different definitions what it actually is, in itsessence the Europeanization represents a process that causes changes inthe domestic political system as a result of the EU-integration dynamic.Further, this process works not only in the EU-member states, but also beyondthe EU political boundaries i.e. in the countries that enjoy EU-candidate, orEU-potential-candidate status. In that context the paper analyses theEuropeanization influence upon the changes of the parties’ political profilesand the way of policy-making in Macedonia. Using the examples of Austria,and particularly of Macedonia and Greece (changed attitude toward thename-dispute), the author provides evidence about the Europeanizationinfluence in the re-shaping of the national foreign policy discourse, and itsdomestic actors. In short, this is an attempt to prove how and to what extendEU-consolidated norms and beliefs are becoming incorporated in the logicof national political logic, and what changes it brings to the political profilesof domestic actors.

Abstract

stveno, na evropeizacija mo‘e da segleda i kako na izvozen produkt nave}e postignatata integracija naEU. Otkako pi{anite i nepi{anipravila, proceduri, politi~kiparadigmi, stilovi, ‘na~ini napravewe na ne{tata’, ubeduvawa inormi }e se definiraat i vos-postavat na nivo na EU, istite seprenesuvaat vo zemjite-~lenki naEU, no i uspe{no se izvezuvaat inadvor od granicite na Unijata. Toae del od procesot koj{to vlijae vrz(pre)oblikuvaweto na doma{nitepolitiki i politi~kite profili nazemjite koi s¢ u{te ne se ~lenki naEU, no silno gravitiraat okolunejzinata politi~ka dinamika.

Zgolemenata upotreba na EUkako politi~ka sodr‘ina vo dis-kursot na politi~kite partii voRepublika Makedonija jasno goposo~uva menuvaweto na doma{-niot politi~ki profil kako posle-dica na politi~kata dinamika vo

EU. Toa ne ja menuva samo sodr‘i-nata na politikata, tuku i na~inotna nejzinoto vodewe. Sledstveno,mo‘e da se zaklu~i deka evro-peizacijata na profilot na poli-ti~kite partii vo edna dr‘avaparalelno vodi kon pogolemo ilipomalo evropeizirawe i na na~inotna politikata na dr‘avata kondrugite dr‘avi koi se ~lenki na EU,ili silno gravitiraat okolu oskatana nejzinata politi~ka i ekonomskadinamika. Sepak, evropeizacijatana politi~kiot profil ne zna~idenacionalizacija na nacionalnatapolitika, tuku obratno - ovoj pro-ces, treba da se nabquduva kakonacionalizacija na evropskatapolitika i nejzino prisposobuvawevo doma{nite okolnosti. Evrop-skite vrednosti i stilovi sta-nuvaat del od doma{nata politi~kalogika, davaj}i i evropski beleg nanacionalnata politi~ka kultura.


Politi~kite partii vo Evropskataunija i vo Evropskiot parlament1

Dane Taleski

Voved

Objasnuvaweto deka sistemot iinstituciite na Evropskata unija sesui generis e prvoto vovedno i op{toprifateno zapoznavawe so ovojfenomen. Istovremeno, toa e inajkoncizno i najprecizno objas-nuvawe. Integrativnite procesisozdavaat supranacionalni insti-tucii i pravila na igra koi mora dabidat prifateni od site nacional-ni i subnacionalni elementi vozemjite-~lenki. Vakviot proces~esto se ozna~uva i kako evropei-zacija. No sekoja akcija ima i svojareakcija.

Vo ovoj esej }e gi objasnam speci-fikite na transnacionalnata sora-botka na politi~kite partii nanivo na EU. Isto taka, }e go prika-‘am i nivnoto funkcionirawe voEvropskiot parlament. Dejstvu-vaweto i vo dvata slu~aja e reak-cija na evropeizacijata. Zaklu~okottreba da ponudi objasnuvawe dekaevolucijata na EU i politi~kiot

proces na evropeizacija e dina-mi~en i dvostran proces. Osvenvlijanieto "odozgora”, od supra-nacionalnite institucii, ne smeeda se zanemari odgovorot "odoz-dola”, t.e prisposobuvaweto napostoe~kite institucii. Od tojaspekt postoe~kite nacionalniinstitucii samostojno ili kolek-tivno, vo slu~ajot so politi~kitepartii, prifakaj}i ja evropei-zacijata sozdavat novi instituciii pravila na igra.

Politi~kite partii vo EU

Politi~kite partii denes sesostaven del na demokratijata. Vodemokratski politi~ki sistemi tiegi namaluvaat tro{ocite na op{-testveno dejstvuvawe vo izbornata,parlamentarnata i vladinata are-na i pomagaat da se nadminat dile-mite na kolektivna politi~kaakcija (Müller 2000). Partiite ne sesamo objekt na politi~kiot sistemna EU, tuku se i subjekt koj prediz-vikuva promeni na toj sistem. Tieimaat glavna uloga vo zajaknu-vaweto na neformalnata inte-gracija na EU, sozdavaj}i koalicii

Ev

ro

ps

ki

pr

of

il

na

po

li

ti

~a

r

1 Tekstot e prisposoben del od magisterskata teza naavtorot “Evroskepti~nite politi~ki partii voEvropskiot parlament po evropskite izbori vo 2004godina” izrabotena vo sklop na evropskite studii naCentarot za evropski integracii pri UniverzitetotFridrih Vilhelms vo Bon.

"Politi~kite partii na evropsko nivo se vaèn faktor naintegracija vo samata Unija. Tie pridonesuvaat vo formirawetona evropska svest i vo izrazuvaweto na politi~kata volja nagra|anite na Unijata.” - ~len 191 stav 1,

Dogovor za sozdavawe na Evropska zaednica


Dane Taleski

i mre‘i preku koi se pribli‘uvaatrazli~nite nacionalni politi~kieliti (Johanson 1998). Preku svoitedejstva partiite, sepak se trudat dagi sledat svoite prioriteti, da giostvarat nivnite celi i da imaatkolku {to e mo‘no pogolema korist.Partiite na nivo na EU treba da gizadovolat slednite kriteriumi: dase registrirani vo zemja-~lenka naEU, da imaat pretstavnici odbarem edna ~etvrtina od site zemji-~lenki ili da dobile minium 3% naposlednite izbori za Evropskiotparlament (EP) povtorno vo naj-malku edna ~etvrtina od zemjite-~lenki, da gi po~ituvaat na~elatana EU i da imaat namera da u~estvu-vaat na izborite za EP (EU 2003).Nametnatite kriteriumi se kumula-tivni, {to zna~i deka politi~kapartija na nivo na EU mo‘e da sejavi preku proces na transnacional-na partiska sorabotka ili so sozda-vawe na partiski ogranoci naodredena nacionalna partija voedna ~etvrtina od zemjite-~lenkina EU. Prvata opcija e dalekupopragmati~na i pobliska do duhotna integrativnite procesi na EU.

Pred formiraweto na EU poli-ti~kite partii nemaat poka‘anogolem interes da formiraat po-cvrsta transnacionalna sorabotka.Takvata sorabotka ima svoi koreniod Sobranieto na Evropskata zaed-nica za jaglen i ~elik (EZJ^), aprvite transnacionalni koaliciise oformeni pred prvite direktniizbori za EP vo 1979 (Weidenfeld andWessels 2003, 154; Johansson 1998).Po ovie izbori politi~kite partiigo prifatija noviot partiski sis-tem i po~naa da se prisposobuvaatna nego (Hix and Lord, 1997, 14 - 15).

Nekoi avtori smetaat deka pris-posobuvaweto zapo~na podocna sozgolemuvaweto na legislativnitekapaciteti na EP (Kreppel 2002).Transnacionalnite politi~ki par-tii vo EU se nao|aat pome|u nacio-nalnite politi~ki partii i prate-ni~kite grupi vo Evropskiot parla-ment. Partiskite semejstva nasocijalistite, liberalite i hris-tijandemokratite prvi formiraatransnacionalni partiski fede-racii (Hix and Lord, 1997, 63). Vopo~etokot na 90-tite godini na 20-tiot vek i partiite na zeleniteformiraa svoja partiska fede-racija. Deneska ~etirite fede-racii na EPP, PES, ELDR i EFGP2 seedinstvenite transnacionalnipartiski koalicii vo EU, no otvo-reni se i za partii od zemji koi s¢u{te ne se ~lenki na EU. Karak-teristi~no za ovie koalicii e toa{to tie ne se vrzani za odredenizboren proces ili za nekoja po-sebna parlamentarna arena, a ne seni finansiski nezavisni (Ibid). Nood juli 2004 god. Statutot na evrop-skite politi~ki partii predviduvafinansii od buxetot na EU zapartiite na nivo na EU (Corbett2005). Transnacionalnite koaliciiso ova do-bivaat izvesna finansis-ka nezavisnost, bidej}i paritetreba da bidat nameneti za poli-ti~kite programi i celi na evrop-skite partii, a ne za nacionalnitepartii. Ova mo‘ebi }e bide i edenmotiv pove}e za nacionalnitepoliti~ki grupi vo EP da oformat

2 EPP - Evropska narodna partija, www.eppe.org;PES - Partija na evropski socijalisti, www.pes.org;ELDR - Evropski liberaldemokrati, www.eldr.org; iEFGP - Evropska federacija na zeleni partii,www.europeangreens.org.


Politi~kite partii vo Evropskata unija i vo Evropskiot parlament

preku koi prominentni politi~arigi koordiniraat svoite, inakunezavisni stavovi i preku koisorabotuvaat na pra{awa povrzaniso EU (Ladrech 1998, 72). Nivnatainterakcija ne e samo vo partiskitefederacii, tuku prodol‘uva i vome|uvladinite odnosi ili vo bila-teralnite partiski odnosi.

Od postoe~kite federacii de-neska EPP ja ima najgolemata par-tiska grupa vo EP vklu~uvaj}i pra-tenici od site zemji-~lenki na EU.Po izborite od 2004 godina EPPdobi 267 pratenici i kontrolira37% od glasovite vo EP. Najgolemanacionalna delegacija e German-skata demohristijanska CDU/CSU, ai pretsedatelot na EPP Hans-Gert-Poettering e od ovaa partija (EPP2005). S¢ do 1980 god. EPP be{esostavena samo od demohristijan-ski partii. No duri i pred 60-titegodini na 20-tiot vek demohris-tijanskite i konzervativnite par-tii3 imaa bliska sorabotka po~nu-vaj}i od nivoto na partiskitepodmladoci, organiziraj}i zaed-ni~ki konferencii, sorabotuvaj}ivo EP, pa duri i ostvaruvaj}isredbi i koordinacii pome|u lide-rite na politi~kite partii(Johansson 1997). Vo 80-tite godinina 20-tiot vek pratenicite od kon-zerativnite partii vo EP imaapredlozi za pobliska sorabotka, noEPP ne poka‘a pogolem interes(Ibid, 78 - 85). No so tekot na vremetoi razli~nite promeni vo EU, EPPpo~ustvuva potreba da gi promenisvoite pozicii i da se otvori kon

pocvrsti transnacionalni koali-cii.

Glavnite motivi za sozdavawena partiski federacii se mo‘-nostite za vleguvawe vo EP ivlijanie na toa nivo vo sistemot naEU. No federaciite vo svoetofunkcionirawe se soo~uvaat i sobrojni problemi, kako na primer:razli~ni ideolo{ki celi i poli-ti~ki preferenci, razli~ni eko-nomski stavovi, razli~ni stavovikon religijata i op{testvoto,razli~ni pogledi kon stepenot naintegracija na EU i pra{awata odnacionalen interes (Johansson1997). Nekoi od pote{kotiite seinherentni na specifikite napartiskite federacii t.e. na speci-fikite na politi~kiot sistem naEU. Partiskite federacii nemaatmasovno ~lenstvo, a politi~katamo} na EP e razli~na od onaa nanacionalnite parlamenti, dodekaafinitetite na nacionalnite par-tii ~esto se ograni~eni od kul-turni, teritorijalni ili nacional-ni interesi (Hix and Lord 1998, 92).

Strukturata na postoe~kite koa-licii otprilika e ista i se sveduvana postoewe na pretsedatel, pot-pretsedatel i Izvr{en komitet.Osven toa odr‘uvaat partiskikongresi za odreduvawe na dol-goro~nite celi, izbirawe na pret-sedatel i podgotovka za izborite zaEP. Vo svoeto funkcionirawe tiese "~ador-organizacija koja obedi-nuva pove}e partii vo nacional-nite institucii i instituciite naEU” (Hix and Lord 1997, 64). Trans-nacionalnite partiski koaliciiduri i gi nadminuvaat federaciite.Poto~no bi bilo da se ka‘e deka sepojavuvaat transnacionalni mre‘i

3 Terminot konzervativni partii naj~esto se odnesuvana britanskite torievci i na konzervativcite odDanska, no i na drugite partii koi bea del oddelegacijata na konzervativni partii vo EP(Johansson 1997).


Dane Taleski

konzervativnite partii. So samototoa EPP se pretvori vo {irokakoalicija na partii od desna pro-vinencija karakterizirana kako"Narodna partija” koja prete‘no eprikloneta kon hristijanskite idemokratski vrednosti i so silnifederalni afiniteti (Jansen 1998,109). Novata koalicija oficijalnobe{e formirana vo 1992 godina,tokmu pred izborite za EP vo 1994god. (Johansson 1997, 97 - 100).Pokraj toa {to integracijata na kon-zervativnite partii be{e vo tek,EPP silno vlijae{e na ideolo{ki-te promeni vo soodvetnite nacio-nalni partii vo [panija, kako i napromenite na liderite vo VelikaBritanija4. Ova se dobri primeriza vlijanie na partiskite trans-nacionalni federacii kon naci-onalnite politi~ki partii. Pozi-cijata na EPP ja reflektira niv-nata proevropska orientacija zafederalna EU. Vo princip tie sezadovolni so ekonomskite politikina EU i se zalagaat za pogolemauloga na EP vo legislativnitepostapki, za zgolemuvawe na zaed-ni~kite akcii vo sferata na ZNBP,kako i za pogolema harmonizacija vosferata na pravda i vnatre{niraboti (Ladrech 1998, 79 - 80). Odpartiite vo Republika Makedonija,VMRO-DPMNE u{te od 1997 god.odr‘uva sorabotka so EPP, no s¢u{te ne e ~len na ovaa federacija.

PES ja ima vtorata po goleminapartiska grupa vo EP. Preku svoite201 pratenik od 23 zemji-~lenki na

EU, PES kontrolira 27% od prate-ni~kite mesta vo EP. Najgolemanacionalna delegacija e Fran-cuskata socijalisti~ka partija so31 pratenik. Pretsedatel na PES eMartin Schulz od Germanskata SPD(PES 2005). PES svoite koreni giima u{te od Sobranieto na EZJ^.Konfederacijata na socijalisti~kipartii od Evropskata zaednica eformirana vo 1974 pred prvitedirektni izbori za EP vo 1979. Pokrizata na levite partii od 80-titegodini na 20-tiot vek, transna-cionalnata sorabotka se podob-ruva, pred sé, poradi priznavawetona levite partii na nemo‘nosta zaostvaruvawe na svoite celi samopreku doma{nata politika (Hix andLord 1998, 89). Po izmenite naDogovorot za Evropska zaednica odMastriht, federacijata go dobivasvoeto sega{no ime PES. Federa-cijata ima polnopravni i pri-dru‘ni ~lenovi, potoa nabqu-duva~i, svoja partiska grupa vo EPi grupa vo Komitetot na regioni(Ibid, 92). Politi~kite pozicii naPES gi reflektiraat nivnite sta-vovi protiv regulativna arbitra‘ai namaluvawe na socijalnite pravavo Zaedni~kiot evropski pazar,ponatamu se zalagaat za civilenmodel na Zaedni~kata nadvore{nai bezbednosna politika (ZNBP) iinstitucionalen razvoj na EU koj }ese koncentrira na gra|anskiteprava i na demokratizacija (Ibid,94). Od partiite vo RepublikaMakedonija SDSM ima status napridru‘na ~lenka vo PES.

Treta po golemina partiskagrupa vo EP so 89 pratenika, od-nosno 12% od vkupniot broj naprateni~ki mesta koi doa|aat od 20

4 [panskata Partido Popular pred da bide primena voEPP mora{e da poka‘e deka gi ima napu{teno svoiteprethodni cvrsti desni~arski pozicii, a uslovot zabritanskite konzervativci pokraj smenata naMargaret Ta~er so Xon Mejxor be{e i prifa}awetona poinakva Evropska politika (Jansen 1998).



razli~ni zemji e onaa na trans-nacionalnata federacija na ELDR.Pretsedatel na ovaa grupacija eGraham Watson od nacionalnatapartija na liberaldemokratite odVelika Britanija. Ovaa partija so12 pratenika ja ima i najgolematanacionalna delegacija vo ramkitena prateni~kata grupa. Interesno e{to vo EP imeto na prateni~katagrupa e Alijansa na liberaldemo-krati od Evropa, {to proizleguvaod ideolo{kata fleksibilnostpotrebna da se privle~at prate-nicite vo EP od nacionalni partiiod leviot kako i od desniot centar(ALDE 2005). Partijata e osnovanavo 1993 godina, a denes vo nea~lenuvaat 48 partii od zemjite-~lenki na EU, no i od drugi zemji voEvropa. Nivnite aktivnosti sesveduvaat na pomagawe na nivnite~lenovi za izborite za EP, kako ina promocija na liberaldemokrat-skite vrednosti vo samata EU. Tiese edni od najsilnite poddr‘uva~ina ponatamo{nite integrativniprocesi na Unijata i na ponata-mo{nata liberalizacija na ekonom-skite odnosi. LP e pridru‘na~lenka na ELDR.

Partiskite grupi vo EP

So evolucijata na EU se razvieden specifi~en partiski sistem.Pokraj voobi~aeniot ideolo{kispektar na levo i desno, partiitevo EP moraat da se pozicioniraati na edna druga oska, sprema pogo-lema supranacionalnost ili nacio-nalna suverenost (Hix and Lord,1997, 21 - 53). Kako odgovor na toapartiite na evropsko nivo moraa danapravat strukturni promeni, da

sozdadat me|unarodni koalicii ida se vpu{tat vo potraga po sood-vetni prifatlivi re{enija formi-raj}i koalicii na partii od razli~-na ideolo{ka provinencija (Ibid, 3- 7).

Formiraweto na partiski grupivo EP e regulirano so ~len 29 odstatusot na Evropskiot parlament.Uslovite nalagaat ~lenstvo odnajmalku 19 pratenici koi doa|aatod najmalku edna pettina od zem-jite-~lenki na Unijata. Grupatamora da si odredi ime, da gi poso~isvoite ~lenovi, da osnovaat sekre-tarijat i da go izvestat pretse-datelot na EP (EP 2004). Nau~niteistra‘uvawa poka‘uvaat deka predda se vovedat direktnite i nepos-redni izbori za EP, partiskitegrupi voop{to ne bile cvrsto orga-nizirani i voop{to ne bile poznatina po{irokata javnost (Kreppel2002, 96). Razvojot vo strukturata ivo poziciite na EP vo sistemot naEU vo minatite godini bea inten-zivni i silni. Politi~kite partii,a posebno partiskite grupi vo EPuspeaja da bidat fleksibilni i dase prisposobat na ovie promeni(Ibid, 124). No se ~ini deka tie pro-cesi bile od pogolema korist zapogolemite partiski grupi, koi{tovo toj proces uspeale da dobijatpove}e mo} i vlijanie, dodekapomalite partii se ~ini deka semarginalizirani (Ibid, 107).

Analizite na glasaweto na par-tiskite grupi vo EP otkrivaat dekana golem broj pra{awa razli~nitepoliti~ki ideologii ne igraatgolema uloga. Potreben e {irokkonzenzus za da se donesat mnozin-stvoto od odlukite i zatoa ~esto seslu~uva da ima koalicii pome|u


Dane Taleski

PES i EPP (Hix et al 2002; Kreppel2002, 151). Koalicii na razli~niideologii obezbeduvaat pogolemaefikasnost vo donesuvaweto naodluki vo EP. Vakvi neortodoksnipojavi mo‘at lesno da se objasnatako se prifati pretpostavkatadeka glaven "politi~ki horizont”5

vo EU e prodlabo~uvaweto na inte-gracijata. Partiite koi ja prifa-}aat ova hipoteza se pofleksi-bilni i vleguvaat vo razli~ni koa-licii. Vo ovoj slu~aj, edinstvenaopozicija vo EP se evroskepti~nitepartii koi, pak, imaat tesna ramkaza funkcionirawe. Od druga stra-na, ne treba da se izbrzuva i vedna{da se pregleduvaat ideolo{kiterazliki vo EP. To~no e deka legis-lativnata procedura i proceduritena glasawe baraat sozdavawe na"{iroki koalicii”, no ne e mo‘notie koalicii da se odr‘uvaatsekoga{ vo rabotata na EP (Kreppel1999). Ako se razglobat ovie koa-licii }e se vidi deka tie pove}ese "postepeno zgolemuvani”, otkolku"{iroki”. Naj~esto grupite {toformiraat koalicii, ideolo{ki sebliski edna na druga, dodeka {iro-kite koalicii pome|u EPP i PES sekarakteristi~ni samo za sostavotna EP pome|u 1989 i 1994 godina (Hixet al 2002, 16).

Bitna karakteristika na partis-kite grupi vo EP e i nivnata kohe-zija bidej}i ja otslikuva nivnatamo}. Ve}e e doka‘ano deka kohe-zijata na partiskite grupi vo EP epogolema kolku {to nivnata struk-

tura e posli~na od onaa na grupitevo nacionalnite parlamenti (Hixand Lord 1997, 141 - 144). Vo konste-lacijata na EP grupite koi{to sedel od nekoi transnacionalnipartiski strukturi se izrazitokoherentni (Hix et al 2002). Ana-lizite na glasaweto poka‘uvaatdeka EPP, PES i ELDR imaat povi-soka kohezivnost sporedeno sodrugite partiski grupi (Hix and Lord1997, 142, table 6.2). Isto taka, tieimaat i najrazvieni transnacio-nalni partiski strukturi (Bell andLord, 1998). Drugi faktori koi{tose va‘ni za koherentnosta na gru-pata se nejzinata golemina i diver-sifikacijata na nacionalniteinteresi. Kolku {to e pogolemagrupata, tolku e pogolema i kohe-zivnosta, i obratno, kolku e pogo-lema podelbata po nacionalnapripadnost, kohezijata na partis-kata grupa vo EP }e bide poniska(Hix et al 2002). Imaj}i go predvidova ideolo{kiot diverzitet vogrupata ne igra golema uloga popra{aweto na partiska koheziv-nost. No treba da se ima predviddeka ideologijata e biten elementvo "mo‘nosta na partiskata grupa daformira koalicii vo EP” (Ibid, 26).

Zaklu~ok

Lesno mo‘e da se izvle~e zaklu-~okot deka politi~kite partii nanivo na EU se novi instituciispecifi~ni za Unijata. Nivnatatransnacionalna sorabotka i rabo-tata na prateni~kite grupi vo EP eproizvod na evropeizacijata. Nopotoa proizvodot stanuva nositelna evropeizacijata. Preku EP par-

5 Politi~ki horizont se odnesuva na maksimalnatapozicija na politi~ki kompromis koja odredenapartija e spremna da ja prifati (Warwick 2000).Partiite koi imaat po{irok politi~ki horizontimaat pogolemi mo‘nosti za formirawe na koaliciii prifa}awe na kompromisi.



tiite direktno u~estvuvaat vokreiraweto na idninata na EU.

Partiskite federacii namet-nuvaat transnacionalna sorabotka,kako i soodvetni promeni kaj nacio-nalnite politi~ki partii. Sekoj-dnevnata praktika na politi~kitepartii go odr‘uva specifi~niotpartiski sistem na Unijata vo kojpoliti~kata sorabotka ~esto ginadminuva ideolo{kite barieri.Prateni~kite grupi vo EP, pred s¢gi pretstavuvaat transnacional-nite politi~ki federacii, a ideo-lo{kata fleksibilnost im pomagada vladeat so procesot na evro-

Abstract

The paper explores and depicts the political parties in the EU. The two-foldanalysis takes in consideration transnational political federations and partygroups in the European Parliament. Both areas are EU specific and output ofthe Europeanization process. But both areas also produce elements that changeand push the Europeanization further.

peizacija i da go naso~uvaat idniottek na toj proces. Toa e i najsilnatakarakteristika na EU koja{toobezbeduva odr‘livost na ovojproekt. Imeno, sekoj element vo tojsistem, {to znae kako, mo‘e i davlijae na negovata idnina. Taa{ansa }e ja imaat i partiite odMakedonija. Nekoi i denes se delod toj proces, no ne mo‘e da sezabele‘i deka aktivno ja koristattaa pozicija nitu za svoja koristnitu za korist na dr‘avata kojapretendiraat da ja vladeat i da javnesat vo EU.


Dane Taleski

Bibliografija:

Alliance of Liberals and Democrats for Europe <http://alde.europarl.eu.int/Content/Default.asp?> (02.06.2005)Bell, D. Lord, C. (eds) (1998), Transnational Parties in the European Union,Aldershot: AshgateCorbett, R. (2005), The European Parliament 1999 - 2004. In The 2004 electionsto the European Parliament, ed. Lodge, J. 8 - 18, New York: PalgraveEuropean Liberal Democrats <www.eldr.org> (29.08.2005)European Parliament <http://www.europarl.eu.int/home/default_en.htm>(03.06.2005)European Peoples Party <http://www.epp-ed.org/home/en/default.asp>(05.06.2005)European Socialist Party <http://www.socialistgroup.org/> (05.06.2005)European Union (EU) (2003), Regulation (EC) No 2004/2003 of 4 November 2003on the regulations governing political parties at European level and the rulesregarding their funding, Official Journal of the EU L 297/1, Brussels 15.11.2003Hix, S. Lord, C. (1997), Political parties in the European Union, New York: PalgraveHix, S. and Lord, C. (1998), In Transnational Parties in the European Union, eds.Bell. D. Lord. C. 86 – 102, Aldershot: AshgateHix, S. Noury, A. Roland, G. (2002), A ‘Normal’ Parliament? Party Cohesion andCompetition in the European Parliament, 1979-2001, European ParliamentResearch Group, EPRG Working Paper No 9, <http://www.lse.ac.uk/collections/EPRG/> (02.06.2005)Jansen, T. (1998), In Transnational Parties in the European Union, eds. Bell. D.Lord. C. 102 – 117, Aldershot: AshgateJohansson, K.M. (1997), Transnational Party Alliances, Lund University PressJohansson, K. M (1998), In Transnational Parties in the European Union, eds.Bell. D. Lord. C. 28 – 51, Aldershot: AshgateKreppel, A. (1999), Rules, Ideology and Coalition Formation in the EuropeanParliament: Past, Present and Future, European Parliament Research Group,EPRG Working Paper No 4, <http://www.lse.ac.uk/collections/EPRG/>(10.06.2005)Kreppel, A. (2002), The European Parliament and Supranational Party System,Cambridge: Cambridge University PressLadrech, R. (1998), In Transnational Parties in the European Union, eds. Bell. D.Lord. C. 51 – 86, Aldershot: AshgateMüller, W. (2000), Political Parties in parliamentary democracies: Making delegationand accountability work in European Journal of Political Research 37: 309 - 333,2000Weidenfeld, W. Wessels, W. (2003), Europa von A bis Z, Skopje: SEI


So svoj kamen po glava – kako Francija iHolandija pottiknaa negativna slika zaEvropskata unija vo tekot na debatite zanivnite dr‘avni referendumi

Marat Market

Na 29 maj i na 1 juni 2005 g.elektoratot na dve zemji-~lenkiosnova~ki na EU na svoite dr‘avnireferendumi go odbi Dogovorot zaUstav na Evropa. Za golemo ~udo, zarazlika od ishodot na {panskiotreferendum, izleznite anketi naovie dva plebiscita poka‘aa viso-ka izlezenost na glasa~ite (re~isi70% vo Francija i 63,3% vo Holan-dija), visoko nivo na interes iinformacii za pra{awa povrzaniso EU vo tekot na debatata, kako irelativno visok procent na od-bivawe vo odnos na vkupniot ishod(iako so ne{to povisok procent voHolandija so 62% glasovi protiv).Posledovatelnata analiza na moti-vite na glasa~ite da go odbijatDogovorot i vo dvete zemji otkrideka elektoratot ne reagiral samona nepopularnite doma{ni poli-tiki, vo skoro vreme vovedeni odvladite, ili, pak, na doma{nataekonomska situacija {to postoi vodvete zemji-~lenki, tuku i protivna~inot na koj holandskiot i fran-cuskiot politi~ki establi{ment javodele evropskata politika ina~inot na koj go prenesuvale toana javnosta. Proektot za evropskaintegracija golemi delovi od ho-landskoto i francuskoto nasele-nie go gledaat kako isklu~itelnoeliten proekt, so koj se smeta dekajazot me|u elektoratot i dr‘avnite

vlasti se pro{iril vo tekot naizminatite 10-15 g. So sporedba nafrancuskata i holandskata dr‘av-na debata pred referendumot mo-‘ea da se utvrdat razni argumenti{to se odraz na raznite motivi naglasa~ite. Sepak, granicata me|ujavnite debati za doma{na i evrop-ska politika e nejasna. Sledstveno,slikata i javnite diskursi za EUpri debatite za dr‘avnite refe-rendumi poka‘aa sli~nosti vodvete zemji {to gi objasnuva tren-dovite na edna nova (delumnopragmati~na) evroskepsa kaj sta-rite zemji-~lenki. Taka, analizatana interakcijata me|u zemjite ~len-ki i (instituciite na) EU vo tekotna referendumskite diskusii mo‘eda go poso~i izvorot na taa skepsa(kako se pottiknuva), da go objasniposledovatelnoto nezadovolstvona glasa~ite od raboteweto i poli-tikite na EU, kako i da dade ednaevropska perspektiva (pokraj do-ma{nata) na analizata na odbi-vaweto na Ustavot vo Francija iHolandija.

Non i Nee – doma{ni zadnini nafrancuskiot i holandskiotreferendum

Na 29 maj i na 1 juni 2005 g.francuskikot i holandskiot elek-torat go odbija Dogovorot za Ustav

Ev

ro

ps

ki

pr

of

il

na

po

li

ti

~a

r


Marat Market

na Evropa so 55%, odnosno so 62%.Postreferendumskite pra{alnicii anketi poka‘aa deka vo dvetezemji motivacijata i profilot naonie {to glasale „protiv” se raz-likuva. Raspravite pri francus-kiot i holandskiot referendum beapottiknati od doma{nite poli-ti~ki i socioekonomski konteksti{to preovladuvaa vo dvete zemji-~lenki, izme{ani so diskusii zaekonomskoto vlijanie na globali-zacijata i za procesot na evropskaintegracija1.

Francija

Vo Francija, spored postrefe-rendumskiot izve{taj na evrobaro-metarot2 i istra‘uvaweto {to gosprovede Ipsos3, stravuvawata zaekonomskite i potencijalnite nega-tivni vlijanija vrz situacijata napazarot na trud vo zemjata beaspomenati kako najgolemi motivikaj glasa~ite „protiv”. Osobenomladite glasa~i (pod 25 g.) cvrstoglasale protiv Dogovorot bidej}iovaa grupa od elektoratot e edna odnajzasegnatite od stagnantnatastapka na nevrabotenost zatoa {totie so~inuvaat 23,3% od vkupno10,2% nevrabotena rabotna sila4.Sepak, oblastite so visoki stapkina nevrabotenost ne bea edinstve-

nite {to glasaa protiv Dogovorot.„Ne”-to se manifestira{e i voregionite so relativno niski stap-ki na nevrabotenost. Taka, prviotzaklu~ok {to mo‘e da se izvle~eod francuskiot referendum e dekanesigurnosta za rabotata, a ne sama-ta nevrabotenost, go navela elekto-ratot da glasa protiv Ustavot.

Navistina, dr‘avnata diskusijavo Francija za momentalnata eko-nomska situacija se odviva{e,istovremeno, so nepopularnitepoliti~ki reformi vo javniotsektor (predvideni ili ve}e imple-mentirani od strana na Vladata natoga{niot premier Jean-PierreRaffarin), dodeka vladee{e per-cepcija na namalena kupovna mo} napotro{uva~ite i percepcija nastagnirawe na platite. Nakratko,percepcija na namalena op{tes-tvena mobilnost5. Profilot naglasa~ite „protiv” gi odrazuvaslednite motivi: osobeno glasa~iso partiska privrzanost na vladi-nata opozicija Parti Socialiste (29,8%od site glasa~i „protiv”6) i glasa-~ite so prose~en mese~en li~endohod me|u 2000 i 3000 evra (od koi53% glasale „protiv”) go zajaknaleglasot „protiv” vo glasa~kite kutii.Op{to zemeno, trendot da se glasaprotiv Ustavot be{e najzabele‘i-telen kaj srednata klasa vo op{tes-tvoto. Sepak, francuskiot glas„protiv” ne mo‘e da se protolkuvakako privremen glasa~ki kaprickon nepopularnite politiki nadesni~arskata vlada. Od juli 2004g. doverbata na naselenieto kon{efot na Vladata, Raffarin, ne se

1 Za podetalna analiza na pri~inite za odbivawetona Dogovorot za Ustav na Evropa vo Francija iHolandija i za sostojbata na procesot za rati-fikuvawe vidi Maurer, A., Markert, M. et al. (septemvri2005 g.). Ratifikationsverfahren zum EU Verfassungsvertrag– Wege aus der Krise. http://www.swp-berlin.org

2 v. Flash Eurobarometer : Post-Referendum survey inFrancehttp://europa.eu.int/comm/public_opinion/flash/fl171_fr.pdf

3 v.. Les Sondages sortis des urnes (SSU) – Comparatif 29Mai 2005/ 20 Septembre 1992 http://www. ipsos.fr/CanalIpsos/poll/8074.asp

4 v. La France du Chômage et la France du Non serecoupent. Vo: Le Monde 1. juni 2005 g.

5 v. Le cri des classes moyennes. Vo: Le Figaro 6. juni2005 g.

6 v. www.ipsos.fr


So svoj kamen po glava – kako Francija i Holandija pottiknaa negativna slika zaEvropskata unija vo tekot na debatite za nivnite dr‘avni referendumi

krena nad 30%. Stravuvaweto zatekovniot kurs na evropskata poli-tika be{e ona {to, vsu{nost (spo-red misleweto na glasa~ot „pro-tiv”), neizbe‘no bi dovelo donazaduvawe na socijalnite stan-dardi na Francija po stapuvawetovo sila na Evropskiot ustav. Taka,slednite najpopularni pri~ini zaglasawe „ne”, spored postreferen-dumskite anketi, bea, prvo, misle-weto deka Ustavot e „preliberalenvo odnos na ekonomskata orien-tacija” i, vtoro, deka odbivaweto natekstot bi ovozmo‘ilo „da se dobienov, posocijalen tekst na Ustavot”7.Samiot tekst na Ustavot (osobenoprviot del, koj ja ureduva insti-tucionalnata obnova na Unijata, ivtoriot del, Povelbata za osnov-nite prava na Unijata), sepak, vogolema mera be{e zapostaven voramkite na referendumskata deba-ta. Taka, argumentite na protiv-nicite na Ustavot (istaknati li~-nosti od Socijalisti~kata partija,kako Laurent Fabious ili HenriEmanuelli, golemi sindikati kakoConfédération Générale du Travail,zemjodelskata lobi-grupa Confédé-ration Paysanne, kako i gra|anskiorganizacii kako l’Association pour laTaxations des Transactions à l’Aide auxCitoyens – skrateno Attac) doa|aa oddiskusijata za globalizacijata ifrancuskite socijalni gri‘i sekombiniraa so argumenti {to sekoncentriraa, vo najdobar slu~aj,edinstveno na tretiot del od Usta-vot (Politikite i raboteweto naUnijata). Sledstveno, ovie akterivo tekot na referendumskata kam-pawa sozdadoa mra~na slika za

ekonomskata idnina na Francija vopro{irenata EU i, generalno, voekonomskiot svet na globalnatakonkurencija. Ovie argumenti,glavno, se koncentriraa na mo‘niteimplikacii na nezauzdanata konku-rencija (uredeno vo tretiot del odDogovorot) vrz nekoi industriski istopanski granki {to dosega gi{tite{e francuskata dr‘ava(granki {to spa|aat vo kategoriite„uslugi od op{t interes” i „uslugiod op{t ekonomski interes”). Taka,vtoriot zaklu~ok od francuskiotreferendum e deka pred refe-rendumot se slu~i odamna zrelatajavna debata za implikaciite (sto-panski) od evropskata integracijai pro{iruvaweto na EU, kako iop{ta javna diskusija za ekonomska-ta cena i pridobivkite od ulogatana Francija vo edna globalna eko-nomija.

Izve{tajot za Francija od Evro-barometarot vo esenta 2004 g.8

poka‘uva deka francuskite gra|anija poddr‘uvaat edinstvenata valu-ta, evroto, no pomalku od 40%poddr‘uvaat ponatamo{no pro{i-ruvawe. „Koj im gi objasni impli-kaciite od pro{iruvaweto na EU naglasa~ite?” komentira dnevnikotLe Monde vo periodot po referen-dumot9. Zatoa glasaweto „protiv”mo‘e da se sfati i kako izraz nakolektivniot somne‘ za promo-viraweto na evropskite politikiod strana na idnite vladi: vo tekotna izminatite 10-12 godini fran-cuskiot elektorat dobiva{e slikaza EU, spored koja cela Evropa go

7 v. fusnota 2

8 v. Standard Eurobarometer No. 62 Autumn 2004 CountryReport France http://europa.eu.int/comm/public_opinion/archives/eb/eb62/eb62_fr_nat.pdf

9 v. Le Divorce consommé entre les Francais et leshommes politiques. Vo: Le Monde 6. juni 2005 g.


Marat Market

po~ituva i se prisposobuva nafrancuskiot socijalen model. Do-ma{nata ekonomska realnost votekot na referendumot go otkrisprotivnoto.

Na kraj, no ne i najmalku va‘no,strate{kata organizacija na fran-cuskata kampawa za Ustavot ima{eredica nedostatoci. Najnapred,opozicijata i partiite na vlast negi zdru‘ija silite i resursite zada go mobiliziraat elektoratot vopolza na svojata pozicija za Usta-vot, s¢ so cel da se izbegne iskustvo-to od referendumot od Mastriht vo1992 g. koga glasa~ite od toga{opozicionata partija Rassemble-ment pour la République (dene{nataUnion pour un Mouvement Populaire)bea podeleni vo odnos na pra{a-weto za Dogovorot za Evropskataunija zatoa {to smetaa deka nivnatapartija pove}e ne e opozicija nasocijalisti~kata vlada na Mitte-rand10. Drug aspekt bea vnatrepar-tiskite konflikti, osobeno vo PartiSocialiste, bidej}i nekoi disidenti,kako porane{niot premier i vtor~ovek na Socijalisti~kata partija,Laurent Fabious, vode{e otvorenakampawa protiv Dogovorot i so toaja potkopa efektivnosta na ofici-jalnata proustavna kampawa nanegovata Socijalisti~ka partija.Tret aspekt be{e strukturata naargumentite „za” {to generalno sekoncentrira{e na pra{awa {to beane samo nadvor od dofatot narazbiraweto na elektoratot, tukui predale~ni od samiot tekst naUstavot. Protivargumentite naprotivnicite, od druga strana,

rabotea potesno na tekstot naDogovorot i gi koristea pra{awata{to (pravno) nemaa nikakva vrskaso tekstot na Ustavot, kako impli-kaciite na Direktivata na EU zauslugi (t.n. Direktiva Bolkstein) zasektorot na fizi~ka rabotna sila,so {to se poddr‘uva{e nivnotogledi{te deka Ustavot na EU eantisocijalen i neoliberalen vosvojata ekonomska orientacija.Kampawata na francuskata vladanaskoro se najde vo odbranbenapozicija kade sekoj poteg na Vla-data ili pretsedatelot da se odvoijavnata debata od pra{awata {tonemaa direktna vrska so Ustavot seprima{e kako priznanie i se sla-ve{e kako mala pobeda od stranana protivnicite na Ustavot.

Po negativniot ishod na fran-cuskiot plebiscit ostana otvorenopra{aweto za sudbinata na fran-cuskiot socijalen model vo kon-tekstot na evropskata integracijai nerealnata nade‘ na glasa~ite„protiv” da se dojde do novi prego-vori za Dogovorot za koj do den-denes ne dojde reakcija nitu odVladata, nitu od opozicijata.

Holandija

Tri dena po francuskoto „Non”,holandskiot elektorat izleze naglasawe i go dade vtoriot glas„protiv” vo tekot na procesot naratifikuvawe na Dogovorot zaUstavot. Sepak, doma{niot socija-len i politi~ki kontekst, {to pri-donese za odbivaweto be{e raz-li~en od francuskiot. Vo odnos namotivacijata na glasa~ite, pri~i-nite za glasawe „Nee” bea razno-liki, od argumenti za slabata

10 v. Collignon & Schwarzer (Eds.). The Power of Ideas.Routledge



informativna politika na vla-dinata kampawa za sodr‘inata naDogovorot, stravuvawata za poli-ti~kata marginalizacija na Holan-dija vo pro{irenata EU i glasovina protest naso~eni protiv mo{nenepopularnata Vlada na premierotJan-Pieter Balkenende, pa s¢ doargumenti deka Evropa se smetapreskapa za holandskite dano~niobvrznici (bidej}i Holandija imanajvisok neto-pridones po glava na‘itel vo buxetot na EU)11. I pokrajovaa raznolikost, mo‘e da se utvr-di vrska me|u argumentite iznesenivo tekot na kampawata i motivitena glasa~ite da go odbijat Dogo-vorot.

Doma{niot politi~ki kontekstna reformski politiki (osobeno voodnos na nizata neodamna vovedenireformi vo sistemot za socijalnapomo{) ode{e raka pod raka soantivladinite ~uvstva i otkri ednas¢ pogolema evroskepsa vo holand-skoto op{testvo koja izleze navidelo vo tekot na referendum-skata debata. Sepak, ovaa novaholandska evroskepsa pove}e e odpragmati~na priroda i e pod silnovlijanie na individualnite eko-nomski razmisluvawa na glasa~ite:nad 80% od holandskite glasa~i goocenuvaat ~lenstvoto vo EU nanivnata zemja kako ne{to pozi-tivno, dodeka negativnite efektiod voveduvaweto na evroto (sesmeta deka porane{nata holandskavaluta, guldenot, bila potceneta) iholandskata polo‘ba kako najgolempla}a~ po glava na ‘itel vo EU se

krajno neomileni vo javnoto mis-lewe12. Ponatamu, javnite debatipred referendumot vo vrska soprobivaweto na plafonot za buxet-ski deficit od strana na Germanijai Francija, ureden so Paktot za rasti stabilnost, holandskata javnostgi do~eka so zbunetost i razo~a-ruvawe. Strogata buxetska poli-tika na Balkenende (da se ostane voramkite na kriteriumite na Paktotod 3% godi{en buxetski deficit)ja prinudi negovata Vlada na nepo-pularni politi~ki reformi. Isto-vremeno, strogoto vladino tro{ewese gleda{e kako ~in na solidarnostkon drugite zemji-~lenki na EU,bidej}i toa ja odr‘a stabilnaedinstvenata evropska valuta. Oddruga strana, neukosta na Francijai Germanija vo pogled na nivniteobvrski vo odnos na istoto pra-{awe ja zgolemi negativnata per-cepcija kaj Holan|anite. Prvo, dekaEU stanuva s¢ pomalku ekonomskikorisna za individualniot holand-ski dano~en obvrznik i potro{uva~,i, vtoro, deka EU e politi~ki sepomalku va‘na zatoa {to se sme-ta{e deka holandskite vrski sotandemot Francija-Germanija sezaladeni vo tekot na izminatitegodini.

Pokraj toa, vo tekot na holand-skata referendumska debata seobznani stravot od politi~ka mar-ginalizacija. Korenite na ova~uvstvo na strav se nao|aat vopro{iruvaweto na EU (koe vo ho-landskoto op{testvo mina bez javnadebata), kako i vo toa {to preku-mernoto regulirawe od Brisel se

11 Za detalna lista na motivite na glasa~ite v. FlashEurobarometer – Post-Referendum survey in theNetherlandshttp://europa.eu.int/comm/public_opinion/flash/fl172_en.pdf

12 v. Standard Eurobarometer No. 62 Autumn 2004 CountryReport the Netherlands http://europa.eu . int/comm/public_opinion/archives/eb/eb62/eb62_nl_nat.pdf


Marat Market

gleda{e i na najniskite nivoa (naprimer, harmonizacija na stan-dardite za dozvoli za rabota).Rezultatot na toa be{e {to golemdel od elektoratot se pla{e{e odgubewe na suverenosta po stapu-vaweto vo sila na Dogovorot (voodnos na generalnoto gubewe vli-janie, kako i vlo{uvaweto na pozi-cijata da se pregovara za holand-skiot pridones vo buxetot na EU13).Vo ovoj kontekst zborot „Ustav”dovede do zagri‘enost kaj glasa-~ite deka nivniot dr‘aven ustav nakraj }e bide pot~inet na Dogovoroti deka }e se nametne superdr‘avapod vodstvo na Brisel, vo kojaHolandija }e bide u{te pomargina-lizirana.

Vo ovaa smisla, holandskiotglas „protiv” mo‘e da se razbere ikako izraz na nezadovolstvo odna~inot na koj poslednite vladi naHolandija (sli~no kako i vo Fran-cija) ja vodele evropskata politikavo poslednite 10-15 godini: poradinedostatok od javni debati (zaDogovorot od Mastriht, vovedu-vaweto na edinstvenata valuta,evroto, ili neodamne{niot krug napro{iruvawe na EU) s¢ pove}eglasa~i se ~uvstvuvaa izostavenipri donesuvaweto odluki za evrop-ski pra{awa.

Ovie negativni ~uvstva, sepak,se del od edna pogolema debata zanezadovolstvoto na elektoratot odholandskiot politi~ki establi{-ment. Po~etocite na taa debatamo‘e da se najdat vo doma{nitepoliti~ki branuvawa vo 2002 g. kogapopulistot Pim Fortuyn go privle~e

vnimanieto na javnosta i otvorenogo ospori mentalitetot na kon-senzus na holandskata politika,osobeno vo pogled na socio-ekonom-skite problemi na emigrantite.Fortuyn go kritikuva{e politi~kiotestabli{ment zatoa {to ne uspealda dejstvuva protiv s¢ pogolemiotproblem da se integriraat imi-grantite. Toj se somneva{e dekapoliti~kata elita go iskoristilaimixot na tolerantnoto holandskoop{testvo kako diverzija da seizbegne javna debata i da se pre-zeme neophodnoto politi~ko dej-stvo za da se integriraat grupiteimigranti (osobeno imigrantite somarokansko poteklo). Negovotore{enie be{e vedna{ da se zapreimigracijata vo Holandija. IakoFortuyn po~ina vo 2002 g., efektiteod politi~kiot nemir protiv ho-landskiot politi~ki establi{ments¢ u{te bea pred o~ite na holand-skiot elektorat, pa duri i se zasi-lija vo tekot na ustavnata debata.Atentatot vrz filmskiot pro-ducent Theo van Gogh vo 2004 g., kojja kritikuva{e islamskata reli-gija, doturi maslo vo oganot napoliti~kata diskusija za imigra-cijata.

Zaedno so s¢ pogolemoto javnonezadovolstvo od politi~kiotestabli{ment, i strate{kite sla-bosti pred i za vreme na proustav-nata kampawa imaa vlijanie vrznegativniot rezultat na referen-dumot. Prvi~nata pasivnost naproustavnata politi~ka elita predoficijalnata referendumska kam-pawa se zasnova{e na nivnatapretpostavka deka glasa~ite (bezogled na o~ekuvaniot slab izlez naglasawe) }e ja poddr‘at „kako i

13 v. Referendum Europese Grondwet – Top-zes redenenTegen-Stemmers. Volkskrant online http://www. volkskrant.nl/images/grafiek-argumenten500.gif



obi~no” i „kako i sekoga{“ ponata-mo{nata evropska integracija.Pretpostavkata prvi~no se potvrdiso prvite istra‘uvawa na javnotomislewe (osobeno od Maurice deHond14). Sepak, elektoratot pov-torno se po~uvstvuva kako poli-ti~kiot establi{ment da go hraniso la‘i~ka. Vo tekot na poslednitegodini misleweto, deka proektot zaevropska integracija e ekskluzivenelitisti~ki proekt, se zdobiva{eso privrzanici vo holandskiotelektorat. Faktot {to nad 80% odpratenicite vo Tweede Kamer gla-saa vo polza na Dogovorot be{epottik pove}e za glasa~ite koiplaniraa svojot referendumskiglas da go pretvorat vo glas protivpasivniot politi~ki establi{-ment. Kako rezultat na toa, holand-skite glasa~i gledaa na poli-ti~kiot establi{ment kako nagrupa {to go poddr‘uva Dogovorot,no ne i misleweto na elektoratot.

Slabata i zadocneta proustavnakampawa obele‘ana so negativni iodbranbeni argumenti ne mo‘e{eda stori mnogu za da go ubedi ve}egolemiot del neodlu~eni glasa~ipred denot na referendumot. Zarazlika od Francija, partiite odVladata (centralnodesni~arskataChristen Democratische Appèl, libe-ralnata partija Volkspartij voorVrijheid en Democratie i liberalnatalevica od Democraten 66) i odopozicijata (levi~arskata Partij vande Arbeit) ne ja poreknaa otvorenozaedni~kata kampawa. Sepak, PvdAostana isklu~itelno tivka vo tekotna kampawata, iako taa be{e glaven

inicijator vo parlamentot da sesprovede referendum za Dogovorot.

Imixot na EU

Javnite debati za ustavnitereferendumi ne se koncentriraasamo na doma{nite politi~ki,socijalni i ekonomski pra{awa,tuku (iako indirektno) i na evrop-ski pra{awa. Koi se tie temi?Istra‘uvawata na javnoto mislewesprovedeni vo dvete zemji poka‘aavisok nedostatok od znaewe voodnos na funkciite i ulogata nainstituciite na EU, kako i konkret-nite politiki na EU. Zatoa i ne sedebatira{e za samiot tekst naUstavot (pred s¢, institucional-nite promeni {to }e ovozmo‘eadovolno prostor za javna diskusijavo dvete zemji). Namesto toa, deba-tite se vrtea okolu voo~eniteimplikacii od evropskite politi-ki, osobeno implikaciite od pona-tamo{nata ekonomska integracija(liberalizacija i neednakva dis-tribucija na pridonesot vo buxetotna EU) i implikaciite od pona-tamo{noto pro{iruvawe: vo Fran-cija i Holandija implikaciite navnatre{niot pazar i ponatamo{-nata marginalizacija na zemjata-~lenka, pooddelno, bea glavnitegri‘i na glasa~ite.

Vo Francija najpopularni beaargumentite za negativnite impli-kacii od liberalizacijata na paza-rot na uslugi (preku Direktivata zauslugi) vrz francuskite plati i sotoa, na francuskite socijalnistandardi, kako i na vlijanieto odnezauzdanata vnatre{na konkuren-cija vo EU vrz „uslugite od op{tinteres” i „uslugite od op{t eko-

14 Za istra‘uvawa na javnoto mislewe i anketi predreferendumot v. http://www.peil.nl


Marat Market

nomski interes” (za koi se smeta{edeka ne se dovolno za{titeni sotekstot na Dogovorot). Vo Holan-dija, od druga strana, negativnataslika za Komisijata (kako telo {topremnogu regulira) i argumentite zapla}a~kata pozicija na Holandijaili vospriemeniot namalen poli-ti~ki status vo EU bea najsilnievropski argumenti za glasaweprotiv Ustavot. Pra{aweto mora dae slednoto, zo{to vo javnata debataprimat dobija edinstveno nega-tivnite temi?

Vo tekot na godinite, no i votekot na referendumskite kam-pawi, dvete zasegnati vladi, op{tozemeno, naj~esto prika‘uvaa nega-tivni sliki na EU. Na primer, votekot na referendumskata debatapretsedatelot Chirac vo nekolkuprigodi poka‘a netrpelivost konmomentalnata Evropska komisija.Duri i nominacijata na pretse-datelot na Komisijata, José E.Barroso, vo juni 2004 g. ne be{e vosoglasnost so oficijalnata fran-cuska pozicija. Vo toa vreme Fran-cija i Germanija se zalagaa mestotopretsedatel na Komisijata da gozazeme porane{niot belgiski pre-mier, Guy Verhofstadt. Vo tekot naproustavnata kampawa na Vladata,Chirac ne zapre so kritikite nasmetka na Komisijata za nejziniotpropazaren imix i mu naredi naBarroso toj i negovite komesari dane se istaknuvaat vo tekot nafrancuskata referendumska deba-ta so cel da se izbegne i ponata-mo{no vlo{uvawe na javnoto mis-lewe15. Pretsedatelot se najde vo

neizbe‘na pozicija (ne mnogu da-leku od protivnicite na Ustavotkoi gi obvinuvaa Ustavot i Komi-sijata deka se neoliberalni) odkoja be{e s¢ pote{ko da se promo-vira proustavnata kampawa nanegovata partija, UMP. Negovotoprotivewe na Direktivata za uslugii kone~nata prerabotka na Direk-tivata vo tekot na Samitot na Ev-ropskiot sovet na 23 mart godinava,isto taka, ne pomogna vo ubedu-vaweto na elektoratot da glasa vopolza na Dogovorot. Pokraj toa,mo‘e da se tvrdi deka negativniteargumenti na Chirac, kako, na pri-mer, deka Ustavot }e pomogne vosprotivstavuvaweto na „neolibe-ralniot” ili „anglosaksonski” raz-voj na evropskata ekonomska orien-tacija im dojdoa kako pora~ani naonie protivnici, kako Attac, koi sepovikuvaa na antineoliberalniargumenti. Se ~ini deka kolkupove}e francuskata politi~kaelita (najmnogu francuskiot pret-sedatel) se involviraa vo ustav-nata debata, tolku pove}e taa seoptovaruva{e so smiruvawe napotencijalnite glasa~i „protiv”,namesto da se osmeli da se soo~iso stravuvawata na glasa~ite soobjasnuvawa kako francuskataekonomija, vklu~itelno i nejziniotsocijalen model, }e se prisposobina ekonomskata realnost na zaed-ni~kiot pazar na EU. Dokazi zavakvoto tolkuvawe mo‘e da senajdat i vo neuspehot na Samitot zafinansiskata perspektiva na EU2007-2013 g. vo juni godinava (kadeChirac se dr‘e{e do tro{eweto zazaedni~kata zemjodelska poli-tika), kako i vo neodamna obja-veniot spisok od deset strate{ki

15 v. „Barroso mol~i za da ne go voznemiri francuskotoglasawe za Dogovorot.” Vo: The Financial Times 3. maj2005 g.



va‘ni industriski granki vo Fran-cija koi francuskata vlada napremierot Dominique Villepin }e gi{titi od, na primer, stranskokupuvawe (me|u koi: odbrana, nukle-arna energija, kompjuterski sis-temi, biotehnologija i proizvod-stvo na protivotrovi za smrtonosnibolesti16). Samorazraboteniteobjasnuvawa i ocenki na protiv-nicite na Ustavot za idnata nasokana evropskata integracija vo tekotna referendumskata debata goodrazuvaat ovoj dvosmislen stav nafrancuskiot pretsedatel: iakopogolemiot del od francuskiteglasa~i „protiv” imaat pozitivnaslika za EU, tie smetaat dekafrancuskite socijalni i ekonomskiinteresi treba da se {titat, durii ako se kosat so osnovnite idei zafunkcioniraweto na vnatre{niotpazar.

Vo odnos na holandskata kam-pawa, oslabuvaweto na imixot naEU (za razlika od Francija) ne sedol‘e{e na aktivniot antikomi-siski imix {to go prezentira{eVladata na Balkenende. Namesto toaizbegnuvaweto od strana na holand-skite vladi da se povede kontro-verzna javna debata dovede donezadovolstvoto na elektoratot odEU. Vo tekot na vladinata prous-tavna debata vo Holandija, glavno,se koristea negativni i odbranbeniargumenti. Na primer, Vladatatvrde{e deka bez Dogovorot zaUstavot bi se zagrozila slobodatavo Evropa. Pozitivniot efekt natie argumenti ostana somnitelenbidej}i postreferendumskite anke-

ti ukaàa deka nad 50% od glasa-~ite ne pretrpele vlijanie odargumentot za slobodata17. Odbran-benite argumenti na kampawata „za”u{te pove}e im odea na raka naaktivnite protivnici na Ustavot:argumenti kako „Ustavot }e ovoz-mo‘i zaedni~ka i poefektivna(restriktivna) imigraciska poli-tika”, deka „Ustavot }e i ovozmo‘ina Holandija podobra pozicija pripregovaraweto za holandskiotpridones vo buxetot na EU” ilideka, Dogovorot za Ustavot nema dago zameni holandskiot Ustav ,beasamo reakcii na pretpostavkite naholandskiot tabor „protiv”. Tieodbranbeni argumenti pottiknaau{te ponegativna slika na EU kajholandskite gra|ani: vo o~ite naelektoratot vladinata proustavnapozicija se potpira{e na premisatadeka EU mora da se upotrebi za dase zadovolat holandskite nacio-nalni interesi. Takvoto tolkuvawese potvrdi so faktot {to dvetretini od holandskite glasa~ismetale deka nov ustaven dogovorbi mo‘el podobro da gi za{titiinteresite na Holandija.

Predviduvawe

Op{to zemeno, analizata nafrancuskata i holandskata evro-politika otkriva deka neuspehot dase politizira javnata debata zacenata na pridobivkite od vna-tre{niot pazar na EU (vo odnos naekonomskite implikacii od pro{i-ruvaweto, debatata za buxetot naEU, no i poop{ti diskusii za cenatai mo‘nostite na konkurencijata na

16 v. „Francuzite stavaat barikadi za klu~nite sektori.”Vo: Times Online http://business.timesonline.co.uk/article/0,,16849-1759551,00.html

17 v. Twee Vandaag: Uitslag grondwet – Enquête http://www.tweevandaag.com/docs/uitslaggrondwet.doc


Marat Market

vnatre{niot pazar na EU) se vratikako bumerang preku negativniotglas na javnosta i go zamrzna pro-cesot za ratifikuvawe na Dogo-vorot za Ustav na Evropa. Kakorezultat na toa javnoto mislewe zainstituciite na EU (osobeno Komi-sijata) i nejzinite politiki, sta-nuva s¢ ponegativno vo o~ite naevropskata javnost. Vakvite pro-blemi se vo golema mera po sop-stvena vina poradi izbegnuvawetokontroverzi vo javnite debati zapra{awata za evropska integracija.Edna takva debata }e zna~i i dekaevropskata politika na zemjite-~lenki }e treba neizbe‘no da stanepotransparentna. Taka, povedu-vaweto vistinska javna debata barapoliti~ka volja na nivo na vladitena zemjite-~lenki da se objasnat icelta, no i dolgoro~nite prido-bivki od ponatamo{nata pazarnaintegracija vo EU. Ratifikuvawetona Ustavot preku parlamentarniteglasovi vo Francija pravno e ne-mo‘no, a vo Holandija toa ne e

The this year’s Referendums on the Treaty Etablishing a Constitution forEurope in the two founding Member States France and the Netherlands turnedout to be negative. Although domestic issues like unemployment or generaldiscontent with the political establishment played a role within the constitution-debates, EU-related topics were identified as well within the publicdiscussions. However, these EU-issues were barely connected to the text ofthe constitutional treaty itself and were largely the result of the (successive)French and Dutch governments’ failure to politicise public discussions aboutthe project of European Integration over the years. Therefore, this paperexplains how and why ‘Non’ and ‘Nee’ reflect the respective governments’self-made trouble with their electorate.

Abstract

politi~ki mo‘na opcija (iako voHolandija tehni~ki postoi mo‘nos-ta zatoa {to referendumot be{esamo konsultativen). Zatoa, objavu-vaweto vtori referendumi i voFrancija i vo Holandija mo‘e dapoka‘e dali postoi taa politi~kavolja vo vladite na ovie zemji-~lenki. Dosega, kako reakcija nafrancuskiot i holandskiot glas„protiv” re~isi site zemji-~lenki(Obedinetoto Kralstvo, Polska,Republika ̂ e{ka, Danska, [vedska,Portugalija i Irska) koi predvidoareferendum vo tekot na ostatokotod ovaa ili vo tekot na slednatagodina ili gi otka‘aa ili gi odlo-‘ija takvite planovi. Ovoj mora-torium na referendumot (s¢ dodekase deklarira kako takov, {to suge-rira deka datumot se odlo‘uva zaedna godina, iako procesot treba daprodol‘i) mo‘e da dr‘i kakozalo‘nici drugi va‘ni odluki {totreba da se donesat na nivo na EU(kako, na primer, finansiskataperspektiva za 2007-2013g.).


Liderstvoto, legitimitetot itranzicijata

Nenad Markovi}

Edna opse‘na analiza na (de)legitimiraweto na eden poredok bitrebalo da opfa}a pove}e aspektikoi e nevozmo‘no da se smestat vopomalku od kniga od trista-~eti-ristotini stranici. Ona {to evozmo‘no da se napravi vo kontekstna edna kratka politi~ka analizana edno tipi~no (post)tranziciskoop{testvo e legitimiraweto naporedokot da se opfati od aspektna predizvicite koi stojat predliderite odgovorni za nego (legi-timiraweto) i da se napravi profi-lacija na istite so cel da se dekon-struira refleksijata na nivnotopoliti~ko povedenie vrz op{te-stvoto, definirano vo naj{irokasmisla. U{te posoodvetno e da senapravi kontekstualna analiza nanivnoto politi~ko povedenie, t.e.da se utvrdat negovite izvori{ta,motivi i pred sé (ne)prifa}awe odstrana na glasa~koto telo ili u{tepo{iroko – gra|anite.

So cel da se vleze vo edna vakvaanaliza potrebno e, prvo, da sedefinira politi~kiot legiti-mitet, uslovite vo koi nastanuva apred sé uslovite vo koi se gubi. Voovaa smisla precizno treba da sepozicionira i ulogata na liderotvo procesot na politi~ka i ideo-lo{ka "identifikacija” na reì-mot, kako bi se razbrale faktoritekoi vlijaat na negovata (de)legi-timacija via-a-vis politi~kiot sis-tem na edna dràva.

Bez namera da se pravi isto-riska retrospektiva na komplet-niot tranziciski proces, utvrdu-vaweto na prirodata na prethod-niot re‘im na edno tranziciskoop{testvo a posebno na klu~niotmoment – na~inot na sprovedu-vaweto na tranzicijata odgovara naedno od mo‘nite isto~nici naliderskiot bihejviorizam vo post-komunisti~kite dr‘avi – pri-rodata i matricite na odnesuvawena "noviot” re‘im apropo pret-hodniot. Vo ovaa smisla tipot natranzicija e klu~en vo odnesuva-weto na politi~kiot lider (li-deri).

Od svoja strana, a najtesno povr-zano so prethodnoto pra{awe e iedno od najosetlivite op{testvenipra{awa vo dr‘avite so sli~nasudbina kako Republika Makedo-nija – a toa e pra{aweto na lustra-cija ili u{te poprecizno defini-rano za celite na ovoj esej – nejzi-niot nedostatok. Iako lustracijatasama po sebe donesuva lavina naeti~ki i istoriski kontroverzi,nejzinoto postoewe ili nepostoewesilno ja definira okolinata iuslovite vo koi postkomunisti~-kite politi~ki lideri vlijaat igradat relacii vo odnos na gra|a-nite.

Analizata na politi~kiot bek-graund na liderstvoto odgovara naogromen del od dilemite od aspektna motivite za odredeno politi~ko

Ev

ro

ps

ki

pr

of

il

na

po

li

ti

~a

r


Nenad Markovi}

povedenie. No, ~istata analiza odapsekt na politi~kata psihologijani otvora edna odli~na perspek-tiva da liderite koi imaa mo‘nostda bidat vlijatelni politi~kifiguri od slomot na komunisti~-kiot re‘im pa do denes, gi klasi-ficirame i evaluirame od aspektna modernata politi~ka nauka, ivrz baza na toa da predvidime vokakva faza se nao|a RepublikaMakedonija vo odnos na legitimi-tetot i (na) liderstvoto vo sega{-nata politi~ka konstelacija. Voodnos na toa potrebno e da sedekonstruira periodot na Gligorov,Crvenkovski, Georgievski i Traj-kovski kako i ona {to doa|a delum-no kako nivno politi~ko nasled-stvo.

Politi~ki legitimitet iliderstvoto

So cel da se razbere i analiziravo potpolnost liderstvoto i nego-vata kriza vo odnos na op{tatakriza na politi~kiot legitimitetvo tranziciskite op{testva1, po-lezno e da se zapo~ne so defini-rawe na poimot – politi~ki legi-timitet. Vo edna najgeneralnasmisla poimot na politi~ki legi-timitet podrazbira "ubeduvawe na~lenovite na politi~kata zaednicavo opravdanosta na nejziniot poli-ti~ki i praven poredok, odnosnoprifa}aweto na odreden vid poli-ti~ka vlast kako ispravna”2. Iakoovaa formulacija sama po sebe

odgovara na pra{aweto za defi-nicijata na politi~kiot legiti-mitet edno malo pojasnuvawe jarazotkriva vo potpolnost su{ti-nata na procesot. Imeno, "legi-timnosta na poredokot podrazbirapoedincite da go prifa}aat i dadejstvuvaat vo soglasnost so nego nesamo od navika ili obi~aj, odindividualniot interes ili stra-vot od represija, tuku vrz osnova naubeduvawata vo negovata praved-nost i opravdanost”3. Vo edna po{i-roka smisla, politi~kiot legiti-mitet e smesten nekade pome|uprifa}aweto na edna politi~kauredenost (ili konstelacija) iubedenosta vo ispravnosta i vred-nostite na istiot apropo na sop-stvenite akcii i izbori vo ramkitena edno op{testvo.

Iako vaka postavenata defini-cija opfa}a edna silno potenci-rana eti~ka dimenzija (smesteno vonajop{ta floskula – pravednovladeewe) ne treba da dojde do ednakonfuzija koja mo‘ebi sublimi-nalno sleduva od pogore ka‘anoto– ne site politi~ki aran‘mani(ureduvawa, sistemi, vladenija) koiu‘ivaat legitimitet se demokrat-ski. Naprotiv, onie sistemi koi vopoliti~kata istorija u‘ivalenajgolem (duri nepriroden) stepenna legitimitet – se tokmu despot-skite, tiranskite, totalitarnire‘imi. Ova ne bi bilo tolku va‘nodokolku argumentot ne se prika‘evo sprotivnoto svetlo t.e. dekamnogu e pote{ko da se dojde do eden"vrednosen konsenzus”4 ili "ideo-lo{ka hegemonija”5 vo edno demo-1 Za potrebite na ovoj esej, poimot “liderstvo” }e go

zememe kako aksiomatski poim, odnapred poznat idefiniran.

2 Ivanov, \orge. “Legitimirawe na poredokot” vo“Politi~ka filozofija”) – Hrestomatija. Skopje:Praven fakultet – otsek politi~ki nauki, 2004. str.6.

3 Ibid.4 Ibid.5 Ibid.


Liderstvoto, legitimitetot i tranzicijata

kratsko op{testvo otkolku vo ednoavtokratsko ili totalitarno op-{testvo. Demokratskoto op{testvo(ili barem sovremenoto liberal-demokratsko) samo po sebe podraz-bira borba na idei i politi~kiopcii, pa so samoto toa podrazbirai konstantno prisustvo na poli-ti~ka opozicija, koja namerno ilinenamerno delegitimiraj}i ja vla-deja~kata garnitura - ~esto znae daodluta i vo delegitimirawe naosnovnite vrednosti na eden poli-ti~ki poredok.

Duri i vo eden pogeneralenkontekst, demokratskite re‘imi nepodrazbiraat eden tipi~no moder-nisti~ki model na politi~ko odne-suvawe, tuku pove}e se stremat konsocijalno menaxirawe koe re~isisekoga{ e proces koj ima svoipobednici i gubitnici, no ~iirezultati, sepak se merlivi ieti~ki konotirani na dolg rok(dobri ili lo{i). Tokmu vo ovaasmisla liderstvoto i politi~kiotlegitimitet stojat vo tesna vrska,koja se ogleda vo investiraweto nasopstvenata politi~ka mo} (glasotna izbori) vo odredena politi~kaelita, koja neizbe‘no se identi-fikuva so odredena programa,ideologija, pragma, no pred s¢ (vostrukturalen smisol) vrhu{ka na~ie ~elo stoi – eden. Nezavisnodali se raboti za pretsedatelski,me{ovit ili parlamentaren sis-tem, kandidatot za pretsedatel ililiderot na politi~kata partijakoj(a) gi dobiva izborite e sublimatna politi~kite napori na ednapo{iroka struktura, i kako takovpretstavuva simbol na politi~kiotlegitimitet a neretko i na identi-fikacija so re‘imot. Istovremeno,

toj e reprezent na politi~katavolja na gra|anite jasno izrazena naizbori, so {to se pretpostavuvadeka dvete strani vo eden vakovsocijalen dogovor vleguvaat kako –ramnopravni.

Sekako, politi~kiot realizamima sopstvena logika i ~esto nefunkcionira vo domenot na poli-ti~kata etika, a edna idealno-tipska situacija od ovoj karakter eposebno kompromitirana vo situa-cija na op{testvena tranzicija odtotalitaren (avtoritaren, sulta-nisti~ki) re‘im vo demokratskire‘im. Pri~inite le‘at vo seop-fatnata op{testvena transfor-macija (od koi najbolni se onaa naop{testveniot kapital i onaa namentalitetot) isto kolku i vosilnata politi~ka inercija naprethodniot re‘im koj ako ni{topove}e vo odredeni istoriskimomenti u‘ival - abnormalen ste-pen na legitimacija. Vo odnos naliderstvoto ({to ovoj esej preten-dira i da poka‘e) situacijata,voop{to ne e razli~na, a kompro-mitiranosta i problemati~nosta naliderskata pozicija opfa}a pove}edimenzii. Prvi~nata sekako seodnesuva na samiot koren na pro-blemot – prethodniot re‘im itipot na tranzicija preku koj sevospostaveni postkomunisti~kitepravila na igra.

Vlijanieto na prethodniotre‘im i tipot na tranzicijatavrz liderstvoto; problemot nalustracija

Ako kako premisa go prifatimere‘imot na porane{nata dr‘avakako totalitaren, a negovata li-


Nenad Markovi}

derska figura kako simbol na edenavtokratski (ili totalitaren –zavisno od individualnata ideo-lo{ka pozicija) re‘im, vo ovojslu~aj periodot po smrtta na JosipBroz Tito mo‘e da se nare~e post-totalitaren period. Po Vtoratasvetska vojna pa sé do raspadot naSFRJ na ~elo na dr‘avata stoe{emar{alot, koj iako be{e i vrhovenkomandant na voenite sili, vlade-e{e so pomo{ na edna civilnagarnitura (a ne voena hunta). Ona{to e karakteristi~no apropo tran-zicijata na ovoj tip na re‘imi e:

"Reìmot so koj rakovodat ci-vili (duri i zrelite posttota-litarni reìmi vo koi preovla-duvaat komunistite) imaat karakte-risti~no pogolemi institucio-nalni, simboli~ki i apsorptivnikapaciteti, otkolku voenite ilisultanisti~kite lideri da ja ini-ciraat, da ja usmeruvaat i da rako-vodat so demokratskata tranzicija(...) Civilite ~esto se gledaatsebesi vo uloga na potencijalnipobednici i vlijatelni politi~arii vo idniot demokratski reìm.”6

Vo ovaa smisla, Jugoslavija be{eeden tipi~en primer. Zreliotposttotalitarizam se odlikuva{eso postepeno tonewe na birokrat-skiot aparat vo bezidejnost, no i vovo kompletno opa|awe na intenzi-tetot na ideolo{ko-simboli~kitevrednosti. Sepak, del od poli-ti~kite eliti i lideri, koi beadirektni akteri na krvaviot ras-pad, ednostavno gi smenija "boite”i prodolìja kako uspe{ni poli-ti~ari i vo ramkite na tranzi-ciskiot period.

Po{iroko poglednato, lider-skata pozicija vo tranziciskiotperiod, po ona {to vo Makedonijanalikuva{e na edno ~ehoslova~koscenario7, be{e {iroko kompro-mitirana so politi~kiot kompro-mis napraven so prethodniot re-‘im, kade vo niedna sfera naop{testvoto ne be{e napravenasu{tinska promena. Neubedlivatareforma na makedonskata levica,kako {to poka‘a vremeto, ne be{epromena na praktikite i metoditena rabota, tuku promena na najistu-renata garnitura, koja, sakale dapriznaeme ili ne, prirodata nasopstveniot politi~ki aktivizam jaoformuva{e vo stariot re‘im.Liderot vo taa smisla, i negovatapozicija bea postaveni na nivo namit i toa na eden od najeksplo-atiranite vo politi~kata praktika– mitot na spasitel. DogovorotGligorov – Axi} ne promovira{esamo edna mirna alternativa na"politi~ki razvod” so SFRJ (iliSrbija ako preferirate), tuku iedna potsvesna dimenzija na silno,snaodlivo i "novo” liderstvo,nezavisno od negoviot komunis-ti~ki bekgraund. Vo edna takvaatmosfera levicata vo prvitegodini na svoeto vladeewe seodnesuva{e spored edno klasi~noscenario:

"Vo sferata na motivacijata,komunistite (ili ekskomunistite)od porane{nata nomenklatura (...)i ponatamu se nao|aa na mnoguzna~ajni pozicii vo dràvniotaparat, a posebno vo dràvnitepretprijatija. Niz svojata mreà nadirektori, vo upravata, pa duri i

6 Linc, Huan i Stepan Alfred. “Demokratska tranzicijai konsolidacija” Beograd: Filip Vi{wi}, 1998.str.90.

7 Linc i Stepan bi rekle - tranzicija po pat na kolapsna “zamrznatiot” posttotalitarizam.



vo tajnite policiski slu`bi, pri-padnicite na nomenklaturata mo-èa sebesi da si obezbedat pri-vilegirana polo`ba vo kapita-listi~koto stopanstvo koe e vopodem, a so toa i zna~itelno poli-ti~ko vlijanie (...) Vo pogolemiotdel na postkomunisti~kite zemjiporane{nite funkcioneri ne pro-buvaat da go otfrlat ili direktnoda go dovedat vo pra{awe noviotreìm, tuku samo sakaa da pro-fitiraat od nego.”8

Ona {to se slu~uva{e na leviotspektar na makedonskata tran-zicija, ne be{e ni{to pomalkudramati~no od ona {to se slu~u-va{e na negovata desna strana.Liderskata pozicija, prirodno, nadesnicata be{e gradena kako anti-pod na makedonskite levi lideri,so silno izrazena antikomunis-ti~ka retorika, koja napati segrani~e{e so politi~ka {izo-frenija. Ova, tipi~no postkomunis-ti~ko kli{e na "ogrnuvawe nanacionalisti~kiot elek”9 na ednakvazidisidentska i psevdopatri-otska elita zavr{i, za ̀ al, vo lo{osocijalno menaxirawe koe zavr{iso – etni~ki konflikt.

Vo "takvi uslovi kade civilnotoop{testvo s¢ u{te e slabo vo izned-ruvaweto na kompetitivno poli-ti~ko op{testvo”10 se postavuva iu{te edna dilema: lustracijata napostoe~kite strukturi. Lustra-cijata ne bi bila tolku va`nadokolku ne potencirame edna o~i-gledna sostojba: za kakov tip napoliti~ki lideri moème da zboru-vame koga istite nemaat na raspo-

lagawe adekvatni kapaciteti zaupravuvawe i menaxirawe? Kako dase postigne legitimitet na ednapoliti~ka elita, koga samata su{-tina na poredokot e nepromeneta?Kako gra|anite da o~ekuvaat ostva-ruvawe na poln demokratski kapa-citet vo uslovi na nepostoewe nastrukturi koi }e go po(d)nesat toa?I na krajot na krai{tata – kako dase postigne legitimitet na poli-ti~koto liderstvo vo novite demok-ratski uslovi koga toa samoto(liderstvoto) bi moèlo da stanepredmet na lustracija, so {tovoedno vo potpolnost bi se izgubili legitimitetot na negoviot anti-pod? Eve {to za toa veli eden odretkite analiti~ari koi se zani-mavaat so toa pra{awe:

"Uspe{nite tranziciski dràvigo storija tokmu toa! U{te vo prvitemigovi na procesot na tranzi-tirawe gi is~istija nivnite, se-kako, inficirani dràvni aparati,osobeno najvitalnite – policijatai tajnite slu`bi. Gi realiziraaprocesite na nu`na, obvrzna lus-tracija, mnogu efikasno. So toa tiese spasija od site podocne`ni,najblago re~eno, manevrirawa naporane{nite "najprovereni” gra-|ani-slu`benici na dotoga{niotdràven aparat (...) koi pak vozemjite kade {to toa ne se napravi(lustracijata), deneska zazemaatvisoki pozicii vo vkupnoto krimi-nalno podzemje! Ne treba da imameiluzii. Makedonija ne sprovedeproces na lustracija i toa denes gopla}a skapo!”11

8 Ibid. str.92.9 Ibid. str.91.10 Ibid.

11 Ismail, \uner. “Politi~ka i institucionalnastabilnost” - rabotna verzija.. Skopje: UNDP -Izve{taj za navremeno predupreduvawe – Septemvri2005, 2005. str.6.


Nenad Markovi}

Kako se odrazuva ova na pro-cesot na liderstvo le‘i vo odgo-vorot na pogorepostavenite pra-{awa.

Kako i da e, edna mala napomenastoi: lustracijata ne mora da serazbere sama po sebe kako inkvi-ziciska "purifikacija” na reìmotod "starite strukturi” tuku pove}ekako reforma na najvitalnitedelovi na dràvniot aparat, za-jaknuvawe na demokratskiot kapa-citet na edno op{testvo vo kri-ti~en istoriski moment... Kako i dae – toa ne se slu~i, a liderite koiMakedonija gi iznedri bea, za àl,rezultat na eden vakov seriozennedostatok. So edinstvena razlika{to stoeja na dve razli~ni stranina su{tinski – istiot ideolo{kiproblem...

Tipologija na avtoritetot (MaksVeber) i makedonskite primeri

Iako mo‘ebi dosega ovaa ana-liza nalikuva deka direktno ne gotretira problemot na politi~kitelideri vo tranzicijata (ili gotretira indirektno) problemite napoliti~kiot legitimitet, pret-hodniot re‘im i lustracijata vogolema mera odgovaraat na pra{a-weto za uslovite, ambientot ipotekloto na politi~koto pove-denie na liderite. Ona {to trebada pretstavuva su{tinska dekon-strukcija na liderskata pozicija votranziciski uslovi vsu{nost eanaliza na tipot na avtoritet kojrealno liderite go u‘ivaa voRepublika Makedonija. Mo‘ebi naj-popularnata tipologija mu pripa|ana Max Weber koj razlikuva tri tipana avtoritet:

• Racionalno – legalen – Avto-ritetot e ome|en so eksplicitnipravila Prekr{uvawe na proce-durite zna~i gubewe na legiti-mitetot.

• Tradicionalen avtoritet – Av-toritetot zavisi od socijalniotstatus i obi~aite. Toj se prak-tikuva kako li~en prerogativ.

• Harizmatski avtoritet – sebazira na li~niot legitimitet.Se javuva vo momenti na golemiistoriski premre‘ija i stresnimomenti za edno op{testvo.12

Vo ramkite na ovaa tipologija se~ini deka situacijata vo Make-donija vo izminatite petnaesetinagodina te{ko mo‘e da se smesti voramkite na prvata kategorija. Ona{to e karakteristi~no za sekoja, pai na{ata tranzicija e deka pra-vilata na igra se prili~no nejasni,neednakvo primenuvani za site~lenovi na zaednicata, no i podudar na reformite koi se nemi-novni vo tranziciskiot period.Zatoa, te{ko e da se govori zaracionalno – legalen avtoritet vomakedonski uslovi, ili baremte{ko be{e da se govori do skoro –koga nastanaa i prvite smeni napoliti~kite vrvovi na dvete najgo-lemi partii na etni~kiot make-donski blok13. Vo ovaa smislapra{aweto bi bilo – kakov tip naavtoritet praktikuvaa makedon-skite politi~ki lideri dosega?

Ona {to go vidovme kako poli-ti~ko svedo{tvo vo izminatite

12 Weber, M. 1922. GESAMMELTE AUFSAETZE ZURWISSENSCHAFTSLEHRE. Tuebingen: Mohr.

13 Predmet na ovaa analiza se samo etni~kite make-donski lideri vo izminatiot period. Bi bilo dobrokoga ovaa analiza bi se nadopolnila so analiza naetni~kiot albanski politi~ki blok vo izminativedekada i polovina.



dekada i polovina be{e prakti-kuvawe na prete‘no harizmatskimodel na politi~ko dejstvuvawe napoliti~kite lideri. Od pretse-datelstvuvaweto na Gligorov,preku premierite Crvenkovski iGeorgievski, pa s¢ do neodamnapo~inatiot pretsedatel Trajkovski– avtoritetot na ovie politi~kilideri be{e izgraden na tipi~noharizmatski princip. Na momentine treba da se zanemari i prisu-stvoto na mitomanski elementi, koine dolikuvaat na edna zdrava ikonsolidirana demokratija.

Kiro Gligorov be{e prvata poli-ti~ka figura na postkomunisti~kaMakedonija za koja so sigurnostmo‘e da se ka‘e deka spa|a vo redotna harizmati~nite makedonskipoliti~ki lideri. Harizmata naGligorov vo golema izvira{e od dvepoliti~ki floskuli: mirniot "raz-vod” so SFRJ i miroqubivata nad-vore{na politika, koja od nekoipoliti~ki krugovi be{e do~ekanakako negativna, poradi pregolematadoza na popustlivost (posebno voodnos na sporot so Grcija). Kako ida e, Gligorov be{e mo‘ebi edin-stveniot pretsedatel koj posedu-va{e i elementi na tradicionalenpoliti~ki avtoritet, pred s¢,poradi golemata inercija na glasa~-koto telo vo odnos na komunis-ti~kiot re‘im i likot i deloto naBroz. Vo ovoj kontekst e i javnokreiraniot "mit na spasitel” kojbe{e i eden od glavnite izvori naavtoritetot na Gligorov.

Sepak, samo edna figura odpo~etocite na makedonskata tran-zicija s¢ u{te e aktuelna i e akti-ven ~initel na makedonskata poli-ti~ka scena. Toa sekako e Branko

Crvenkovski, koj svojot politi~kiavtoritet go vtemeli na sopstve-nata harizma, no i na konflikt sonegoviot antipod – Qub~o Georgi-evski. I ako na Crvenkovski imixotna mlad, nade‘en i ,pred s¢, urbanlik mu pomogna vo osvojuvaweto naglasa~koto telo, intenzitetot napoliti~kata debata koja ve{to javodea so Georgievski im pomogna voizveduvaweto na edno isklu~i-telno politi~ki pragmati~no sce-nario – eliminirawe na eventu-alen tret ~initel koj bi mo‘el daja zagrozi pozicijata na ovie dvepoliti~ki harizmi. Od svoja strana,"mladiot buntovnik” i patriot sorenome – Georgievski, svojata ha-rizma ja grade{e na baza na isklu-~itelno radikalniot antikomu-nizam, no i neve{t nacionalizam,koj neretko nao|a svoi poddr‘uva~ikaj etnocentri~noto glasa~ko telo,koe sekoga{ e mnogubrojno vo kri-ti~ni procesi kako {to e tranzi-cijata. Voskresnuvaweto na poli-ti~kata konfrontacija na nivo nadu{man (foe) pome|u Crvenkovski iGeorgievski, sepak be{e samo re-fleksija na edna nezrela demo-kratija, so te‘ok i pred sé nere-vidiran (~itaj nelustriran) isto-risko-politi~ki baga‘.

Mo‘ebi edinstvenata li~nost,koja sopstveniot politi~ki avto-ritet go grade{e bez postavuvawena strogi kontrasti pome|u sebesii ostanatite, be{e tokmu pret-sedatelot Trajkovski. Negoviotharizmatski avtoritet izvira{enajmnogu od negovata ednostavnost,identifikacijata so narodot iumerenosta koja dotoga{ i ne be{epremnogu ~esto sre}avana na make-donskata politi~ka scena.


Nenad Markovi}

Kako i da e – ona {to e zaed-ni~ko za ovie ~etiri li~nosti koiostavija ogromen pe~at na make-donskata politi~ka scena e dekasite tie pripa|aat na edna era kojaMakedonija poleka ja napu{ta. Kakotipi~ni harizmatski lideri, tievlasta ja praktikuvaa vo uslovi nanestabilnost, konflikt i eko-nomska neizvesnost, koja, za ‘al,prodol‘uva i denes kako akutna ihroni~na. No Republika Makedonijavleguva vo edna era na politi~ka(se nadevame i ekonomska) stabi-lizacija kade kriteriumite zaavtoritetot koj politi~kiot lidertreba da go praktikuva se pomes-tuvaat i evoluiraat. Debatata kojaja vodat Gruevski i Bu~kovski,sepak (sega- zasega) odi vo pravecna seriozna i relativno dobroobmislena razmena na idei, pro-

grami i konkretni politi~ki ~e-kori. Vo sekoj slu~aj mnogu pove}eotkolku {to toa be{e praktikadosega. Mo‘nosta za "nov po~etok”na poleto na politi~kata komuni-kacija, no i evoluiraweto i poste-penoto politi~ko osvestuvawe naelektoratot od te{kiot nokdaun natranzicijata, ne treba da se ispu-{ti. Posebno ne koga avtoritetotmo‘e da se fundira na zdravipravila na igra i od harizmatskida se pretvori vo racionalno-legalen. Da ne zaboravime {to naedna Germanija, Irak ili Srbija idonese dolgogodi{noto i nekri-ti~no potpirawe na "harizmatski”politi~ari koi svojata politi~kaharizma nimalku ne ja kapita-liziraa za dobroto na sopstveniotnarod.

AbstractThe paper deals with the issue of political leadership in transition vis-à-vis

the legitimacy of the political system. Three main factors are included: theorigin and the characteristics of the previous regime, the (non)existence ofthe lustration process as well as the concrete foundation of the political authorityin a wider theoretical framework. Based on these arguments the essay alsogives a short overview of the Macedonian transition and the type of authoritypracticed during this period.

Bibliografija

Ismail, \uner. "Politi~ka i institucionalna stabilnost” - rabotnaverzija.. Skopje: UNDP - Izve{taj za navremeno predupreduvawe –Septemvri 2005, 2005.

Ivanov, \orge. "Legitimirawe na poredokot” vo "Politi~ka filozofija”)– Hrestomatija. Skopje: Praven fakultet – otsek politi~ki nauki, 2004.

Linc, Huan i Stepan, Alfred. "Demokratska tranizcija i konsolidacija”Beograd: Filip Vi{wi}, 1998.

Weber, M. 1922. GESAMMELTE AUFSAETZE ZUR WISSENSCHAFTSLEHRE.Tuebingen: Mohr.


Spogodba za stabilizacija iasocijacija

Vladimir Bo‘inovski

Proces za stabilizacija iasocijacija

Po~etocite na odnosite me|uEvropskata unija i dr‘avite odZapaden Balkan mo‘e da se najdatvo Regionalniot proekt za sora-botka so koj se predviduva potpi-{uvawe na dogovori za sorabotkame|u EU i dr‘avite od ZapadenBalkan. R. Makedonija go potpi{aovoj dogovor vo april 1997 godina.Vo maj 1999 godina, so cel da seunapredat i zabrzaat evrointe-graciskite procesi, kako i da sesaniraat posledicite od kosov-skata kriza, sozdaden e Paktot zastabilnost. So nego se predvi-duva{e organizacija na donatorskikonferencii za dr‘avite od Zapa-den Balkan, kako i otpo~nuvawe naProces za stabilizacija i asocija-cija (PSA). Na toj na~in, ovoj processtana osnovna ramka za integri-rawe na zemjite od Zapaden Balkanvo Evropskata unija.

So reformite na politi~kiotsistem, koi proizleguvaat od Pro-cesot za stabilizacija i asocija-cija, Republika Makedonija e vonapredna faza vo odnos na ispolnu-vaweto na svoite obvrski. Osnov-nite na~ela na politi~kite krite-riumi, koi dosega Makedonija giispolni re~isi vo celost, a koiproizleguvaat od Samitot na EU voKopenhagen vo 1993 godina, se defi-niraat kako: "postignata stabilnost

na instituciite koi garantiraatdemokratija, vladeewe na pravoto,~ovekovite prava i po~ituvawe iza{tita na malcinstvata”

Eden od najva‘nite preduslovipredvideni so PSA, pretstavuva{eimplementacijata na Ohridskiotramkoven dogovor. Drugite oblastivo koi se vr{at promeni i usogla-suvawe so evropskite standardi ikoi vo golem del ili celosno sezavr{eni, se: popisot na nasele-nieto vo Republika Makedonija,sproveden kon krajot na 2002 godi-na, a rezultatite se obraboteni iobjaveni vo 2003 godina, potoa,donesuvawe na novo zakonodavstvoza lokalna samouprava spored kojbe{e formulirana op{tinskatateritorijalna podelba vo Repub-lika Makedonija, kako i pravata iobvrskite na op{tinite. Drugpoliti~ki kriterium od isklu-~itelna va‘nost e reformata vojavnata administracija koja sesproveduva so donesuvawe na novizakoni za javna administracija,kako i so restruktuirawe i obukana dr‘avnite slu‘benici.

Ostanatite politi~ki krite-riumi od PSA se slednite: reformavo sektorot na bezbednosta, so kojapolicijata na R. Makedonija sereformira spored standardite naEvropskata unija, kako i unapre-duvawe na ~ovekovite prava. Edenod najva‘nite kriteriumi pretsta-vuva reformata na sudstvoto, koe

Ev

ro

ps

ki

pr

of

il

na

po

li

ti

~a

r



se sproveduva so reorganizacija nasudskiot sistem i so usvojuvawe idopolnuvawe na zakonodavstvotokoe ja utvrduva rabotata na sudo-vite vo RM. Isto taka, se vr{i idepolitizacija na sudskiot sistem,so cel da stane profesionalen ipoefikasen. Sepak, mora da senaglasi deka iako ovaa reforma evo proces na usoglasuvawe i imple-mentacija so standardite na EU, taae daleku od svoeto zavr{uvawe,kako poradi nejzinata komplek-snost i obemnost, taka i poradimnogubrojnite pre~ki predizvikaniod subjektivni faktori vo insti-tuciite na dr‘avata i osobeno vosamoto sudstvo.

Zgolemuvawe na nadle‘nostitena ombudsmanot naroden pravo-branitel), slobodata na izrazuva-we, civilnoto op{testvo i nevla-dinite organizacii, kako i nezavis-nosta na mediumite, se ostanatiteva‘ni segmenti koi se del odpoliti~kiot del na Procesot zastabilizacija i asocijacija.

Politi~kite kriteriumi, odnos-no postulatite na Procesot zastabilizacija i asocijacija, vo R.Makedonija kako {to i prethodnobe{e istaknato, se vo visoka fazana implementacija, dodeka nekoi odniv vo celost se ispolneti. Ovieobvrski, vsu{nost pretstavuvaat,usoglasuvawe na makedonskiot soevropskiot politi~ki sistem i gotrasiraat patot na R. Makedonijakon Evropskata unija.

Spogodba za stabilizacija iasocijacija (SSA)

Od dr‘avite na Zapaden Balkan(R. Makedonija, Hrvatska, Albanija,

Srbija i Crna Gora i Bosna i Herce-govina) Republika Makedonija eprvata dr‘ava koja ja potpi{aSpogodbata za stabilizacija iasocijacija (SSA) so Evropskataunija (na 9 april 2001 godina). Taae i prva dr‘ava kade zavr{i pro-cesot na nejzinata ratifikacija (na10 januari 2004 godina).

So ratifikuvaweto na SSA odstrana na Sobranieto na RepublikaMakedonija, Vladata na RM dekla-rira{e anga‘irawe na site raspo-lo‘ivi kapaciteti vo ispolnuvawena obvrskite koi proizleguvaat odSpogodbata za stabilizacija i aso-cijacija. Ovie obvrski pretstavu-vaat ~ekor napred kon strate{kataopredelba na R. Makedonija za~lenstvo vo Evropskata unija.

Spogodbata za stabilizacija iasocijacija e sostavena od nekolkupoglavja. Poglavjata od SSA gireguliraat slednite oblasti: op-{ti na~ela, politi~ki dijalog,regionalna sorabotka, slobodnodvi‘ewe na stoki, dvi‘ewe narabotnici, osnovawe i davaweuslugi i kapital, pribli‘uvawe nazakonodavstvoto i sproveduvawe nazakonite, pravda i vnatre{ni rabo-ti, politika na sorabotka, finan-siska sorabotka i institucionalni,op{ti i zavr{ni odredbi.

Iako Spogodbata za stabiliza-cija i asocijacija stapi vo sila na1 april 2004 godina, RepublikaMakedonija prezema merki za ispol-nuvawe na obvrskite koi proiz-leguvaat od ovaa Spogodba, vedna{po potpi{uvaweto na SSA vo 2001godina. Toa e ovozmo‘eno so vreme-nata spogodba za trgovija i trgovskipra{awa koja be{e primenuvana s¢do stapuvaweto na sila na SSA.


Spogodba za stabilizacija i asocijacija

Na~elata na SSA

So potpi{uvaweto na SSA pred-videno e unapreduvawe, odnosnousoglasuvawe so evropskite stan-dardi vo pove}e oblasti koi seneophodni za idnoto ~lenstvo voEU. Kako edna od najva‘nite mate-rii koi treba da se usoglasat soevropskite standardi e reformatavo oblasta na borbata so organi-ziraniot kriminal i korupcijata.

Regionalnata sorabotka e isklu-~itelno va‘en segment vo pribli-‘uvaweto kon Evropskata unija. Naovoj plan se sklu~eni mnogu me|una-rodni dogovori me|u R. Makedonijai zemjite od regionot, so koj seunapreduvaat nivnite odnosi vomnogu poliwa. Kako primer mo‘e dase poso~i regionalnata sorabotkame|u nacionalnite bezbednosnisistemi na zemjite od Jugoisto~naEvropa vo oblastite na: prevencijai borba so organiziraniot krimi-nal, sigurnosta na granicite i sora-botkata me|u armiite vo regionot.

Dogovorite za slobodna trgovijaja pottiknuvaat ekonomskata sora-botka me|u R. Makedonija i zemjiteod regionot. Na ovoj plan ima golemnapredok, osobeno poradi faktotdeka R. Makedonija ima sklu~enodogovori za slobodna trgovija sosite zemji od Jugoisto~na Evropa.

Ekonomski kriteriumi naSpogodbata za stabilizacija iasocijacija

Glavna pri~ina za otpo~nuvawena procesot na evrointegracii, a sotoa i podocne‘noto osnovawe naevropskite zaednici, (koe dovelodo sozdavawe na Evropskata unija)

e ekonomijata. So ova stanuva jasenizrazeniot ekonomski prioritet nasite dogovori koi Evropskata unijagi sklu~uva so treti dr‘avi.

Zalagaweto na EU, za jasno defi-nirani ekonomski odnosi, e izra-zeno i so Spogodbata za stabi-lizacija i asocijacija. RepublikaMakedonija ima pove}e obvrski vousoglasuvaweto na nejziniot eko-nomski sistem so onoj na Evropskataunija. Sepak, ova usoglasuvawe me|uekonomiite na R. Makedonija i EUne pretstavuva samo obvrska na RM,tuku toa nosi i golemi povlas-tuvawa za makedonskata ekonomijavo odnosite so Evropskata unija.

So ratifikuvaweto na SSA,ekonomijata na R. Makedonija estavena vo povlastena polo‘ba voodnos na drugi dr‘avi koi ne se~lenki ili kandidati za ~lenstvovo Evropskata unija. Prednostite seotslikuvaat vo pravata od oblastana ekonomijata so koi makedonskataekonomija se pribli‘uva ili ized-na~uva so tretmanot na ekonomiitena zemjite- ~lenki. Toa se odnesuvana pove}e oblasti od ekonomijatakako {to se vnatre{niot pazar itrgovijata, slobodnoto dvi‘ewe nastoki i uslugi, slobodnoto dvi‘ewena lu|e i kapital ili za{titata naintelektualnata i industriskatasopstvenost.

Ekonomskite odnosi me|u R.Makedonija i Evropskata unija, kakoi preporakite na Unijata za usogla-suvawe na ekonomskite standardina RM so onie na EU se podeleni naslednive oblasti:

Vnatre{en pazar i trgovijaVo ovoj del se prezentirani

zalo‘bite na EU za zapazuvawe na



principot na konkurentnost napazarot na R. Makedonija. Toa zna~iovozmo‘uvawe na isti uslovi napretprijatijata koi u~estvuvaat votrgovijata, bez pritoa da se davaatposebni povlastici na nekoi fir-mi, bidej}i so toa bi se naru{ilprincipot na konkurentnost napazarot.

Slobodno dvi‘ewe na stoki iuslugi Spored SSA, vo ovoj sektor se

primenuva klauzulata za asinhronaliberalizacija, kade oslobodu-vaweto od carina za makedonskiteproizvodi, se primenuva vedna{ postapuvaweto vo sila na Spogodbata,so isklu~ok na onie koi se navedenivo SSA (kako na primer: tele{komeso, vino i ~elik). Vo ~len 17 odSSA stoi: Carinskite dava~ki zauvozot na proizvodite vo Zaed-nicata, {to poteknuvaat od Repub-lika Makedonija, }e bidat ukinati{tom }e stapi vo sila ovaa Spo-godba. Carinite za proizvodite odUnijata koi se uvezuvaat od R.Makedonija }e bidat postapnonamaluvani vo slednite 10 godinikako {to e navedeno vo ~len 14 odSSA: Zaednicata (EU) i RepublikaMakedonija postapno }e vospo-stavat slobodna trgovska zona, voperiod od maksimum 10 godini.

Slobodno dvi‘ewe na lu|e ipravo na prestoj kade se pred-viduva deka site gra|ani na R.Makedonija, koi imaat rabotnadozvola ili dozvola za legalenprestoj, vo nekoja od ~lenkite naEU, }e gi u‘ivaat istite prava kakoi dr‘avjanite na EU.

Slobodno dvi‘ewe na kapi-talot kade se reguliraat i usogla-

suvaat plate‘nite operacii, dano-cite i akcizite i parite vo optek.

Carinskata slu‘ba kade sepredviduva osovremenuvawe nacarinata na R. Makedonija, voprocesot na pribli‘uvawe konevropskite standardi

Intelektualnata i industriskasopstvenost kade se doneseni nizazakoni za za{tita na sopstvenosta,kako i promotivni kampawi so koiseottiknuvaat gra|anite da kupu-vaat originalni proizvodi, iakomora da se naglasi, deka baremdosega ovie merki ne dale pogolemirezultati.

Razvojot na mali i sredni pret-prijatija, zemjodelstvoto i za{-titata na ~ovekovata sredinaIako se sproveduvaat postojani

reformi na ekonomskiot sistem, R.Makedonija ima golem broj obvrskivo procesot na tranzicija na svojataekonomija. Zatoa, potreben e pogo-lem anga‘man na dr‘avata vo podgo-tovkata na gra|anite i materijal-nite resursi, so cel da se postignezaemnost na makedonskata ekono-mija, so ekonomskite standardi naEvropskata unija.

Delot od SSA vo oblasta napravdata i vnatre{nite raboti

Republika Makedonija, od nejzi-noto osamostojuvawe vo 1991god, sestremi kon usoglasuvawe so sud-skiot sistem na Evropskata unija.Osven promenite vo politi~kiot iekonomskiot sistem, gi menuvaprincipite na rabotewe vo nejzi-niot sudski sistem. Reformata nasudskiot sistem s¢ u{te ne e zavr-{ena.


Spogodba za stabilizacija i asocijacija

Vo Spogodbata za stabilizacijai asocijacija, ima poseben del so kojse reguliraat ovie pra{awa, kakoi instrumentite preku koi bi seodvivala sorabotkata so EU. Celtana ovaa spogodba e reformata da sezavr{i i da se ispolnat obvrskiteprezemeni so SSA. Vo ~len 74 odSpogodbata se naveduva deka:

"Vo nivnata sorabotka vo oblas-ta na pravdata i vnatre{niteraboti, stranite }e posvetat oso-beno vnimanie na zajaknuvawe nainstituciite na site ramni{ta vooblastite na administracijatavoop{to i primena na pravoto iosobeno mehanizmite na pravdata.Ova osobeno go vklu~uva jaknewetona vladeewe na pravoto. Sora-botkata na poleto na pravdata }ese naso~i, osobeno kon nezavis-nosta na sudstvoto, podobruvawe nanegovata efektivnost i obuka nakadrite od pravnite profesii.”

So ova se reguliraat pove}eoblasti koi potpa|aat pod sektorotpravda i vnatre{ni raboti. Vo siteniv vo tek e reformata, se podgot-vuva ili pak e zavr{ena. Najzna-~ajni segmenti od Sudskiot sistemi vnatre{ni raboti, opfateni voSSA pretstavuvaat:

Regulirawe na vizniot re‘im,kontrolata na granicite, aziloti migraciite.Site ovie segmenti, so pomo{ na

pretstavnici od EU, R. Makedonijatreba da gi usoglasi so evropskitestandardi. Za nekoi od niv, kakoregulirawe na postapkata za dobi-vawe azil ili vizniot re‘im, ve}ese doneseni zakonski re{enija, Votek e sklu~uvaweto na dogovoriteza readmisija so zemjite-~lenki na

EU, so koi se regulira migracijatai kontrolata na granicite.

Borbata protiv organiziraniotkriminal i terorizmot.Vo ovoj segment, isto taka, vo tek

e donesuvaweto na zakonite {totreba da bide zaokru‘eno do krajotna 2004 godina. Spre~uvawe nafinansiski kriminal i perewe napari. So promocija na finansiskatapolicija i novite amandmani nazakonot za spre~uvawe na perewetopari, zasileni se reformite vosektorot na pravdata i vnatre{-nite raboti, iako povtorno golemproblem pretstavuva nivnata im-plementacija.

Sorabotka za spre~uvawe na{vercot so drogi.R. Makedonija e edna od dr‘a-

vite koi se nao|aat na patot zanelegalna trgovija so droga. Soo~e-na so ovoj golem problem, so teh-ni~ka i materijalna pomo{ odEvropskata unija, Makedonija praviseriozni napori za spre~uvawe nanelegalniot {verc. Dokaz za toa enoviot "Zakon za proizvodstvo itrgovija so narkoti~ni sredstva.”

So reformite na politi~kiot iekonomskiot sistem, koi proiz-leguvaat od Spogodbata za stabili-zacija i asocijacija, RepublikaMakedonija e vo proces na ispol-nuvaweto na svoite obvrski preze-meni so ovaa Spogodba, iako voekonomskiot sistem osven nosewena novi zakoni i odredbi neophodnae i nivna implementacija, koja vomnogu sektori na ekonomijata sesoo~uva so zna~ajni pote{kotii ilipak s¢ u{te ne e zapo~nata. Ova



Abstract

Stabilisation and Association Agreement (SAA) is one of the maininstruments for adjustment of the Macedonian political economic and legalsystem in order to be compatible and in accordance with the Europeanstandards. This essay is analyzing the main parts of the SAA, adoption oflegal acts connected with this agreement and it’s current implementation bythe Macedonian authorities.

zabavuvawe na reformite vo eko-nomskiot sistem, osven {to izra-zito negativno se odrazuva vrzrastot i zakrepnuvaweto na make-donskata ekonomija, vo golema mera

mo‘e da vlijae i na zabavuvawe nacelokupniot proces na priem naMakedonija kako polnopravna ~len-ka vo Unijata.


Tri elementi od fazata na Pro-cesot na integracija na RepublikaMakedonija, se so golema aktuel-nost i zna~ewe vo ovaa vremenskaotse~ka na na{iot istoriski razvoj.[to e toa {to ne motivira daposvetime tolku vreme i prostor zadiskusija, rabota, o~ekuvawa, na-de‘i i stravuvawa? Dali zna~e-weto {to mu se dava na Procesotkako takov, mo‘e da bide opravdanoso negovoto vlijanie vrz tranzi-cijata kon demokratsko op{testvo,so pazarna ekonomija i vrednosti.

Da pojdeme od po~etok. 1991godina, nikoj vo ovaa zemja, ilibarem ne mnozinstvoto, ne pomis-luva{e deka vekovno sonuvanatanezavisnost i samostojnost, samodve decenii podocna povtorno, vodel, }e treba da ja delegirame nazaednica na dr‘avi. Ovojpat, seka-ko, evropski. Kako i da e, referen-dumot poka‘a ogromna ‘elba icvrst stav za samostoen od kon pros-peritetnata idnina. Sonot za mo-derna, ekonomski razviena, sta-bilna dr‘ava na ramnopravni edin-ki brzo be{e pomaten so realnostana balkanskoto namiruvawe naistoriskite smetki i „nepravdi”.Vo tie godini, Evropskata zaednicase sprema{e da go napravi re{i-telniot ~ekor kon Unija (Spo-godbata od Mastriht), pa i o~eku-vano, nejziniot interes za Balkanotnekako be{e podreden na namerataza zasilena vnatre{na integracija.

Aplikacija, mislewe i status nakandidat

Jovan Despotovski

Akt

ue

ln

o

Postkomunisti~kite dr‘avi odCenralna i Isto~na Evropa (CIE),del zaradi istoriski, del zaradiaktuelno-politi~ki interesi, beaprvata grupa koja uspea da go raz-budi interesot na Brisel. Sredi-nata na devedesettite e period nasklu~uvawe na evropskite spo-godbi, koi nudea asocijativen sta-tus i jasen roud mep za idnotopro{iruvawe. Kristalnata per-spektiva za EU ~lenstvo, zape-~atena so Agendata 2000, usvoena vo1997 godina, ovozmo‘i ovie zemjibrzo da gi nadminat slabostite ite{kotiite na procesot na tran-zicija i da poka‘at zavidni rezul-tati na planot na ekonomskiot raz-voj. Kako kontrast na renesansatavo CIE, zemjite na jugoistok sesoo~ija so polniot udar na nikoga{nezavr{enata istorija, vo uslovina tuku{to zapo~nat proces nadefinirawe na indinata. Sekoerazmisluvawe i zaklu~oci koigovorat za razlikite vo profilotna prvata grupa zemji, pod nepos-redno vnimanie na EU i vtorata,balkanskata, mo‘e da se smeta zanesoodvetna. Prv i edinstvenodovolen argument za prethodnatakonstatacija se suvite statisti~kipokazateli za nivoto na ekonomskii socijalen razvoj vo 1989 godina,koj sekoga{ govorel vo prilog na onaza {to site nie se se}avame. No,efektite od zasilenoto (politi~-ki, istoriski i geografski sosema


Jovan Despotovski

opravdano) vnimanie kon oviezemji, i nedostatokot na jasna vizijaza Balkanot, be{e jasen signal ipottik za radikalnite elementideka e dojdeno vistinskoto vremeza realizacija na nivnite dotoga{ve{to prikrieni agendi. Rezul-tatot e poznat – krv, nasilno raz-dru‘uvawe, cena, i politi~ka i eko-nomska, koja ja pla}aat site, osvennekolku promili gnasno bogativoeni profiteri i {verceri. Otka-ko ognot be{e zapalen, a SAD, ON inekoi evropski zemji dlaboko za-vlezeni vo re{avawe na ve}e nasta-natite problemi, cenata na zapi-rawe na krvoprolevaweto be{eogromna. I, tuka ne zboruvam samoza ekonomskata t.e tro{ocite zasilniot voen anga‘man vo ~uvawena mirot, tuku i vo zagubeni ~ove~ki‘ivoti i stradawa. U{te edna{ sedoka‘a deka cenata {to treba dase plati za prevencija na edenkonflikt e vrv od ledeniot breg napolnata cena na gasnewe na edna{razgoren konflikt.

Prv pokazatel za promenata napercepcijata na evropskite liderikon ovoj del od stariot kontinentbe{e nivnoto involvirawe voprevencija na vnatre{niot kon-flikt vo Republika Makedonija.Iako mo‘e da zvu~i kako prefr-lawe na topkata na drug, sepak,postoi razmisluvawe spored koe,krizata vo zemjata mo‘e{e mnoguporano da bide spre~ena dokolkuzemjata dobie{e barem mal del odvnimanieto {to go dobivaa zemjiteod CIE. I dodeka tie treba{e dago odat patot na politi~ki i eko-nomski reformi, silno poddr‘aniod Evropskata unija (i fondovi),Republika Makedonija, kako osa-

mena oaza na mirot na turbolent-niot Balkan, sama se spravuva{e sopredizvicite na istorijata i ce-nata na tranzicijata. Nema da bidepreteruvawe ako se ka‘e deka nikojod grupata zemji nare~ena ZapadenBalkan, ne zaslu‘uva{e {ansa ivnimanie kako Makedonija. Ne smeeda se zaboravi deka demokratskatapoliti~ka scena vo zemjata, u{te odsamiot nejzin po~etok, se odliku-va{e so celosno prisustvo na poli-ti~ki reprezenti na etni~kite mal-cinstva, {to e klu~en segment oddefiniraniot politi~ki kriteriumza ~lenstvo. Kako i da e, cenata napostojanata izlo‘enost na nega-tivni vlijanija od konfliktite vososedstvoto, potkrepena so objek-tivnite sostojbi vo ekonomijata isocijalnata sfera, kako cena natranzicijata i sproveduvaweto nareformite, stigna za naplata vo2001 godina. I, koga mnogumina goo~ekuvaa sprotivnoto, Makedonijazastana na svoi noze i odolea naraznite scenarija za podelba,raspa|awe i zamena na teritorii inaselenie. Prifati prodol‘uvawena politikata na gradewe na me|u-etni~ka tolerancija i sorabotka,sega precizno izlo‘ena vo formana plan na obvrski i aktivnosti.Ramkovniot dogovor be{e delo napodgotvenosta na iskrenite poli-ti~ki sili vo zemjata, za prvpat,cvrsto i konkretno poddr‘ani odEvropa i SAD.

Prifa}aj}i gi uka‘uvawata narealnosta na procesite vo Cen-tralna i Isto~na Evropa, lideritena Unijata definiraat ist kurs imehanizmi kon regionot na Bal-kanot. Samitot na EU vo Solun (juni2003) e prviot ~ist indikator na


Aplikacija, mislewe i status na kandidat

promenata na percepcijata na Ev-ropskata unija kon Balkanot odproblemati~en sosed (vo najdobarslu~aj, predvorje), do iden svojsostaven del. Jasno definiranataperspektiva za EU ~lenstvo, iakonedokraj poddr‘ana so finan-siskite instrumenti koi im bea naraspolagawe na ve}e novite ~lenkiod CIE, donese zna~ajni povolnivetri{ta vo edrata na demokrat-skite sili. Taka, iako vo odminatadecenija na svoeto opstojuvawe,Makedonija be{e definirana nasvojot pat kon EU, duri vo periodotpred (sklu~uvawe na SSA1), a oso-beno po Samitot vo Solun, evrop-skata perspektiva stana yvezda-vodilka na tranziciono-reform-skiot proces.

Vo 2004 godina, sosema oprav-dano i o~ekuvano dojde Aplika-cijata za ~lenstvo. Samo tri godinipo konfliktot, no so iskustvo i‘rtvi od samiot po~etok, Makedo-nija se opredeli za prifa}awe napodadenata raka na sorabotka voispolnuvaweto na kriteriumite za~lenstvo. Iako signalite od evrop-skite centri ponekoga{ bea i dija-metralno sprotivni, zemjata doka-‘a deka ima kapacitet da izgradi{irok konsenzus za svojata idninai da donese odluka soglasno sop-stvenite prioriteti, polzuvaj}i goiskustvoto na ve}e novite ~lenki.Aplikacijata, voedno e i podgot-venost za zasiluvawe na dinami-kata na reformite, so polna svestdeka sekoe nivno ponatamo{noodlagawe ne re{ava ni{to, osven{to ja zgolemuva nivnata cena iposledici vrz gra|anite. Iako

sporena kako izbrzana politi~kaodluka, bez realna idnina, Aplika-cijata za ~lenstvo gi nadmina sitedoma{ni i nadvore{ni skeptici igi pomina site svoi fazi na proce-sirawe vo Brisel. Od dene{naperspektiva na o~ekuvawe na mis-leweto na Evropskata komisija,odlukata za aplicirawe mo‘e da sekarakterizira kako uspe{no polo-‘en test na zrelost. Od aspekt naposlednite slu~uvawa vo Unijata,osobeno referendumskite izjas-nuvawa kon noviot Ustav, ne e dale-ku od vistinata deka Aplikacijatana Republika Makedonija i donesemesto vo vozot koj, barem za odredenperiod, nema pove}e da zastanuvana balkanskata stanica.

Mobilizacijata na javnata admi-nistracija i celokupniot krea-tiven, intelektualen i nau~en po-tencijal na Makedonija vo uspe{-niot proces na priem i odgovor naPra{alnikot mo‘ebi e klu~en argu-ment za na{iot kredibilitet kakoiden pregovara~ki partner na Ev-ropskata unija. Objektivno, pod-gotveni sme da ja platime cenata nanedovolnata podgotvenost na nekoiod novite ~lenki, {to determinirazgolemuvawe na protivnicite napro{iruvaweto, a so toa i zaostru-vawe na kursot vo pregovorite naBrisel. A, promenata na principotna zatvorawe na poglavjata od pre-zemena na implementirana obvrskane e ni{to drugo tuku toa e dopol-nitelna za{titna klauzula zaUnijata od neispolnuvaweto naprezemenite obvrski na idnata~lenka. Noviot princip e del odpregovara~kite ramki za Hrvatskai, izvesno, }e va‘i i za nas. Sepak,kako {to rekov, kredibilitetot1 Spogodba za stabilizacija i asocijacija (april 2001)


Jovan Despotovski

steknat so celosnata implemen-tacija na Ramkovniot dogovor,dopolnitelno potvrden so Pra{al-nikot e tuka. Trudot na dve iljadijavni slu‘benici, koordiniran od30-tina visokomotivirani, evrop-ski obrazovani mladi lu|e e na{iotvlog vo uspe{noto, na zaemno zado-volstvo, zavr{uvawe na procesotna pristapuvawe.

Koga govorime za argumentite zapozitivno mislewe kon Aplika-cijata za ~lenstvo i Odlukata zadodeluvawe na status na kandidatna Republika Makedonija vo dekem-vri 2005 treba da se spomene islednoto. So potpi{anata Spogodbaza stabilizacija i asocijacija idefiniranata jasna perspektiva zaEU ~lenstvo (Solunska agenda)zabele‘livo e zna~ajno dinamizi-rawe na reformite i, generalno, narazvojot na demokratskite procesivo dr‘avata. Argumentot „~lenstvovo EU” od deklarativna zalo‘ba voplatformite na politi~kite par-tii stana glaven dvigatel na sitesegmenti od demokratskata i eko-nomskata tranzicija. Taka, ne mo‘e,a da ne se zabele‘i posvetenostana site institucii vo sproveduva-weto na Evropskata agenda na zem-jata, koja ostana da egzistira kakopozitiven efekt od mobilizacijataza Pra{alnikot. Site so koi sesre}avame i sorabotuvame denesbaraat poddr{ka i nudat rezultatibazirani na strate{ki defini-ranata cel – integracija vo EU.Druga alternativa i ne postoi. Sopomo{ na vakvata jasna perspek-tiva, Makedonija uspea da gi zaokru-‘i procesite opredeleni so Ram-kovniot dogovor i zad sebe daostavi edna faza od svojot demo-

kratski razvoj. Evropskata inte-gracija be{e klu~en argument vozadr‘uvawe na kursot na me|uet-ni~ka tolerancija, razbirawe isorabotka, predizvikan so demo-kratskiot instrument na referen-dumsko izjasnuvawe kon novatateritorijalna organizacija.

Voedno, vo 2005 godina po~nuva-at da se ~uvstvuvaat i prvite efek-ti od zasilenoto vnimanie konekonomskite pra{awa, na smetka nadosega dominantnite politi~kipra{awa. Taka, mo‘e da se zabele-‘i zgolemuvawe na interesot nainvestitorite, a dvocifreniotrast na industriskoto proizvod-stvo vo nekoi meseci i doseganajvisokata stapka na rast od 4.5%,se dobar indikator deka kone~norabotite mrdnuvaat od mrtva to~ka.Za toa deka uspe{no zaokru‘eniotRamkoven dogovori i dobriot tek napoliti~kite procesi nametnuvaatpreraspredeluvawe na priorite-tite kon ekonomijata, najdobrogovorat poslednite pra{awa odBrisel, kako i ve}e unificiraniotstav na evropskite ~elnici dekaMakedonija mora da raboti napodobruvawe na delovnata klima iprivlekuvawe na novi investitori.Taka, ako me|uetni~kite odnosi ipolitikata bea prioritet br. 1 vosite dosega{ni godi{ni izve{taiod Evropskata komisija, a potvr-deni i so Evropskoto partnerstvo2005, toga{ delovnata klima, struk-turnite reformi i ekonomskiotrast }e bidat definitivo noviotfokus na interesot i kritikite odBrisel. I, toa e dobro. Celosnatabezbednosna stabilizacija, izgra-denite odnosi me|u zaednicite ipostavenite dolgoro~ni temeli na



sorabotka i prosperitet poka-‘uvaat deka Republika Makedonijai nejzinite gra|ani imaat kapaciteti volja uspe{no da zaokru‘at edenproces, koj e vo fokusot na nivnotovnimanie i napori, silno poddr‘anod evropskite partneri. Dokolkurezultatot postignat vo izminatite~etiri godini od potpi{uvaweto naRamkovniot dogovor mo‘e barem vodel da go simbolizira efektot odna{eto zalagawe i napor, toga{malku koj mo‘e da se somneva vouspehot na sega{noto fokusirawena ekonomijata i vrabotuvaweto,ispolnuvaj}i gi ekonomskite iinstitucionalnite kriteriumi odKopenhagen i Madrid. Sekako,uspehot vo ekonomskata agenda vogolema merka }e ja determiniraodr‘livosta na postavenite teme-li na mir i stabilnost, {to ne eekskluzivna odlika samo na Make-donija. Ottamu, zalagaweto zaintenzivirawe na ekonomskataaktivnost, pokraj celta za namalu-vawe na visokata nevrabotenost ipostignuvawe na dolgoo~ekuvaniotrezultat na zapo~natite reformiima i po{iroko zna~ewe na demok-ratskite procesi.

I tuka, kako i vo prethodnata,uslovno, faza od tranzicijata,zaokru‘ena so implementacijata naRamkovniot dogovor, polzuvawetona iskustvata od novite ~lenki e odisklu~itelno zna~ewe kako zaMakedonija taka i za Evropa. Naj-blizok (geografski) primer zaekonomskiot efekt na statusotkandidat t.e. uka‘anata {ansa zaopravduvawe na doverbata e Buga-rija. Ovaa zemja, za samo nekolkugodini po steknuvaweto so ovojstatus (1997) ostvarila kumulirana

stapka na ekonomski rast od nevero-jatni 40%. So sli~ni pokazateli zaovoj period mo‘e da se pofali iRomanija, a za slikata da bidecelosna, kaj site zemji od ovaa grupadatumot na dobivawe na statusot epodvle~en vo site ~itanki za pri-meneta ekonomija kako to~ka nanekolkukraten skok na stranskitedirektni investicii. [to bi zna-~elo toa za Makedonija, ne trebamnogu da se govori. Iskustvoto etuka, a Evropa treba i mora daprodol‘i da go polzuva sekoj meha-nizam, politika, odnos i instru-ment {to poka‘al rezultat kajdenes ve}e novite ~lenki.

Kakvi se o~ekuvawata na Make-donija od Brisel, osobeno vo noem-vri i dekemvri ovaa godina? Real-no i objektivno – pozitivni. Poprvi~nata euforija i delumniotstuden tu{ so porakite od NATO,javnosta, i doma{nata i evropskata,poleka go kristalizira svoeto o~e-kuvawe za misleweto na Komisi-jata. Od vremenska distanca na samonekolku nedeli potoa, ~uvstvuvamsloboda da ka‘am deka porakata odNATO dojde vo vistinski moment,koga ni e potrebno prizemno razmi-sluvawe i celosno iskoristuvawena periodot {to preostana zaprezemawe na dopolnitelen diplo-matski napor. Velam, vo vistinskimoment, bidej}i zanesenosta voizvesnoto, pridonese vo namalu-vawe na svesta kaj po{irokatajavnost i politi~kite subjekti zadejstvuvawe vo ramkite na edna{ve}e ostvareniot {irok konsenzus.Ottamu, i posledniot politi~kidijalog vo Brisel i dinamizi-raweto na javnata rasprava okoluustavnite amandmani za reforma na


Jovan Despotovski

sudstvoto, se dobar input vo napo-rite za (re)afirmirawe na na{itepostignuvawa i rezultati vo pre-sret na misleweto na Komisijata.A toa, ve}e izvesno treba da bidepozitivno, so dosta zabele{ki ikritika. Pa, i toa e dobro, osobenoako se zeme objektivna distanca ise pogledne pojdovnata to~ka naprocesite vo 1991god., okru‘u-vaweto vo koe tie se sproveduvaado 2001god., kako i toa deka, ko-ne~no, kako reper t.e. sporedbenaosnova gi imame definiranitesovremeni evropski kriteriumi irealnost. Toa, sekako ne zna~i dekatreba da ni se progleduva niz prsti,tuku pove}e kako indikator za nassamite kolku i {to ,vsu{nost, smepostignale, poglednuvaj}i niz ob-jektivni o~ila vo bliskoto minato.

Kako i da e, nikoj, pa nitu najgo-lemite idealisti, ne treba dao~ekuva deka statusot na kandidat}e go dobieme samo zatoa {to Evro-pa ima simpatii kon Makedonija.Nesporno, simpatiite igraat odre-dena (pogolema ili pomala) uloga vodonesuvaweto na politi~kata odlu-ka na Evropskiot sovet za dodelu-vawe na status na kandidat. Sepak,tie mora da bidat potkrepeni sorealno postignuvawe na, vo ovaafaza, politi~kiot kriterium za~lenstvo koj opredeluva funkcio-nalni demokratski institucii,vladeewe na pravoto i po~ituvawena ~ovekovite i pravata na malcin-stvata. I tuka, Ramkovniot dogovort.e. Ustavot, zakonite i praktikatase na{iot najgolem adut. O~ekuvano,kako uslov za utvrduvawe na datu-mot za po~etok na pregovorite,Unijata }e go poso~i sprovedu-vaweto na pretstojnite parlamen-

tarni izbori i celosnoto po~itu-vawe na demokratskite principi ivrednosti. I toa e prifatlivo zazemjata, no dokolku ostane vo ram-kite na uslov za utvrduvawe nadatumot i ni{to pove}e od toa.Vpro~em, Makedonija i dosega,barem {to se odnesuva do parla-mentarnite izbori, go poka‘a svojotdemokratski kapacitet i svest zamirna tranzicija na vlasta odpozicijata kon opozicijata. Zadosieto pretsedatelski i lokalniizbori sega ve}e e neproduktivnoda se diskutira, iako i tuka mo‘atda se izdvojat argumenti vo prilogna generalnoto po~ituvawe nademokratskite principi i proce-duri.

Seto prethodno spomenato eodraz na umeren optimisti~kipogled kon ona {to ne o~ekuva vonoemvri i dekemvri. Eventualnotoodlo‘uvawe na odlukata za dodelu-vawe na statusot kandidat }e imanesporen negativen efekt kako vrzzemjata, taka i vrz po{irokiotregion. Osobeno sega, po posledniotSovet na ministri vo Luksemburg izaklu~okot na Rabotnata grupa zaHrvatska, koja oceni deka ovaazemja vo celost sorabotuva soTribunalot vo Hag, seto toa, vozadnina na avstriskoto protivewe(pa, kompromis) za po~etokot napregovorite so Turcija. Negativenefekt vrz naporite na Me|unarod-nata zaednica za zatvorawe nakosovskoto pra{awe, so re{enieprifateno od Belgrad i Pri{tina.Opasnosta od kambek na nacio-nalistite i radikalite, koi niko-ga{, vsu{nost i ne bea iskorenetiod tamo{nata politi~ka scena }epretstavuva vistinski udar ne samo



za pregovorite okolu Kosovo tuku iza siot miroven napor (i pari) koiEvropa, SAD i celata Me|unarodnazaednica gi vlo‘ija vo izminatatadecenija. Uspe{niot primer soMakedonija, kade te{koostvare-niot kompromis so nacionalnatagordost vo interes na dolgoro~natastrate{ka cel nosi konkretenrezultat vo forma na definiranstatus na kandidat, mo‘e da pri-donese mnogu vo promenata na per-cepcijata na {irokite narodnimasi vo Srbija, za koi NATO iEvropa sé u{te se zlostornici ineprincipielni partneri.

Dopolnitelno, gledaj}i gi proce-site na evropskata i evroatlant-

skata integracija kako blizu povr-zani spored celite, kriteriumitei ~lenkite, ne e nerazumno da seo~ekuva konkretizacija na opredel-bata za poddr{ka, pred s¢, odpartnerite vo globalnata antitero-risti~ka koalicija.

Na krajot, Makedonija e cvrstoopredelena da prodol‘i so sprove-duvawe na reformite koi vodat koncelosno ispolnuvawe na krite-riumite za ~lenstvo, i ne zaradiBrisel, tuku, pred s¢, zaradi samatasebe. Sovremena, demokratska iekonomski prosperitetna Makedo-nija e uspeh na site nejzini gra|ani,uspeh na sonuva~ite na sonot na[uman, uspeh na Evropskata unija.

Abstract

The political, economic and social transition had significant impact oneveryday live of people from countries that have undergone these processes.Particular attention is given to young generation of Macedonia whoseresponsibility for high economic and social price that inevitably is (and willbe) paid comes as unwanted heritage, left from previous generations. Theprocess of European and Euro – Atlantic Integration has provided us withnecessary argument to enforce radical agenda of changes in widely acceptedand for half century nourished passive attitude towards one’s own future.This agenda, combined with strong will, intense dynamics and knowledgegained Europe wide is our best input on the path to achieve set strategicgoals. The formula has proven to be success in our recent past (EUQuestionnaire) and, undoubtedly, is our key argument for facing strictEuropean assessors. Therefore, we would accept nothing less than wedeserve and that is fair chance, possibility to confirm that we can meet thecriteria and be one of the equals in our European Family of Nations.


"SOLIDARNOST# kako odraz naèlbite na narodite od Isto~naEvropa za nova obedineta Evropa

Aneta Stojanovska

Na brodogradili{teto vo Gdawsk,Polska, na 31 avgust 2005 godina,be{e odbele‘ana 25-godi{ninataod zapo~nuvaweto na borbata napresiranite gra|ani protiv komu-nizmot. Faktot deka na isto mestose sobraa nekoga{ ugnetenite naro-di i pretstavnicite na dr‘avite odslobodniot svet, pretstavuva do-polnitelen argument za zna~eweto,koe go ima{e elektri~arot, LehValensa1 i sindikatot „Solidar-nost”, vo kreiraweto nova, demo-kratska pretstava za svetot vo koj‘iveeja dr‘avite od Isto~na Ev-ropa.

Vo redovite koi sledat, }e bidedaden osvrt na zna~eweto na sindi-kalnoto dvi‘ewe „Solidarnost”, voru{eweto na komunizmot i kre-iraweto na novi odnosi pome|udr‘avite na evropskiot kontinent.Celta e preku pregledot na ‘rt-vata, koja ja dadoa rabotnicite odbrodogradili{teto vo Gdawsk, dase uka‘e na potrebata od novaenergija, proizlezena od „obi~niot~ovek”, a vo funkcija na evropskotozaedni{tvo i demokratskata idni-na na site dr‘avi na „stariotkontinent”.

Nasledstvoto na „Solidarnost”

Vo balti~koto pristani{teGdawsk, vo prisustvo na 20-tinadr‘avni i vladini pretstavnici odceliot svet, na 31 avgust 2005godina, be{e odbele‘ana 25-godi{-ninata od sozdavaweto na „Soli-darnost”, prviot nezavisen sindi-kat vo komunizmot.

Me|u gostite na proslavata,prisustvuvaa premierite na Repub-lika Makedonija, na Bugarija, Bel-gija, Hrvatska, ê{ka, Estonija,Finska, Letonija, Litvanija, Holan-dija, Slova~ka i [vedska, kako ipretsedatelite na Gruzija, Germa-nija, Ungarija, Srbija i Crna Gora iUkraina, pretsedatelot na Evrop-skata komisija @oze Baroso izamenik-pretsedatelot na Evrop-skiot parlament Jacek Saru{-Volski. Prisustvoto na ovie istak-nati politi~ki figuri, vsu{nost enajgolema potvrda za zna~eweto na„Solidarnost”, ne samo za Polska iza dr‘avite od Isto~na Evropa,tuku za celiot evropski kontinent,koj vo ovoj period se soo~uva sopoinakvi predizvici. Na odbele‘u-vaweto na 25-godi{ninata od for-miraweto na sindikalnoto dvi-‘ewe, pretsedatelite na vladi i{efovite na dr‘avi od Centralnai Isto~na Evropa, potpi{aa zaed-ni~ka Deklaracija vo koja se pred-laga 31 avgust da bide proglasen zaDen na solidarnosta i slobodata voramkite na Obedinetite nacii.

Akt

ue

ln

o

1 Leh Valensa e roden na 29 septemvri 1943 godina, vomestoto Popovo, vo Polska. Toj e porane{enpoliti~ar, porane{en sindikalec, borec za ~ovekoviprava i, isto taka, porane{en elektri~ar. Toj, kakoosnova~ na „Solidarnost”, prviot nezavisen sindikatvo sovetskiot blok, e dobitnik na Hobelovata nagradaza mir, vo 1983 godina. Po padot na komunizmot,Valensa be{e izbran za pretsedatel na Polska. Toj,taa funkcija, ja izvr{uva{e od 1990 do 1995 godina.


Aneta Stojanovska

„Solidarnost go urna komuniz-mot bez nitu eden istrel i bezkrvoprolevawe”, izjavi vo Gdawskistoriskiot lider na polskiotsindikat i porane{en pretsedatelna Polska, Leh Valensa. Toj potsetideka vo toa vreme vo Polska bilerasporedeni okolu 200.000 vojnici,a dol‘ nejzinite granici imalou{te eden milion.2 Istovremeno,Valensa osvrnuvaj}i se na minatitevremiwa, ne propu{ti da ja spomenei ulogata na katoli~kata crkva, voru{eweto na komunizmot. Toj, za-blagodaruvaj}i mu se na papataJovan Pavle Vtori, potseti nanegovata silnata ‘elba za edendemokratski svet. Niz prizmata nadene{nite odnosi vo Evropskataunija, vo imeto na lu|eto koi japokrenaa blagorodnata ideja, Va-lensa potencira{e deka Evrop-skata unija, treba da se izdigne nadtesnogradite interesi na nejzinitegolemi dr‘avi i do kraj da jarezlizira idejata za evropskotozaedni{tvo. Kako {to, dokolku nese rode{e „Solidarnost”, nema{eda bidat „skr{eni zabite na sovet-skata me~ka”, taka, dokolku „neprestanat nesoglasuvawata pome|uevropskite dr‘avi”, nema da seostvari sonot za golemoto evropskoobedinuvawe.3 Ovaa silna poenta,proizlezena od govorot na LehValensa, upatuva na zaklu~okotdeka na Evropa i treba nova sila,sve‘a misla, koja nasproti dnev-nite konfrontacii, }e uspee da gosprovede sonot na Adenauer, na[uman, na Kol, na Miteran, naMone…

Korenite na „Solidarnost”

„Solidarnost”, vo ranite osum-deseti godini na 20. vek stana prvanezavisna sindikalna organizacijavo ramkite na sovetskiot blok.“Solidarnost” be{e formiran voseptemvri 1980 godina, no istiotkako rezultat na èstokiot priti-sok od strana na toga{nata komunis-ti~ka vlast, vo dekemvri 1981godina be{e suspendiran. So nale-tot na idejata za demokratskipromeni vo poslednata dekada na20.vek, be{e vozobnoveno dviè-weto, so {to istoto prerasna voprva opoziciska sila, koja }e u~e-stvuva na slobodni i demokratskiizbori, vo nekoga{niot sovetskiblok, a nejziniot lider }e bideprviot postkomunisti~ki pret-sedatel na Polska.4

Korenite na „Solidarnost” mo-‘at da se najdat, vo dale~nata 1976godina, koga, vo Polska od stranana pogolema grupa disidenti, seformira „Rabotni~kiot komitet zaodbrana” (KOR).5 Po serijata {traj-kovi organizirani od strana naKOR, voda~ite na ova dvi‘ewe seuapseni od strana na vlastite voPolska. Me|utoa, nasproti takviot~ekor na polskata komunisti~kavlast, poddr‘uva~ite na KOR,prodol‘uvaat so svojata dejnost,koja se sostoi vo poddr{ka navoda~ite i barawa za pravi~entretman. Isto taka, od pazuvite naKOR, vo odnos na izvornata ideja zapodobruvawe na pravata na pol-skite rabotnici, vo 1979 godina,be{e promovirano „Poglavjeto zarabotni~kite prava”.

2 Vidi: http://www2.dw-world.de/macedonian/temamace/1.152730.1.html, 20.09.2005 godina

3 Vidi: http://www.pbs.org/weta/forcemorepowerful/poland/20.09.2005 godina.

4 Vidi pove}e na http://www.britannica.com/nobel/micro/555_63.html, 20.09.2005 godina

5 Za „Rabotni~kiot komitet za odbrana” (KOR), vidipove}e na: http://www.solidarity.gov.pl/, 20.09.2005godina.


"SOLIDARNOST# kako odraz na èlbite na naroditeod Isto~na Evropa za nova obedineta Evropa

Vo 1980 godina, za vreme nanoviot bran rabotni~ki nezado-volstva, vo brodogradili{teto „Le-nin”, vo Gdawsk, be{e organizirannajseriozniot otpor protiv name-rite na vladata za reorganizirawena rabotni~kite uslovi i prava.Okolu 17.000 rabotnici, pod vod-stvo na Leh Valensa, zabarikadi-rani na svoite rabotni mesta, goizrazuvaat svojot revolt protivnamerite na polskite vlasti.6 Vosredinata na avgust 1980 godina, voGdawsk, se formira „Me|ufabri~ki{trajkuva~ki komitet”. Zada~ata naova telo e da gi koordinira seri-jata novi izblici na rabotni~kinezadovolstva vo Gdawsk i vo drugigradovi niz Polska. „Me|ufab-ri~kiot {trajkuva~ki komitet”,isto taka, vo ovoj turbulentenperiod, izleguva so lista na bara-wa upateni do vlastite, koi vogolema mera se poklopuvaat so„Poglavjeto za rabotni~kite prava”,promovirano od strana na KOR. Na30 avgust, kako rezultat na politi~-kata silina koja ja imaa {trajku-va~ite, vladata popu{ti prednivnite barawa i be{e postignatdogovor, so koj be{e zagarantiranopravoto na {trajk na nezavisniteunii na sindikati, kako i pravotona slobodna veroispoved i del odkorpusot politi~ki prava.

„Solidarnost”, formalno be{eosnovan na 22 septemvri 1980 godi-na, koga delegatite na 36 regional-ni sindikati, se sostanaa voGdawsk i se obedinija. KOR, pak,isto taka, stana del od novatasindikalna organizacija. Delega-tite na sostanokot go izbraa LehValensa za lider na „Solidarnost”.Be{e formiran i odvoen sindikatna zemjodelskite rabotnici, koj go

nose{e imeto „Zemjodelska soli-darnost”. Do po~etokot na 1981godina, zna~i nepolna godina poformalnoto osnovawe, „Solidar-nost” ima{e pove}e od 10 milioni~lenovi. So toa, sindikatot be{enajlegitimnata organizacija, koja gizastapuva pravata na polskiterabotnici.7 Me|utoa, paralelno sorastot na „Solidarnost”, toga{natapolska komunisti~ka vlast, podvodstvo na Vojceh Jeruzelski pre-zema serija merki, koi imaat za celda go uni{tat polskoto rabotni~kodvi‘ewe. Vrv na vakvata praktika,be{e voveduvaweto na t.n. „voenzakon”, so koj be{e suspendiranarabotata na „Solidarnost”, a lide-rite bea uapseni. Taka, zavr{iprvata epoha na ovaa sindikalnaorganizacija.8 Iako, formalno zabra-neta, a liderite vo zatvor, sepak,gra|anite na Polska, bea svedoci ipokrenuva~i na idejata za slobodata,koja nepolna dekada potoa, }e bide iprakti~no evoluirana.

„Solidarnost”, go ozna~i po~e-tokot na krajot na komunizmot voPolska i vo celiot komunisti~kiblok. Vo taa nasoka, pak, povtornotora|awe na „Solidarnost”, vo april1989 godina, kako edinstvena poli-ti~ka alternativa na komunisti~kavlast, pretstavuva{e po~etok naborbata na gra|anite od Isto~naEvropa za ostvaruvawe na vred-nostite na liberalnata demokra-tija i za integrirawe na ostatokotod Evropa vo Evropskata unija.

Izvornata smisla na“Solidarnost” i idninata naEvropskata unija

Sozdavaweto na polskoto sindi-kalnoto dvi‘ewe bez somnenie e7 Vidi :h t t p : / / news .bbc . co .uk /1 /h i /wo r l d /eu rope /

4199322.stm, 20.09.2005 godina8 Ibid.

6 Vidi:http://www.washingtonpost.com/wpdyn/content/article/2005/08/30/AR2005083001550.html, 20.09.2005godina


Aneta Stojanovska

silna potvrda za istrajnoto ~ekore-we na narodite od Isto~na Evropakon ostvaruvawe na idejata zasolidarnost, sloboda i obedinu-vaweto na “stariot kontinent”. Votaa smisla, dvi‘eweto “Solidar-nost” pretstavuva patokaz za toakolku energija i ‘rtvi se podgot-veni lu|eto da polo‘at za ostvaru-vawe na edna blagorodna ideja kojavodi do posvetlo utre. Ova sindi-kalno dvi‘ewe e dokaz deka vekov-niot son mo‘e da bide stvarnost ideka so posvetenost i istrajnost sepobeduvaat i najgolemite protiv-nici, dr‘avniot poredok vo ovojslu~aj.

Denes, koga Evropskata unija sesoo~uva so golem broj predizvici,primerot na “Solidarnost” silnoposo~uva na pozitivniot ishoddokolku cvrsto i istrajno se opstoina patot vo ostvaruvaweto na ednaideja.

Abstract

Evropskata unija denes se soo~u-va so isku{enija kako {to se isho-dot od referendumot za Dogovorotza Evropski ustav vo Francija iHolandija, skepticizmot na VelikaBritanija za idninata na Unijataili dilemite okolu integrirawetona balkanskite dr‘avi i Turcija.

Vo ovie migovi za Evropskataunija, nasledstvoto na “Solidar-nost” neminovno upatuva na konsta-tacijata deka e potrebno da seiznajde nova sila, koja preku prime-rot na Valensa }e uspee da seizdigne nad tesnite interesi nadràvite i }e uspee da go zaokruìprocesot na obedinuvawe na evrop-skiot kontinent. Proslavata voGdawsk e potsetnik za na~inot nakoj Evropejcite treba da im prista-puvaat na problemite so koi sesoo~uva EU, kako {to toa go pravea~lenovite na Solidarnost, vo bit-kata za izvojuvawe na slobodata idemokratijata.

Poland celebrated 25th anniversary of the founding of the “Solidarity” tradeunion. The birth of the “Solidarity” in a Polish shipyard 25 years ago representeda resounding victory of freedom over the communism. The anniversarycelebrations had brought together several European leaders as well as 30prime ministers and deputy prime ministers of central and eastern Europeancountries. Among foreign leaders that attend were the head of EU CommissionJose Manuel Baroso and German President Horst Koehler.

The founding of “Solidarity” movement is now seen as the beginning of theend of the communist rule in Europe. On August 14 1980, Lech Walesa, alabor activist scaled the gates of the “Lenin” shipyard in Gdansk and called forworkers there to strike. The workers set down their tools for two weeks and acommittee led by Walesa negotiated with the communist government, onAugust 31, 1980 that provided “Solidarity” with the right to create anindependent labor movement. This led to peaceful fall of communism in Poland.Within months of its establishment “Solidarity” had become a national politicalmovement claiming 10 million members. The “Solidarity” movement and LechWalesa, the former president of Poland, Nobel peace price winner and thefounder of “Solidarity” trade union, had played a key role in the collapse ofcommunism.


1. Voved

Podnesuvaweto na aplikacijatana Republika Makedonija za ~len-stvo vo Evropskata unija na predenplan ja istaknuva za{titata na~ovekovite slobodi i prava. Funk-cioniraweto na makedonskiot om-budsman (naroden pravobranitel naRepublika Makedonija) ve}e {estgodini pove}e ili pomalku vrodi soplod. Me|utoa, patot kon Evropa i~lenstvoto vo Evropskata unija }ezna~i aktuelizirawe na evropskiotombudsman - kako za{titnik napravata na makedonskite gra|ani nesamo na teritorijata na dr‘avitekoi vo momentov se vo ramki naEvropskata unija, tuku i na terito-rijata na na{ata dr‘ava.

Ombudsmanot e dobro poznatademokratska institucija vo svetot,koja e karakteristi~na za pogole-miot broj dr‘avi koi imaat ili sestremat da imaat razviena demok-ratija. Ombudsmanite, koi vo raz-li~ni dr‘avi vo svetot postojat nanacionalno ili regionalno nivo gi{titat pravata na gra|anite odlo{o upravuvawe (maladministration)na dr‘avnite organi, pri {to tienemaat mo} na kaznuvawe, odnosnonivnite odluki (preporaki, mis-lewa i uka‘uvawa) ne se zadol‘i-telni za organite kon koi se naso-~eni. Voop{to ne e sporno zna~e-weto koe ovaa demokratska insti-tucija ja ima vo pogolemiot broj

dr‘avi vo svetot kade uspe{nofunkcionira. Me|utoa, tokmu posto-eweto na edna institucija od tipotna evropskiot ombudsman, koj op-fa}a ogromna teritorija, teri-torija na Unija sostavena od pogo-lem broj dr‘avi, a pritoa imanadle‘nost kon instituciite itelata na Unijata, ja pravi ovaainstitucija u{te pospecifi~na ipointeresna za prou~uvawe.

Za da se zapo~ne poserioznoistra‘uvawe na edna institucijaod tipot na evropskiot ombudsmanbi moralo barem nakratko da seelaboriraat osnovnite karakte-ristiki na koi se bazira Evrop-skata unija, a koi ja interesiratproblematikata na evropskiotombudsman.

So Mastrihtskiot dogovor naEvropskata unija, sklu~en 1993godina se voveduva dr‘avjanstvotona Unijata za sekoe lice koe imanacionalnost na zemja - ~lenka naUnijata. Evropskite dr‘avjaniimaat pove}e prava me|u koi pra-voto na dvi‘ewe i prestojuvawe nateritorijata na Unijata, pravoto naglasawe i u~estvo kako kandidat voop{tinskite i parlamentarniteizbori za Evropskiot parlament,pru‘awe diplomatska pomo{ zaevropskite dr‘avjani od strana navlastite na koja bilo zemja-~lenkakoga i da se nadvor od Unijata inivnata zemja i koga nema diplo-matsko pretstavni{tvo vo kon-

Me

|un

ar

od

ni

or

gan

iz

ac

ii

Iskra A}imovska Maleti}

Evropski ombudsman



kretnoto mesto, pravo na ‘alba doEvropskiot parlament kako i pravona sekoe fizi~ko i pravno lice, koeprestojuva ili ima pretstavni{tvovo zemja -~lenka, da se ‘ali doevropskiot ombudsman. 1

Sedi{teto na evropskiot ombud-sman se nao|a vo Strazbur.

Vo natamo{noto izlagawe }e sezadr‘ime na nekoi osnovni karak-teristiki na evropskiot ombud-sman, za da mo‘e porealno da japretstavime ovaa institucija.

2. Izbor i razre{uvawe naevropskiot ombudsman

evropskiot ombudsman se izbiraod strana na Evropskiot parlamentza vremetraewe na negoviot mandatod pet godini, so pravo da bidereizbran.2 Za evropski ombudsmanse izbira lice koe e evropskidr‘avjanin i koe gi ima site gra|an-ski i politi~ki prava, koe nudigarancija za nezavisnost, gi ispol-nuva uslovite koi se baraat zavr{ewe na najvisokata sudskafunkcija vo negovata dr‘ava i koeima potvrdena kompetentnost iiskustvo za da gi vr{i obvrskite naombudsmanot.3 Na po~etokot na sekojmandat pretsedatelot na Parla-mentot dava oglas za nominacii zaombudsmani, koj se objavuva voslu‘beno glasilo na Evropskatazaednica i vo koe se opredeluvavremenski rok za podnesuvawe na

nominaciite. Nominaciite mora daimaat poddr{ka od minimum dvetretini od ~lenovite koi se nacio-nalnosti na najmalku dve zemji-~lenki. Sekoj ~len mo‘e da pod-dr‘i samo edna nominacija. Potoanominaciite se dostavuvaat doodgovornite komiteti, koi mo‘atda baraat da gi slu{nat kandi-datite, po {to listata od prifat-livi nominacii se podnesuva doParlamentot za da se izvr{i tajnoglasawe. Dokolku nieden od kandi-datite ne bide izbran vo prvite dvakruga edinstveno dvata kandidatakoi dobile najgolem broj glasovi vovtoriot krug mo‘e da prodol‘atponatamu. Dokolku povtorno e nere-{eno postariot kandidat }e imaprednost.4

Za prv evropski ombudsman eizbran Jacob Soderman vo juli 1995godina, koj povtorno bil izbran vo1999 godina. Po negovoto zaminu-vawe vo penzija, na 15 januari 2003godina za vtor evropski ombudsmane izbran Nikiforos Diamandouros odGrcija.5

Dokolku evropskiot ombudsmanpove}e ne gi ispolnuva uslovite{to se baraat za izvr{uvawe nanegovite obvrski ili dokolku imaposeriozni propusti vo negovotorabotewe, edna desetina od ~le-novite na Evropskiot parlamentmo‘e da baraat negovo razre{u-vawe. Baraweto se dostavuva doodgovorniot komitet koj ako odlu~ideka se osnovani pri~inite za

1 The Treaty on European Union, [izvor od internet], http://en.wikipedia.org/wiki/Maastricht-treaty

2 Treaty establishing the European Community, ~len 195,[izvor od internet], http://www.europa.eu.int/eur-lex/en/treaties/selected/livre203.html

3 Rules of procedure of the European Parliament,Provisional edition – July 2002, Annex X, Performance ofthe Ombudsman’s duties, ~len 6, stav 1 i 2, [izvor odinternet], http://www2.europarl.eu.int/omk/sipade2?PUBREF=-//EP//TEXT%2BRULES-EP%2B2...

4 Rules of procedure of the European Parliament,Provisional edition – July 2002, pravilo 177, stav 1, 2,3, 4, 5, [izvor od internet], http://www2.europarl.eu.int/omk/sipade2?PUBREF=-//EP//TEXT%2BRULES-EP%2B2...

5. [izvor od internet], http://www.europarl.eu.int/comparl/peti/election/results/default-en.htm


Evropski ombudsman

negovo razre{uvawe podnesuvaizve{taj do Parlamentot. Dokolkuevropskiot ombudsman pobara, tojmo‘e da bide soslu{an pred izve{-tajot da bide daden na glasawe voParlamentot. Po zavr{uvawe nadebatata vo Parlamentot se done-suva odlukata za razre{uvawe naevropskiot ombudsman so tajnoglasawe, me|utoa prethodno trebada bide obezbedeno prisustvo napolovina od ~lenovite na Parla-mentot.6

3. Postapuvawe na evropskiotombudsman

Evropskiot ombudsman posta-puva vo soglasnost so ~lenot 195 odDogovorot za osnovawe na Evrop-skata zaednica (Treaty establishingthe European Community), Statutotna ombudsmanot (The European Om-budsman Statute), Dogovorot zaosnovawe Evropska zaednica zajaglen i ~elik (Treaty establishing theEuropean Coal and Steel Community)i Dogovorot za osnovawe Evropskazaednica za atomska energija (Treatyestablishing the European AtomicEnergy Community). Vrz osnova naiskustvoto na kancelarijata naevropskiot ombudsman bile done-seni novi odredbi za implemen-tacija na 8 juli 2002 godina, koivlegle vo sila na 1 januari 2003godina.7

Soglasno prethodno navedenataregulativa evropskiot ombudsman

postapuva po pretstavki od koj bilodr‘avjanin na Unijata ili koe bilofizi~ko ili pravno lice koe pres-tojuva ili ima pretstavni{tvo vozemja- ~lenka, koga stanuva zbor zamaladministration - lo{o upravuvawena instituciite i telata na Zaed-nicata, osven na Sudot na pravdataili Sudot vo prv stepen vo vr{e-weto na nivnata sudska funkcija.

Vo duhot na institucijata ombud-sman, koja gi ima svoite koreni voskandinavskite zemji, a vo ponovovreme se pozastapena e vo dr‘avitevo svetot, evropskiot ombudsman givr{i svoite obvrski vo kompletnanezavisnost, vo op{t interes nazaednicite i vo interes na gra|a-nite na Unijata. Pritoa vo vr{e-weto na svoite obvrski toj ne bara,nitu prima instrukcii od koja bilovlada ili drugo telo.8

Evropskiot ombudsman posta-puva po pretstavki za koi smetadeka se osnovani, po sopstvenainicijativa ili po podneseni pret-stavki direktno do nego ili preku~len na Evropskiot parlament,osven dokolku navedenite fakti seili bile predmet na sudska postap-ka. Po priemot na pretstavkataevropskiot ombudsman so pismo goinformira podnositelot za proce-durata koja se prezema po negovatapretstavka, vklu~uvaj}i go imeto itelefonskiot broj na pravniotsovetnik koj go raboti predmetot.Sledniot ~ekor e da se ispita dalipretstavkata e vo nadle‘nost naevropskiot ombudsman.

6 Rules of procedure of the European Parliament,Provisional edition – July 2002, Annex X, pravilo 178,[izvor od internet], http://www2.europarl.eu.int/omk/sipade2?PUBREF=-//EP//TEXT%2BRULES-EP%2B2...

7 Odredbi za implementacija na 8 juli 2002 godina,koi vlegle vo sila na 1 januari 2003 godina,”Slu‘ben glasnik” od 19 oktomvri 2002 godina(Official Journal C 252/24).

8 Rules of procedure of the European Parliament,Provisional edition – July 2002, Annex X, Performance ofthe Ombudsman’s duties, ~len 9, [izvor od internet],http://www2.europarl.eu.int/omk/sipade2?PUBREF=-//EP//TEXT%2BRULES-EP%2B2...



Soglasno ~len 3(2) od Statutotna ombudsmanot, slu‘benicite nainstituciite i telata na Zaed-nicata mora da svedo~at na barawena ombudsmanot; tie }e zboruvaatvrz osnova i vo soglasnost soinstrukciite dadeni od nivnataadministracija i }e prodol‘at dabidat obvrzani na nivna obvrska zaprofesionalna tajnost. Vo istiot~len predvideno e deka insti-tuciite i telata na Zaednicataimaat obvrska da go snabdat ombuds-manot so koja bilo informacija kojatoj ja pobaral i }e mu obezbedatpristap do dosiejata. Edinstvenomo‘at da odbijat ako na propi{anna~in e predvideno deka postoiosnova za tajnost na podatocite.Pritoa instituciite i telata naZaednicata }e ovozmo‘at pristapdo dokumenti koi poteknuvaat odzemjite-~lenki i koi se klasifi-cirani kako tajni, soglasno zakonili pravila, samo ako zemjata-~lenka prethodno dala svoja soglas-nost. Isto taka, instituciite i te-lata na Unijata mo‘at da obezbedatpristap do drugi dokumenti koipoteknuvaat od zemja-~lenka duriotkoga }e ja informiraat zemjata zatoa. Vo tekot na 2001 godina Evrop-skiot parlament usvoil rezolucijaso koja go dopolnil ~lenot 3 (2) odStatutot9, pri {to vo tekstot done-sen od strana na Evropskiot parla-ment navedeno e deka instituciitei telata na Zaednicata }e imaatobvrska do evropskiot ombudsmanda dostavat kakvi bilo informaciikoi gi bara od niv i da mu dozvolat

da konsultira i pravi kopii na koibilo dokumenti. Pritoa pod doku-ment se podrazbira bilo koja sodr-‘ina (napi{ana na hartija iliza~uvana vo elektronska formakako zvuk, vizuelen ili audio-vizuelen zapis). Tie }e mu ovoz-mo‘at pristap do site dokumentikoi poteknuvaat od zemjite-~lenkipo informirawe na konkretnatazemja-~lenka. Vo site slu~ai kogadokumentite se podvedeni kakotajni ili doverlivi, soglasno ~len4 od Statutot, evropskiot ombud-sman ne smee da ja objavi sodr‘i-nata na tie dokumenti. Pokraj toa,predvideno e deka slu‘benicite nainstituciite i telata na Zaed-nicata }e svedo~at na barawe naombudsmanot i deka }e dadat celos-na i vistinita informacija.

Dokolku vo tekot na svoetopostapuvawe evropskiot ombudsmanutvrdi postoewe na maladmini-stration – lo{o upravuvawe toj }e seobrati do konkretnata institucijana koja, soglasno ~len 3 (6) odStatutot na evropskiot ombudsman,}e i opredeli rok od tri meseci zada go informira za svojot stav.Institucijata ili organot kon koie naso~eno obra}aweto na evrop-skiot ombudsman upatuva detalnomislewe, koe mo‘e da sodr‘i pri-fa}awe na odlukata na ombuds-manot i opis na merkite prezemeniza implementirawe na prepora-kite. Dokolku institucijata iliorganot na Zaednicata ne odgovoratzadovoluva~ki na predlog-prepora-kata na evropskiot ombudsman,~lenot 3(7) od Statutot na evrop-skiot ombudsman predviduva mo‘-nost da upati izve{taj do Evrop-

9 Na 6 septemvri 2001 godina Evropskiot parlamentusvoil rezolucija so koja go dopolnil ~lenot 3 (2)od Statutot, koj se bazira na izve{taj na komitetotza ustavni odnosi (izvestuva~ Tereza Almeida Garet)A5-0240/2001-PE 294.729DEF.


Evropski ombudsman

skiot parlament i do soodvetnatainstitucija ili telo.

Na krajot na godinata evropskiotombudsman podnesuva godi{en iz-ve{taj do Evropskiot parlament zarezultatite od negovite istragi10,so {to go informira za podne-senite pretstavki do nego i pokre-natite istragi po sopstvena inici-jativa, no, pred s¢, za utvrdenitenepravilnosti vo raboteweto nainstituciite na Zaednicata so cel,preventivno da se dejstvuva voidnina da se spre~i nivno povtoru-vawe.

3.1.Kriteriumi za osnovanost napretstavkite

Evropskiot ombudsman mo‘e dapostapuva po pretstavki koi se vonegova nadle‘nost i koi gi zado-voluvaat kriteriumite za osno-vanost. Imeno, soglasno ~len 195 odDogovorot za osnovawe na Evrop-skata unija, evropskiot ombudsmanmo‘e da vodi istragi koga }e imaosnova za toa. Vo nekoi slu~ai mo‘eda nema zna~ajna osnova za dazapo~ne istraga iako pretstavkatae osnovana. Dokolku pretstavkatave}e bila predmet na postapuvaweod strana na Komitetot za peticiina Evropskiot parlament, ombud-smanot }e oceni deka nema osnovada zapo~ne istraga, dokolku ne seprezentira nekoj nov dokaz.

Za da mo‘e evropskiot ombud-sman da zapo~ne postapka po podne-sena pretstavka, istata mora dazadovoluva odredeni kriteriumi zaosnovanost. Imeno, avtorot i pred-

metot na pretstavkata treba dabidat poznati, pretstavkata morada bide podnesena vo rok od dvegodini od koga podnositelot sezapoznal so faktite na koi istatase bazira, pretstavkata prethodnomora da bila predmet na razgle-duvawe od soodvetnata institucijaili telo na koja se odnesuva, a voslu~aj pretstavkata da se odnesuvana odnosite pome|u instituciite,telata na zaednicata i nivniteslu‘benici mo‘nosta za podne-suvawe vnatre{ni administra-tivni barawa i pretstavki mora dabide iskoristena pred podnesu-vawe na pretstavkata do evrop-skiot ombudsman. Za da postoiosnovanost za postapuvawe naevropskiot ombudsman, pretstav-kata ne treba da se odnesuva naslu~ai za koi e vo tek sudskapostapka ili za pra{awa koi seodnesuvaat na na~inot na sudewetona sudovite11.

3.2.Pri~ini za nepostapuvaweporadi nenadle‘nost

Evropskiot ombudsman nema dapostapuva po pretstavkata podne-sena do nego, odnosno istata }e bidenadvor od negova nadle‘nost, akopodnositelot ne e li~nost koja imapravo da podnese pretstavka, akopretstavkata ne e naso~ena protivinstitucija ili telo na Unijata, akopretstavkata e protiv Sudot napravdata ili Sudot od prv stepenza vr{ewe na nivnata sudska funk-cija i ako ne se odnesuva na mo‘no

10 Treaty establishing the European Community, ~len 195,[izvor od internet], http://www.europa.eu.int/eur-lex/en/treaties/selected/livre203.html

11 The European Ombudsman Statute, ~l. 2.3, ~l. 2.4,~l. 2.8, ~l. 1.3 [izvor od internet], http://www.euro-ombudsman.eu.int/lbasis/en/statute/htm



postoewe na maladministration - lo{oupravuvawe.

Dokolku pretstavkata e nadvorod nadle‘nosta na evropskiotombudsman ili istata e neosnovana,ombudsmanot, ednostavno, ne jaotfrla, tuku sekoga{ se obiduva damu dade sovet na podnositelot dokoe drugo telo mo‘e da se obrati.Ako e vozmo‘no ombudsmanot jadostavuva pretstavkata direktnodo drugo nadle‘no telo so pret-hodna soglasnost od podnositelot.Pokraj toa, vo nekoi slu~ai mo‘e dagi sovetuva gra|anite da podnesatpretstavka do nacionalen iliregionalen ombudsman.

4. Maladministration i Kodeksot zadobro odnesuvawe naadministracijata

Pove}e raboti i postapuvawamo‘at da se smetaat za maladminis-tration kako {to se: administrativninepravilnosti, administrativnipropusti, zloupotreba na polo‘ba,nemarnost, nezakonsko postapuva-we, nefer postapuvawe, nepra-vilno ili nekompetentno posta-puvawe, diskriminacija, neizbeg-nato odlo‘uvawe ili odbivawe nainformacii.12 Me|utoa, so cel daodgovori na baraweto na Evrop-skiot parlament za jasna defini-cija za maladministration evropskiotombudsman vo Godi{niot izve{tajza 1997 godina, ja ponudil slednatadefinicija:”maladministration (lo{oupravuvawe) se javuva koga dr‘av-nite organi ne postapuvaat vosoglasnost so praviloto ili prin-

cipot po koj se obvrzani da posta-puvaat”. Vo 1998 godina Evropskiotparlament usvoil rezolucija so kojaja prifatil ovaa definicija, a votekot na 1999 godina so razmena nasoglasnost pome|u ombudsmanot iKomisijata bilo utvrdeno dekaKomisijata, isto taka, se soglasilaso ovaa definicija13. Zna~eweto naevropskiot ombudsman vo otstra-nuvaweto na povredite na ~ove-kovite prava, koga postapuva popodnesenite pretstavki i po sop-stvena inicijativa, e golemo, nou{te pozna~ajno e negovoto iskustvokoe se steknuva vo tekot na negovotofunkcionirawe, a koe doveduva dosozdavawe realni pretpostavki zadavawe konstruktivni predlozi vonasoka na sozdavawe poefikasna,pobrza i pohumana administracijana Evropskata unija. Vo taa smisla,vo noemvri 1998 godina, ombud-smanot zapo~nal istraga po sop-stvena inicijativa za odnosot naslu‘benicite vo razli~ni insti-tucii i tela na zaednicata sojavnosta. Delot za osnovnite pravavo Evropskata unija, proklamiranna Samitot vo Nica vo 2000. godina,gi sodr‘i fundamentalnite pravana dr‘avjanstvoto, pravoto nadobra aministracija i pravoto na‘alba do evropskiot ombudsmanprotiv maladministration. Vsu{nost,so Kodeksot se ima namera pode-talno da se objasni {to zna~i vopraktikata delot za pravoto nadobra administracija. Na 6-tiseptemvri 2001 godina Evropskiotparlament ja usvoil rezolucijata zadonesuvawe na Kodeksot za dobroadministrativno odnesuvawe, koj

12 Mr. Jacob Soderman, The Role of the EuropeanOmbudsman, 6th Meeting of European NationalOmbudsman, Jerusalem, Israel, September 9-11, 1997

13 The European Ombudsman Annual Report 2002, str. 18


Evropski ombudsman

instituciite i telata na Evrop-skata unija, nivnata administracijai nivnite slu‘benici bi trebalo dago po~ituvaat vo nivnite odnosi sojavnosta.

Kodeksot za dobro adminis-trativno odnesuvawe e naso~en konevropskite gra|ani i dr‘avniteslu‘benici i so nego im se uka‘uvana gra|anite {to mo‘at da o~eku-vaat od administracijata i dr‘av-nite slu‘benici kako i na prin-cipite vrz koi slu‘benicite trebada ja vr{at svojata rabota vo odno-site so gra|anite. Imeno, tie trebada postapuvaat vo soglasnost sozakonite na Unijata, da ne postoidiskriminacija vo nivnoto posta-puvawe, da ne ja zloupotrebuvaatslu‘benata polo‘ba, da se neza-visni i nepartiski, objektivni, dapostapuvaat fer, da davaat sovetii da odgovaraat na pismata najazikot na gra|anite. Dokolku pret-stavkata na gra|aninot e dostavenado oddel ili sektor na insti-tucijata koj ne e nadle‘en da posta-puva po nea, postoi obvrska na slu‘-benikot pretstavkata da ja dostavido nadle‘en servis na instituci-jata. Soglasno Kodeksot, postoiobvrska za slu‘benicite da donesu-vaat odluki vo razumen rok, da janavedat osnovata za donesuvawe natakvata odluka, pouka za mo‘nostada podnesat ‘alba, izvestuvawedeka e donesena odlukata i postoiobvrska za za{tita na podatocite.Sekoj {to }e se obrati do insti-tuciite ima pravo da bide soslu{ani da podnese izjava kako i da se‘ali do evropskiot ombudsman.

Namesto zaklu~ok

Mo‘ebi brojot na pretstavki pokoi postapuva evropskiot ombud-sman e mal vo sporedba so golematapopulacija na Evropskata unija, nomora da se ima na um deka sekojslu~aj, po koj se postapuva, imapreventiven efekt, koj otvora patza podobra postapka i pozitivenrezultat vo iljadnici slu~ai koidoa|aat vo idnina. Zaradi spored-ba, interesno e da se spomene dekabrojot na slu~ai po koi celosno sepostapuva sekoja godina od stranana Prvostepeniot sud, re~isi e istso brojot na predmeti po koi posta-puva evropskiot ombudsman. 14

êstopati kako rezultat napostapuvaweto na evropskiot om-budsman mo‘e da se utvrdi deka nepostoi maladministration. I, navis-tina, javnata administracija ~esto-pati mora da donese odluki koi negi zadovoluvaat site. Me|utoa,krajniot rezultat na postapuvawetona evropskiot ombudsman, koga ne eutvrdeno postoewe na maladministra-tion ne pretstavuva sekoga{ nega-tiven rezultat za podnositelot, kojbarem dobiva celosno objasnuvawe{to se slu~ilo ili pouka kade mo‘eda se obrati zaradi zadovoluvawe

14 The European ombudsman Annual Report, 2002, str. 11,(za sedum godini kancelarijata na evropskiotombudsman primila pove}e od 11.000 pretstavki odkoi 70% bile nadvor od negovata nadle‘nost. Vopove}e od 5.000 pretstavki, tie bile preprateni donadle‘niot organ ili gra|aninot bil sovetuvan kadeda pobara pomo{. Re~isi po 1.500 pretstavki bilepokrenati postapki, vklu~uvaj}i 19 po sopstvenainicijativa. Vo pove}e od 500 slu~ai soodvetnatainstitucija go zadovolila pravoto na gra|aninot. Vopove}e od 200 slu~ai bile upateni kriti~ki ocenkizaradi podobruvawe na administracijata vo sli~nisituacii vo idnina. Vo 50 slu~ai bile postignatispogodbi, odnosno bile upateni preporaki i posebniizve{tai. Vo 700 slu~ai ombudsmanot po poveduvawena postapka utvrdil deka ne postoi maladministration– lo{o upravuvawe).



na odredeno svoe pravo ili otstra-nuvawe na odredena povreda.

Spored toa, evropskiot ombud-sman, iako nema mo} na kaznuvawei ima ovlastuvawa kako i pove}etonacionalni ombudsmani koi funk-cioniraat vo svetot, a toa e daprepora~uva, da sugerira i dapodnesuva izve{tai, negovoto zna-~ewe e u{te pogolemo vo smisla napreventivno dejstvuvawe i celosnovklu~uvawe vo procesot na sozda-vawe pomoderna i poefikasnaevropska administracija.

Evropskiot ombudsman e eden odpravnite instrumenti, eminentnina evropskite standardi, toj einstitucija za za{tita na ~ove-kovite prava i slobodi. So priemna Republika Makedonija vo Evrop-skata unija na gra|anite na na{atadr‘ava }e im bide celosno dosta-pen u{te eden mehanizam i instru-ment soglasno evropskite stan-dardi za za{tita na ~ovekoviteprava i slobodi.

Vo ovoj kontekst se postavuvapra{aweto kakvi bi bile rela-ciite na narodniot pravobranitelna Republika Makedonija, kakonacionalen ombudsman so evrop-skiot ombudsman, kako institucijaza za{tita na pravata na fizi~kitei pravnite lica od lo{oto upra-vuvawe na evropskata adminis-tracija. Dali dvete institucii bipretstavuvale prepreka edna nadruga pri ostvaruvaweto na svoitenadle‘nosti ili bi se nadopol-nuvale vo za{titata na pravata nagra|anite vo Republika Makedo-nija?

Voop{to ne e sporno deka dveteinstitucii gi imaat osnovnite

karakteristiki na institucijataombudsman, koja e {iroko raspros-traneta vo svetot. Imeno, narod-niot pravobranitel na RepublikaMakedonija i evropskiot ombudsmangi {titat pravata na gra|anite odmaladministration - lo{o upravuvawena administracijata, pri {to voslu~aj na utvrduvawe nepravilnosti nezakonitost vo postapuvaweto naadministracijata upatuvaat prepo-raki, sugestii i mislewa za otstra-nuvawe na istite. Vo duhot nainstitucijata ombudsman tie nema-at mo} na kaznuvawe, odnosno zanepostapuvaweto na administra-cijata po nivnite odluki mo‘at daupatat izve{tai do zakonodavniteorgani. Imaj}i ja predvid nadle‘-nosta na narodniot pravobranitelna Republika Makedonija da gi{titi pravata na gra|anite, do-kolku im se povredeni od strana naadministracijata na RepublikaMakedonija, nasproti evropskiotombudsman, koj gi {titi pravata nasite fizi~ki i pravni lica koi senao|aat na teritorijata na Evrop-skata unija od maladministration naevropskata administracija, o~i-gledno e deka pri priem na Repu-blika Makedonija vo Evropskataunija, ovie dve institucii ne bimo‘ele da pretstavuvaat preprekaedna za druga pri ostvaruvaweto naza{tita na pravata na gra|anite voRepublika Makedonija. Spored toane e sporno deka ovie dve ins-titucii imaat nadle‘nost konrazli~ni organi, a od dosega{notoiskustvo na evropskiot ombudsmanso nacionalnite ombudsmani vozemjite-~lenki na Evropskata unijaproizleguva deka ovie dve insti-


Evropski ombudsman

tucii bi se nadopolnuvale priostvaruvaweto na za{titata napravata na gra|anite vo RepublikaMakedonija, kako vo pogled naupatuvawe na pretstavkite nagra|anite do nadle‘niot ombud-sman, taka i vo pogled na celosnoiskoristuvawe na iskustvata na

evropskiot ombudsman, pri utvr-duvawe na pravilata i principiteza dobro odnesuvawe na javnataadministracija vo Republika Make-donija, a s¢ so cel ostvaruvawepoefikasna za{tita na pravata nagra|anite.

Abstract

The European ombudsman is an important legal instrument of the EuropeanUnion, an institution for the maintenance of human rights and freedom. IfMacedonia joins the EU, this instrument will be within reach of its citizens, too.Here the questions comes in whether the European ombudsman and theMacedonian Public Prosecutor will hinder each other in the execution of theirduties or if their duties will be complementary, since both institutions havesimilar characteristics and their task is to beware the citizens frommaladministration.


Predizvikot na pregovori za ~lenstvoi institucionalniot pristap konzajaknuvawe na kapacitetite

Pr

ed

iz

vi

ci

ip

er

sp

ekt

iv

i

Mekedonija, vo momentov senao|a, verojatno, pred najserioz-niot predizvik vo nejzinata sovre-mena istorija. Proglasuvaweto zaoficijalen kandidat za ~lenstvovo Evropskata unija }e zna~i ikrunisuvawe na desetgodi{niotrazvoen pat na odnosi me|u Make-donija i EU, no i otvorawe nasosema nova razvojna perspektiva.Dodeka e nesporno deka kandi-datskiot status e determinanta zamakedonskata evropska idnina,toga{ pristapnite pregovori defi-nitivno }e go modeliraat makedon-skiot proces na evropeizacija.

Vo is~ekuvawe na pozitivnotomislewe za makedonskata apli-kacija za ~lenstvo od strana naEvropskata komisijata koe bi re-zultiralo so vospostavuvawe nakandidatski status na sledniotsamit na Evropskiot sovet, sepakmora da se potencira deka celo-kupnosta na evrointegraciskiotproces ne e proceduralno predeter-miniran. Samiot kandidatski sta-tus, kako {to potrvrduva slu~ajotna Turcija, vo nikoj slu~aj ne ga-rantira idno ~lenstvo vo Unijata ipokraj toa {to nudi realno i seri-ozno podgrevawe na nade‘ite.Momentalnata sostojba vo Evrop-skata unija ostava prostor za naj-razli~na interpretacija na pro-cesot na pro{iruvawe koj treba dabide ispolnet so dr‘avite od

Zapaden Balkan. Neuspe{niot obidza nadgradba na apsorpcioniotkapacitet na EU za primawe na novi~lenki preku zajaknata konsti-tucionalizacija prakti~no prediz-vikuva obraten efekt. Redefini-raweto na odnosite i institucio-nalnata postavenost vnatre pro{i-renata EU, seriozno mo‘e da gozabavi i komplicira pristapniotpat na Zapaden Balkan, vklu~i-telno i Makedonija. Poslediciteod poslednoto big bang pro{iru-vawe se ~uvstvuvaat vrz javnatapoddr{ka na procesot na pro{iru-vawe vo dr‘avite-~lenki {tosekako ima negativni posledici ivrz makedonskata aplikacija.

Sepak, "misleweto na Komi-sijata vo procedurata za pro{iru-vawe e biten ~ekor, no odlukatadali da se otpo~ne so pregovori za~lenstvo pred s¢ e politi~ka odlu-ka koja se nosi na najvisoko poli-ti~ko nivo vo ramkite na EU”.1

Ottuka, golem del od vnimanietotreba da bide naso~en kon Evrop-skiot sovet koj }e ja donese odlu-kata kon krajot na godinava. Posto-jat pove}e pri~ini Sovetot da dadezeleno svetlo za kandidatskiotstatus na Makedonija. Najprvin,visokoto nivo na nesigurnost voregionot i poluperifernata pozi-

Ivan Damjanovski

1 Maresceau, Marc. “Pre-accession” vo Cremona, Marise(ed.). “The Enlargement of the European Union”. OxfordUniversity Press, 2003, str.26


Ivan Damjanovski

cija vo odnos na evropskiot razvojja teraat Evropskata unija da zaze-me jasna i cvrsta pozicija vo vrskaso nejzinata uloga i celi vo regionkoj poleka se nametnuva so svojataèlba da se pojavi na pregova-ra~kata masa. Dokolku toa ne seslu~i, barem vo slu~ajot na Make-donija evroeuforijata koja imamomentalna cvrsta pozicija mnogulesno moè da premine vo dlabokevroskepticizam. Ottu|uvaweto odevropskata ideja konsekventno bi gonamalilo vlijanieto na EU vrzregionot vo nasoka na vr{ewepritisok {to pobrzo da se izvr{atnekoi bolni ili kontroverznireformi. Liderskata pozicija naMakedonija vo Procesot za stabili-zacija i asocijacija i konsekventnozadovolitelnoto nivo na ispol-nuvawe na politi~kite kriteriumidavaat realna osnova za antici-pacija na politi~ki konotiranata"nagrada” - zemja- kandidat.

Vo krajna linija, vistinskatanagrada e otpo~nuvaweto na prego-vorite so {to zapo~nuva i prviotvistinski reformski ~ekor kojtreba da go dovede makedonskotoop{testvo vo Evropskata unija.Ottuka i potrebata na ovoj tekst dauka‘e na periodot koj bi trebalodrasti~no da go reformira socio-ekonomskiot skelet na makedon-skata dr‘ava. Tuka, esencijalno senametnuvaat dve temi, tehni~ko-politi~kite aspekti na procesot napregovarawe i institucionalnatanadgradba na reformskiot kapa-citet na dr‘avata koj e glavniotfundament na napredokot vo pro-cesot na pregovarawe.

Procesot na pregovarawe

Kandidatskiot status na ednadr‘ava ne podrazbira i momen-talno otpo~nuvawe na pregovori.Realizacijata na nacrt- general-nata pozicija na EU za pregovori za~lenstvo koja ja nosi Sovetot, vokrajna linija zavisi od pulsot naponatamo{niot reformski napre-dok na zamjata- kandidat {to,sledstveno, uka‘uva na mo‘nostaza minuvawe na podolg vremenskiperiod do startot na pregovorite.Pod uslov Makedonija da go dobiekandidatskiot status na krajot na2005 godina, mnozinstvoto ekspert-ski prognozi uka‘uvaat na 2006godina kako realna ramka za otpo~-nuvawe na pregovori. Vo me|uvreme,reformskiot napredok treba dabide instrumentaliziran so sood-vetna institucionalna nadgradba idopolnitelno ekipirawe i zajaknu-vawe na administrativnite kapaci-teti. Generalno zemeno, Makedonijavo golema mera mo‘e da se potprena prethodnoto iskustvo na javnataadministracija centrirano okoluispolnuvaweto na obvrskite naNacionalnata programa za aproksi-macija na zakonodavstvoto, Akci-oniot plan za evropskoto partner-stvo i najmnogu na procesot naodgovarawe na pra{alnikot naEvropskata komisija. Stepenot nainkluzivnost na javnata admini-stracija vo prethodno spomenatiteprocesi mora da bide primer zaponatamo{noto maksimalno utili-zirawe na site administrativniresursi vo anga‘manot koj }e sledivo tekot na pregovorite. Vo taanasoka, vladinata "Odluka za for-mirawe na rabotni grupi za podgo-


Predizvikot na pregovori za ~lenstvo iinstitucionalniot pristap kon zajaknuvawe na kapacitetite

tovka na nacionalnata programa zausvojuvawe na pravoto na Evrop-skata unija i podgotovka na prego-vara~kite pozicii za pregovori soEvropskata unija”2 e navremena i vopretstojniot period }e mora dadobie svoja faktualizacija i zajak-nata koordinacija.

Edna od klu~nite gre{ki koirealno mo‘at da se anticipiraat voneposredniot postkandidatskiperiod e zanemaruvaweto na re-formskiot proces. Od izvonrednava‘nost e vo ovoj period da seizvr{i mobilizacija na resursitekon zabrzano pribli‘uvawe konKopenhagenskite kriteriumi so celda se obezbedi navremeno otpo~-nuvawe na pregovorite.Sledstveno,tajmingot ima mo{ne bitna uloga.Potrebna e koherentnost pome|upoziciite zazemeni vo predpris-tapniot period i periodot napregovori. Procesot na pro{iru-vawe doa|a so visoka cena i odzemamnogu vreme. Ottuka, edna zemja-kandidat bi mo‘ela mnogu da izgubii na ekonomski, no i na politi~kiplan, dokolku pregovorite se po~-nat prerano so {to }e se mani-festira nepodgotvenost na javnataadministracija.

Otvoraweto na pregovori imadvojna va‘nost. Od edna strana,zapo~nuvaweto na pregovori }ebide jasen signal deka reformskatapolitika na zemjata e soodvetnoprosledena i nagradena i deka sotoa Makedonija cvrsto }e zastane napatot kon ~lenstvo. Vakvoto gle-di{te ima i me|unarodni, no idoma{ni konsekvenci. Na doma{enplan, impaktot koj vakvata odluka

}e go ima vrz direktnite stranskiinvesticii mo‘e da bide od pre-sudno zna~ewe. Od druga strana,"va‘nosta na pokanata za pregovorina doma{en plan se povrzuva soedna pri~ina koja go doveduva vopra{awe prodol‘uvaweto na re-formskiot proces: va‘nosta najavnata poddr{ka. Dokolku se pret-postavi deka ~lenstvoto vo EU biloiskoristeno kako opravduvawe zate{kite reformi koi se spro-vedeni dotoga{, ne vklu~uvawetovo ... branot na pro{iruvawe bimo‘elo da go zgolemi narodnotonesoglasuvawe so reformskiotproces, reformski orientiranatavlada i Evropskata unija”3.

Principielnata cel na prego-vorite e da gi utvrdat glavniteparametri pod koi zemjata-kandi-dat }e i se priklu~i na Unijata. Vosr‘ta na pregovara~kiot proces edefiniraweto i determinirawetona uslovite spored koi }e se odvivaprifa}aweto, implementiraweto izajaknuvaweto na acquis commu-nautaire (t.e. celokupnoto zakono-davstvo, proceduri i pravila na EUkoi proizleguvaat od osnova~kitedogovori, a se podeleni po poglavja)od strana na zemjata-aplikant.

Od tehni~ki aspekt, fakti~kitepregovori se sproveduvaat vo for-ma na serija na bilateralni me|u-vladini konferencii pome|u dr‘a-vite-~lenki na EU i zemjata-kan-didat. Prviot ~ekor e takana-re~enata screening procedura kojase sostoi od detalen pregled iobjasnuvawe na site poglavja na

2 "Slu‘ben vesnik na Republika Makedonija# br. 30, 6Maj 2005

3 Phinnemore, David. “The Challenge of EU Enlargement”vo Henderson, Karen (ed.).”Back to Europe:Central andEastern Europe and the European Union”. UCL Press,1999, str, 83


Ivan Damjanovski

acquis communautaire. Potoa, seotvoraat pregovorite koi sledatdinamika na poglavje po poglavje,pri {to se zapo~nuva so pomalkuproblemati~nite poglavja koi po-lesno bi bile zatvoreni. Komi-sijata predlaga zaedni~ki prego-vara~ki pozicii za sekoe poglavjekoi treba da bidat ednoglasnousvoeni od strana na dr‘avite-~lenki. Zemjata- kandidat, istotaka, ja utvrduva svojata prego-vara~ka pozicija za sekoe poglavjeoddelno. Pregovara~kite sesii seodvivaat na ministersko nivo ilina nivo na zamenik (t.e. postojanpretstavnik) od strana na dr‘a-vite- ~lenki i na nivo na ambasadorili glaven pregovara~ od strana nazemjata- kandidat. Pregovoriterezultiraat so nacrt- dogovor za~lenstvo koj se odobruva od stranana Sovetot i Evropskiot parlament.Po potpi{uvaweto, ovoj dogovor za~lenstvo podle‘i na ratifikacijavo parlamentite na site dr‘avi-~lenki na EU, no i na zemjata-kandidat. So stapuvawe na dogovo-rotna sila, zemjata- kandidat sta-nuva ~lenka.

Vakvata navidum ednostavnatehni~ka floskula ima svoja krajnosupstancijalna komponenta koja vovremenski ramki vo makedonskiotslu~aj bi opfatila period pogolemod pet godini. Usvojuvaweto na EUzakonodavstvoto e direktno uslo-veno so negovata dosledna, navre-mena i efektivna implementacijakoja }e bide o~igledno ogromnabariera za makedonskata admini-stracija vo tekot na pregovorite.Pregovorite }e bidat zasnovaniisklu~itelno na samostojniot na-predok na Makedonija so {to samiot

puls na pregovorite }e zavisi odprogresot kon ispolnuvaweto nauslovite za ~lenstvo. Konstantniotmonitoring i evaluacija od stranana Evropskata komisija }e zna~i iminimalen prostor za improviza-cija so {to pregovara~kiot procesmo‘e da se definira kako otvorenproces ~ii{to krajni rezultati nemo‘at da trpat prethodni garancii.So ogled na toa {to ~lenstvotopretpostavuva prifa}awe na pra-vata i obvrskite koi proizleguvaatod sistemskata postavenost na EUi nejziniot soodveten instituci-onalen dizajn, pregovara~katapozicija na EU }e insistira naispolnuvawe i na obvrskite koiproizleguvaat od ekonomskata imonetarnata unija, kako i na celo-kupno prifa}awe i implementacijana [engenskite acquis; barawa koiod sega{na perspektiva uka‘uvaatna zna~itelno dolgi pregovorisuplementirani so zna~itelnote‘ok reformski proces.

Va‘nosta na reformskiot pro-ces za kogo pove}e }e stane zborpodolu, vo nikoj slu~aj ne treba daja namali instrumentalnata ulogana pregovara~kiot tim, ~ija{touloga mo‘e da bide mnogu poleznavo utvrduvaweto i prezentacijatana pregovara~kite pozicii. Samatakompozicija na pregovara~kiot timkako i pozicijata na voda~ na timotve}e podolgo vreme e predmet nadebata. I pokraj toa {to e mnogujasna ekspertskata konotacija na~lenstvoto vo pregovara~kiot tim,sepak modalitetot na nazna~uvawemo‘e da predizvika kontroverzi.Ottuka, ~isto ekspertskiot krite-rium, pokraj o~iglednata su{tinskakomparativna prednost ,koga sta-



nuva zbor za tehni~kiot del odpregovorite, garantira i opre-delena nezavisnost i avtonomnostvo procesot na donesuvawe odluki.Vo prilog na ovaa teza odi re~isii ednoglasniot akademski i eks-pertski stav za nemenuvawe napregovara~kiot tim, dokolku bele-‘i uspeh vo inicijalnite fazi odpregovorite, so {to postojanosta natimot se izdvojuva kako eden odnajbitnite kriteriumi za uspe{-nosta na procesot4. Politi~kinazna~eniot pregovara~ki tim, oddruga strana, i pokraj momentalniotpoliti~ki komoditet i kredibi-litet, sepak na sreden rok mora dase soo~i i so perspektivata zanegova kompletna zamena vo uslovina promeni na politi~kata scena{to vo krajna linija mo‘e mnogu damu na{teti na tranziciskiot atri-but na pregovara~kiot proces.

Sepak, celokupnosta na uspehotna pregovorite direktno zavisi odstepenot na koordinacija i brzi-nata na donesuvawe na odluki nasite nivoa na javnata admini-stracija. Atmosferata vo ramkitena doma{nata politi~ka arena vogolema mera mo‘e da vlijae vrzutvrduvaweto na pregovara~kitepozicii i nivnata dosledna pod-dr{ka. Postoi mnogu silna spregapome|u prostorot za manevrirawe idoma{nite limitirawa vo ramkitena pregovara~kiot tim. Kako {topotencira Inotaj, "kapacitetot nasekoja zemja za kompromis i dogova-rawe na novi (pomalku prigodni)

obvrski se povrzani so nivoto naprifatlivost od strana na sopstve-niot politi~ki ambient i op{te-stvo”5. Vo ovoj kontekst, treba da sespomene i ulogata koja mo‘e da jaima timot vo dogovaraweto natranzitornite periodi. So ogled natoa {to stanuva zbor za najsuptilnaproblematika od koja vo golemamera zavisi reformskiot proces vopostpriemniot stadium, neophodnoe pregovara~kiot tim da ima isklu-~itelno silni argumenti dokolkusaka da obezbedi povolni tranzi-torni uslovi. Ovie argumenti }emora da bidat potkrepeni so sta-bilna politi~ka poddr{ka na doma-{en teren.

Sepak, tuka mora da se poten-cira faktot deka vo krajna linijapregovorite vo pogolemiot delslu~ai zna~at ednostrano preze-mawe na pozicijata na EU i nejzinaimplementacija vo doma{niot op-{testven kontekst. Imaj}i ja pred-vid goleminata i kapacitetite naMakedonija, naj~esto makedonskataadministracija }e mora da se navik-nuva na vakvo scenario. Vo krajnalinija, pristapniot period podraz-bira i prisposobuvawe na procesotna donesuvawe na odluki vo EU, nobez mo‘nost na koj bilo na~in da sevlijae vrz nego. Sosema e realno dase o~ekuva kondicionalnosta kojave}e e nametnata so Spogodbata zastabilizacija i asocijacija i soProcesot na stabilizacija i aso-cijacija da bide zna~itelno zajak-nat so pointenzivno uslovuvawe.Kako {to argumentira Inotaj, "pre-govorite za ~lenstvo vo nikoj slu~aj4 Vo ovaa nasoka odi i pozitivnoto iskustvo na

slovene~kiot ekspertski pregovara~ki tim. Negoviotvoda~, Janez Poto~nik be{e okarakteriziran kakoeden od najuspe{nite pregovara~i, {to vo golemamera se dol‘i i na negovata ekspertiza kojaproizleguva od dolgogodi{niot anga‘man vo javnataadministracija, no i vo akademskata sfera.

5 Inotai, Andras. “The Eastern Enlargements of the EuropeanUnion”. vo Cremona, Marise (ed.). “The Enlargement ofthe European Union”. Oxford University Press, 2003, str.94


Ivan Damjanovski

ne se vodat isklu~itelno za za~le-nuvawe. Tie se dobra mo‘nost zasite dr‘avi- ~lenki na EU da seobidat da gi reorganiziraat sop-stvenite prethodni pozicii voramkite na zaednicata i da sozda-dat podobri pozicii za sebe, ili,pak, da insistiraat na ve}e ostva-renite pridobivki”6. Iskustvoto odpregovorite, vodeni so dr‘avite odCentralna i Isto~na Evropa, uka-‘uva na doslednosta na Evropskataunija vo ispolnuvaweto i na nekoikrajno tehni~ki standardi. Takviotpritisok i odnos na EU kon tehni~kipra{awa, vo opredelen stadium,predizvika i revolt kaj vode~kitezemji- kandidati, kulminiraj}i soizjavata na ~e{kiot pretsedatelVaclav Havel deka "istoriskatava‘nost na obedinuvaweto na isto-kot i zapadot e nadglasana so borbiokolu jabolki, ribi i kompiri”7 . Odistite pri~ini i ungarskiot pre-mier Viktor Orban }e izjavi dekaEU gi tretira aplikantite "kakodeca”8. Sepak, vospostavenata EUpraktika go uslovuva eventualnotopro{iruvawe so zavr{etokot naprocesot na prisposobuvawe.

Utvrduvaweto na rokovite iprovizornite datumi za komple-tirawe na opredeleni poglavja(benchmarking) i pokraj toa {to seutvrduvaat vo dogovor so EU- prego-vara~ite, sepak, generalno, seprocenka na doma{niot pregova-ra~ki tim. Ovoj moment mo‘e damanifestira dihotomen negativenefekt. Izbrzuvawe i preambi-ciozna strategija mo‘e mnogu nega-

tivno da se odrazi vrz ugledot nazemjata- kandidat, dokolku seispostavi deka taa ne e vo mo‘nostda odgovori na prethodno utvr-denite rokovi. Od druga strana,potreben e konstanten vremenskipritisok koj }e go kanalizirareformskiot proces na edno zado-volitelno tempo so {to }e seonevozmo‘i opu{tawe i adminis-trativna letargi~nost. Vo slu~ajotna Makedonija od ne mala va‘noste kolku taa }e bide vo mo‘nost daja sledi Hrvatska vo procesot napregovori. Prvenstveno, ova bizna~elo ottrgnuvawe od ostanatitedr‘avi od Zapaden Balkan koiproceduralno se ponazad i izdignu-vawe na individualniot odnos soEU na povisoko nivo. Od drugastrana, sozdavaweto na kompe-titivna atmosfera definitivno bizna~elo i zabrzuvawe na pregova-ra~kiot proces na obete strani soogled na toa {to nikoj ne bi sakalda bide prv na listata so nezatvo-reni poglavja.

Dopolnitelen stimul za poefi-kasen pristap kon pregovorite e itransparentnosta na procesot napregovarawe koj se manifestirapreku publikacija na rezultatiteod pregovorite. Ottuka, politi~-kiot manipulativen prostor zna~i-telno se stesnuva i se vr{i dopol-nitelen pritisok vrz kandidatiteza pogolem progres. Vakviot progresvo golema mera e predeterminirani od dr‘avniot kapacitet za lobi-rawe. Treba da se obezbedi mini-malna poddr{ka od javnoto mis-lewe kaj dr‘avite- ~lenki. Soo~e-ni so otpor ili opozicija okolupro{iruvaweto so zemjite od Zapa-

6 Ibid, str.967 Citirano vo Peterson, John. i Bomberg, Elizabeth.

“Decision-making in the European Union”. Palgrave, 1999,str.29

8 Ibid.



den Balkan na doma{en teren,nacionalnite ministri vo korela-cija so doma{noto lobirawe bimo‘ele da usvojat pomalku fleksi-bilni pregovara~ki pozicii. Vak-viot razvitok na nastanite nespor-no bi gi usporilo pregovorite i bigo napravilo nivnoto zatvoraweu{te poproblemati~no. Dokolku seima predvid i faktot deka sedodeka traat pregovorite, siteprethodno provizorno zatvorenipoglavja povtorno mo‘at da bidatotvoreni, o~igledna e potrebata odbesprekorno funkcionirawe najavnata administracija kako nadoma{en plan, taka i na me|una-rodno nivo.

Kako do kapacitet za efektivnaimplementacija?

Navremenata i efektivna rea-lizacija na pregovara~kite poziciivo su{tina zavisi edinstveno odimplementacijata na reformite,t.e. EU pravilata na doma{en teren,preku {to vo krajna linija se eva-luira vistinskiot napredok nazemjata. Ovaa sostojba be{e i eks-plicitno prika‘ana na Evropskiotsovet vo Feira vo juni 2000 god:"kako nadopolnuvawe na prona-o|aweto re{enija za pregovara~-kite pra{awa, napredokot vo prego-vorite zavisi od inkorporirawetona acquis vo nacionalnite zakono-davstva na zemjite- kandidati iosobeno na nivniot kapacitet efek-tivno da gi implementiraat izajaknat”. Spored Kremona, "pro{i-ruvaweto ne e samo pra{awe napoliti~ka volja i efektivno prego-varawe. Pretpristapniot proces-pretpristapnite instrumenti i

strategii, vklu~uvaj}i go i skri-ningot, pristapnite partnerstva isposobnosta da se menaxiraat fon-dovite i tehni~kata pomo{-podraz-biraat menaxment i efektivnainstitucionalna struktura na dve-te strani”9.

Su{tinski, premostuvaweto napravnite i administrativniterazliki so EU- zemjite mo‘ebi epogolem predizvik od ekonomskiot.Za da se obezbedi soodvetno funk-cionirawe na zaedni~kite zakoni,neophodno e da se kreira efikasennacionalen administrativen sis-tem dizajniran da osigura poste-pena transpozicija i implemen-tacija na evropskite zakoni so {tovo krajna linija }e se obezbedi ipostepena dekriminalizacija naekonomijata. Sledej}i gi pozi-tivnite iskustva od procesot naodgovarawe na pra{alnikot naKomisijata koi poka‘aa kapacitetza mobilizacija i koordinacija namakedonskata javna administracija,sepak mora da se konstatira dekapristapnite pregovori baraat da-leku poseriozen anga‘man koj nemo‘e da se potpre na "skrienitepotencijali na javnata adminis-tracija”, tuku }e bara zna~itelennapredok vo nejzinata institu-cionalizacija na site nivoa. Kraj-nata cel e da se razvie efektivnaadministracija i juristi~ki insti-tucii kako i zadovolitelen broj nasoodvetno obu~eni slu‘benici koi}e go obezbedat nepre~enoto funk-cionirawe na vnatre{niot pazar vomomentot koga }e se obezbedi~lenstvoto vo Unijata. Vakviteambicii ne mo‘at da se postignat

9 Cremona, Marise (ed.). “The Enlargement of the EuropeanUnion”. Oxford University Press, 2003, str.2


Ivan Damjanovski

preku investirawe vo ~ove~kipotencijal koj bi ostanal difuznoinstitucionalno raspredelen. Nasreden rok, preku razli~nite obli-ci na obuka, kako i preku pomo{taod TAIEX i TWINNING programite,makedonskata administracija }eobezbedi kriti~na masa na slu‘-benici sposobni da go implemen-tiraat evrointegraciskiot proces,me|utoa nivnata maksimalna utili-zacija povtorno }e zavisi od ste-penot na institucionalna organi-zacija. Sledstveno, makedonskiotinstitucionalen dizajn koj gi slediprimerite na slovene~kiot, dopol-nitelno mora da se zajaknuva,imaj}i go predvid gorenavedenoto.Jakneweto na kapacitetite mora dase odviva na site nivoa na dr‘av-nata administracija so cel da senadmine slabiot kapacitet zaapsorpcija na pomo{ta na kontro-liran, efektiven i odr‘liv na~ini so toa da se nadmine iskustvotona supstandardna iskoristenost napretpristapnata pomo{.

Od druga strana, potrebata zaefektivna implementacija prido-nesuva postepeno Evropskata unijada gi pojasnuva, zacvrstuva i ote‘-nuva uslovite za ~lenstvo. Imaj}ija predvid dinami~nata priroda naEU zakonodavstvoto koe postojanose menuva, obemot na implemen-tacija na pravilata i proceduritepostepeno }e se zgolemuva10. Vak-viot razvoj na nastanite vklu~uvapokraj permanenten trening naadministrativno, pravno i akadem-

sko nivo i gradewe na soodvetniinstitucionalni strukturi kakoedinstven na~in da se obezbediefektivna implementacija naacquis. Ottuka proizleguva i potre-bata od institucionalna koordi-nacija vo nasoka na anticipacija napazarnite promeni i reformskataagenda na evropsko nivo: "naporitena zemjite- kandidati ne treba dabidat edinstveno naso~eni konvospostavuvaweto na sistem zaimplementacija, tuku i kon pred-viduvawe okolu toa kako toj sistem}e se menuva vo idnina, kako taapromena mo‘e da se prisposobi ikako avtoritetot koj e zadol‘en zamenaxirawe na taa promena }eprezeme odgovornost za svoetodejstvuvawe ili nedejstvuvawe”11.

Kako esencijalen element voramkite na institucionalniotskelet se nametnuva obemot nakoordinacija i participacija narazli~nite tela vklu~eni vo evro-integraciskiot proces. Implemen-tacijata vo golema mera zavisi odnivoto na avtonomija i nezavisnostvo donesuvaweto na odluki odstrana na akterite-del od institu-cionalnata {ema. Takvata diskre-cija treba da bide zasnovana nadobro utvrdeni pravila, a ne naslobodna politi~ka interpre-tacija: "kredibilitetot na nacio-nalnite zalo`bi se zajaknuva nepreku prevencija na doma{nitelobi- grupi vo nivniot obid davlijaat vrz politikata (ova bi biloneprifatlivo vo demokratskiteop{testva), tuku preku stesnuvawe

10 Ilustrativen primer koj ja potkrepuva ovaa teza eobemot na pra{alnicite koi im bea dostaveni naaplikantite od Centralna i Isto~na Evropa. Dodekavo nivniot slu~aj pra{alnicite sodr‘ea okolu 1000pra{awa, hrvatskiot i makedonskiot pra{alnik beanekolkukratno pogolemi.

11 Nicolaides, Phedon. “Preparing for Accession to theEuropean Union” vo Cremona, Marise (ed.). “TheEnlargement of the European Union”. Oxford UniversityPress, 2003, str.64



na rasponot na kreativna inter-pretacija na pravilata od strana nadoma{nite agencii za implemen-tirawe na politiki (na pr. prekudetalizirani pravila i pokratkimandati), preku davawe stimuli zada se odbegnat politi~ki pritisoci(na pr. preku eksplicitni poba-ruvawa vo nivniot performans ivospostavuvawe standardi koi }egi napravat potransparentni) ipreku davawe na oglas na intere-site na zemjite-partneri”12. Dotolkuvakvata preporaka dobiva na va`-nost imaj}i go predvid problemotna nadgleduvawe na efektivnostai uspe{nosta na implementacijatana zakonodavstvoto vo slu~aj kogaimame nerazvieno i sporo sudstvo.

Da zaklu~ime, evrointegraci-skiot proces na Makedonija nesom-

neno }e i predizvika dopolnitelnasocijalna dislokacija i ekonomskipote{kotii. Nivnoto nadminuvawee proporcionalno so stepenot naimplementacija na evropskitenormi. Ova prisposobuvawe }e barabinomen pristap kon kandidat-skiot status na Makedonija koj }ese praktikuva instrumentalno,preku sistem na koordinacija ipregovara~ki tim koj }e bide vomo‘nost da gi menaxira prego-vara~kite pozicii i preku supstan-cijalen del na institucionalenpristap kon gradewe na kapacitetiza fakti~ka implementacija. Us-pe{nosta na pregovorite vo krajnalinija }e zavisi od zaemnata koor-dinacija na ovie dva modaliteta.

12 Ibid, str.78

Bibliografija:

Cremona, Marise (ed.). “The Enlargement of the European Union”. Oxford UniversityPress, 2003Peterson, John. i Bomberg, Elizabeth. “Decision-making in the European Union”.Palgrave, 1999Henderson, Karen (ed.).”Back to Europe:Central and Eastern Europe and theEuropean Union”. UCL Press, 1999Desmond, Dinan. “Europe Recast”. Palgrave Macmillan, 2004Van Meurs, Wim (ed.). “Beyond EU Enlargement: The Agenda of Stabilisation forSoutheastern Europe”. Bertelsmann Foundation Publishers, 2001

AbstractThe text is trying to answer a series of questions concerning the long term

perspectives of the Macedonian EU accession process. The main focus is ontwo complementary outcomes of the future decision to start accessionnegotiations. Firstly, the text is centred at the challenges of the state ofnegotiations primarily having in mind the capacities of the negotiation teamand the influence of the domestic and international actors. The second part isproposing an institutional approach towards the capacity building process whichwill supplement the adoption and implementation of the acquis.


PSA i ESP: Bliski i dale~ni?

Kiril Nejkov

Razliki

Definiraweto na Evropskataunija nikoga{ ne bilo lesno. Taaizrasna vo pove}e od objekt name|unarodnite odnosi, no s¢ u{te epomalku od subjekt na istite. Nejzi-nite sekularni koreni koegzis-tiraat so razli~nite verski, nosepak hristijanski tradicii. Ras-te~kata neoliberalna anglo-sak-sonska komponenta e izme{ana sosocijaldemokratskite franko-germanski nasledstva.

Unijata zapo~na kako mre‘a nazaednici, za da pridonese konekonomskiot razvoj i obezbedu-vaweto na mirot na stariot kon-tinent. Denes, 60 godini po gole-mata vojna, malkumina od gra|anitena ~lenkite na Unijata gi pametatu‘asite na razurnuvawata na vojna-ta. Zatoa, normalno e {to ovoj golemuspeh na odr‘uvawe pove}edece-niski prosperiteten mir vo Evropa,s¢ pomalku e va‘na pridobivka naevropskoto obedinuvawe vo o~itena Evropejcite, i {to nivniteo~ekuvawa se evropskata integra-cija da pridonesuva kon obezbedu-vawe pove}e vrabotuvawe, pove}epari, pokvaliteten ‘ivot, i ponastanite od 11 septemvri i mad-ridskite i londonskite bombi -pove}e sigurnost.

Evropskata unija e eden od naj-presti‘nite klubovi vo svetot. Vome|unarodnite odnosi doka‘ano edeka perspektivata za ~lenstvo voposakuvaniot klub neverojatno esilen pottik za vnatre{ni promenivo dr‘avite. Bliskata istorijadoka‘a deka perspektivata zaintegracija vo nea e edna od najsil-nite alatki vo nadvore{nata poli-tika na Unijata, potpolno vo linijaso pristapot na „meka sila#, preto-~ena vo celta na Brisel ne danametnuva, tuku da ubeduva. Pro{i-ruvaj}ise, Unijata nose{e mir iprosperitet. Pred sekoe pro{iru-vawe, pak, najprvo evropskite zaed-nici, a potoa i Evropskata unijavnatre{no se prodlabo~uvaa, za damo‘at pro{iruvaweto da go do~e-kaat podgotveni.

Problemot se javuva denes, kogase ~ini deka i dvata procesa seblisku, ako ne do svoite maksimumi,toga{ sigurno do svoite optimumi.Denes se ~ini jasno deka pro{i-ruvaweto na Unijata }e prodol‘i,no ne za dolgo, i ne za mnogu daleku.Kriterumite koi dr‘avi }e bidatvnatre, a koi }e ostanat nadvornema da bidat kulturolo{ki nituekonomski, tuku primitivno geo-grafski, i bazirani na odluka napostojnite ~lenki do kade treba da

Pr

ed

iz

vi

ci

ip

er

sp

ekt

iv

i


Kiril Nejkov

se prostiraat novite granici naEvropa.1

Za onie koi saka da gi zemevnatre, Unijata ja razviva politi-kata na integracija. Za onie koi }eostanat nadvor, osobeno vo prviotprsten na nadvore{nost, Unijataima politiki na partnerstva. Raz-likata na dvata pristapa e golema:tie imaat razli~ni pravila; raz-li~ni strukturi i instrumenti; isledat razli~ni proceduri.

Ovoj napis }e gi analizira isto-rijatot i idninata na Procesot zastabilizacija i asocijacija (PSA),kako proces na integracija i Evrop-skata sosedska politika (ESP) kakopolitika na partnerstvo, kako inivnite sli~nosti i razliki.

Imaj}i ja predvid neopredele-nosta na idninata na Unijata, mnogue mo‘no ovie dve politiki da sepribli‘at, pa duri i pristapitekon zemjite, koi se del od niv, dase promenat.

Po~etocite na PSA

Ve}e zdodevna, no so toa nepomalku to~na, e konstatacijatadeka Balkanot e specifi~en slu~ajvo Evorpa. Toj e region vo stomakotna kontinetot, koj niz vekovite japotresuval i {okiral sovesta naEvropejcite, a vo poslednite 15godini ja pomatuva vizijata zaObedineta Evropa, pred s¢, poradipostojanite mo‘nosti za erupcija nanov konflikt.

Vo maj 1999 godina, Unijatasogleda deka najsilen motiv zareformi vo dr‘avite od regionote perspektivata za ~lenstvo. Vojuni 2000 godina, na Evropskiotsovet vo Feira, taa perspektiva ioficijalno be{e formulirana, nobe{e uslovena od zasilena regio-nalna sorabotka. Ovaa vizija naUnijata, kako treba da se razvivaregionot, be{e prifatena od dr‘a-vite od zapaden Balkan na Zagrep-skiot samit vo noemvri 2000 god.

Unijata se re{i preku Procesotna stabilizacija i asocijacija da imponudi, na Makedonija, Hrvatska,Albanija, Srbija i Crna Gora iBosna i Hercegovina perspektiva za~lenstvo vo evropskoto semejstvo.No, toa go napravi bez konkretnidatumi, stavaj}i go akcentot napatuvaweto, a ne na destinacijata.Unijata go formulira{e PSA kakostrategija koja eksplicitno e povr-zana so idninata na pristapuvawekon EU i e dizajnirana sporednivoto na razvoj na sekoja od dr‘a-vite koi se vo ramkite na procesot,ovozmo‘uvaj}i im da se dvi‘at konpolnopravno ~lenstvo so tempo koenim im odgovara. Unijata im vetuvamo‘no ~lenstvo, a za vozvrat tie seobvrzuvaat da sprovedat politi~kii ekonomski barawa, koi va‘at zasite aspiranti.

Osnovite na PSA ostanaa istiod momentot na negovoto koncepi-rawe do denes, no vo tekot nanegovata implementacija pristapotdelumno se promeni. Na po~etokot,toa be{e proces so mnogu silnenregionalen pristap i kondicional-nost, a mnogu magliva perspektivaza ~lenstvo. Toa be{e vidlivo vostavovite na pretsedatelot na

1 Ova se ilustrira so faktot deka Kanada i Argentinakulturolo{ki se ednakvo bliski na Evropa kakoTurcija i Ukraina, a Singapur e daleku ekonomskiposilen od Romanija. No, toa ne menuva mnogu, zatoa{to geografijata sî u{te ima presudna uloga. GLOBALEUROPE - Report 3: Rescuing the State: Europe’s NextChallenge Edited by Malcolm Chalmers, EPC, BritishCouncil, the European Commission, in association withWilton Park



Evropskata komisijata, RomanoProdi, koga vo 1999god. pora~a dekaPSA ovozmo‘uva „virtuelno ~len-stvo” vo Unijata za dr‘avite odProcesot, no za toa da se slu~ibe{e potrebno tie da ispolnatpove}e odo{to Kopenhagenskitekriteriumi:2 da gi priznaat grani-cite na ostanatite dr‘avi odregionot; da gi re{at problemite somalcinstvata i da sozdadat organi-zacija za regionalna sorabotka(regionalna ekonomska integracija,so sozdavawe na slobodni trgovskizoni, {to bi vodelo kon carinskaunija). No, istovremeno, principotna diferencijacija be{e povtoren,a dr‘avite bea potseteni deka tie}e patuvaat kon Unijata so razli~notempo, koe samite }e go odreduvaat.3

Sega{nosta na PSA

Ottoga{ do denes, baraweto zasilni, institucionalizirani regi-onalni mehanizmi be{e razvodneto,a perspektivata za ~lenstvo be{ezasilena.

Denes, PSA e progresivno part-nerstvo, koe se potpira na me{a-vina na trgovski beneficii, preku

asimetri~nite trgovski olesnu-vawa; ekonomska i finansiskapomo{, preku programata CARDS; idogovorni odnosi, preku Spogod-bata za stabilizacija i asocijacija.

Na Solunskiot samit vo 2003god., EU ja potvrdi svojata posve-tenost kon integracija na dr‘aviteod zapaden Balkan vo Unijata. PSAbe{e zasilen so vklu~uvawe naprepoznatlivite karakteristikiod pretpristapnite strategii.Solunskata agenda otvori serijanovi instrumenti za poddr{ka naprocesite vo dr‘avite od regionot,od koi najzna~aen instrument eevropskoto partnerstvo, inspi-rirano od pristapnite partnerstva,koi bea implementirani so novite10 ~lenki, dodeka tie bea kandi-dati. Prvite evropski partnerstvabea odobreni vo 2004god. i vo nivse navedeni kratkoro~nite i sred-noro~nite prioriteti koi dr‘avitetreba da gi implementiraat, a sotoa da napreduvaat kon polno-pravno ~lenstvo.

Preku CARDS, Unijata pozitivnovlijae{e vo regionot, navremeno{teluvaj}i go fokusot na PSA.Preku CARDS se finansiraa post-konfliktnite napori za rekon-strukcija i se obezbeduva{e pod-dr{ka na celite i mehanizmite naProcesot, od podgotovkite na dr‘a-vite za sklu~uvawe spogodbi zastabilizacija i asocijacija dopoddr{ka na reformite i institu-ciite koi treba da gi sproveduvaatistite, i kone~no, imaj}i predviddeka PSA ne e bilateralen pristapna Unijata kon sekoja zemja oddelno,so del od sredstvata se poddr‘u-va{e i regionalnata sorabotka.

2 Kopenhagenskite kriteriumi bea definirani vo1993god., na Evropski sovet, koga be{e poso~eno dekadr‘ava-kandidat mo‘e da stane ~lenka na EU dokolkugi ispolni slednite kriteriumi: stabilnost nainstituciite, garantirawe na demokratijata, vla-deeweto na pravoto i ~ovekovite prava i za{tita napravata na malcinstvata; postoeweto na funkcio-nalna pazarna ekonomija, kako i kapacitet da se soo~iso konkurencijata na pazarnite sili vo Unijata; isposobnosta da gi prezeme obvrskite na ~lenstvoto,vklu~itelno poddr‘uvaweto na celite na poli-ti~kata, ekonomskata i monetarnata unija, odnosnoprisposobuvawe na doma{nite administrativnistrukturi, preku koi zakonodavstvoto na Evropskatazaednica }e mo‘e da bide transponirano vo vna-tre{noto zakonodavstvo na dr‘avata, i da bideimplementirano preku efektivni i soodvetniadministrativni i sudski strukturi.

3 Obra}awe napretsedatelot na Evropskata komisija,Romano Prodi, pred Evropskiot parlament, septemvri1999


Kiril Nejkov

Denes akcentot na ovoj instrumente staven vrz infrastrukturata,razvivaweto na instituciite idobroto vladeewe, kako i aproksi-macijata na zakonodavstvoto, pod-dr{kata na civilnoto op{testvo imediumite. Vo periodot 2000-2006god., vkupnata poddr{ka na Unijatakon zapaden Balkan iznesuva 5milijardi evra.

Idninata na PSA

Vo 2000 god. na Samitot vo Zag-reb nepostoeweto na opredelenadol‘ina na procesot mnogu gi zagri-‘uva{e pretstavnicite na dr‘a-vite od regionot, zatoa {to najva‘-no za niv be{e procesot da zapo~ne.Denes, pet godini ottoga{, regionotne se dvi‘i dovolno brzo konzagarantiranata vo su{tina, no nei vo vreme, evropska perspektiva.Isklu~ok, {to pove}e go potvrduvaotkolku {to go negira praviloto, eHrvatska, koja e edinstvena zemja-kandidat od zapaden Balkan koja na3 oktomvri godinava be{e i poka-neta da zapo~ne pregovori za ~len-stvo. Isklu~ok, {to pove}e gopotvrduva otkolku {to go negirapraviloto, e Hrvatska, koja e edin-stvena zemja-kandidat od zapadenBalkan koja na 3 oktomvri godinavabe{e i pokaneta da zapo~ne prego-vori za ~lenstvo.

Do denes samo dve dr‘avi odregionot, Makedonija i Hrvatska,imaat potpi{ano Spogodba za stabi-lizacija i asocijacija. Drugi dvedr‘avi, Albanija i Srbija i CrnaGora zapo~naa pregovori za sklu~u-vawe takva spogodba, no neizvesnoe kolku istite }e traat. Bosna i

Hercegovina sé u{te go nema zapo~-nato toj proces.

Demokratskite promeni koinastanaa vo regionot po zalo‘-ni{tvoto vo koe be{e dr‘en odre‘imite na Milo{evi} i Tu|man,i od bezbednosnite krizi koi od1991 do 2001god. odea poleka nosigurno od sever kon jug na Balkanotdonesoa evropskata perspektiva,koja ne e tolku bliska kolku {todr‘avite od regionot bi sakale dabide, i pote{ko ostvarliva odo{tomo‘ebi Unijata o~ekuvala.

Pri~inite za ovaa nedovolnabrzina na patuvaweto do Evropa senajmnogu na stranata na dr‘avite odregionot, no i vo pristapot na PSA,koj iako ima{e mehanizmi za pro-mena na fokusot, s¢ u{te ne be{edovolno pretpristapno orientiran.

Instrument for Pre-AccessionAssistance (IPA)

Od 2007 god., dr‘avite od PSA}e bidat poddr‘ani od nov finan-siski instrument nare~en Instrumentfor Pre-Accession Assistance (IPA),preku koj kon regionot }e bidatnaso~eni okolu 14 milijardi evra.4

Analizite na Evropskata inici-jativa za stabilnost napraveni vrzpredlozite za IPA, poso~uvaat dekatoa e pasiven instrument. I sporedkoli~inata na finansiska pomo{,no u{te pove}e spored nejzinatanamena, mo‘e da se zaklu~i dekaUnijata }e i dodeli status nakandidat za ~lenstvo na Makedo-nija vo tekot na narednata godina,a na trite ostanati dr‘avi od

4 Ovoj iznos mo‘e da se namali, no sigurno nema da bidezgolemen.



regionot (Hrvatska ve}e e zemja-kandidat) duri vo 2010god., so {toperspektivite za polnopravno~lenstvo na ovie dr‘avi se pomes-tuvaat za vo 2020god.5

Dokolku Evropskata unija nedade pove}e pari na regionot, i {toe mnogu pova‘no, vo pretpristapenformat, regionot nema dovolnobrzo da se pribli‘uva do Evropa, aso toa vlijanieto na Unijata vrzserioznite politi~ki nastani koi}e se odvivaat vo nego vo naredniotperiod }e bide namaleno.6

Idninata na PSA treba da ginadrasne dosega{nite nedostatoci,no i da se potpre na negovitepridobivki. Dosega se poka‘a dekakondicionalnosta vlijae pozitivnovrz reformite na dr‘avite a regio-nalnata sorabotka stana op{tomesto na Balkanot.

Po~etocite na ESP

Golemoto pro{iruvawe od 2004god. go zasili interesot na Unijataza prodlabo~uvawe na odnosite sonovite sosedi. Vo tekot na slednatadekada, i po nea, sposobnosta naUnijata da osigura bezbednost,stabilnost i odr‘liv razvoj nanejzinite gra|ani, }e bide neraz-deliva od interesot za nejzinabliska sorabotka so sosedite,7 koja}e treba da pridonese kon ostva-ruvawe na stabilnosta vo nejzinotoneposredno sosedstvo i da pomognevo vospostavuvawe prsten na dr‘a-vi vo koi ima dobro vladeewe - od

severoistokot na Evropa do jugoza-padnite granicite na Sredozemi-eto.8

ESP be{e vospostavena prven-stveno kako politika na bezbed-nosen {tit kon nadvore{niot svet,i e nameneta za dr‘avi koi vomomentov nemaat perspektivi za~lenstvo vo Unijata.9 Taa se odne-suva na desette mediteranski dr‘a-vi koi bea porano opfateni soprocesot Barselona,10 na trite novinezavisni dr‘avi zapadno od Rusi-ja, i od 2004god., i na Gruzija,Ermenija i Azerbejxan. 11 Vo anali-zite koi se odnesuvaat na ESP sespomenuva i Rusija, iako odnositena Unijata so nea se baziraat nastrategiskoto partnerstvo i razvi-vaweto na sorabotkata vo ~etirizaedni~ki prostori.12

Idejata za ESP be{e formu-lirana na Evropskiot sovet voKopenhagen vo 2002 god., koga be{edadena i definicijata na poli-tikata, vo koja se naveduva deka:Evropskata unija }e ja iskoristimo‘nosta koja se otvora so pro{i-ruvaweto da gi zasili odnosite sososednite dr‘avi vrz osnovite naspodeluvawe na vrednostite i

5 Breaking out of the Balkan Getto: Why IPA should bechanged, European Stability Initiative, 1 June 2005

6 Ibid.7 Wider Europe - Neighbourhood: A New Framework for

Relations with Eastern and Southern Neighbours,Communication from the Commission to the Council andEuropean Parliament, 11 March 2003

8 European Security Strategy, 20039 Wider Europe - Neighbourhood: A New Framework for

Relations with Eastern and Southern Neighbours. VoIzve{tajot se pojasnuva deka ovaa politika ne seodnesuva na postojanite kandidati za ~lenstvo voUnijata: Romanija, Bugarija i Turcija, nitu pak nadr‘avite od zapaden Balkan.

10 Vo dr‘avi koi se nao|aat vo ju‘noto Sredozemjespa|aat: Al‘ir, Egipet, Izrael, Jordan, Liban, Libija,Maroko, Sirija, Tunis i Palestinskata Avtonomija.

11 Vklu~uvaweto na ovie tri zemji be{e predlo‘eno voEuropean Neighbourhood Policy, od strana na Komi-sijata, vo 2003god.. Vakviot pristap be{e poddr‘anod evropskata bezbednosna strategija, koja povikuvana „zasilen i poaktiven interes# na Unijata voregionot na ju‘en Kavkaz.

12 Na Samitot Rusija-EU vo Sankt Peterburg vo maj 2003godina, se potvrdi opredelbata na dvete strani dagradat strategisko partnerstvo, kon sozdavaweto na~etiri zaedni~ki prostori: ekonomski, vnatre{no-bezbednosen, nadvore{nobezbednosen i obrazoven ikulturen prostor.


Kiril Nejkov

izbegnuvawe na novi podelbi vnat-re vo Evropa.

ESP prvpat be{e konceptualnopretstavena vo mart 2003god., voIzve{tajot od Komisijata, naslovenkako „Po{iroka Evropa”, a be{evospostavena vo 200god., vrz osnovana „Strategijata za po{iroka Evro-pa” i izve{taite za oddelni dr‘a-vi. Strategijata gi pretstavi nesamo principite, tuku i geograf-skiot opfat na politikata, i ponu-di objasnuvawa kako }e bide napra-vena finansiskata alokacija nasredstvata.

Politikata, od edna strana, ezasnovana na postojnite spogodbi zapartnerstvo i asocijacija, i spogod-bite za asocijacija so dr‘avite koise vo geografskiot opfat, a oddruga strana e dopolnuvawe naProcesot Barselona;13 ESP e otvo-rena politika koja ne gi definirasvoite o~ekuvani finalni rezul-tati. Preku nea se razviva sorabot-kata i so dr‘avi koi „voop{to”nemaat perspektivi za ~lenstvo, iso dr‘avi koi „vo momentov” nemaattakvi perspektivi.14

Vo dekemvri 2004god., bea pret-staveni prvite akcioni planovi sodr‘avite-partneri, koi se zaemnousoglaseni politi~ki dokumenti nalisting na prioriteti i aktivnostiza nivno realizirawe, preku koi }ese nadgraduvaat politi~kite od-nosi me|u dr‘avite i Unijata.

Evropskata sosedska politika epristap na „pove}e od bilateralniodnosi”, „pove}e od partnerstvo, apomalklu od ~lenstvo”. Taa „spode-luva so partnerite se osven insti-tucii” i „poddr{kata na parnterite(ja uslovuva) so vnatre{ni re-formi”. Za vozvrat EU preku ESP}e o~ekuva dr‘avite od procesot dasproveduvaat strukturni reformi,spored akcionite planovi koi }e gootslikuvaat postojnoto nivo naodnosite so sekoja od dr‘avite,nivnite potrebi i kapaciteti, no izaedni~kite interesi na Unijata idr‘avata koja e vo pra{awe.

Unijata tvrdi deka toa e poli-tika preku koja pridobivkite odpro{iruvaweto }e bidat spodeleniso dr‘avite od partnerstvoto; dekataa se zasnova na spodelenitevrednosti (prepi{ani od Kopen-hagenskite kriteriumi) i dekarezultatot }e bide zgolemena poli-ti~ka, bezbednosna, ekonomska ikulturna sorabotka, i deka prekunea }e se nadminat opasnostite odnovi podelbi vo Evropa.

Preku posilnoto politi~ko pri-bli‘uvawe se o~ekuva zasiluvawei podignuvawe na nivoto na poli-ti~kiot dijalog, vklu~itelno zanajzna~ajnite pra{awa za Unijata,osobeno vo borbata protiv me|u-narodniot terorizam. Vo domenotna ekonomijata, ideite za sorabotka

13 Vo 1995 godina, vo Deklaracijata od Barselona, EU inejzinite mediteranski partneri potvrdija dekageografskata bliskost ja zgolemuva vrednosta narazvivaweto na sevkupna politika na bliskaasocijacija, reflektirana vo pregovorite za Spogod-ba za asocijacija.

14 „Vo nekoi slu~ai po pra{aweto za perspektivite za~lenstvo ve}e bilo odlu~eno. Za~lenuvaweto eisklu~eno za neropskite sredozemnomorski part-neri. No, ostanuvaat slu~ai koi sî u{te se otvoreni,kako na primer onie evropski dr‘avi koi izrazijavolja za za~lenuvawe vo Unijata, kako {to e slu~ajotso Ukraina i Moldavija. No, vo realnosta, sekojaodluka za idno pro{iruvawe na EU }e bide opre-delena od geografskite limite na Unijata. I toa edebata vo koja sega{nite kandidati treba da imaatpravo na zbor. Spored toa, celta na ESP e da obezbediramka za razvoj na novi odnosi, koi nema, na sredenrok, da vklu~uvaat perspektivi za ~lenstvo ili ulogavo evropskite institucii. Odgovorot na prakti~nitepra{awa koi se povrzani so geografskata blizina isosedstvoto e razli~en od odgovorot {to go nudi~lenstvoto.„ Wider Europe;



se pointeresni, i nekoi od niv senovi vo priodot i formata: sezacvrstuvaat preferencijalnitetrgovski odnosi, se planira zasilu-vawe na finansiskata i tehni~katapomo{, postepeno se otvora u~estvovo brojni politiki i programi naUnijata, i kako {to }e podvle~ekomesarot za nadvore{na politika,Benita Ferero-Valdner, „najnovatai najdalekuse‘na karakteristikana ESP” e „u~estvoto (stake) vovnatre{niot pazar na EU”.

Sega{nosta na ESP

Vo 2004god., dve godini po vos-postavuvaweto na politikata, Ko-misijata oceni deka ESP e „ponuda„od strana na Unijata, na koja dr‘a-vite-recepienti odgovorile soentuzijazam.”15

Vo momentot na pi{uvawe na ovojnapis, Unijata ima dogovorenoakcioni planovi so sedum dr‘avi,i toa: Izrael, Jordan, Moldavija,Maroko, Palestinskata Avtonomija,Tunis i Ukraina. Pet drugi se na patda bidat sklu~eni, spored sega{-niot plan do krajot na 2005 god., itoa so: Ermenija, Azerbejxan, Egi-pet, Gruzija i Liban. Pristapot na„individualiziranost# na plano-vite e po~ituvan, no vo osnova tiepokrivaat politi~ki i ekonomskireformi, sorabotka vo oblasta napravdata, slobodata i bezbed-nosta, infrastrukturata i me|u~o-ve~kite odnosi.

Progresot vo implementacijatana prioritetite e nabquduvan odstrana na telata sozdadeni so

spogodbite za partnerstvo i sora-botka, kako i spogodbite za asocija-cija. Komisijata podgotvuva re-dovni izve{tai za postignatiotprogres. Vrz osnova na evaluaci-jata, Evropskata unija, zaedno sodr‘avite- partneri, }e ja preoce-nuva sodr‘inata na akcioniteplanovi i }e odlu~uva dali epotrebna nivna adaptacija iliobnovuvawe. Mo‘no e da bidatdoneseni odluki za sledniot ~ekorvo gradeweto na bilateralniteodnosi, vklu~itelno i mo‘nosta zanovi dogovorni vrski. Ovie vrskimo‘at da bidat vo forma na Evrop-skite sosedski spogodbi, ~ij opsegbi bil definiran vo ramkite naprogresot vo ispolnuvaweto naprioritetite navedeni vo akcio-nite planovi.16

Vo prvata faza od nejzinataimplementacija od 2004 do 2006god., politikata se fokusira napodobruvawe na koordinacijatame|u razli~ni finansiski instru-menti preku koi se kanalizirapomo{ta na Unijata do dr‘aviteopfateni so politikata - prekuEvropskite sosedski programi, nadr‘avite }e im se ovozmo‘i dadobijat pomo{ za prekugrani~na,transnacionalna i regionalnasorabotka.17 Vo vtorata faza, od2007 do 2013 god., Komisijata pla-nira da go vovede European Neighbo-urhood and Partnership Instrument -ENPI.

Idninata na ESP

Vo momentov, dr‘avite od ESPgi koristat TACIS i MEDA instru-

15 European Neighbourhood Policy, European Commission,Strategy Paper, Brussels, 12 May 2004

16 Ibid.17 Ibid.


Kiril Nejkov

mentite, zaedno so razli~ni drugiformi na poddr{ka od EU. Po~nu-vaj}i od 2007god., kako del odvkupnata reforma na nadvore{natapomo{, ovie programi }e bidatzameneti so nov edinstven instru-ment ENPI. Negovite celi }e bidatpoddr{ka na najitnite potrebi nadr‘avite - korisni~ki i poddr{kana akcionite planovi i strategis-koto partnerstvo so Rusija, prekupoednostavena procedura. Vo nego}e bidat iskoristeni nekoi odpretpristapnite priodi, a }e sepoddr‘uvaat i preku-grani~niteproekti me|u dr‘avite vo i vonUnijata, kr{ej}i ja postojnata dvoj-stvenost na finansiraweto.

Se o~ekuva Unijata preku ENPIda naso~i 15 milijardi evra voperiodot 2007 - 2013god., {to ealokacija za dvapati pogolema odonaa {to dr‘avite opfateni sonoviot instrument ja dobivaat voperiodot 2000-2006god..

ESP ne nalikuva na nitu edna odpoznatite strategii na Unijata, noe inspirirana od pove}e od niv.Spored edni avtori, taa e pove}eod prethodnite partnerski strate-gii, ovozmo‘uvaj}i nekoi od prido-bivkite koi gi nudi integracijata,no ne i celosnoto ~lenstvo. Sporeddrugi, taa e otvorena politika kojamo‘e da zavr{i vo celosno ~len-stvo. Spored treti pak, ESP e neja-sen derivat na politikite na pro-{iruvawe, so koj Brisel saka da ku-pi pove}e vreme dodeka re{i na kojna~in }e mu pristapi na problemot.

Razlikata me|u ESP i drugitepartnerski programi e vo toa {toESP raboti preku principot na

diferencijacija;18 istovremenoovozmo‘uvaj}i holisti~ki pristapi nadminuvaj}i gi problemite nadvojstveniot pristap vo finan-siraweto.

Imaj}i predvid deka ESP seodnesuva na dr‘avi od tri konti-nenti, koi celosno se razli~ni posvojata strategiska va‘nost zaUnijata i koi imaat sosema raz-li~ni agendi na razvivawe nasvoite odnosi so Unijata, se ~inideka }e bide mnogu te{ko ESP daopstane kako edinstvena politikapoddr‘ana od edinstven finan-siski instrument.

Dale~ni i bliski

Razlikite me|u PSA i ESP sepogolemi od nivnite sli~nosti, nodvete politki imaat dopirni to~kikoi verojatno }e dobivaat nazna~ewe vo idnina.

PSA e politika na integracija,i taa gi koristi instrumentite odpretpristapnite strategii, so celda gi dobli‘i dr‘avite od Bal-kanot do polnopravno ~lenstvo voUnijata. ESP e sosedska politika,koja prvenstveno e orientirana konobezbeduvawe na stabilnost nagranicite na Unijata, i toa prekuzasiluvawe na politi~kiot dijalogi ekonomskite vrski so sosedite socel da se formira „prsten na (sta-bilni) prijateli”.

PSA opfa}a pet postsocijalis-ti~ki bezmalu celosno demokratskibalkanski dr‘avi, koi imaat so-

18 „Iako EU treba da celi kon pokoherenten pristap,ponuduvaj}i isti mo‘nosti na celoto sosedstvo ibaraj}i za vozvrat isti standardi na odnesuvawe odsekoj od sosedite, diferencijacijata me|u dr‘avite}e ostane osnovata na novata evropska sosedskapolitika.” Wider Europe



merliva strategiska va‘nost iekonomska sila i kon koi Unijataima edinstvena politika. ESPopfa}a 17 dr‘avi, na tri konti-nenti, od avtoritarni re‘imi dosilni demokratii, nesporedlivi poteritorija, naselenie, ekonomskipotencijal i voena sila, i kon koiUnijata ima sosema razli~ni poli-tiki: od strategisko partnerstvo,preku mo‘na idna perspektiva za~lenstvo do edinstveno sosedskiodnosi.

No, ne se razlikite me|u PSA iESP onie koi treba vnimatelno dabidat razgleduvani. Mnogu pointe-resni se nivnite sli~nosti.

Za dvete politiki, a vo linijana vkupnata reforma na finan-siskata poddr{ka, Unijata vovedepoednostaveni edinstveni finan-siski instrumenti, koi go poten-ciraat holisti~kiot pristap napolitikite. No, paralelno so edin-stveniot pristap, Unijata ja podvle-kuva i diferencijacijata i ovozmo-‘uvaweto na prodlabo~uvawe naodnosite so sekoja dr‘ava oddelno,bazirano na nejziniot napredok.

Prioritetnite aktivnosti nadr‘avite koi }e bidat poddr‘aniod finansiskite instrumenti senavedeni vo politi~ki dokumentikoi zaedni~ki se izraboteni soUnijata i koi pretstavuvaat lista

na planirani postignuvawa nakratok i sreden rok. Kondicio-nalnosta, preku koja se ocenuvanapredokot vo dvata slu~a ja epostavena vrz Kopenhagenskitekriteriumi ili nivni izotopi:razvivaweto na demokratijata,vladeeweto na pravoto, za{titatana ~ovekovite prava, pazarnataekonomija. Regionalnata sorabotkae vgradena i vo PSA i vo ESP, no nee uslovena so potreba za formali-zirawe i institucionalizirawe.Pretpristapniot priod na Unijatakon PSA-dr‘avite se zamrznuvadelumno vo noviot IPA, a istiot sezasiluva za onie od ESP prekuENPI.

Kone~no, i dvete politiki navi-dum se so jasni finalni celi, avsu{nost otvoreni: ne e potpolnojasno dali sekoja od zemjite na PSA}e stigne da bide ~lenka, imaj}ipredvid deka PSA zboruva za „po-tencijalni kandidati#; od drugastrana vo ESP se zboruva i za„dr‘avi koi vo dadeniot moment nese kandidati za ~lenstvo#.

Ne e isklu~eno vo implemen-tacijata dvete politiki me|usebnopove}e da se dobli‘at, vnatre{nopove}e da se diferenciraat, inekoi dr‘avi iako formalno delod ednata politika, da bidat treti-rani kako da pripa|aat na drugata.


Kiril Nejkov

AbstractThe widening and deepening of the European Union will continue in future,

but not for very long and not too far. The two processes are close if not to theirmaximums, then to their optimums. For the countries that are considered futuremembers of the Union, it develops integration strategies. For the rest, especiallythose at the borders of it, the Union develops special partnerships policies.On the basis of the analysis of the Stabilisation and Association Process andEuropean Neighbourhood Policy the Paper offers conclusions that SAP andENP will come closer to each other, will internally differentiate more, and thatit is possible that some countries though formally belonging to one of thepolicies, will actually be treated as being part of the other.


Sovremeni tendencii vo teorijata napoliti~koto liderstvo

Te

or

ija


Poradi svojata isklu~itelnazna~ajnost, politi~koto liderstvostana predmet na intenzivno prou-~uvawe posebno vo poslednivegodini. Liderstvoto dobiva novozna~ewe po seopfatnite prou-~uvawa, procenuvawa i sporedu-vawa na uspe{nosta na liderite vosvetot. Sosema prifatliv e stavotdeka na sovremenata politi~kascena se javuva nedostatok odvistinski lideri i zatoa sitenapori na istra‘uva~ki i nau~enplan treba da bidat naso~eni konpra{awata zo{to e vodstvoto vokriza (poglednato od edna poinakvaperspektiva koja ja nalo‘uvaatprocesite na globalizacija, moral-nata depresija i sovremenite poli-ti~ki tendencii i dejstvuvawe vosvetot), i spored toa i preis-pituvawe, a mo‘ebi i redefini-rawe na osnovite na koi se gradiuspe{en lider.

Od druga strana, pak, evidentnae pojavata na nedostatok od sood-vetni lu|e, (onie koi se nao|aatblizu ili na vrvot na organiza-ciskata piramida) koi mo‘at daprerasnat vo uspe{ni lideri i daodgovorat na barawata na ednaliderska pozicija. Na poniskitenivoa vo partiskata hierarhija imavoda~i, no pove}eto od niv (svesnoili nesvesno) zastranuvaat odpatot na vistinski lider pred dase dobli‘at do vrvot. Praktikatapoka‘uva deka ima i slu~ai na

promovirani lideri koi nemaatkapacitet da odgovorat na kom-pleksnite barawa (nedostatok naliderski osobini i ve{tini).

Poznavaweto na teoriskitepostavki i nivno prakticirawe edeterminanta na efektivnoto li-derstvo. Zatoa, }e dadam kratokosvrt na najva‘nite teorii i }e seobidam da gi apliciram na prak-tikuvanoto politi~ko liderstvo voR. Makedonija.

Definirawe na politi~kotoliderstvo

Politi~koto liderstvo e procesvo koj li~nostite imaat mo} davlijaat na sledbenicite, socijal-nite grupi i na celokupnata javnostza izvr{uvawe na op{testveniceli. Politi~kite lideri se po-trebni za pokrenuvawe i zabrzu-vawe na procesite na promeni nasredinata ili ambientot (soci-jalni, ekonomski, politi~ki iliustavni). Tie gi izveduvaat pro-cesite na promeni upotrebuvajki giliderskite atributi kako poli-ti~ki relevantni veruvawa, op-{testveno po~ituvani vrednosti,seopfatno znaewe i mudrost postig-nato preku u~ewe i iskustvo.

Vo teorijata ima mnogu obidi dase definira liderstvoto. Vo nekoiod niv akcentot se stava na vizijatana liderot za posakuvanata idninana dr‘avata i potrebata od invol-



viranost na site ~lenovi na organi-zaciskata mre‘a za ispolnuvawe navizijata1. Vo drugi definicii,liderstvoto se tretira kako dvi-‘e~ka sila za promena koja ima mo}da gi inspirira drugite da rabotatpodobro ili poinaku od voobi-~aenoto2. Efektivnoto liderstvopodrazbira i vlijanie vrz drugiteso cel da se dostignat organi-zaciskite celi preku zgolemuvawena inovativnosta, zadovolstvoto iposvetenosta na sledbenicite.

[to veli teorijata?

Najranite istra‘uvawa se bazi-raat na analizite na onie lu|e koive}e bile poznati kako golemilideri3. Teorijata za liderstvotopointenzivno se razviva vo peri-odot na Prvata svetska vojna kogaamerikanskata vojska }e zabele‘ideka ima nedostatok na liderstvovo nejzinite redovi. Toga{ sepojavuva i teorijata na li~niteosobini ( Trait Theory),4 spored koja~ovekot se ra|a so odredeni li~nicrti i osobini koi go pravat golemlider. Preku psihometriskiotpristap se pravele obidi da seidentifikuvaaat i izmerat karak-teristi~nite crti koi se povrzaniso liderstvoto. (na pr., inteli-gencija, samodoverba, ‘elba zavodewe, ~esnost i integritet, ener-gi~nost i dr.). Osven ova, istra-‘uvawata poka‘ale deka najefek-

tivnite lideri imaat visoko nivona emocionalna inteligencija.

Po Vtorata svetska vojna }e seaktuelizira bihevioristi~kiotstil kako pristap vo teorijata naliderstvoto od strana na KurtLevin i negovite tri liderskistila5. Ponatamo{no razvivawe naliderskite stilovi pravi RensisLikert vo Istra‘uva~kioit centarpri Univerzitetot vo Mi~igen. Tojidentifikuva ~etiri osnovni sti-lovi ili sistemi na liderstvo voraspon od avtokratski do demok-ratski stil6. Edna od posistemati-ziranite studii za liderstvoto seinicirani na Dr‘avniot univer-zitet vo Ohajo. Analizite od istra-‘uvawata poka‘ale prisustvo nadva bazi~ni koncepta na odnesu-vawe - konsideraciska i inici-jaciska struktura. Konsideracis-kata se odnesuva na gri‘ata naliderot za sledbenicite, a inicija-ciskata na stepenot na koncen-triranost na liderot kon dostig-nuvawe na celite7. Drugi pristapikoi se obiduvaat da gi opredelatliderskite stilovi se menaxer-skata re{etka na Blejk i Muton iparticipativnoto liderstvo koe gozastapuvaat Benis, Argiris i Mek-Gregor8.

Situacionite teorii za lider-stvoto se razvivaat vo 60-tite god.

1 Buchanan, D. and Huczynski, A. (1997). OrganizationalBehaviour (third edition). Prentice Hall Europe.

2 Eugene McKenna, Bussines Psychology andOrganisational Behaviour (third edition). Psychology Press,East Sussex, 2001.

3 Ovaa teorija e poznata kako Great Man Theory i sporednea liderite se rodeni kako takvi.

4 Ovaa teorija ja zastapuvaat Stogdill i Mann koiistaknuvaat deka osven li~nite crti va‘ni se iodredeni ve{tini.

5 Vidi pove}e kaj Eugene McKenna, (2001). BussinesPsychology and Organisational Behaviour (third edition).East Sussex: Psychology Press ,.str. 358.

6 Ibid, str.359 i kaj Buchanan, D. and Huczynski, A. (1997).Organizational Behaviour (third edition). Prentice HallEurope, str. 610-611.

7Vidi pove}e kaj Johns, G. and Saks, A.M. (2001).Organizational Behaviour: Understanding and ManagingLife at Work (Sixth Edition). Toronto: Pearson Prentice Hall,str. 277-278. i kaj Eugen McKenna, (2001). BussinesPsychology and Organisational Behaviour (third edition).East Sussex: Psychology Press ,.str. 360-361.

8 Eugene McKenna, (2001). Bussines Psychology andOrganisational Behaviour (third edition). East Sussex:Psychology Press ,.str. 362-366.


Sovremeni tendencii vo teorijata na politi~koto liderstvo

na minatiot vek po soznanijata dekana liderskiot stil silno vlijaat iokolnostite (situaciite). Celtabila da se identifikuvaat situa-ciskite varijabli koi vlijaat naliderskiot stil. Me|u prvite situa-ciski teorii se Liderskiot kon-tinuum (Lidership continuum) naTanenbaum i [mit i Vlijanie-mo}kontinuum (The Influence-Powercontinuum) na Heler. Potoa sle-duvaat Fidlerovata kontingensnateorija (Fiedler’s Contingency Theory)i drugi situacioni teorii9. Naj-~esto upotrebuvana vo treningprogramite e situacionata teorijana Hersi i Blan~ard koja go istra-‘uva odnosot me|u liderskiot stili zrelosta na sledbenicite10.

Sovremeni tendencii -transformacisko liderstvo

Sovremenata teorija zboruva zadva razli~ni modela na liderstvokoi me|usebno se povrzani - trans-akciski i transformaciski.

Vo transakciskiot model pripa-|aat site dosega spomnati teorii iaspekti. Transakciskoto liderstvose temeli na ~esen dogovor i raz-mena na vrednosti me|u liderot isledbenicite. Vo vakvata trans-akcija sledbenicite se motivirani,kolaborativni i nivnoto odne-suvawe e vo soglasnost so partis-kite organizaciski celi, a liderotprakticira demokratski i parti-cipativen stil i gi opredeluvakompenzaciite ili nagradite zasledbenicite, istovremeno, vodej}ismetka za nivnite potrebi ili dava

negativen fitbek, se zakanuva,prezema disciplinski merki.Transakciskoto liderstvo sî u{tee popularno i nagolemo se prak-tikuva na na{ive prostori. No,vakviot model, sam po sebe, eprimenliv samo vo stabilno opkru-‘uvawe, a se poka‘uva kako nedo-volen vo promenliva sredina.

Transformaciskiot model, pak,pretpostavuva deka liderot esposoben na sledbenicite da impretstavi nova vizija so koja kaj niv}e instalira entuzijazam, krea-tivna energija i celosna posve-tenost za ostvaruvawe na taa vi-zija. Za da go ostvari toa, liderottreba da gi pomine slednite ~ekori:razvoj na inspirativna vizija;spodeluvawe na vizijata i prido-bivawe sledbenici preku gradewedoverba; kreirawe plan za akcija ivodewe na promenite. Uspe{notovodewe na promenite mora da bidezasileno so moralnost, ~esnost,lojalnost i ednakvost.

Ako se pogledne praktikata sezabele‘uva deka pove}eto liderise odnesuvaat i trasakciski itransformaciski, no nivniot pro-fil se gradi spored toa vo kolkavamera dejstvuvaat transakciski, a vokolkava mera transformaciski.Transakciskoto liderstvo mo‘e dabide poefikasno ako e kombiniranoso transformacisko11. Prvotofunkcionira vo tekovnata organi-zaciska kultura, a vtoroto pravipromena na postoe~kata organi-zaciska kultura.

Sovremenite trendovi vo lider-stvoto se temelat, pred s¢, nateoriite na transformaciskoto

9 Pove}e za ovie teorii vidi kaj Johns, G. and Saks, A.M.(2001) i kaj Eugen McKenna. (2001).

10 Buchanan, D. and Huczynski, A. (1997), str.619-620.11Ethics, Character, and Autentic Transformational Leadership

- internet izvor: cls.binghamton.edu/BassSteid.html



liderstvo na MekGregor Barns(MacGregor Burns) i na Bernard M.Bas (Bernard M. Bass).

Spored Barns, transakciskiotlider im pristapuva na sledbe-nicite so namera so niv da napravirazmena kako, na pr., rabota zadaden glas na izbori; pomo{ za onie{to }e ja potpomognat kampawata.Ruzvelt i De Gol se negovite pri-meri za transakciski lideri.

Transformaciskiot lider naBarns se povikuva na Veberoviotharizmatski lider koj ima isklu~i-telni karakteristiki i umee da giprepoznae barawata na potenci-jalnite sledbenici, nivnite motivii }e gi zadovoli povisokite potre-bi upotrebuvaj}i harizmatski meto-di, so {to celosno }e ja privle~eli~nosta na sledbenicite. Vebero-vata misija na harizmatskiot voda~,vo interpretacijata na Barns stanu-va transformaciska politika, pataka i terminot transformaciskilider stanuva poadekvaten. Takove Aleksandar Makedonski (refor-matorski tip), Ruso (intelektualentip), Lenin i Kastro (revolucione-ren tip), Mojsej (herojski, harizma-ti~en tip).

Vo teorijata na Bas, transfor-maciskiot model ima ~etiri svoikonstitutivni komponenti12:- idealizirano vlijanie ili

harizma;- inspirativna motivacija;- intelektualna stimulacija i- individualizirana gri‘a za

sledbenikot kako poedinec.Avtenti~noto transformacisko

liderstvo na Bas bara zadovolu-vawe i na moralnite aspekti: mora-

lot na liderot, eti~kite vrednostivgradeni vo vizijata, nejzinataartikulacija i programata za spro-veduvawe, koja sledbenicite }e japrifatat ili otfrlat, kako imoralnosta na procesot na ostva-ruvawe. Mahatma Gandi, [arl deGol13i Leon Trocki se tipi~nitransformaciski lideri, sporedBas.

Od ponov datum se istra‘u-vawata na Benis i Nanus (Bennis andNanus) i na Edgar [ein (EdgarSchein) za transformaciskite lide-ri. Nivnite otkritija se vlijatelnii aktuelni, duri i {iroko prifa-teni i praktikuvani.

Po prou~uvaweto na 90 vrvnilideri, Benis otkril deka siteimaat edna zaedni~ka karakte-ristika: tie ovozmo‘uvaat drugiteda se ~uvstvuvaat mo}ni. Vsu{nost,mo}ta na ovie lideri e vo ume{-nosta da sozdadat mo}ni sled-benici koi }e dejstvuvaat kakoagenti za promena. Vakvite trans-formaciski lideri se vlijatelniza{to svojata mo} ja koristat da impomognat na sledbenicite vo izvr-{uvaweto na te{ki zada~i. Tiepretstavuvaat model za sledbe-nicite, go neguvaat timskiot na~inna rabota, motiviraat, stimuliraatkreativnost i inovativnost i japrezemaat ulogata na mentor nasledbenicite.

Transformaciskoto liderstvo[ein go povrzuva so organiza-ciskata kultura. So naso~enost konrezultati i pozitivno odnesuvawe,liderot stanuva model i ispra}asimboli~ni signali so {to vlijae

12 Ibid, str.2.13De Gol spored Barns e transakciski lider, a spored

Bas e tipi~en transformacionist


Sovremeni tendencii vo teorijata na politi~koto liderstvo

na ubeduvawata i stavovite nasledbenicite.

Liderski modeli i makedonskopoliti~ko liderstvo

Po nejzinoto osamostojuvawe isteknuvawe nezavisnost, Make-donija be{e prinudena da se soo~iso mnogu socijalni, ekonomski ipoliti~ki problemi. Toga{notopoliti~ko liderstvo vrz sebe japrezema zada~ata da razraboti iimplementira transformaciskiproekti za celi grupi politiki odrazli~ni sferi. Slo‘enosta napostavenite zada~i nu‘no bara{epraktikuvawe na transformacis-kiot model na politi~ko liderstvo,nasprema modelot na transakciskokoe be{e prifatlivo vo dotoga{-noto relativno stabilno politi~koi ekonomsko opkru‘uvawe.

U{te eden faktor vlijae{e nauspe{niot probiv na transfor-maciskiot model (i ne tolku po‘elba na liderite, kolku po nu‘-nost). Vo 1991 god. bea prviteparlamentarni izbori na koi lide-rite se biraa na kompetitivnaosnova. Tie stanaa zavisni odglasa~koto telo i toa gi natera dase obratat na svoite poddr‘uva~ii da privle~at novi sledbenici nakoi }e im ponudat vizija na visokivrednosti (sloboda, ednakvost,demokratija, blagosostojba) sosilen entuzijazam i re{enost da sedostignat celite.

No, vo implementacijata sepoka‘a nedoslednost vo istraj-nosta da se ostane na transfor-maciskiot pat. Udobnosta {to jadavaat mo}ta i vlasta nadvladeanad idejata da se bide ‘rtva na

sopstvenata uspe{nost kako lider.Zatoa, poleka se skr{nuva{e odvizijata za generalna promena nasistemot viden vo celina, a pove}ese rabote{e na kreirawe i imple-mentacija na odredeni politiki koine predizvikuvaa zna~itelni pro-meni. Ova soodvetstvuva so trans-akciskiot model na liderstvo vokoe liderot te‘nee kon optimalnoodr‘uvawe na status kvo sostojba14.Ako na ova se dodadat i dekla-rativnite zalagawa za funda-mentalni promeni, dobivame situa-cija koja mo‘e da se razgleduva oddva aspekta. Prviot, e deka seslu~uva preod od transformaciskovo, re~isi celosno, transakciskoliderstvo i vtoriot, (koj e pomalkupo‘elen), e deka sme se soo~ile soBasovoto psevdoliderstvo15.

Ova ne zna~i deka transak-ciskoto liderstvo treba da seotfrli. Naprotiv, toa e prifat-livo za stabilnite liberalnidemokratii i vo niv transfor-maciskiot model e prisuten pove}evo re{avaweto na ekonomskitepra{awa (zaradi ~estite promenii prisposobuvawa).

Ne postoi primer na liderstvokoe e isklu~itelno transakciskoili transformacisko. Dejstvu-vaweto i odnesuvaweto na liderotse dvi‘i vo raspon me|u dvatadihotomni modela, no ona {to goopredeluva liderot kako transak-ciski ili transformaciski e koj oddvata modela e dominanten.

14 Mo‘ebi so ova delumno davame odgovor na pra{aweto:Zo{to tolku bavno se odvivaat reformskite procesivo Makedonija.

15 Ethics, Character, and Autentic TransformationalLeadership - internet izvor: cls.binghamton.edu/BassSteid.html



This paper addresses political leadership which is object of intensiveresearch lately. Start premise is lack of authentically political leadership onMacedonian political scene and, because of that, maximum research effortsshould be made toward the question why political leadership is in crisis.

The author believes that determinate of effective political leadership iscognition of theoretical postulates and their practical deployment.

This text presenting a short compendium of the most influencing theories,with special emphasis on contemporary ones, are presented – model oftransformational against transactional leadership – and every effort is madefor their practical application on masedonian political leadership.

Abstract

Kriza na liderstvoto vo Make-donija, vo eden svoj aspekt, e pri~i-neta i od nedoslednosta vo prak-ticiraweto na dvata modela. Napr., procesite na prestruktuirawebaraat promena na organizaciskatakultura (promena na stavovi, vred-nosti i veruvawa).Toa se ostvaruvapreku transformaciski model, aliderot dejstvuva kako agent zapromena. Restruktuiraweto ne esamo cel za sebe, tuku e zada~a sokoja se postignuva celta - efikas-nost i efektivnost vo raboteweto.Transakciskiot lider koj pravirazmena na oddelni vrednosti sosledbenicite dol‘en e da gi spro-vede vetuvawata {to gi dal vozamena za glasovi i da odgovori na

poddr{kata {to ja dobil. Ako ne goostvari vetenoto }e se soo~i sosledbenici koi }e se otka‘at odsledewe na takov lider, no obrat-no, ako sledbenicite ne ispo~itu-vaat makar i del od negovite nasoki}e se soo~at so negativen fitbekili so disciplinski merki i }ebidat izolirani. Ova e poznatapraktika na politi~koto liderstvovo Makedonija.

I na kraj, liderite vo Makedo-nija opredeluvaj}i se za eden oddvata ponudeni modela treba da gizemat vo obyir sopstveniot lider-ski stil, sopstvenoto opkru‘uvawei prirodata na odnosite {to toj giima so sledbenicite (harizmatskiili programski).


Evropa - otsonuvan son na @ak Delors

Marko Tro{anovski

Po

rt

re

ti

"Na{iot ideal mora da bideapsolutno opredelen, neizbeènproekt za povtorno obedinuvawe naEvropa. Ne treba da gledame poda-leku vo narednite deset godini.Ovoj proekt e funkcionalen i ni ena dofat. Se nadevam deka eden denistori~arite }e go citiraat kakomodel.”

Jacques DELORS 21/1/2002Visions for Europe

“AN AMBITIOUS VISION FORTHE ENLARGED EUROPE”

Institucionalnata i sistemskaramka na Evropskata unija, denes ezna~itelno poinakva od onaa so kojazapo~na evropskiot son vo pede-settite godini na minatiot vek.Evropa e daleku podemokratski ipointegriran entitet od koga i dae i {to e najva‘no, entitet koj enedvosmisleno naso~en kon seop-fatno obedinuvawe - vekovniotstreme‘ na mnogu generacii, mnogu-pati napu{tan, no nikoga{ neza-boraven. Vo periodot {to slede{epo osnova~kite dogovori od Parizi Rim pa se do denes vo mnogu-brojnite debati {to gravitiraaokolu oskata nare~ena EU se kalku-lira{e so cela plejada na moda-liteti okolu nejzinoto opstanu-vawe. Kako i da e, opredeleninastani kako Edinstveniot evrop-ski akt (Single European Act-SEA) od1986, Dogovorot od Mastriht (Mas-tricht Treaty) od 1992 i drugi, nepo-

vratno ja trasiraa traektorijatakon edinstvena dr‘avna zaednicai zamolknaa mnogu saboteri naprocesot na evropskata integracija.Faktot {to site bea inicirani,dogovoreni i izglasani vo periodotpome|u 1985 i 1994 godina ni odda-leku ne i pripa|aa na sferata naslu~ajnosta. Tokmu vo ovoj period soedna od temelnite institucii naEU, Komisijata, rakovode{e ~ovek~ija politi~ka kariera e olice-tvorenie na vizijata za "obedinetaEvropa” i ~ii{to zalagawa mu godonesoa epitetot "tatko (osnova~)na Evroto”.

Za vreme na svoeto ednodece-nisko pretsedatelstvuvawe soKomisijata @ak Delors (JacquesDelors) prerasna vo legenda. Za ovojperiod ja vozdigna javnata i poli-ti~kata uloga na Evropskata unijana dotoga{ najvisoko nivo. Sestekna so imix na cvrst lider,pre~ekoruvaj}i gi granicite nasvojot formalen avtoritet i zase-nuvaj}i ja slavata i popularnosta nanegovite prethodnici. "FenomenotDelors” ja preispita i redefiniraulogata na individualnite poli-ti~ki lideri vo sovremenata poli-tika. Kako nikoga{ dosega Evrop-skata komisija ne zazemala tolkuaktivna i vizionerska uloga voprocesot na evropskata integracija.

@ak Delors pripa|a na genera-cijata "tatkovci” na Evropa koja sepojavi po 1980 godina. Roden e vo


Marko Tro{anovski

Pariz na 20 juli 1925 godina. Svoja-ta politi~ka nadgradba i umeewe gisteknuva zaobikoluvaj}i ja "tradi-cionalnata” Nacionalnata {kolaza administracija (Ecole Nationaledàdministration) koja gi profilirapove}eto francuski politi~ari.Karierata koja ja zapo~nuva voFrancuskata banka na vozrast oddvaeset godini beleì postojanpodem. Sledat niza dràvni~kifunkcii: rakovoditel na oddelotza socijalni pra{awa vo fran-cuskiot komesarijat za planirawe,minister za socijalni pra{awa vosocijalisti~kata vlada 1969, potoakako pratenik vo Evropskiot par-lament (1979-1981). Fascinantniteuspesi {to gi ostvaruva na ekonom-ski plan kako francuski ministerza finansii, ekonomija i buxetzasluèno mu ja nosat nominacijataza pretsedatel na Evropskatakomisija so koja rakovodi vo trimandati do 1994 godina.

Posveten vizioner za obedinetaEvropa ~ekorej}i po patekata nanegovite slavni prethodnici, @akDelors go posveti celiot svojmandat na idejata za evropskoedinstvo i prosperitet. Mnoguminabea i s¢ u{te se skeptici okoluperspektivite na Evropskata unijana dr‘avi so tolkavo kulturno-istorisko, ekonomsko i politi~koraznoli~ie. Istoriskite antagoniz-mi koi kulminiraa so dve svetskivojni, nekompatibilnoto politi~konasledstvo na zemjite od Jugoisto~-na Evropa kako i nezanemarliviotnacional{ovinizam na nekoi zemji-~lenki, bea glavnite argumenti naevroskepticite. Obdaren so pro-nikliv politi~ki senzibilitet,Delors, glavnata cel na vaka hete-

rogenata Evropa ja gleda{e vopostignuvaweto na konsenzus me|udr‘avite koi fakti~ki pripa|aati onie koi aspiriraat kon Unijata.Glavnoto pra{awe koe treba da seodgovori e "[to sakame da napra-vime zaedno?”. Odgovorot na Delorsse sostoe{e vo tri krucijalniaspekti: Unijata kako region naaktiven mir, konstituirawe naramka za odr‘liv razvoj i isklu-~itelen na~in na menaxirawe izacvrstuvawe na kulturniot ietni~ki diverzitet. Koga Delorsbe{e izbran za pretsedatel naEvropskata komisija vo 1985 godinatokmu ovie tri koncepti stanaapostulatite vrz koi trpelivo iprincipielno ja grade{e svojatapolitika. Komisijata ima{e silenefekt vo zabrzuvaweto na donesu-vaweto na klu~nite politi~kiodluki so socijalna dimenzija ionie {to gi konstituiraa Edins-tveniot evropski pazar (SEA) iEvropskata monetarna unija. Sta-bilnosta i bezbednosta na EU e odvitalno zna~ewe za nejziniot op-stanok, me|utoa ova podrazbirapermanentni usilbi za oddr‘uvawei reproducirawe na mirot. Poradiova Komisijata postojano ja "tur-ka{e” inicijativata za zaedni~kaodbranbena i nadvore{na politikakako Evropa bi mo‘ela da se konso-lidira kako vnatre{no taka i name|unarodna scena. Vtoriot aspekt,odnosno konstituiraweto na ramkaza odr‘liv razvoj, spored zboro-vite na Delors, mo‘e{e da sepostigne edinstveno preku trinivoa koi toj gi promovira{e irealizira. Prviot be{e vovedu-vaweto na edinstvena evropskavaluta "evroto” na 1 januari 2002


Evropa - otsonuvan son na @ak Delors

(izvonreden istoriski uspeh kojnikoj ne go smeta{e za mo‘en samopred desetina godini). Evropskataunija bi bila mnogu nestabilnadokolku postoi edinstveno kakosloboden ekonomski region bezkakva i da e socijalna i politi~kadimenzija. Zatoa e potrebna kohe-zija na site nivoa. Komisijatapostojano se zalaga{e i aktivno sevklu~i vo oficijalniot dijalog kojbi ovozmo‘il razmena na gledi{tai na toj na~in kanalizirawe natenziite pome|u dvete strani naindustrijata, rabotodavcite irabotnicite (UNICE i ETUC)1. Vto-riot, be{e vospostavuvaweto nasili za brza intervencija vo oblas-ta na odbranata i tretiot zacvrs-tuvawe na sigurnosta- bilo taa dae vo pogled na ishranata i pomor-stvoto i sl.

Zad politi~kiot postulat naiznao|awe isklu~itelen na~in zamenaxirawe i zacvrstuvawe nakulturniot i etni~ki diverzitetstoi konceptot na Delors za fede-racija na nacii-dr‘avi2. Toj niko-ga{ ne veruva{e vo izblednuvawetona nacijata. Vo ovaa to~ka toj odsekoga{ se razlikuval od takana-re~enoto federalisti~ko dvi‘ewekoe vo postvoeniot kontekst giidentifikuva{e "naciite” so "na-cionalizmot”. Soo~en so opas-nostite na globalizacijata koja nanacijata i se zakanuva so izumi-rawe, Delors uviduvaj}i gi besce-netite pridobivki od nacionalnataheterogenost vo ramki na EU sezalaga{e za toa oblastite kako {to

se zdravstvoto, obrazovanieto,socijalnata za{tita i kulturata daostanat pod nacionalna kontrola,bidej}i tie se krucijalni za ekonom-skata i socijalna kohezija pome|uevropskite dr‘avi. Sepak, ovaakohezija }e bide vistinski postig-nata koga ~lenovite na nacio-nalnite parlamenti }e diskutiraatza evropski problemi i obratno.Komisijata na Delors postojano sesoo~uva{e so niza pote{kotii, voprv red {ovinizmot na nekoi odnejzinite ~lenovi, odnosno stavawena nacionalnite interesti predevropskite. Ova permanentno jaograni~uva{e da dejstvuva kakokolektivno koherentno i efikasnotelo. Vo obidot da se nadmine ovaapre~ka Delors ~estopati posta-puva{e na na~in koj spored mnogu-mina samo sozdava{e dopolnitelendezintegrativen efekt (~lenot nakomisijata Mek [ari gi napu{tiprivremeno pregovorite poradiprekumernoto me{awe na pretse-datelot na Komisijata3). Sepaknedvosmisleno istoriska e nego-vata zalo‘ba za evropskata idnina.Postojanata, no trezvena poddr{kakoja Delors mu ja dava{e na pro{i-ruvaweto na Unijata samo go nado-polnuva ova tvrdewe. Kako {topodocna samiot }e istakne vo svo-ite "Memoari# ‘ali {to evropskitelideri na ja prifatile idejata zavospostavuvawe na po{iroka Evro-pska konfederacija koja na zemjiteod jugoisto~na Evropa bi im ponu-dila visok stepen na politi~kasorabotka so ostatokot od EU, nokoja bi go odlo‘uvala nivnoto

3 Neill Nugent, The government and Politics of theEuropean Union, PalGrave Macmilan 2003, 413

1 UNICE- Unijata na industriskite i rabotodava~kitekonfederacii na EvropaETUC- Evropskata konfederacija na sindikati

2 www.euractiv.com/Article


Marko Tro{anovski

Delors is called “one of the founding fathers of the EU”. During hispresidency with the Commission EU was more enhanced and functional thenever before. He introduced the Single European Act with its crucial extensionof qualified majority voting (QMV), Maastricht Treaty and EMU. His vision for“comprehensive and united Europe” marked one decade of EU history andhad significant contribution to the integration process of EU as we know ittoday.

Abstract

celosno priklu~uvawe s¢ do vis-tinskiot moment.4

Denes hroni~arite na EU janarekuvaat unijata "Ku}ata koja{toja izgradi @ak”. Evropskata unijamanifestira tradicionalni dr-

4 www.notre-europe.asso.fr

Bibliografija :Neill Nugent, The government and Politics of the European Union, PalGraveMacmilan, 2003www.euractiv.comMark A.Pollack, The Engines of European Integration 2003www.notre-europe.asso.frwww.southeasteurope.org

àvni karakteristiki koi nesom-neno }e prodolàt da se zacvrs-tuvaat sî dodeka postojat lu|e kako@ak Delors, lu|e za koi kako {to}e re~e De Ru`mon "sekoja golemadviè~ka ideja e evropska”.


"Starata# i "novata# EU me|uintegracijata i orientacijata konsuverenitet

Tina Farni

Tim Bajhelt vo svoeto istra-‘uvawe razrabotuva pregled narazvojot na Evropskata unija i davahipotezi za vlijanieto na pro{i-ruvaweto kon istok

U{te vo vovedot Bajhelt ja pos-tavuva knigata vo diskusijata zaosnovnite pra{awa na evropskiotproces na obedinuvawe: Koi secelite na evropskoto obedinuva-we? [to gi pridvi‘uva nacional-nite dr‘avi kon predavawe napravata na suverenost? Koi pred-nosti za blagosostojba i bezbednostse sozdavaat od prenesuvaweto naosnovnite kompetencii na evropskonivo? Tendencijata na Bajhelt e daja otslika sostojbata na integra-cijata na EU vo 2004 godina i dadade hipotezi za vlijanijata napro{iruvaweto kon istok vrz funk-cioniraweto na EU. Vo argumen-tacijata toj operira so slednitepretpostavki:1. Politi~kite odluki za Evropa

mo‘e da se izvedat od nacio-nalnite op{testveni prednosti

2. Horizontite na dejstvuvawepreku evropskata integracija }ebidat potencijalno pro{ireniso zgolemena efikasnost

3. Nacionalnodr‘avnite stra-tegii ostanuvaat konzistentnivo odnos na EU

4. Starite i novite dr‘avi-~lenkimo‘e da se sporeduvaat edni sodrugiOvie pretpostavki, kako teoret-

ska osnova, gi odreduvaat iskazitena avtorot vo site pet poglavja odnegovoto istra‘uvawe.

Vo prvoto poglavje, Bajhelt giopi{uva dvete mo‘nosti za opfa-

Re

ce

nz

ii

BAJHELT, Tim, "Evropskata unija po pro{i-ruvaweto kon istok#, UTB; VS Izdava~ zasocijalni nauki, Vizbaden 2004 godina


Tina Farni

}awe na strategiite za integracijana starite dr‘avi-~lenki: stra-tegiite za Evropa na nivnite vladii obele‘jata na evropeizacijata nanacionalnite sistemi. Kako dopol-nuvawe toj gi otslikuva trite branana pro{iruvawe pred pro{iru-vaweto kon istok i dosega{nite~lenki gi deli vo ~etiri grupispored nivnite strategii za Ev-ropa, koi se smesteni me|u polo-vite: integracionizam (zastapen od~lenkite-osnova~i, Germanija,Francija, Italija i Beneluks dr‘a-vite) i orientacija kon suverenitet(Velika Britanija, Danska, [ved-ska). Vtoroto poglavje e posvetenona dr‘avite opfateni so pro{iru-vaweto kon istok. Avtorot gi objas-nuva dogovorno-pravnite i poli-ti~kite osnovi, dava hronolo{kitek na pregovorite za pristapuva-weto i prenesuva kratok pregled zapoedine~nite zemji. Ovaa pretstavase prodlabo~uva vo tretoto poglav-je, {to za predmet gi ima nasele-nijata i partiite na novite-~lenki,kako i opisot na evropskite insti-tucii involvirani vo procesot napro{iruvawe. Imaj}i go predvidova se diskutira sposobnosta zaintegracija na desette novi dr‘a-vi-~lenki i se rezimira vo hipotezadeka vo pro{irenata Unija imapovisok procent na ~lenki so pred-nosti orientirani kon suverenost,zna~i so neintegrativni prefe-renci. Toa bi dovelo, spored Baj-helt, do nova podelba na stra-tegiite za Evropa vnatre vo Uni-jata, kako {to be{e ka‘ano za nivvo prvoto poglavje, a so toa i dopromena na procesot na integracija.Vo ~etvrtoto poglavje avtorot girazgleduva novite ~lenki na EU vo

kontekst na va‘ni politi~ki oblas-ti, pri {to i ovde cvrsto se dr‘iza razvoite i od niv izvlekuvaprognozi. Poedine~no toj se osvr-nuva na ~etirite oblasti: ekonom-ska politika, strukturna i zemjo-delska politika, zaedni~ka nadvo-re{na i bezbednosna politika ivnatre{na i pravna politika. Ovdeavtorot doa|a do zaklu~okot dekadr‘avite opfateni so pro{iru-vaweto kon istok vo site oblastise tendenciozno zapostaveni nas-proti starite ~lenki. Ovaa pro-cenka }e bide razrabotena vo zak-lu~okot od pettoto poglavje, deka enesigurno dali }e se sozdadatdovolno institucionalni garanciiza golemata zada~a na integracijatavo slednite godini. Najva‘natazada~a se karakterizira so toa “dane se dozvoli vidlivata asimetrijavo korist na starite ~lenki dazavr{i vo trajna periferizacija nanovite ~lenki”.

Tendencii vo "starata” i"novata” EU

^lenkite osnova~i na EU soz-davaat relativno homogena grupa.Tie svoite prava na suverenost gipredale na sli~en na~in i so sli~-na brzina. Novite dr‘avi-~lenki senao|aat vo celosno poinakva poj-dovna sostojba, bidej}i, od ednastrana, ve}e ne mo‘e da u~es-tvuvaat vo kreiraweto na posto-e~kite strukturi, a od druga strana,mora da se prisposobat na nivnotobrzo tempo. Bajhelt, isto taka,konstatira deka pregovorite zapristapuvawe kon EU ne se odvi-vaat me|u dva ramnopravni part-nera, tuku Komisijata go odreduva


"Starata# i "novata# EU me|u integracijata i orientacijata kon suverenitet

pravecot, na koj potencijalnitenovi ~lenki najmnogu {to mo‘e e daimaat marginalno vlijanie. NaSamitot vo Kopenhagen (1993) Ev-ropskiot sovet se proiznese dekazemjite od Isto~na i od SrednaEvropa, {to dotoga{ se asociralei {to po raspa|aweto na socija-listi~kite re‘imi se nao|aa vosilni procesi na transformacija,treba da stanat ~lenki na Unijata,dokolku se zagarantirani sledniteto~ki:• stabilnost na instituciite,

demokratija, pravna dr‘ava,~ovekovi prava, kako i po~itu-vawe i za{tita na malcinstvata

• pazarno stopanstvo {to funk-cionira

• prezemawe na zaedni~kite pra-vila, standardi i politiki, {toja pretstavuvaat sevkupnosta napravoto na EUKako nadopolnuvawe na hrono-

lo{koto pretstavuvawe, kako i nasozdavaweto na EU i na pregovoriteza pristapuvawe, Bajhelt davapregled na desette novi zemji {totreba da i pristapat na Unijata vobrojki i fakti, pregledno sosta-veni vo tabeli. Pritoa, pokrajpretstavuvawata na novite granicina EU, brojkite na ‘iteli i napovr{ini, stanuva zbor za pres-metki na socio-ekonomskoto nivo.Avtorot zaklu~uva deka duri i vozemjite {to najbrzo se razvivale vovremenskiot period na nabqu-duvawe od 1997 do 2002 godina, voslednite dvaeset godini }e postojatjasni socio-ekonomski razliki soprosekot na EU. Tuka go voveduvaosnovnoto pra{awe za negovotoistra‘uvawe, dali od dosega{nitebranovi na pro{iruvawe mo‘e da

se izvedat scenarija za podelbata,ako se zeme predvid zaostanatostana zemjite opfateni so pro{iru-vaweto. Toj priznava deka za odgo-varawe na ova pra{awe e potrebnoda se nabquduva politi~kata kul-tura, intermedijarnata sfera iinstitucionalnata konfiguracijana novite ~lenki, vo odnos napoliti~kiot sistem na EU-15. Napo~etokot na ova razgleduvawe,Bajhelt gi dava podatocite odevrobarometarot 2003, od koi pro-izleguva deka naselenijata nanovite dr‘avi-~lenki se poprija-telski postaveni kon integracijataod prosekot na EU-15 i deka op{tomalite zemji se postaveni poprija-telski kon EU. Pred s¢, nasele-nijata so akutni problemi o~eku-vaat korist od ~lenstvoto: Kipar so~lenstvoto vo EU o~ekuva nadmi-nuvawe na podelbata, Slovenija-osloboduvawe od jugoslovenskiotkonflikt, Litvanija- odbrana odruskite barawa za tranzitni pati{-ta niz Kaliningrad. Iako pri ovaispituvawe vo zemjite {to treba{eda bidat opfateni so pro{iruva-weto ima{e daleku povisoka dover-ba vo EU otkolku vo starite dr‘a-vi-~lenki, vo po~etokot na 2004godina poddr{kata na EU drasti~noopadna. Za ovoj razvoj avtorot jasmeta za vinovna kombinacijata odvojnata vo Irak i raspravata zaustavot, pokraj pri~inite speci-fi~ni za sekoja zemja (kako, na pr.,pokraj silno skepti~nite za Evropa,del od niv golemi ruski malcinstvavo balti~kite dr‘avi). Ocenu-vaweto na razli~nite podatoci govodi Bajhelt kon "probna” izjavadeka za novite dr‘avi-~lenki naEU bi mo‘ele da po~nat da va‘at


Tina Farni

sli~ni strategii za Evropa kako iza starite: Litvanija, Slovenija,Slova~ka i Ungarija se vbrojuvaatvo relativno entuzijasti~ki raspo-polo‘enite kon EU dr‘avi-osno-va~i. Vo ovie zemji i naselenieto ipartiite vo najgolem del se zala-gaat za integracija, a skepti~nitesili kon integracijata se pojavu-vaat marginalizirano. Letonija,Polska i Malta se dvi‘at vo sred-noto pole i mo‘e da bidat spore-deni so dr‘avite orientirani konsuverenost- Danska i [vedska,dodeka Estonija, ê{ka i Kiparu{te pokriti~ki se postaveni konEU, bidej}i vo ovie zemji ili kajnaselenieto ili vo partiskiotsistem se zastapeni pozicii so,navistina, silna skepsa za Evropa.Do ovoj uvid avtorot doa|a, soocenuvawe na rezultatite od anke-tata i analiza na partiskite pejza-‘i na novite dr‘avi-~lenki. Iovde toj raboti so pregledni, jasnoras~leneti tabeli, od koi proizle-guvaat tendenciite na nacional-nite partii, kako i nivnata podelbavo prateni~ki grupi na Evropskiotparlament.

Vo ovoj kontekst se zboruva zadve va‘ni to~ki: od edna strana, zarazlikata me|u evro- i EU-skepti-cizmot, a od druga strana, za pote{-kotijata partiite od novite dr‘a-vi-~lenki da se podredat vo odnosna nivnoto zalagawe za EU. EU-skepticizmot ne e naso~en pau{al-no protiv evropskata integracija,tuku protiv praktikata na EU-integracijata, do‘iveana kakoprebirokratska i centralisti~ka.Protagonistite na evroskepticiz-mot ja kritikuvaat idejata na evrop-skata integracija i se postavuvaat

protiv predavaweto na pravata nasuverenost. Se postavuva pra{a-weto na odreduvawe na mestoto napartiite, bidej}i vo nekoi postso-cijalisti~ki zemji, re~isi, prisekoj izbor se biraat novi partiivo parlamentot, a postoe~kitepartii programski se transfor-miraat.

Od pretstavuvaweto na partiitevo novite dr‘avi-~lenki, TimBajhelt preminuva kon objasnuvawena instituciite na EU relevantniza pro{iruvaweto kon istok: Komi-sijata, Evropskiot sovet i Sovetotna ministri, Evropskiot parla-ment, Evropskiot sud na pravdata,Ekonomskiot i socijalen komitet,Komitetot na regioni, postapkataza odlu~uvawe. Na ovoj na~in mo‘ebrzo da se pro~ita osnovnoto zna-ewe za EU, {to e od korist, opre-meno so aktuelen materijal sobrojki vo vremeto na objavuvaweto.Za aktuelnosta na knigata prido-nesuva toa {to pokraj nau~niotaparat so fusnoti i lista na lite-ratura, mo‘e da se najdat i upatstvaza veb-sajtovi, od kade {to mo‘e dase simnat najnovite informacii.

Trite najzna~ajni kriteriumi{to Komisijata na EU gi odredi zasposobnosta za integracija na novi-te ~lenki se odnesuvaat na oblas-tite javna uprava, pravo i suzbi-vawe na korupcijata, pri {to taa ezadovolna samo so razvojot voSlovenija i vo Estonija. Od izve{-taite na Komisijata proizleguvadeka dr‘avite raspolagaat somnogu razli~no izrazeni sposob-nosti, od edna strana, da go pre-zemat acquis communautaire i, oddruga strana, celishodno da gidobijat i koristat sredstvata od



kohezioniot fond, od strukturniotfond i od fondot za zemjodelstvo.Globalniot izve{taj za korupcija,Global Corrution Report, poka‘uvadeka mo‘ebi duri mnozinstvo oddr‘avite raspolaga samo so ogra-ni~en potencijal za adaptacija.Op{tiot administrativen poten-cijal za adaptacija pretstavuvaedna od centralnite dimenzii nasposobnosta za integracija na no-vite dr‘avi-~lenki. Vtorata di-menzija se sostoi vo mo‘nite stra-tegii za Evropa na nacionalnodr‘avnite vladi, kako {to nakrajot zaklu~uva Bajhelt, pred dapremine na analiza na izbranitepoliti~ki oblasti.

Razvojot na politikata vopro{irenata EU

Za ekonomskata politika napro{irenata EU avtorot prenesuvamnogu mala apsolutna te‘ina nanacionalnite ekonomii na zemjite-kandidatki: vo 2001 godina nivniotbruto-doma{en proizvod od 403, 5milijardi evra iznesuva{e pomalkuod pet procenti od BDP na EU-15.Od toa toj zaklu~uva deka novite~lenki pri ekonomskata integracijavo EU }e bidat izlo‘eni na impul-site od ekonomiite na starite~lenki. [to se odnesuva do mone-tarnata unija, na nea vo bliskaidnina }e mo‘e da £ pristapat samoEstonija, Litvanija i Slovenija.

Vo strukturnata politika, ce-lite na EU za periodot od 2000 do2006 godina se reduciraa od sedumna tri: unapreduvawe na regioniteso zaostanat razvoj (~ii{to BDP epomal od 75 % od prosekot na EU),ekonomsko i socijalno prisposobu-

vawe na oblastite so strukturniproblemi i modernizacija na obra-zovnite, dokvalifikaciskite ivrabotuva~kite politiki i sistemi.Taka, sredstvata za novite ~lenkiod razli~nite strukturni fondovina EU }e se upotrebat za infra-struktura, podobruvawe na sposob-nosta za natprevar, ponatamu, zanauka i za kultura. Vo sekoj slu~aj,taka prika‘uva Bajhelt, zemjite odEU-15 {to primaat sredstva dobi-vaat vidno povisoki strukturninamenski sredstva vo sporedba sonajsiroma{nite od novite dr‘avi-~lenki.

Zemjodelskata politika, pred iza vreme na pregovorite za prista-puvawe, be{e edno od najte{kitepoglavja za zatvorawe. Toa e raz-birlivo ako se zeme predvid dekavo EU-15 vo prosek ~etiri, a vozemjite opfateni so pristapu-vaweto vo prosek 9,5% od vrabo-tenite se aktivni vo zemjodelskiotsektor (vo Polska vo 2002 godinabea duri 19, 6%). Zna~i i vo ovaaoblast mo‘e da se konstatiraosnovna diskrepanca me|u staritei novite ~lenki.

Za zaedni~kata nadvore{na ibezbednosna politika (ZNBP) pro-{iruvaweto kon istok pretstavuvanovo poramnuvawe na geopoli-tikata na Evropa i ja zacvrstuvapolo‘bata na kontinentot vo glo-balniot poredok. Odnosot konRusija sega ne e okarakteriziranpove}e od Germanija kako edinstvenakter {to go dava tonot, tuku Pol-ska, ê{ka i balti~kite dr‘avistojat vo odredena merka kako"filter pred germanskata politikakon istokot”. Vo odnos na vrskiteso SAD nastanite so vojnata vo Irak


Tina Farni

dovedoa do jasna linija na prekinvo pro{irenata Unija. Bidej}iUnijata denes, vo sporedba sovoenata mo} na SAD, se ozna~uva,pred sé, kako civilna “soft power”,spored Bajhelt, predizvikot naZNBP po pro{iruvaweto kon istokse sostoi vo nadminuvawe na la-tentnata marginalizacija na novite~lenki vo ovaa oblast, {to vodogledno vreme }e se razvie vosu{tinski domen na ZNBP, za sred-noro~no da gi premosti prekinitekaj bezbednosno politi~kite inte-resi na novite i starite ~lenki.

Vo oblasta na pravnata i vna-tre{nata politika, pred sé, }eva‘at dve pri~ini za zasiluvawena integracijata, me|unarodnitezlostorstva i migracijata vo evrop-skiot prostor. Zatoa {to EU-15 eskepti~na za sposobnosta za refor-ma na slu‘bite za pravda i policijana novite dr‘avi-~lenki, vo ovieoblasti ima rokovi za premin iza{titni klauzuli. Kako defici-tarni oblasti va‘at, pred se,azilantskata politika i suzbi-vaweto na kriminalot.

Tri scenarija za pro{irenataidnina

Tim Bajhelt doa|a do zaklu~ok zacelata EU po pro{iruvaweto konistok, deka nejzinite problemi nalegitimacija se zaostrija. Od ednastrana, razlikite vo osnovnatakulturna orientacija me|u Srednai Zapadna Evropa ne se tolku go-lemi, no, od druga strana, vrskiteme|u glasa~ite i politi~kite elitijasno podle‘at na razli~ni zakoni.Pro{iruvaweto kon istok vo sekojslu~aj so sebe nosi zaostren dis-

kurs za navodni ili fakti~ninepovolnosti na evropskata inte-gracija.

Novite ~lenovi ne raspolagaatso dovolen potencijal da sozdadatmalcinstvo za blokada. Tie pret-stavuvaat deset od 25 dr‘avi, pri{to, za da ima malcinstvo za blo-kada potrebni se 13 dr‘avi, 84 od321 glas na Sovetot (malcinstvo zablokada pravat 90 glasa), 16,7procenti od naselenieto (malcin-stvo za blokada ~inat 31,8 pro-centi). Od toa Bajhelt zaklu~uvadeka za novite ~lenki ne e isplat-livo da nastapat kako zaedni~kiblok, svoite interesi tie }e mo‘etrajno i strukturno da gi zasta-puvaat samo so pravewe na alijansiso drugite dr‘avi-~lenki. Tie seupateni na solidarnosta na osta-natite ~lenki ako sakaat da va‘atnivnite specifi~ni interesi,povrzani so ekonomskata i soci-jalna transformacija po zavr{uva-weto na socijalizmot. Taa ne mo‘eda bide prinudna, tuku zavisi odzaedni~kata volja na starite ~len-ki da ja izbegnat marginalizacijata{to se zakanuva.

Bajhelt razviva tri mo‘ni sce-narija za razvojot na sistemot naodlu~uvawe i pregovori vo EU popro{iruvaweto kon istok: struktu-ralna nepodvi‘nost vo EU-25,pocvrsto nastojuvawe za re{avawena konfliktot ili gradewe nazaedni~ka solidarnost. Struktu-ralna nepodvi‘nost }e nastapi akorazli~nite interesi na dr‘avite-~lenki ostanat da postojat laten-tno i ne mo‘e da se izgladat sopregovori, taka {to {ansite zaefikasni politi~ki odluki vid-livo }e bidat ograni~eni. Poli-



tizacija na evropskiot prostor soposilno re{avawe na konfliktotbi bila posledica na priznanietona vnatrepoliti~kite sprotiv-staveni interesi, koi na ovoj na~inbi mutirale od nu‘nost kon doblestna EU. Do gradewe na silna zaed-ni~ka solidarnost, scenario na koese nadeva avtorot, bi do{lo ako serazvie svest za indirektna korist

In his book “The European Union after its Enlargement”, Timm Beicheltgives an overview of the EU`s development and establishes hypotheses aboutthe impact of the recent enlargement. He starts at describing the EU strategiesof the old member states between integrationalism and focus on the state`ssovereignty. A chronological history of the old EU and of the accessionnegotiations as well as facts and figures about the new member states serveas a broad basis for Beichelt`s discussion of the integration potential of thenew members and the comparison of their integration strategies with the oldmembers`. In the author`s argumentation, these strategies turn out to bequite comparable indeed. He concludes that within the enlarged EU, thetendencies towards sovereignty are represented by a larger number ofmember countries, which will lead to a change in the European integrationprocess as a whole. A closer look at the new members within the Europeaneconomic, structural, agrarian, internal and law policies and common foreignand security policy makes the author state that they are placed at adisadvantage relative to the old members. According to him, the crucialintegration task for the coming years will be not to let the old membersàdvantages become a constant rule which would marginalise the new ones;for he mentions the fact that even the fastest growing new member countrieswill still be below EU socio-economic average for the next twenty years.

Since the whole of the ten new member states do not dispose of sufficientpotential for a blockade minority they will have to form new alliances withinthe EU. Beichelt sketches three scenarios for the further development of thenegotiation and decision system in the enlarged EU: A structural impasse, astronger tendency towards conflict discussion, and the establishment of amutual solidarity. But this third scenario that the author wishes for can onlybe achieved if the consciousness of the advantages of socially stableneighbourhood will grow.

Abstract

od socijalno stabilno sosedstvo. Vopoliti~kata praktika, spored Baj-helt, proektot na solidarnost séu{te ne e tolku daleku sprovedenza nacionalnite javnosti da mo‘edolgoro~no da bidat optovareni sotoa. Da se nadevame zaedno so TimBajhelt, deka tretoto scenario }ese sprovede dolgoro~no.


Evropskiot parlament i Sovetot na Evropskata unija,

Imaj}i go predvid Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica, posebno ~lenot 191od toj Dogovor,Imaj}i gi predvid predlozite od Komisijata,Postapuvaj}i spored procedurata predvidena vo ~len 291 od Dogovorot1,

Kade {to

(1) ^len 191 od Dogovorot veli deka politi~kite partii na evropsko nivo se va‘enfaktor za integracijata na Unijata i deka tie pridonesuvaat kon formiraweto naevropska svesnost i vo izrazuvaweto na politi~kata volja na gra|anite na Unijata.

(2) Treba da se donesat brojni osnovni pravila, vo forma na regulativi, za politi~kitepartii na evropsko nivo, a posebno za nivnoto finansirawe. Iskustvoto odprimenata na ovaa Regulativa treba da poka‘e kolku ovie pravila treba ili mo‘ei ponatamu da se nadopolnuvaat.

(3) Iskustvoto poka‘uva deka politi~ka partija na evropsko nivo ima svoi ~lenovi,ili gra|ani sobrani vo forma na politi~ka partija ili politi~ki partii, koi formi-raat koalicija. Terminite, politi~ka partija i koalicija na politi~ki partii koise upotrebuvaat vo ovaa Regulativa treba da bidat objasneti.

(4) Za da se identifikuva politi~ka partija na evropsko nivo mnogu e va‘no da sepostavat uslovi. Neophodno e za politi~kite partii na evropsko nivo da se zapazatprincipite na koi e osnovana Evropskata unija, a koi se postaveni vo Dogovorite iistaknati vo Povelbata na osnovni prava na Evropskata unija.

(5) Spored ovaa Regulativa treba da se donesat procedurite preku koi politi~kitepartii na evropsko nivo mo‘at da se finansiraat.

(6) Treba da ima na~in za redovna proverka na uslovite koi se postaveni za da se identi-fikuva politi~ka partija na evropsko nivo.

(7) Politi~kite partii na evropsko nivo koi dobile finansii, spored ovaa Regulativa,treba da gi prifatat obvrskite predvideni da se obezbedi transparentnost naizvorite na finansirawe.

(8) Vo soglasnost so Deklaracijata br. 11 na osnova na ~len 191 od Dogovorot za osno-vawe na Evropska zaednica, koja e postavena kako aneks na Dogovorot od Nica,

Regulativa (EK) Br. 2004/2003 naEvropskiot Parlament iSovetot od 4 noemvri 2003Za pravilata na odnesuvawe napoliti~kite partii naEvropsko nivo i pravilata za nivnofinansirawe

Do

kum

en

ti

1 Misleweto na Evropskiot parlament od 19 juni 2003 (s¢ u{te neobjaveno vo "Slu‘ben vesnik#) i odlukata naSovetot od 29 septemvri 2003.

"Slu‘ben vesnik na Evropskata unija# I. 297/1, 15.11.2003


finansiraweto spored ovaa Regulativa ne treba da se upotrebi, direktno ili indi-rektno, za politi~kite partii na nacionalno nivo. Spored istata deklaracijapravilata za finansirawe na politi~kite partii na evropsko nivo treba da se odne-suvaat, i da se isti, za site politi~ki akteri pretstaveni vo Evropskiot parlament.

(9) Spored ovaa Regulativa prirodata na tro{ocite koi{to mo‘e da se finansiraat trebada se definiraat.

(10)Sumite dadeni za finansirawe, spored ovaa Regulativa treba da se utvrdat soglasnoso godi{nata buxetska procedura.

(11)Neophodno e da se obezbedi maksimum na transparentnost i finansiska kontrola napoliti~kite partii na evropsko nivo koi se finansirani od buxetot na Evropskataunija.

(12)Ramka za raspredelba na sumite treba da se napravi za sekoja godina, imaj}i go predvid,od edna strana, brojot na beneficientite, a od druga strana, brojot na izbrani ~lenovivo Evropskiot parlament.

(13)Tehni~kata pomo{ {to Evropskiot parlament ja nudi na politi~kite partii naevropsko nivo treba da se rakovodi od principite na ednakov tretman.

(14)Sproveduvaweto na ovaa Regulativa i aktivnostite za finansirawe treba da serazgledaat vo poseben javen i objaven izve{taj podgotven od strana na Evropskiotparlament.

(15)Sudskata kontrola koja{to e pod jurisdikcija na Sudot na pravdata }e pomogne da seobezbedi pravilna primena na Regulativata.

(16)Za da se obezbedi preodniot period kon novite pravila, sproveduvaweto na nekoipravila od Regulativata treba da se odlo‘at dodeka ne se formira noviot Evropskiparlament po izborite vo juni 2004.

Ja usvojuvaat slednata regulativa:

^len 1Tema i opseg

So ovaa Regulativa se vospostavuvaat pravila za funkcioniraweto na politi~kite partiina evropsko nivo i pravilata za nivno finansirawe.

^len 2Definicii

Za celta na ovaa Regulativa:

1. politi~ka partija zna~i asocijacija na gra|ani:- koja ima za cel da ostvari nekoi politi~ki celi- koja e registrirana od, ili osnovana soglasno so legislativata na barem edna zemja-~lenka;

2. koalicija na politi~ki partii zna~i strukturna sorabotka pome|u barem dve politi~kipartii;

3. politi~ka partija na evropsko nivo zna~i politi~ka partija ili koalicija na politi~kipartii koja gi zadovoluva uslovite vo ~len 3.

^len 3Uslovi

Politi~ka partija na evropsko nivo treba da gi zadovoluva slednite uslovi:


Za pravilata na odnesuvawe na politi~kite partiina Evropsko nivo i pravilata za nivno finansirawe

(a) da ima pravna registracija vo zemjata- ~lenka vo koja{to e sedi{teto;(b) mora da bide pretstavena vo barem edna ~etvrtina od zemjite-~lenki, so pratenici

vo Evropskiot parlament ili vo nacionalnite parlamenti ili regionalniteparlamenti ili vo lokalnite soveti; ili mora da ima dobieno, vo barem edna ~etvr-tina od zemjite ~lenki, najmalku tri procenti od glasovite na izbira~ite koi gla-sale na poslednite izbori za Evropskiot parlament.

(v) mora da gi po~ituva, posebno vo programata i vo aktivnostite, principite na koi eosnovana Evropskata unija, imeno principite na sloboda, demokratija, po~it kon~ovekovite prava i osnovni slobodi, i vladeeweto na pravoto.

(g) mora da ima u~estvuvano vo izborite za Evropskiot parlament, ili da ima izrazenonamera da go stori toa.

^len 4Kriteriumi za finansirawe

1. Za da primi finansii od centralniot buxet na Evropskata unija, politi~kata partijana evropsko nivo treba da aplicira pri Evropskiot parlament.

Evropskiot parlament }e usvoi odluka vo narednite tri meseci i }e ovlasti i }e gimenaxira soodvetnite sredstva.

2. Prvite sredstva }e bidat prosledeni so slednite dokumenti:(a) dokumenti koi }e poka‘at deka uslovite vo ~len 3 se ispolneti;(b) politi~ka programa vo koja }e bidat objasneti celite na politi~kata partija na

evropsko nivo;(v) statut vo koj }e bidat definirani telata odgovorni za politi~ki i za finansiski

menaxment kako i telata ili individuite, vo sekoja zasegnata zemja-~lenka so mo} nalegalno zastapuvawe, a posebno od sferata na steknuvawe ili otu|uvawe na podvi‘enili nepodvi‘en imot, ili, pak, onie koi mo‘at da se vpu{taat vo pravni postapki.

3. Sekoja izmena na dokumentite navedeni vo stav 2, posebno vo odnos na programata istatutot, koi ve}e bile na sila, }e bide dostavena do Evropskiot parlament vo rok oddva meseca. Vo otsustvo na takvo izvestuvawe, finansiraweto }e bide suspendirano.

^len 5Verifikacija

1. Evropskiot parlament redovno }e potvrduva deka uslovite od ~len 3 (a) i (b) se ostvareniod strana na politi~kite partii na evropsko nivo.

2. Vo odnos na uslovite postaveni vo ~lenot 3 (v), na barawe na edna ~etvrtina na svoite~lenovi, koi pretstavuvaat barem tri politi~ki grupi vo Evropskiot parlament, Evrop-skiot parlament }e verifikuva, so mnozinstvo od pratenicite, deka uslovite koi sespomenuvaat s¢ u{te se ispolneti od politi~kata partija na evropsko nivo.

Pred da se napravi taa verifikacija, Evropskiot parlament }e gi islu{a pretstavnicitena relevantnata politi~ka partija na evropsko nivo i }e pobara mislewe od komitet nanezavisni i eminentni li~nosti vo odnos na baraweto i toa da bide dostaven vo razumenperiod.

Komitetot }e bide sostaven od tri ~lena, i toa po eden od redovite na Evropskiotparlament, Sovetot i Komisijata. Sekretarijatot i finansiraweto na Komitetot }e bideobezbedeno od strana na Evropskiot parlament.

3. Dokolku Evropskiot parlament utvrdi deka nekoi od uslovite koi se odnesuvaat na~lenot 3 (a), (b) i (v) pove}e ne se ispolnuvaat toga{ soodvetnata politi~ka partija naevropsko nivo, koja poradi ovaa pri~ina go prekr{ila statutot treba da bide otstranetaod finansiraweto spored ovaa Regulativa.


2 Regulativa na sovetot (EZ, EUROATOM) Br 1605/2002 od 25 juni 2002 na Finansiskata regulativa primenliva nacentralniot buxet na evropskite zaednici ("Sl.v.# L 248, 16.9.2002, str.1)

3 "Sl.v.# L 336, 30.12.2000, str. 75

^len 6Obvrski povrzani so finansiraweto

Politi~kata partija na evropsko nivo }e:(a) gi publikuva svoite prihodi i tro{oci i izjava na imotot i drugi sopstvenosti i toa

sekoja godina;

(b) gi deklarira svoite izvori na finansirawe so obezbeduvawe na lista vo koja }ebidat poso~eni donatorite i dobienite donacii od sekoj donator, so isklu~ok nadonacii pomali od 500 evra;

(v) nema da prima:- anonimni donacii,- donacii od buxetot na politi~kite grupi vo Evropskiot parlament,- donacii od pretprijatija vo koi javnite vlasti imaat direktno ili indirektnovlijanie poradi sopstveni~kata struktura na toa pretprijatie, ili finansiskatastruktura na istoto, ili na pravilata na vladeewe na toa pretprijatie,- donacii pogolemi od 12 000 evra godi{no i toa od eden donator bilo da e fizi~koili pravno lice osven pretprijatieto spomenato vo tretata alineja i bez isklu~okna vtoriot stav.

Pridonesite na politi~kite partii koi se ~lenovi na politi~kata partija na evropskonivo se prifatlivi. Tie ne smeat da iznesuvaat pove}e od 40% od godi{niot buxet napartijata.

^len 7Zabrana na finansirawe

Finansiraweto na politi~kata partija na evropsko nivo od centralniot buxet na Evrop-skata unija ili od drug izvor ne mo‘e da se koristi za direktno ili indirektno finan-sirawe na drugi politi~ki partii, a posebno ne na nacionalni politi~ki partii, {to ostanuvada bide regulirano od strana na nacionalnite pravila.

^len 8Priroda na tro{ocite

Prihodite od centralniot buxet na Evropskata unija soglasno so ovaa Regulativa mo‘atda se koristat samo za da se pokrijat tro{ocite koi se direktno povrzani so celitepostaveni vo politi~kata programa potencirana vo ~len 4 (2)(b).

Takvite tro{oci gi vklu~uvaat administrativnite tro{oci i tro{ocite povrzani sotehni~ka pomo{, sostanoci, istra‘uvawe, preku grani~ni nastani, studii, informacii ipublikacii.

^len 9Implementacija i kontrola

1. Prihodite za finansirawe na politi~kata partija na evropsko nivo }e se utvrduvaatspored godi{nata buxetska procedura i }e se implementiraat soglasno so Finansiskataregulativa na centralniot buxet na evropskite zaednici2.

2. Vrednosta na podvi‘niot i nepodvi‘en imot i gubeweto na vrednost }e se sproveduvasoglasno so Regulativata na Komisijata (EK) Br. 2909/2000 od 29 dekemvri 2000 za smetko-vodstvoto vo evropskite zaednici na vonfinansiski fiksni sopstvenosti3.

3. Kontrolata na finansiraweto spored ovaa Regulativa, }e se izvr{uva soglasno soFinansiskata regulativa i procedurite koi{to se pomesteni tamu.


Za pravilata na odnesuvawe na politi~kite partiina Evropsko nivo i pravilata za nivno finansirawe

Kontrolata, isto taka, }e se sproveduva na baza na godi{ni sertifikati od nadvore{nii nezavisni revizori. Ovie sertifikati }e se dostavuvaat, vo rok od {est meseci odkrajot na buxetskata godina vo slu~ajot, do Evropskiot parlament.

4. Pokraj sproveduvaweto na ovaa Regulativa, site sredstva koi se primeni odpoliti~kata partija na evropsko nivo na nesoodveten na~in od centralniot buxet naEvropskata unija, }e bidat vrateni vo toj buxet.

5. Site dokumenti i informacii koi gi bara Sudot na revizori za da gi sprovede svoitezada~i }e bidat dostaveni preku barawe do politi~kite partii na evropsko nivo koiprimaat sredstva spored ovaa Regulativa.

Tamu kade {to tro{ocite koi gi napravila politi~kata partija na evropsko nivo se zaednoso nacionalna politi~ka partija ili druga organizacija, dokaz za tro{ocite koi pripa|aatna politi~kata partija na evropsko nivo }e se dostavat do Sudot na revizori.

6. Finansiraweto na politi~kite partii na evropsko nivo vo nivnoto svojstvo na telakoi sledat cel od op{t evropski interes nema da bidat del od procedurite spomenativo ~len 113 od Finansiskata regulativa, a koi se odnesuvaat na namaluvawe nafinansiraweto.

^len 10Distribucija

1. Raspolo‘ivite prihodi }e se distribuiraat godi{no na politi~kite partii na evropskonivo koi dobile pozitiven odgovor na nivnata aplikacija za finansirawe spomenato vo~len 4, i toa na sledniot na~in:(a) 15% }e bidat distribuirani vo ednakvi delovi;(b) 85% }e se distribuiraat pome|u onie koi{to osvoile mesta vo Evropskiot parlament,vo soodnos so osvoenite mesta.Pri sproveduvaweto na ovie proceduri ~len na politi~ka partija mo‘e da bide ~lensamo na edna politi~kata partija na evropsko nivo .

2. Finansiraweto koe doa|a od centralniot buxet na Evropskata unija nema da bide pove}eod 75% od buxetot na politi~kata partija na evropsko nivo. Dokazna postapka pa|a napoliti~kata partija na evropsko nivo .

^len 11Tehni~ka poddr{ka

Celata tehni~ka poddr{ka od Evropskiot parlament do politi~kite partii na evropskonivo se bazira na principot na ednakov tretman. Taa }e bide obezbedena spored uslovikoi ne se podobri otkolku onie koi {to se obezbedeni na nadvore{ni organizacii iasocijacii koi bi mo‘ele da dobijat sli~na infrastruktura i }e bide dopolneta sofakturi i isplati.

Evropskiot parlament }e gi objavi detalite na tehni~kata poddr{ka i sekoja godina }egi dostavi do site politi~ki partii na evropsko nivo.

^len 12Izve{taj

Evropskiot parlament }e objavi izve{taj, no ne podocna od 15 fevruari 2006, a koj }e seodnesuva na sproveduvaweto na ovaa Regulativa i na finansiranite aktivnosti.Izve{tajot }e gi poso~i, kade {to e soodvetno, mo‘nite izmeni na sistemot nafinansirawe.


Ovaa Regulativa i site nejzini delovi se obrvrzuva~ki i direktnoaplikativni vo site zemji ~lenki.

Vo Brisel, 4 noemvri 2003,

Za Evropskiot parlament Za SovetotPretsedatel PretsedatelP. Koh G. Tremonti

AbstractThe regulations governing political parties at European level and the rules

regarding their funding are recorded in the Regulation (EC) No 2004/2003 ofthe European Parliament and of the Council of 4 November 2003. It contains13 articles that deal with the following issues regarding political parties atEuropean level: subject matter and scope, definitions, conditions, applicationfor funding, verification, obligations linked to funding, prohibition of funding,nature of expenditure, implementation and control, distribution, technicalsupport, report, entry into force and application.

By applying this Regulation, experience should be gained, by which it willbe judged whether the contained rules should be supplemented by others ornot. The European Parliament and the Council of the EU state that it isnecessary to define what political parties on European level are, that a maximumtransparency and financial control should be ensured for their funding, andthat they are important as a factor for integration within the Union, contributingto forming a European awareness and expressing the will of the Europeancitizens.

^len 13Preodni i zavr{ni odredbi

Ovaa Regulativa stapuva na sila tri meseci po datumot na nejzinoto objavuvawe vo"Slu‘beniot Vesnik na Evropskata unija#.

^lenovite od 4 do 10 }e bidat va‘e~ki od datumot na zapo~nuvaweto na prvata plenarnasesija odr‘ana po izborite za Evropskiot parlament vo juni 2004.


Za avtorite

Za

av

to

ri

te

Vladimir Bo‘inovski, roden1976 god., istra‘uva~ i analiti~arvo Institutot za demokratija odSkopje. Magister po Evrointegraciina univerzitetot vo Bolowa.

Ivan Damjanovski, roden 1979 god.,istra‘uva~ i analiti~ar vo Insti-tutot za demokratija, solidarnosti civilno op{testvo. Magister poEvrointegracii na univerzitetotvo Bolowa.

Jovan Despotovski, roden na 09juni 1977 god. (Skopje), diplomiralna Ekonomskiot fakultet vo Skopje(otsek: finansiski menaxment). Od2003 god. e sovetnik vo Sekreta-rijatot za evropski pra{awa priVladata na Republika Makedonija.Koosnova~ i ~len na MENSA Make-donija i ~len na nekolku stru~niasocijacii i nevladini organi-zicii.

Marat Market e istra‘uva~ voSVP, germanskiot Institut za nad-vore{na i bezbednosna politika.

Nenad Markovi}, roden 1979 god,proekt-menaxer i istra‘uva~ voInstitutot za demokratija, soli-darnost i civilno op{testvo. Ma-gister po demokratija i ~ovekoviprava vo ramkite na Evropskataregionalna magisterska programa -demokratija i ~ovekovi prava voJugoisto~na Evropa vo organizacijana univerzitetot vo Bolowa iuniverzitetot vo Saraevo.

Antonio Milo{oski, roden 1976god., doktorant na politi~ki naukipri Univerzitetot Duizburg - Esen,Germanija. Od neodamna rabotikako nau~en sorabotnik vo Insti-tutot za politi~ki nauki vo Duiz-burg.

Kiril Nejkov, roden 1977 god. voSkopje. Toj e magister po me|una-rodno pravo na univerzitetot voKembrix.

Aneta Stojanovska, rodena 1982godina, diplomirala politi~kinauki na Pravniot fakultet "Justi-nijan prvi” vo Skopje.


Za avtorite

Dane Taleski, magister po Evrop-ski studii, Univerzitet FridrihVilhelms vo Bon, ~len na IDSCO.

Marko Tro{anovski, roden 1980godina. Postdiplomec po komuni-kacii na ISPPI. Vraboten e voIDSCS kako proekt menaxer iraboti kako demonstrator na poli-ti~ki studii na Pravniot fakultetvo Skopje.

Tina Farni, rodena 1976 god. voBern, [vajcarija. Magister po Sla-vistika i ruski jazik. Vo momentove praktikant vo fondacijata "Kon-rad Adenauer”.

Vesna Zabijakin - ̂ atleska, rode-na 1967 god. Raboti kako proektmenaxer vo 6ti Maj. Ima zapi{anopostdiplomski studii po ~ove~kiresursi na ISPPI.