Rekonstrukcija mostu čez reko Savo v brežicah · PVC – polivinil klorid CPV – cevke za pronicajočo vodo NOV ... Apneno vezivo z dodatkom vulkanskega materiala so imenovali

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Milena Bogdanović

PREDLOG ZA REKONSTRUKCIJO MOSTU ČEZ REKO SAVO V BREŽICAH

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

I

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa 1. stopnje UM

PREDLOG ZA REKONSTRUKCIJO MOSTU ČEZ REKO SAVO V BREŽICAH

Študentka: Milena BOGDANOVIĆ

Študijski program: visokošolski, Gradbeništvo

Smer: Operativno-konstrukcijska

Mentor: izr. prof. dr. Andrej Štrukelj, univ. dipl. inž. grad.

Somentor: Stanislav Goznik, univ. dipl. inž. grad.

Maribor, september 2016

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Andreju

Štruklju za pomoč in vodenje pri pisanju diplomskega

dela. Prav tako se za vso pomoč zahvaljujem

somentorju Stanislavu Gozniku, univ. dipl. inž. grad.

Hvala tudi podjetju Gradis biro za projektiranje, ki mi

je omogočilo izdelavo diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem, soprogu in sestri, ki so

me podpirali v času študija ter mi v dobrem in slabem

stali ob strani.

IV

PREDLOG ZA REKONSTRUKCIJO MOSTU ČEZ REKO SAVO V

BREŽICAH

Ključne besede: mostovi, analiza poškodb, rekonstrukcija mostu.

UDK: 69.059.3 : 624.21(043.2)

Povzetek

Mostovi predstavljajo atraktivne inženirske objekte, ki služijo premagovanju in premoščanju

različnih naravnih in umetnih ovir. Skozi stoletja so se zasnova, izbor materiala nosilnih

konstrukcij in tehnologije grajenja zelo spreminjali, kar je pripeljalo do razvoja in gradnje

sodobnih mostov. Zgrajeni mostovi morajo biti zanesljivi oziroma varni, uporabni in trajni. Z

rednim nadzorovanjem, vzdrževanjem in občasnimi potrebnimi sanacijami se delovanje

konstrukcije v eksploatacijski dobi znatno podaljša.

V diplomskem delu je predstavljeno in opisano obstoječe stanje mostu čez reko Savo v

Brežicah, izdelana je analiza poškodb mostu ter podan je predlog za njegovo rekonstrukcijo.

V

PROPOSAL FOR THE RECONSTRUCTION OF THE BRIDGE OVER

THE SAVA RIVER IN BREŽICE

Key words: bridges, analysis of the damage, bridge reconstruction

UDK: 69.059.3 : 624.21(043.2)

Abstract

Bridges represent attractive engineering objects which overcome and defeat different natural

and artificial obstacles. Throughout the centuries, design, the choice of materials of bearing

structures and technology of construction has changed very much, which brought us to

development and construction of modern bridges. With regular supervision, maintenance and

periodical restoration, the functioning of a construction in use can be prolonged for a long

period of time.

In this thesis, the current condition of the bridge over the river Sava in Brežice has been

presented and described. Analysis of the bridge damage has been done and a solution of the

bridge reconstruction has been suggested.

VI

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 SPLOŠNO O PODROČJU DIPLOMSKEGA DELA ................................................................ 1

1.2 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA ....................................................................................... 2

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ...................................................................................... 2

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ......................................................................... 2

2 SPLOŠNO O MOSTOVIH .............................................................................................. 3

2.1 DELITEV MOSTOV ........................................................................................................ 4

2.2 SMERI RAZVOJA MOSTOV ............................................................................................ 4

2.3 RAZVOJ BETONSKIH MOSTOV ...................................................................................... 5

2.4 SESTAVNI DELI KONSTRUKCIJ MOSTOV...................................................................... 10

3 OPIS MOSTU ČEZ REKO SAVO V BREŽICAH..................................................... 12

3.1 LOKACIJA MOSTU IN SPLOŠNI PODATKI O NJEM ......................................................... 12

3.2 OPIS ZGORNJE (PREKLADNE) KONSTRUKCIJE MOSTU ................................................. 14

3.2.1 Glavni vzdolžni in prečni nosilci ......................................................................... 14

3.2.2 Voziščna plošča .................................................................................................... 16

3.3 OPIS SPODNJE (PODPORNE) KONSTRUKCIJE................................................................ 17

3.3.1 Desnoobrežni opornik (številka 1) ....................................................................... 17

3.3.2 Levoobrežni opornik (številka 13) ....................................................................... 18

3.3.3 Vmesna stebra (številki 5 in 9) ............................................................................. 19

3.3.4 Ostali stebri .......................................................................................................... 21

3.4 OPIS OPREME MOSTU ................................................................................................. 22

3.4.1 Hodniki za pešce .................................................................................................. 22

3.4.2 Cevna ograja ......................................................................................................... 22

3.4.3 Odvodnjavanje mostu ........................................................................................... 23

3.4.4 Ležišča .................................................................................................................. 23

3.4.5 Javna razsvetljava mostu ...................................................................................... 24

3.4.6 Dilatacija .............................................................................................................. 24

VII

4 ANALIZA POŠKODB KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV MOSTU ČEZ

REKO SAVO V BREŽICAH ................................................................................................ 26

4.1 POŠKODBE SPODNJE (PODPORNE) KONSTRUKCIJE ...................................................... 27

4.1.1 Krajna desno- in levoobrežna opornika ............................................................... 27

4.1.2 Vmesne podpore ................................................................................................... 27

4.2 POŠKODBE ZGORNJE (PREKLADNE) KONSTRUKCIJE IN OPREME MOSTU ...................... 29

4.2.1 AB-vzdolžni nosilci .............................................................................................. 29

4.2.2 AB-prečni nosilci (prečniki) ................................................................................. 29

4.2.3 AB-voziščna plošča .............................................................................................. 30

4.2.4 Naknadno izvedene natezne jeklene vezi ............................................................. 31

4.2.5 Ležišča vzdolžnih nosilcev ................................................................................... 31

4.2.6 Hodniki, robni venci in robniki ............................................................................ 32

4.2.7 Vozišče ................................................................................................................. 33

4.2.8 Dilatacija .............................................................................................................. 34

4.2.9 Ograja ................................................................................................................... 34

4.2.10 Izlivniki ................................................................................................................ 35

5 OPIS PREDLOGA ZA REKONSTRUKCIJO MOSTU ČEZ REKO SAVO V

BREŽICAH ............................................................................................................................. 36

5.1 SPLOŠNO O REKONSTRUKCIJAH ................................................................................. 36

5.2 PROJEKTNI POGOJI IN ZAHTEVE K VAROVANJU OKOLJA IN HABITATA ........................ 37

5.2.1 Splošni pogoji ....................................................................................................... 37

5.2.2 Detajlni pogoji ...................................................................................................... 38

5.3 SANACIJA POŠKODB NA BETONSKIH POVRŠINAH........................................................ 39

5.4 PROJEKTANTSKA REŠITEV REKONSTRUKCIJE MOSTU ................................................. 39

5.5 PRIPRAVA POVRŠINE ZA SANACIJO ............................................................................ 41

5.6 REKONSTRUKCIJA IN SANACIJA SPODNJE (PODPORNE) KONSTRUKCIJE ...................... 42

5.6.1 Ojačitev pilotov in stebrov ................................................................................... 42

5.6.2 Obbetoniranje AB-kape stebra ............................................................................. 43

5.6.3 Izvedba preglednih komor .................................................................................... 44

5.7 REKONSTRUKCIJA IN SANACIJA ZGORNJE (PREKLADNE) KONSTRUKCIJE .................... 45

5.7.1 Sanacija spodnje površine PK .............................................................................. 46

VIII

5.7.2 Rekonstrukcija zgornje površine PK .................................................................... 47

5.7.3 Opis kontinuiranja celotne konstrukcije ............................................................... 49

5.7.4 Zamenjava obstoječih ležišč ................................................................................. 50

5.8 ZAMENJAVA KROVA IN OPREME MOSTU .................................................................... 50

5.8.1 Hidroizolacija in asfalt ......................................................................................... 50

5.8.2 Hodniki, robni venci in robniki ............................................................................ 51

5.8.3 Odvodnjavanje mostu ........................................................................................... 51

5.8.4 Dilatacije .............................................................................................................. 52

5.8.5 Ograje ................................................................................................................... 52

5.8.6 Komunalni vodi .................................................................................................... 52

5.8.7 Stopnice za servisiranje ........................................................................................ 53

5.8.8 Merilni čepi .......................................................................................................... 53

5.8.9 Tabla ..................................................................................................................... 53

6 KONTROLA KAKOVOSTI IZVEDENIH SANACIJSKIH DEL ........................... 54

7 NAVODILA ZA OBRATOVANJE IN VZDRŽEVANJE ......................................... 55

7.1 NADZOR PREMOSTITVENIH CESTNIH OBJEKTOV......................................................... 55

7.1.1 Tehnični pregled ................................................................................................... 56

7.1.2 Tekoči pregled ...................................................................................................... 56

7.1.3 Redni pregled ....................................................................................................... 56

7.1.4 Glavni pregled ...................................................................................................... 57

7.1.5 Izredni pregled ...................................................................................................... 57

7.1.6 Detajlni pregled .................................................................................................... 57

7.2 VZDRŽEVALNA DELA NA PREMOSTITVENEM CESTNEM OBJEKTU ............................... 58

7.2.1 Redno čiščenje objekta ......................................................................................... 58

7.2.2 Druga vzdrževalna dela in posebnosti .................................................................. 59

8 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 61

9 VIRI ................................................................................................................................. 63

10 PRILOGE ....................................................................................................................... 65

10.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................................. 65

10.2 SEZNAM PREGLEDNIC ................................................................................................ 67

IX

10.3 NASLOV ŠTUDENTA ................................................................................................... 68

10.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................... 68

10.5 GRAFIČNE PRILOGE ................................................................................................... 69

X

UPORABLJENI SIMBOLI

Ø – premer

R – vertikalna zaokrožitev

V – hitrost

d – debelina

h – višina

š – širina

L – dolžina

ip – prečni nagib

iv – vzdolžni nagib

XI

UPORABLJENE KRATICE

PK – prekladna konstrukcija

AB – armirani beton

AC – avtocesta

MB – marka betona

TSC – tehnične smernice za cestne premostitvene objekte

UV – ultravijolično

BVO – betonska varnostna ograja

JVO – jeklena varnostna ograja

PVC – polivinil klorid

CPV – cevke za pronicajočo vodo

NOV – navodila za obratovanje in vzdrževanje premostitvenih objektov

PCO – premostitveni cestni objekt

DARS – Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji

IRMA – Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije

PZI – projekt za izvedbo

BP – biro za projektiranje

CO – cevna ograja

Predlog za rekonstrukcijo mostu čez reko Savo v Brežicah Stran 1

1 UVOD

1.1 Splošno o področju diplomskega dela

Mostovi predstavljajo atraktivne inženirske objekte, ki služijo premagovanju in

premoščanju različnih naravnih in umetnih ovir. Skozi stoletja so se zasnova, izbor

materiala nosilnih konstrukcij in tehnologije grajenja zelo spreminjali, kar je pripeljalo do

razvoja in gradnje sodobnih mostov, ki so postali trajni simboli časa, v katerem so bili

zgrajeni.

Razvoj in proizvodnja sodobnih materialov, opreme, razvoj novih tehnologij, nova znanja

in predvsem izkušnje projektantov omogočajo izgradnjo estetsko izvirnih in kompleksnih

objektov. Skozi zgodovinski razvoj gradnje mostov so uporabljeni najrazličnejši materiali,

med katerimi najbolj izstopata beton in jeklo.

Uporaba betona pri današnji gradnji mostov je zelo razširjena. Beton predstavlja izjemen

gradbeni material, je cenovno ugoden, trajen, obstojen, lahko dostopen in vsestranski.

Uporabi se lahko v najrazličnejših oblikah in dimenzijah. Zgrajeni betonski mostovi

morajo biti zanesljivi oziroma varni, uporabni in trajni. Na trajnost betonskih mostov

najbolj vplivajo lastnosti konstrukcije in kakovost vgrajenega betona. Z rednim

nadzorovanjem, vzdrževanjem in občasnimi potrebnimi sanacijami se delovanje

konstrukcije v eksploatacijski dobi znatno podaljša, s čimer se morebitne poškodbe in

porušitve preprečijo.

V diplomskem delu je predstavljeno in opisano obstoječe stanje mostu čez reko Savo v

Brežicah, narejena je analiza poškodb mostu in podan je predlog za njegovo

rekonstrukcijo.


1.2 Namen diplomskega dela

Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti problematiko nerednega opravljanja

pregledov in vzdrževanja mostov, ki prispevajo k varnosti prometa ter uporabnosti in

trajnosti mostov. Z rednimi pregledi in vzdrževanjem se lahko pravočasno ukrepa pri

morebitnih nastalih poškodbah, kar lahko bistveno podaljša življenjsko dobo mostov.

Cilji diplomskega dela so opisati dejansko obstoječe stanje mostu, opraviti potrebno

analizo poškodb in pripraviti ustrezen predlog za rekonstrukcijo mostu.

1.3 Predpostavke in omejitve

Z ustrezno analizo poškodb je možno ugotoviti vzroke za njihov nastanek. Tako lahko na

tej osnovi ugotovimo tudi najprimernejše metode in postopke za odpravo teh poškodb in za

zmanjševanje nastajanja novih.

Omejili se bomo na iskanje ustreznih rešitev nastalih poškodb s pomočjo uporabe

projektantskih smernic. Statična analiza konstrukcije ne bo predmet obravnave, saj je že

izdelana pri projektu za izvedbo.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

V diplomskem delu bo prikazana uporaba tehničnih smernic za projektiranje cestnih in

premostitvenih objektov ter uporaba postopkovnih navodil, kar bo pomagalo pri iskanju

najustreznejše rešitve nastale problematike.


2 SPLOŠNO O MOSTOVIH

Graditeljstvo kot tehnična disciplina spremlja in omogoča razvoj družbe in drugih

tehničnih področij. Ko je naš davni prednik čez potok vrgel bruno, da bi šel na drugo stran

iskat hrano, nam je s tem pokazal, da je obstoj človeštva odvisen od gibanja in gradnje.

Slika 2.1: Primer premoščanja ovire v zgodovini

(Vir: gfos.hr, 2016)

Mostovi so se gradili iz potrebe in nuje po gibanju in ustvarjanju. Prvi mostovi so bili

zgrajeni po izkušnjah in intuiciji naprednih in nadarjenih posameznikov.

Razvoj mostov je bil dolgotrajen in postopen. Prvi mostovi datirajo v bronasto dobo, torej

štiri tisočletja pred našim štetjem. Veliki imperiji in osvajalci so morali graditi mostove

zaradi napredovanj pri osvajanjih.

Tehnologije gradnje so se prilagajale materialu, statičnemu sistemu in tehničnemu nivoju

opreme za gradnjo. Gradbeni postopki su se spreminjali v skladu z napredkom pri vseh

tehničnih disciplinah ter opremi za gradnjo in montažo. (Pržulj, 2015)


2.1 Delitev mostov

Mostovi se lahko delijo glede na:

namen,

vrsto ovire, ki se premošča,

statični sistem nosilne konstrukcije,

položaj vozišča glede na glavne nosilce prekladne konstrukcije (v nadaljevanju

PK),

položaj osi mostu glede na osi podpor,

obliko osi prometnice na mostu,

možnost premikanja PK glede na podpore,

uporabno dobo mostu,

material, iz katerega so mostovi zgrajeni,

postopke gradnje PK,

dolžino mostu.

(Pržulj, 2015)

2.2 Smeri razvoja mostov

Promet je ena izmed osnovnih predpostavk razvoja družbe. Avtoceste (v nadaljevanju AC)

in hitre železnice so osnova za razvoj prometa. Na modernih prometnicah je veliko število

mostov in inženirskih konstrukcij, ki bistveno vplivajo na ceno gradnje in stroške

eksploatacije. Poleg številnih mostov, viaduktov, nadvozov in podvozov na avtocestah in

hitrih železnicah je v zadnjih desetletjih potencirano povezovanje otokov s kopnim,

premoščanje ožin in fjordov, premoščanje širokih rek in globokih dolin ter izvennivojsko

prehajanje AC in hitrih železnic čez urbane prostore. Razvoj mostov sledi potrebam,

težnjam in željam družbe. (Pržulj, 2015)


Slika 2.2: Shematski prikaz potreb in trendov razvoja mostov

(Vir: Pržulj, 2015)

2.3 Razvoj betonskih mostov

Pod pojmom betonski mostovi razumemo mostove iz betona brez ojačitve in betona z

ojačitvijo z armaturo in kabli iz visokovrednega jekla.

Prvi beton so iznašli in uporabili Rimljani pri gradnji znamenitega Panteona in drugih

stavb. Imenovali so ga betonium, iz česar izhaja beseda beton. Apneno vezivo z dodatkom

vulkanskega materiala so imenovali caementum. Bil je obstojen v vodi in iz njega izhaja

beseda cement.


Iznajditelj in proizvajalec umetnega hidravličnega veziva je bil Francoz Vicat leta 1820.

Prvi portlandski cement pa je iznašel Isaac Johnson leta 1844. Sredi devetnajstega stoletja

je tako Anglija imela štiri tovarne portlandskega cementa (portland). Prve uporabe

portlanda so bile namenjene delu v morju. Razvoj betonskih mostov je bil pogojen tudi z

razvojem veziva.

Francoski vrtnar Monier je patentiral izdelavo posode iz betona, ojačanega z armaturo.

Fraçois Hennebique (1842–1921) je v prakso uvedel konstruktivne zasnove betonskih in

armiranobetonskih (v nadaljevanju AB) mostov, ki jih je armiral po intuiciji. Tako je v

obdobju 1870–1873 v dolini reke Yonne zgradil prvi betonski most za oskrbo Pariza z

vodo. Uradno se kot začetek betonskih mostov šteje leto 1870. Akvadukt dolžine 1460 m

ima 156 odprtin, od katerih največja meri 40 m.

Slika 2. 3: Eno polje akvadukta v dolini reke Yonne


Poleg drugih pomembnih mostov je F. Hennebique leta 1900 projektiral prvi

armiranobetonski most z razponom 100 m in puščico loka 10 m (razmerje med puščico in

razponom loka 1 : 10) čez reko Tibero v Rimu.

Na začetku so se gradili tričlenski loki. AB je bil najprej uporabljen za voziščno ploščo,

šele od leta 1912 pa se je začel uporabljati za gradnjo grednih in okvirnih konstrukcij.

Švicarski inženir R. Maillart (1872–1940) je odkril in projektiral nove konstruktivne

sisteme betonskih mostov ter v obdobju 1900–1933 projektiral več pomembnih in

karakterističnih mostov, pri katerih sta lok in nadločna konstrukcija togo povezana v

nosilno celoto.


Slika 2.4: Maillartov most v Švici

(Vir: wikipedia.org, 2016)

V strokovni literaturi se ugotavlja, da je dvajseto stoletje stoletje betona. V prvi polovici

dvajsetega stoletja, od leta 1900 do leta 1940, torej do druge svetovne vojne, so se

večinoma gradili betonski ločni mostovi, ki so dosegali razpone tudi do 200 m.

Francoski inženir in znanstvenik Eugene Freyssinet (1879–1962) je največ prispeval k

razvoju betona kot materiala, razvoju betonskih mostov in konstrukcij ter razvoju in

uvajanju prednapetega betona v prakso. Freyssinet je projektiral in zgradil več enkratnih

mostov in odrov. Izumil je hidravlične preše, sidra za sidranje kablov in vgrajevanje betona

z vibratorji. Zahvaljujoč »rojenemu konstruktorju« Freyssinetu in proizvodnji

visokovredne jeklene žice in vrvi (kablov) je od leta 1950 prednapeti beton osvojena in

večkrat uporabljena oblika konstrukcij, ki inženirjem omogoča projektiranje ekonomičnih

mostov večjih in velikih razponov.

Slika 2.5: Most čez reko Marne



Na razvoj in široko uporabo betonskih grednih mostov je najbolj vplivala uvedba novih

tehnologij gradnje, ki so nadomestile drage odre. Za projektiranje mostov velikih razponov

je bila razvita tehnologija prostokonzolne gradnje. Za gredne mostove manjših in srednjih

razponov se največ uporablja montažna gradnja iz prefabriciranih nosilcev. Tehnologija

narivanja se razvija od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej.

Slika 2.6: Most čez Dravo in kanal (tehnologija prostokonzolne gradnje)

(Vir: Gradis bp)

Gradnja betonskih mostov s postopnim narivanjem po zgledu montaže jeklenih mostov je

postala konkurenčna za razpone 20 m in dolžine mostov 200 m. Prof. F. Leonhardt je v

Nemčiji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razvil postopek, ki se uporablja po vsem

svetu. Takšna gradnja je hitra. Segment dolžine 20 m se izdela v sedmih dneh. Število

potrebnih delavcev je minimalno, kar ugodno vpliva na stroške gradnje. Slovenski

projektanti in gradbeni izvajalci že od leta 1970 uspešno gradijo mostove in viadukte po

tem postopku.

Slika 2.7: Most čez Krko v Kostanjevici (tehnologija narivanja)

(Vir: Gradis bp)


Gradnja betonskih mostov in viaduktov iz industrijsko izdelanih segmentov se je začela

leta 1962 v Franciji. Uporablja se za razpone 30–120 m in dolžine mostov nad 500 m.

Segmenti so večinoma škatlastega prereza širine 10–20 m, dolžine 2–3 m in višine

2–6 m. Tehnologija zahteva izredno geometrijsko natančnost in preverjeno rešitev trajnih

stikov med segmenti.

Slika 2.8: Most Rječina

(Vir: wikipedia.org, 2016)

Za gradnjo grednih mostov večje dolžine in komplicirane geometrije razpona

20 (35) m, še zlasti pri objektih s prometnimi zankami in nizkih viaduktih, se uporabljata

premični jekleni oder in gradnja »polje za poljem«.

Slika 2.9: Rampa Butila (tehnologija polje po polje)

(Vir: Gradis bp)


Vrhunec razvoja jugoslovanske šole mostov in velik prispevek k razvoju mostov v svetu

sta projektiranje in gradnja velikih betonskih ločnih mostov v Novem Sadu leta 1961 in

jadranskih ločnih mostov v Šibeniku, na Pagu in Krku. Za temi mostovi se začne

tehnologija konzolne gradnje velikih ločnih mostov uporabljati po vsem svetu.

(Pržulj, 2015)

2.4 Sestavni deli konstrukcij mostov

Mostovi kot objekti sestojijo iz treh celot:

mostnih stebrov – podporne konstrukcije,

PK,

opreme.

Podporna konstrukcija – mostne podpore so:

krajne – obrežne podpore s krilnimi zidovi,

vmesne – rečne podpore.

Nosilna konstrukcija je skupni naziv za podporno in PK mostov.

Krajne – obrežne podpore (oporniki) podpirajo PK na koncih objekta in zagotavljajo

prehod z objekta na cestno telo.

Krilni zidovi so del konstrukcije krajnih – obrežnih podpor in služijo bočni omejitvi

cestnega telesa na prehodu z mostu na cestno telo.

Vmesne – rečne podpore podpirajo PK objekta med krajnima podporama, kadar ima PK

dva ali več razponov.

Temeljenje mostov je lahko:

plitvo temeljenje do globine 6,00 m na točkovnih ali pasovnih temeljih,

globoko temeljenje na uvrtanih kolih in (ali) vodnjakih v globinah, večjih od 6 m.


PK neposredno prevzema prometno obtežbo ter statične in dinamične vplive prenaša v

podporno konstrukcijo mostu. PK je lahko iz različnih materialov, različnih statičnih

sistemov in različnih prečnih prerezov.

Opremo mostov tvorijo:

ležišča in členki,

dilatacije v PK,

prehodne plošče,

ograje,

hidroizolacija (v nadaljevanju HI) voziščne plošče in hodnikov,

asfaltno vozišče,

odvodnjavanje vozišča s kanaliziranim odvajanjem meteornih vod,

robni venci, robniki in hodniki,

komunalni vodi,

oprema za vzdrževanje mostov,

informacijske table,

mostna razsvetljava.

(Pržulj, 2015)


3 OPIS MOSTU ČEZ REKO SAVO V BREŽICAH

3.1 Lokacija mostu in splošni podatki o njem

Most čez reko Savo je bil zgrajen leta 1972 in se nahaja na regionalni cesti R1 – 219,

odsek 1242 Bizeljsko – Brežice v km 17 + 185. Most predstavlja pomembno premostitev

reke Save, ki povezuje AC Ljubljana–Zagreb z Brežicami in Bizeljskim. Most prečka reko

Savo pod kotom 90°. Os mostu je po njegovi celotni dolžini v premi.

Slika 3.1: Lokacija mostu čez reko Savo v Brežicah

(Vir: google zemljevid, 2016)


Most poteka prek dvanajstih polj skupne dolžine L = 359,80 m (dolžina med osmi ležišč na

krajnih obrežnih opornikih). Most je montažne prednapete izvedbe, temeljen na Bennoto

pilotih vertikalne in poševne izvedbe.

Slika 3.2: Pogled na most čez reko Savo v Brežicah

(Vir: Lastni vir)

Širina vozišča znaša š = 7,50 m. Na obeh straneh vozišča sta za 20 cm dvignjena hodnika

za pešce širine š = 1,70 m. Širina mostu med ograjama znaša š = 10,90 m. V prvem polju,

pri desnoobrežnem oporniku, se širina vozišča spremeni zaradi oblikovanja kanaliziranega

križišča. Širina se v tem polju poveča za 2,50 m in na tem delu mostu znaša š = 13,40 m.

Slika 3.3: Prečni prerez obstoječega mostu pri levoobrežnem oporniku

(Vir: Gradis bp – PZI 2013)


Slika 3.4: Prečni prerez obstoječega mostu pri desnoobrežnem oporniku


Vzdolžni padec mostu je obojestranski, ki od sredine mostu proti levemu bregu znaša

iv = 2,10 % in proti desnemu bregu iv = 1,85 %. Vmes je konveksna vertikalna zaokrožitev

R = 5000 m in omogoča hitrost prometa V = 80 km/h.

Prečni padec voziščne plošče mostu je obojestranski strešni in znaša ip = 2,50 % od osi

mostu na vsako stran.

Prečni padec hodnikov za pešce je enostranski – nagnjen proti vozišču in znaša ip = 2 %.

Za potrebe izrednega prometa, za gradnjo nuklearne elektrarne v Krškem, je bil most leta

1975 ojačan z zunanjimi prednapetimi kabli.

V PRILOGI 1 je priložen dispozicijski načrt obstoječega stanja konstrukcije mostu.

3.2 Opis zgornje (prekladne) konstrukcije mostu

3.2.1 Glavni vzdolžni in prečni nosilci

Konstrukcija mostu je sestavljena iz dvanajstih prostoležečih polj, razdeljenih na polja

29,40 m + 10 m x 30,10 m + 29,40 m, tako da celotna dolžina konstrukcije med osmi

ležišč na krajnih opornikih znaša L = 359,80 m.


Vsako polje sestavljajo po trije glavni vzdolžni prefabricirani prednapeti betonski nosilci

prereza I, ki so med seboj povezani s štirimi prefabriciranimi betonskimi prečniki in tvorijo

sistem rešetke. Glavni vzdolžni nosilci imajo razmik 3,40 m.

Slika 3.5: Tlorisni prikaz vzdolžnih nosilcev in prečnikov


Prvo polje pri desnoobrežnem oporniku sestavljajo štirje vzdolžni prefabricirani betonski

nosilci, postavljeni v medsebojnem razmiku 3,40 m, in so prav tako povezani s štirimi

prefabriciranimi betonskimi prečniki.

Slika 3.6: Tlorisni prikaz vzdolžnih nosilcev in prečnikov pri razširjenem delu



Vsi nosilci so iz prednapetega betona marke betona (v nadaljevanju MB) 400 in so

prednapeti s kabli sistema IMS tipa EU 16Ø7 mm.

Zaradi morebitnih kasnejših namestitev inštalacij (vodovod, kanalizacija, plin) sta v

prečnikih puščeni dve odprtini premera Ø 25 cm.

3.2.2 Voziščna plošča

Voziščna plošča je sestavljena iz montažnih AB-elementov dimenzij 1,90 m x 5,28 m,

armirana z mehko armaturo Č 0200. Posamezni montažni elementi voziščne plošče so

položeni na glavne nosilce in so zaliti z enakovrednim betonom.

Debelina voziščne plošče znaša d = 18 cm, proti zunanjem robu se debelina zmanjšuje do

debeline d = 13 cm.

Voziščna plošča je razdeljena na štiri zavorne enote, ki so med seboj ločene z

dilatacijskimi regami:

prva zavorna enota je sestavljena iz polj 1 in 2, fiksna ležišča so na desnoobrežnem

oporniku številka 1,

druga zavorna enota je sestavljena iz polj 3, 4, 5 in 6, fiksna ležišča so na stebru

številka 5,

tretja zavorna enota je sestavljena iz polj 7, 8, 9 in 10, fiksna ležišča so na stebru

številka 9,

četrta zavorna enota je sestavljena iz polj 11 in 12, fiksna ležišča so na

levoobrežnem oporniku številka 13.

Na voziščno ploščo je položena hidroizolacija, ki je sestavljena iz:

enega premaza bitumenske emulzije,

bitumenske mase,

impregniranega steklenega voala,

bitumenske mase.

Prek plasti HI je vgrajen dvoslojni asfaltbeton debeline 5 cm (3 cm + 2 cm).


Prečni padec voziščne plošče mostu je obojestranski strešni in znaša ip = 2,50 % od osi

mostu na vsako stran.

3.3 Opis spodnje (podporne) konstrukcije

3.3.1 Desnoobrežni opornik (številka 1)

Desnoobrežni opornik se nahaja v km 0 + 69,75 in je temeljen na osmih Bennoto pilotih

premera Ø 100 cm (vertikalne in poševne izvedbe). Piloti so AB iz MB 300, armirani z

mehko armaturo Č 0200. Poševni piloti so v nagibu 5 : 1 in prevzemajo horizonatalne

obtežbe. Dolžina pilotov znaša približno 11 m. Razmik pilotov v vzdolžni smeri znaša

3,00 m, v prečni pa 3,40 m.

Piloti so na vrhu povezani z AB-pilotno blazino iz MB 220, armirano iz rebrastega jekla

ČBR-40-1. AB-blazina je dolžine L = 12,50 m, širine š = 4,60 m in višine h = 1,50 m.

Nad AB-pilotno blazino je AB-stena opornika, ki je tudi iz MB 220, armirana z mehko

armaturo Č 0200-V. AB-stena opornika je dolžine L = 12,26 m, debeline d = 1,25 m in

višine h = 1,17 m (do kote ležišč). Na AB-steni opornika so nameščena fiksna ležišča za

glavne nosilce. Nad koto ležišč, na zaledni strani, je AB-stena opornika podaljšana z

zaščitno steno debeline d = 0,50 m do kote spodnjega roba asfalta.

Na zaledni strani zaščitne stene je v globini 0,50 m oblikovano ležišče za prehodno ploščo.

Prehodna plošča je AB iz MB 220, armirana z mehko armaturo Č 0200-V. AB-prehodna

plošča je dolžine L = 3,00 m in debeline d = 0,25 m.

Vzporedno z osjo mostu sta oblikovana krilna zidova debeline d = 0,50 m in dolžine

L = 6,00 m. Krilna zidova sta AB iz MB 220, armirana z mehko armaturo Č 0200-V.

Na koncu krilnih zidov sta revizijska jaška za inštalacije, ki so nameščene pod hodnikom

mostu.


Slika 3.7: Vzdolžni prerez desnoobrežnega opornika


3.3.2 Levoobrežni opornik (številka 13)

Levoobrežni opornik se nahaja v km 4 + 29,55 in je temeljen na šestih Bennoto pilotih

premera Ø 100 cm (vertikalne in poševne izvedbe). Piloti so AB iz MB 300, armirani z

mehko armaturo Č 0200. Poševni piloti so v nagibu 5 : 1 in prevzemajo horizonatalne

obtežbe. Dolžina pilotov znaša približno L = 11 m. Razmik pilotov v vzdolžni smeri znaša

2,00 m, v prečni pa 3,40 m.

Piloti so na vrhu povezani z AB-pilotno blazino iz MB 220, armirano iz rebrastega jekla

ČBR-40-1. AB-blazina je dolžine L = 10,00 m, širine š = 3,60 m in višine h = 1,50 m.

Nad AB-pilotno blazino se nahaja AB-stena opornika, ki je tudi iz MB 220, armirana z

mehko armaturo Č 0200-V. AB-stena opornika je dolžine L = 9,76 m, debeline d = 1,25 m

in višine h = 0,27 m (do kote ležišč). Na AB-steni opornika so nameščena fiksna ležišča za

glavne nosilce. Nad koto ležišč, na zaledni strani, je AB-stena opornika podaljšana z

zaščitno steno debeline d = 0,50 m do kote spodnjega roba asfalta.


Na zaledni strani zaščitne stene je v globini 0,50 m oblikovano ležišče za prehodno ploščo.

Prehodna plošča je AB iz MB 220, armirana z mehko armaturo Č 0200-V. AB-prehodna

plošča je dolžine L = 3,00 m in debeline d = 0,25 m.

Vzporedno z osjo mostu sta oblikovana krilna zidova debeline d = 0,50 m in dolžine

L = 3,20 m.

Krilna zidova sta AB iz MB 220, armirana z mehko armaturno Č 0200-V.

Na koncu krilnih zidov sta revizijska jaška za inštalacije, ki so nameščene pod hodnikom

mostu.

Slika 3.8: Vzdolžni prerez levoobrežnega opornika


3.3.3 Vmesna stebra (številki 5 in 9)

Stebra številki 5 in 9 sta temeljena na šestih Bennoto pilotih premera Ø 100 cm. Piloti so

AB iz MB 300, armirani z mehko armaturo Č 0200. Vsi piloti so poševne izvedbe pod

nagibom 5 : 1 zaradi prevzema vseh horizontalnih obtežb (zavorna sila, veter, potres).


Vzdolžni razmik med piloti znaša 6,00 m, prečni razmik pa 3,00 m. Dolžina pilotov za

steber številka 5 znaša L = 7,15 m, za steber številka 9 pa L = 7,67 m.

Piloti so na vrhu povezani z AB-pilotno blazino iz MB 220, armirano z rebrasto armaturo

ČBR-40-1. AB-pilotna blazina je dolžine L = 7,60 m, širine š = 7,60 m in višine

h = 2,00 m.

Na AB-pilotni blazini se nahaja AB-stena stebra iz MB 300, armirana z mehko armaturo

Č 0200-V, ki je na vzvodni in dolvodni strani polkrožno zaobljena. AB-stena stebra je

dolžine L = 6,80 m, debeline d = 1,20 m in višine h = 5,50 m (steber številka 5) oziroma

višine h = 4,50 m (steber številka 9).

Na AB-steni stebra je ležiščna kapa iz MB 300, armirana z mehko armaturo Č 0200-V, na

kateri so fiksna ležišča. Dolžina ležiščne kape znaša L = 8,40 m, širina š = 2,20 m in višina

h = 1,00 m.

Na gorvodni in dolvodni strani AB-ležiščne kape je zaščitna AB-stena, ki zapira pogled od

strani na prostor med nosilci dveh sosednjih polj in je izvedena v višini vzdolžnega nosilca.

Širina zaščitne AB-stene je š = 2,20 m in je debeline od d = 0,20 m do d = 0,34 m.

Slika 3.9: Vzdolžni prerez vmesne podpore št. 5



3.3.4 Ostali stebri

Stebri številka 2, 3, 4, 6, 7, 8, 10, 11 in 12 so temeljeni na dveh Bennoto pilotih premera

Ø 120 cm. Piloti so AB iz MB 300, armirani z mehko armaturo Č 0200. Piloti so vertikalne

izvedbe, različnih dolžin in v medsebojnem razmiku 5,60 m.

Tabela 3.1: Prikaz dolžin pilotov

PILOT 2 3 4 6 7 8 10 11 12

DOLŽINA 19,07

m

19,35

m

19,43

m

14,93

m

15,19

m

14,85

m

13,88

m

13,31

m

12,65

m

Piloti so na vrhu povezani z AB-ležiščno kapo iz MB 300, armirano z mehko armaturo

Č 0200-V, na kateri so neoprenska ležišča.

Slika 3.10: Vzdolžni prerez vmesne podpore št. 2


Stebri, ki se nahajajo v strugi reke Save, so do višine približno h = 5,00 m ojačani s

kovinskim plaščem.


3.4 Opis opreme mostu

3.4.1 Hodniki za pešce

Hodniki za pešce so montažni AB iz MB 300, sestavljeni iz posameznih elementov dolžine

L = 1,90 m, ki se montirajo in sidrajo na voziščno ploščo.

Ob strani montažnih AB-hodnikov se položijo granitni robniki dimenzij 24 cm x 15 cm.

Prečni padec hodnikov za pešce je enostranski – nagnjen proti vozišču in znaša ip = 2 %.

Na hodnikih je vgrajen liti asfalt debeline d = 2,50 cm.

Robni venec je na zunanjem robu AB-hodnika. Na robnem vencu se montirajo elementi

cevne ograje.

Slika 3.11: Hodniki za pešce


3.4.2 Cevna ograja

Cevna ograja (v nadaljevanju CO) je sestavljena iz kovinskih vertikalnih stebričkov, držaja

in vertikalnih polnil med stebrički. Stebrički so razporejeni v razmiku 95 cm in so sidrani v

hodnike. Višina ograje znaša h = 1,10 m in je na vsakih 30 m dilatirana.


Slika 3.12: Cevna ograja


3.4.3 Odvodnjavanje mostu

Odvodnjavanje mostu je urejeno prek varjenih izlivnikov iz jeklene pločevine debeline

d = 10 mm. Izlivniki so razporejeni na vsaki strani mostu v medsebojnem razmiku

približbo 15 m in so izvedeni pod granitnim robnikom. Na mostu je štiriindvajset

izlivnikov.

3.4.4 Ležišča

Ležišča na mostu so jeklena (nepomična) fiksna in neoprenska pomična.

Fiksna ležišča so izvedena na stebrih številka 1, 5, 9 in 13 ter prenašajo horizontalno

obremenitev prek stebrov v temeljna tla. Jeklena nepomična ležišča so sestavljena iz dveh

pločevin dimenzij 500 mm x 140 mm x 40 mm, pri katerih je zgornja pločevina sidrana v

glavni vzdolžni nosilec, spodnja pa v steber.

Glavna nosilna konstrukcija in stebra številki 5 in 9 so povezani s tremi jeklenimi

nepomičnimi ležišči in tremi neoprenskimi pomičnimi ležišči. Jeklena nepomična ležišča

so dimenzij 500 mm x 140 mm x 40 mm, neoprenska pomična pa 400 mm x 200 mm x 52

mm.


Na stebrih številka 2, 4, 6, 8, 10 in 12 so izvedena neoprenska pomična ležišča dimenzij

400 mm x 200 mm x 52 mm. Na stebrih številka 3, 7 in 11 so izvedena neoprenska

pomična ležišča dimenzij 400 mm x 300 mm x 85 mm.

Slika 3.13: Detajl razporeditve ležišč


3.4.5 Javna razsvetljava mostu

Po projektu je predvidena možnost pritrditve stebrov za javno razsvetljavo. Na mostu je

razporejenih trinajst stebrov javne razsvetljave, ki so pritrjeni na zunanjem robu robnega

venca s pomočjo jeklene plošče in vijakov. Stebri javne razsvetljave so razporejeni na levi

strani mostu, gledano s smeri proti Brežicam.

3.4.6 Dilatacija

Na krajnih opornikih, na voziščni plošči, so vgrajene pomične dilatacije tipa CV 80-240,

na hodnikih pa pomične dilatacije tipa CVG 80-240.

Slika 3.14: Dilatacija hodnika

(Vir: GIP GRADIS – PZI 1970)


Slika 3.15: Dilatacija vozišča

(Vir: GIP GRADIS – PZI 1970)

Posamezne zavorne enote so ločene z dilatacijskimi regami, ki se nahajajo nad stebri

številka 3, 7 in 11 ter so zapolnjene z elastičnim zalivnim kitom.


4 ANALIZA POŠKODB KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV

MOSTU ČEZ REKO SAVO V BREŽICAH

Z analizo poškodb in porušitev betonskih mostov v stotih letih gradnje in uporabe je

mogoče ugotoviti dejanske vzroke teh poškodb ter vplivati na njihovo nevtraliziranje in

zmanjševanje. Glede na vzroke za nastanek ter vplive na trajnost, stabilnost in nosilnost

konstrukcij betonskih mostov se poškodbe razvrščajo v tri osnovne skupine:

strukturne pomanjkljivosti, nastale pri zasnovi, projektiranju in graditvi mostov,

korozija armature in visokovrednega jekla kablov zaradi kemičnih procesov,

agresivnega okolja in propadanja betona,

poškodbe mostnih konstrukcij zaradi neustrezne opreme.

Možne so tudi druge poškodbe, na primer zaradi preprečenih deformacij, mehanskih

vplivov in nizkih temperatur.

(Pržulj, 2015)

Za potrebe izdelave projekta za izvedbo (v nadaljevanju PZI) za rekonstrukcijo mostu čez

reko Savo v Brežicah je na podlagi naročila izveden detajlni vizualni pregled stanja mostu,

ki ga je izvedel Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije (IRMA d. o. o.). Detajlni

pregled konstrukcije je izveden s pomočjo Darsovega vozila, ki je namenjen za tovrstne

preglede premostitvenih objektov.

Pri vizualnem pregledu so registrirane karakteristične poškodbe konstrukcije, ki smo jih v

nadaljevanju proučili, uporabili in dopolnili z lastnimi ugotovitvami.


4.1 Poškodbe spodnje (podporne) konstrukcije

4.1.1 Krajna desno- in levoobrežna opornika

Na obeh krajnih opornikih so prisotni poškodbe zaradi korozije armature, odstopanje in

odpadanje betona, sledovi zamakanja in siga ter razraščanje alg.

Močneje je poškodovan desnoobrežni opornik, saj so siderne plošče kabla za napenjanje

močno korodirane. Beton je na tem področju razpokan in močno poškodovan.

Slika 4.1: Desnoobrežni opornik

(Vir: Lastni vir)

4.1.2 Vmesne podpore

Na stebrih, ki so v strugi reke Save in so ojačani s kovinskim plaščem, je vidna površinska

korozija jekla. Ostali stebri so brez vidnih poškodb.

Slika 4.2: Površinska korozija na vmesnih rečnih stebrih

(Vir: Lastni vir)


Na zaščitnih stenah AB-gred je opaziti zmrzlinske poškodbe betona, odstopanje in

odpadanje betona ter korozijo armature.

Slika 4.3: Poškodbe zaključkov AB-gred

(Vir: Lastni vir)

Na robnih delih AB-gred so opazni sledovi zamakanja, odstopanje in odpadanje betona ter

korozija armature. Prav tako so na določenih mestih prisotne razpoke betona. Na mestih

zamakanja prihaja do razraščanja alg.

Slika 4.4: Poškodbe AB-gred

(Vir: Lastni vir)


4.2 Poškodbe zgornje (prekladne) konstrukcije in opreme mostu

4.2.1 AB-vzdolžni nosilci

Na AB-vzdolžnih nosilcih so pristotni sledovi zamakanja, sige in korozijskih žarišč. Na

več mestih so prisotne mrežaste razpoke betona. Prav tako na več mestih prihaja do

odpadanja zaščitnega sloja betona in so vidne poškodbe armature zaradi korozije.

Slika 4.5: Poškodbe na vzdolžnem nosilcu

(Vir: Lastni vir)

4.2.2 AB-prečni nosilci (prečniki)

Na površini AB-prečnikov sta ponekod opazna odpadanje zaščitnega sloja betona in

korozija armature. Pojavljajo se mesta slabo zalitega, segregiranega in poroznega betona.

Slika 4.6: Poškodbe na prečnem nosilcu

(Vir: Lastni vir)


4.2.3 AB-voziščna plošča

Na spodnjem konzolnem delu voziščne plošče so opazni sledovi zamakanja, korozijskih

produktov. Pojavlja se odstopanje in odpadanje zaščitnega sloja betona. Na teh mestih je

armatura močno korodirana. Ponekod so opazni manjši kapniki sige.

Slika 4.7: Poškodbe spodnjega dela konzole AB-voziščne plošče

(Vir: Lastni vir)

Jekleni izlivniki na konzolnem delu voziščne plošče so močno korodirani.

Slika 4.8: Korozija jeklenega izlivnika

(Vir: Lastni vir)


4.2.4 Naknadno izvedene natezne jeklene vezi

Na mestih sidranja naknadno izvedenih nateznih jeklenih vezi so opazni sledovi korozije

kabla in razpokanega betona.

Na levi strani konstrukcije, na podpori med 2. in 3. poljem (gledano proti Brežicam), je

naknadno izvedena natezna jeklena vez pretrgana.

Slika 4.9: Pretrgana natezna jeklena vez

(Vir: Lastni vir)

4.2.5 Ležišča vzdolžnih nosilcev

Na AB-ležiščnih podstavkih so opazni sledovi korodirane armature. Neoprenske plošče

ležišč so v dobrem stanju.

Slika 4.10: Ležišče

(Vir: Lastni vir)


4.2.6 Hodniki, robni venci in robniki

Na stikih med posameznimi elementi hodnikov, na lokaciji robnih vencev, prihaja do

izpadanja cementne malte, s katero so ti stiki zapolnjeni.

Na zgornji površini robnih vencev je opazno odstopanje in odpadanje zaščitnega sloja

betona. Prav tako je vidna korozija armature robnih vencev.

Slika 4.11: Poškodbe robnega venca

(Vir: Lastni vir)

Na robnih vencih ob dilatacijah je opazna močno korodirana armatura.

Slika 4.12: Korozija armature ob dilatacijah

(Vir: Lastni vir)


Na betonskih robnikih so opazni propadanje in poškodbe robnikov. Na več mestih

manjkajo deli robnikov.

Slika 4.13: Poškodbe betonskega robnika

(Vir: Lastni vir)

4.2.7 Vozišče

Na vozišču je vidna deformiranost in razpokanost asfaltne obloge.

Slika 4.14: Poškodbe vozišča

(Vir: Lastni vir)


4.2.8 Dilatacija

Dilatacijske rege na vozišču so zapolnjene s peskom, poškodovane in niso več

neprepustne.

Slika 4.15: Zapolnjena dilatacijska rega

(Vir: Lastni vir)

4.2.9 Ograja

CO je na več mestih močno korodirana, ponekod tudi pretrgana. Vidne so tudi mehanske

poškodbe ograje kot posledica prometnih nesreč. Na nekaterih mestih manjkajo ali so celo

pretrgana vertikalna polnila CO.

Slika 4.16: Korozija cevne ograje

(Vir: Lastni vir)


4.2.10 Izlivniki

Nekateri izlivniki so zapolnjeni s peskom in posledično ne služijo več svojemu namenu, saj

je odvajanje površinske vode oteženo.

Slika 4.17: Zapolnjen izlivnik

(Vir: Lastni vir)


5 OPIS PREDLOGA ZA REKONSTRUKCIJO MOSTU ČEZ REKO

SAVO V BREŽICAH

5.1 Splošno o rekonstrukcijah

Za AB-prednapete mostove, starejše od 25–30 let, je v odvisnosti od kakovosti gradnje in

pogojev uporabe običajno, da se načrtujejo sanacijska in rekonstrukcijska dela. Obseg del,

zlasti kar zadeva rekonstrukcijo posameznih elementov ali celotne nosilne konstrukcije, je

zelo različen glede na vrsto poškodb in način rekonstrukcije. (Pržulj, 2015)

Rekonstrukcije in adaptacije mostu pa se nanašajo predvsem na spreminjanje naslednjih

karakteristik mostu:

povečanje nosilnosti mostu,

povečanje širine mostu,

izdelavo hodnikov za pešce,

vodenje instalacij prek prepreke itd.

Vse te spremembe zahtevajo temeljito obnovo in preureditev mostu. Tako se poleg

sanacijskih del pojavijo še ojačitve obstoječih in vgrajevanje novih konstrukcijskih

elementov.

Ojačitev obstoječih konstrukcijskih elementov predstavlja posebno področje, ki je

strokovno tudi zelo zahtevno.

Pod pojmom ojačitve razumemo v glavnem poseg v konstrukcijski element. Cilj tega

posega je doseči večjo nosilnost obravnavanega elementa. Ojačitve konstrukcijskega

elementa izvedemo iz različnih razlogov:

ojačitev konstrukcijskih elementov, ki imajo premajhno nosilnost zaradi premajhne

trdnosti betona ali premajhnega prereza armature (pojav razpok),


ojačitev konstrukcijskega elementa zaradi povečane prometne obremenitve,

ojačitev konstrukcijskega elementa zaradi adaptacije mostu,

ojačitev konstrukcijskih elementov, ki so poškodovani zaradi zunanjih vplivov, kot

so: potres, požar, posedanje terena, prometna nesreča itd.

(Cafnik, 1987)

5.2 Projektni pogoji in zahteve k varovanju okolja in habitata

Rekonstrukcija mostne konstrukcije je načrtovana na reki Savi, ki ima na tem odseku status

ribolovnega revirja.

Ob predvidenih delih na območju vodnih ali priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na

kakovost vode in vodni režim, je treba vsaj sedem dni pred začetkom gradnje obvestiti

Ribiško družino Brežice, da lahko izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib

na predvidenem območju posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten.

Če bodo dela potekala etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec obvestiti Ribiško

družino Brežice ob vsakem novem posegu v strugo, tako da se lahko intervencijski odlovi

po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka.

5.2.1 Splošni pogoji

Varovanje habitata:

vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji

mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture

in številčnosti tako, da se struge, obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj

naravnem stanju, da se ohranjajo obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in

raznolikosti vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogoča prehod,

ter da se ohranja naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin;

gradbena dela na vodnih zemljiščih in v priobalnem pasu naj se izvedejo po

principu sonaravnega urejanja voda. Dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da

se ohranja povezanost oziroma celovitost vodenega prostora.


Preprečevanje onesnaževanja voda:

vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotokov s

strupenimi ali škodljivimi snovmi (goriva, olja, zaščitni premazi, beton itd.), ki se

uporabljajo v gradbeništvu. Preprečeno mora biti vsakršno onesnaževanje

vodotokov na območju načrtovanih del;

odpadkov, gradbenega materiala in s kakršno koli snovjo onesnažene vode se v

vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča ne odlaga;

začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je

preprečeno onesnaževanje voda. Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov

gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo.

5.2.2 Detajlni pogoji

Dela v območnem delu Save, ki so predvidena za rekonstrukcijo mostu, se zaradi

drsti rib ne izvajajo med 1. 3. in 30. 6. Prav tako so v tem obdobju prepovedana

tudi dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko negativno vplivajo na

kakovost vode in vodni režim. V tem obdobju so dovoljena dela v okviru

rekonstrukcije, če to ne bo vplivalo na kakovost vode in vodni režim v Savi.

Gradbena dela je treba tehnično izpeljati tako, da se v čim večji možni meri

zmanjša vpliv kaljenja vode.

Med čiščenjem betonskih površin mostne konstrukcije ter med odstranjevanjem

poškodovanega betona in drugih materialov je treba preprečiti, da bi se odpadna

voda iztekala v Savo in da bi se odpadni material z mostne konstrukcije odlagal v

Savo.

Sanacija razpok, nezalitih in segregiranih betonov in ostalih poškodb mostne

konstrukcije je treba izvajati »v suhem«, tako da ne prihaja do stika med

uporabljenimi snovmi za sanacijo in vodo Save.

Pri izvajanju del naj bo betoniranje v omočenem delu struge in na brežinah čim

manj. Kjer je betoniranje (jet-grouting) neizogibno, naj se izvaja »v suhem«, kar

pomeni vodotesno opaženje prostorov, kjer se bo vgrajeval beton.


V času izvajanja gradbenih del je treba preprečiti izcejanje vseh strupenih snovi v

vodo Save.

Dna struge Save pod mostom naj se ne utrjujejo. Če se temu ni mogoče izogniti, naj

bo utrjevanje dna izvedeno v izrazito neporavnani obliki.

Obstoječa obrežna vegetacija se mora ohraniti v največji možni meri. Sečnja

vegetacije naj bo selektivna. V primeru odstranjevanja zarasti ob vodotokih naj se

jo nadomesti z avtohtono drevesno in grmovnato zarastjo.

Med izvajanjem gradbenih del se za njihovo izvedbo ne zajema voda iz Save.

(Živec, PZI 2013)

5.3 Sanacija poškodb na betonskih površinah

Osnovni vzroki površinskih poškodb betona ter korozije armature in kablov so zunanji

vplivi (agresivnost okolja, sol za odtaljevanje, zmrzal, voda in vlaga).

Korozija armature in kablov je posledica majhne debeline in kontaminiranosti zaščitnega

sloja betona (karbonatizacija, zmanjšanje alkalnosti betona) ter pojava razpok na betonskih

površinah. Poškodbe betona ter korozija armature in kablov so vzajemni vplivi. Površinska

popravila obsegajo plitve in deloma globlje poškodbe betonskih površin. S temi popravili

se povečujeta vodonepropustnost in odpornost proti agresivnim vplivom. (Pržulj, 2015)

5.4 Projektantska rešitev rekonstrukcije mostu

Za potrebe opisa projektantske rešitve so uporabljeni podatki iz PZI za rekonstrukcijo

mostu čez reko Savo v Brežicah.

PK mostu je zasnovana kot v celoti kontinuirna konstrukcija z ležišči, položenimi na

podporah.


Rekonstrukcija mostu je razdeljena na tri faze in obsega:

rekonstrukcija spodnje (podporne) konstrukcije,

rekonstrukcija zgornje (prekladne) konstrukcije,

zamenjava opreme mostu.

Pri izdelavi projektantske rešitve so upoštevani Tehnične smernice TSC 07.100 za cestne

premostitvene objekte (v nadaljevanju TSC), postopkovna navodila, standardi, pravilniki in

ukrepi za izvajanje sanacijskih in rekonstrukcijskih del ter navodila proizvajalcev

materialov, uporabljenih pri rekonstrukciji in sanaciji mostu.

Z upoštevanjem vseh omenjenih navodil in predpisov bo zagotovljena kakovost izvedenih

sanacijskih in rekonstrukcijskih del.

Pri izdelavi projektantske rešitve so uporabljene naslednje Tehnične smernice za cestne

premostitvene objekte:

TSC 07.102 – robni venci, robniki in hodniki za objekte na cestah,

TSC 07.103 – ograje na cestnih objektih,

TSC 07.104 – hidroizolacija cestnih objektov,

TSC 07.105 – odvodnjavanje in kanaliziranje cestnih premostitvenih objektov,

TSC 07.106 – ležišča premostitvenih objektov,

TSC 07.107 – dilatacije premostitvenih objektov,

TSC 07.108 – krilni zidovi,

TSC 07.109 – nasipi ob premostitvenih objektih in prehodne plošče,

TSC 07.110 – ureditev prostora ob stiku cestnega telesa in premostitvenih objektov,

TSC 07.112 – oprema in projekt za vzdrževanje,

TSC 07.113 – napeljave,

TSC 07.116 – rege,

TSC 07.117 – prednapenjanje brez sovprežnosti,

TSC 07.119 – temeljenje na uvrtanih kolih.


Pri izdelavi projektantske rešitve so uporabljeni naslednji Tehnnološki postopki za

optimizacijo izvajanja sanacij in rekonstrukcij premostitvenih objektov (postopkovna

navodila):

POSTOPEK ŠT. 1 – odstranjevanje betona,

POSTOPEK ŠT. 2 – čiščenje armature,

POSTOPEK ŠT. 3 – protikorozijska zaščita armature,

POSTOPEK ŠT. 5 – sanacija poškodb na betonskih površinah,

POSTOPEK ŠT. 9 – sanacija razpok,

POSTOPEK ŠT. 16 – izvedba hidroizolacije,

POSTOPEK ŠT. 19 – zabetoniranje prebojev v voziščni plošči,

POSTOPEK ŠT. 20 – izvedba sanacije zgornje površine AB-voziščne plošče.

V PRILOGI 2 je podan dispozicijski načrt rekonstruiranega stanja mostu.

5.5 Priprava površine za sanacijo

Ne glede na izbrani način sanacije je dobro pripravljena površina zelo pomembna za

homogeno popravilo in dobro sprijemnost. Prvi korak je, da se mehansko ali z vodnim

curkom pod pritiskom odstrani ves drobljivi, slabo vezani, nevezani in poškodovani beton.

Beton se mora odstraniti do te mere, da se korodirana armatura in kabli popolnoma

odkrijejo ter da se za 30 mm prekorači točka, do katere je korozija vidna oziroma beton

kontaminiran. Obsežno odstranjevanje materiala utegne zahtevati tudi začasno podpiranje

konstrukcije. Ostri robovi niso priporočljivi. Vsa izpostavljena armatura se mora očistiiti

umazanije in korozije. Najučinkovitejša postopka sta peskanje do sijaja in vodni curek pod

pritiskom. S sosednjih površin poškodovanega betona se odstrani slabo vezan in drobljiv

material. Če je stopnja korodiranosti armature večja kot 10 %, je treba armaturo

nadomestiti z novo. Po odstranitvi poškodovanega in kontaminiranega betona se morajo s

površin, ki se sanirajo, odstraniti prah, olje, mast, produkti korozije ipd. (Pržulj, 2015)


5.6 Rekonstrukcija in sanacija spodnje (podporne) konstrukcije

5.6.1 Ojačitev pilotov in stebrov

V PZI za rekonstrukcijo mostu čez reko Savo je zaradi predvidene nove obtežbe plošče in

obremenitve prometa predvidena ojačitev spodnje (podporne) konstrukcije.

Predvideno je, da se obstoječi piloti ojačajo z izvedbo novih pilotov po metodi »Jet

Grouting«.

Ojačitev pilotov z omenjeno metodo se izvede na vseh vmesnih podporah, pri krajnih

obrežnih opornikih pa ojačitev ni potrebna.

Pri vmesnih podporah št. 2, 3, 4, 6, 7, 8, 10, 11 in 12 se ob vsakem obodu že obstoječega

pilota izvede po osem novih pilotov premera Ø 75 cm in enake dolžine, kot je dolžina

obstoječih pilotov. Po končani izvedbi novih pilotov se izvede AB-krona debeline d = 1 m,

ki služi za nadaljnje obbetoniranje in stabiliziranje stebrov in novih pilotov.

Slika 5.1: Vmesna podpora št. 2


Potem se izvedeta armiranje in betoniranje vseh vmesnih stebrov, ki se po celotni višini

obbetonirajo z novim betonom debeline d = 30 cm. Armiranje pri vmesnih stebrih, ki so

ojačani s kovinskim plaščem, se izvede tako, da se nova armatura privari na kovinski plašč.

Na vmesnih stebrih, pri katerih ni kovinskega plašča, je treba armaturo sidrati v obstoječi

beton stebra.


Za armiranje se uporabi armatura v obliki črke U premera Ø 12 mm.

Pri vmesnih podporah št. 5 in 9 se izvede po sedem novih pilotov premera Ø 100 cm. Novi

piloti se izvedejo v dveh ravnih linijah in so prav tako enakih dolžin, kot je dolžina že

obstoječih pilotov. Za izvedbo novih pilotov se skozi obstoječo povezovalno gred izvrtajo

luknje premera Ø 100 mm, skozi katere se izvede betoniranje.

Slika 5.2: Vmesna podpora št. 5


5.6.2 Obbetoniranje AB-kape stebra

Po končanem betoniranju stebrov se izvede obbetoniranje AB-kape stebra. Predvideno je

obbetoniranje po obodu obstoječe kape debeline d = 40 cm.

Slika 5.3: Obbetoniranje AB-kape stebra



5.6.3 Izvedba preglednih komor

Za potrebe pregledovanja dilatacij in napenjanja po projektu rekonstrukcije predvidenih

novih eksternih kablov se pri krajnih opornikih izvedejo pregledne komore. Pred izvedbo

preglednih komor je treba odstraniti obstoječe krilne zidove.

V osi 1 se izvede pregledna komora dolžine L = 12,20 m, višine h = 2,20 m in širine

š =1,70 m.

Slika 5.4: Pregledna komora pri desnoobrežnem oporniku


V osi 13 se izvede pregledna komora dolžine L = 8,96 m, višine h = 1,40 m in širine

š = 1,70 m.


Slika 5.5: Pregledna komora pri levoobrežnem oporniku


Na preglednih komorah se po zahtevah TSC izvedejo konzole za nove prehodne plošče

dolžin L = 3,70 m.

Na pregledne komore se pritrdijo tudi novi krilni zidovi, katerih debelina je d = 50 cm (pri

desnoobrežnem oporniku št. 1) oziroma d = 40 cm (pri levoobrežnem oporniku št. 13).

5.7 Rekonstrukcija in sanacija zgornje (prekladne) konstrukcije

Sanacija oziroma rekonstrukcija zgornje (prekladne) konstrukcije je razdeljena na dve fazi:

sanacija oziroma rekonstrukcija spodnje površine PK,

sanacija oziroma rekonstrukcija zgornje PK.

K rekonstrukciji zgornje (prekladne) konstrukcije najprej pristopimo z rekonstrukcijo

spodnje površine PK.


5.7.1 Sanacija spodnje površine PK

Pri sanaciji spodnje površine PK sta predvideni izvedba novih prečnikov med glavnimi

vzdolžnimi nosilci in PK ter ojačitev glavnih vzdolžnih nosilcev.

Z zabetoniranjem novih prečnikov nad vmesnimi podporami se omogoča kontinuiranje

konstrukcije v celoti. Novi – ojačani prečniki so povezani z že obstoječimi montažnimi

prečniki.

Novi obbetonirani prečniki so višine h = 1,88 m, širine š = 8,40 in debeline d = 3,00 m.

Povezava med obstoječimi in novimi obbetoniranimi prečniki je izvedena s pomočjo Hilty

moznikov, ki se zavrtajo v obstoječe montažne nosilce.

Slika 5.6: Novi prečnik


Glavni vzdolžni nosilci se ojačajo s pomočjo karbonskih tkanin, ki so nalepljene po

celotnem obodu stene in spodnje pasnice nosilca. Za ojačitev se uporabi karbonska tkanina

SikaWrap – 230 C/45.

Pred ojačitvijo vzdolžnih nosilcev je treba površino nosilcev očistiti z vodnim curkom in

poravnati površino z maso SikaDur 31. Po lepljenju karbonske tkanine se izvede barvanje

tkanine z zaščitno barvo, ki ščiti tkanino pred UV-žarki.


5.7.2 Rekonstrukcija zgornje površine PK

Zgornjo površino PK je treba rekonstruirati, tako da bo zagotovljena prometna pretočnost.

Pred začetkom rekonstrukcije zgornje površine PK je treba urediti začasno preusmeritev

prometa. Začasna preusmeritev prometa se izvede po naslednjem vrstnem redu:

najprej je treba promet vozil in ljudi začasno preusmeriti na desni vozni pas,

gledano proti Čatežu. Potem se prometni pas loči z zaščitno betonsko varnostno

ograjo (v nadaljevanju BVO) ali podobno. Promet vozil bo potekal na prometnem

pasu enosmerno izmenično, z dovoljeno hitrostjo V = 40 km/h. Promet pešcev pa

bo omogočen na obstoječem hodniku za pešce;

po preusmeritvi prometa se izvede demontaža cevne ograje na levi strani mostu,

gledano proti Čatežu;

potem se izvede odstranjevanje hodnikov za pešce in obstoječih izlivnikov;

izvede se postavitev začasnega hodnika za pešce širine š = 1,50 m iz jeklenih

profilov, na katere so položeni leseni plohi;

zraven začasnega hodnika za pešce se postavi začasna varnostna ograja;

potem se izvede dobetoniranje voziščne plošče v širini š = 76 cm.

Slika 5.7: Prikaz začasne preusmeritve prometa



Po ureditvi začasne prometne preusmeritve se izvede prva faza gradnje oziroma

rekonstrukcije zgornje površine PK, ki obsega:

izvedeta se preusmeritev prometa vozil na levi prometni pas in preusmeritev ljudi

na začasni hodnik za pešce,

izvede se demontaža obstoječe cevne ograje,

izvedeta se odstranjevanje hodnikov za pešce z robnim vencem in odstranjevanje

izlivnikov,

odstranijo se obrabni sloj asfaltbetona, zaščitni sloj asfalta in hidroizolacija,

izvede se odstranjevanje betona v debelini d = 1 cm z vodnim curkom pod visokim

pritiskom, brez odkrivanja površine armature na celi površini voziščne plošče,

po odstranjevanju asfalta in betona se izvede izdelava posnetka betona,

določijo se nova niveleta in debeline novega izravnalnega betona glede na vzdolžne

in prečne nagibe,

na mestih, na katerih je ugotovljena večja koncentracija kloridov od dopustne meje,

se odstrani beton pod armaturo do globine zdravega betona,

na območju obstoječega robnega venca v širini š = 18 cm oziroma š = 24 cm (na

razširjenem delu mosta) se izvede rušitev voziščne plošče, armatura se ohrani,

potem se izvede betoniranje nove voziščne plošče z razširitvijo za hodnik v širini

š = 1,30 m,

na koncu se izvede gradnja hodnikov za pešce, na katerih bosta izvedeni jeklena

varnostna ograja (v nadaljevanju JVO) in cevna ograja za pešce.


Slika 5.8: Prikaz rekonstruiranega desnega voznega pasu


Po izvedeni rekonstrukciji desnega voznega pasu se promet vozil preusmeri na že

rekonstruirani vozni pas. Promet pešcev pa se preusmeri na nov hodnik za pešce.

Potem pa se izvede rekonstrukcija levega voznega pasu oziroma druga faza gradnje, in

sicer po enakem vrstnem redu, kot je bilo to narejeno pri prvi fazi gradnje.

Slika 5.9: Prikaz rekonstruirane konstrukcije


5.7.3 Opis kontinuiranja celotne konstrukcije

Kontinuiranje celotne konstrukcije predstavlja gradnjo, pri kateri so vse zavorne enote med

seboj povezane. Obstoječi zunanji prednapeti kabli se odstranijo in nadomestijo z novimi

prednapetimi kabli. Novi prednapeti kabli se vodijo po momentnih linijah od pregledne


komore v osi št. 1 do osi št. 5, kjer se kabel zasidra in se naprej nadaljuje nov kabel. Novi

prednapeti kabel poteka od osi št. 5 do osi št. 9, kjer je zasidran. Potem se vodi še tretji

prednapeti kabel, ki poteka od osi št. 9 do osi št. 13, kjer je zasidran v pregledni komori.

Novi prednapeti kabli so položeni v zaščitni cevi, napolnjeni z mastjo. V prvi fazi gradnje

(faza sanacije) se kabli napnejo do 70 % natezne sile, saj konstrukcija še ni v celoti

ojačana. Napenjanje kablov do 100 % natezne sile se izvede po končani rekonstrukciji.

5.7.4 Zamenjava obstoječih ležišč

Zamenjava obstoječih ležišč se izvede po zabetoniranju novih prečnikov. Tipi ležišč z

dimenzijami so podani v Tabeli 5.1.

Tabela 5.1: Tipi ležišč

MinNx MaxNx pomiki Vx zasuk α b l h dT Nd Vxyd

kN kN mm % mm mm mm mm kN mm

D 5036,6 1803,0 POT

L 4491,5 1577,2 ležišča

D 8183,0 2468,4 700,0 600,0 167,5 115,0 9333,0 114,5

L 10323,1 3235,8 700,0 700,0 167,5 115,0 11287,0 114,5

D 8189,0 2751,1 700,0 600,0 167,5 115,0 9333,0 114,4

L 8219,0 2754,0 700,0 600,0 167,5 115,0 9333,0 114,5

D 8193,1 2749,2 700,0 600,0 167,5 115,0 9333,0 114,5

L 8187,8 2746,7 700,0 600,0 167,5 115,0 9333,0 114,5

D 8277,4 2712,1 700,0 700,0 230,5 163,0 10122,0 162,5

L 8276,5 2709,9 700,0 700,0 230,5 163,0 10122,0 162,5

D 8224,5 2723,1 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,5

L 8223,9 2723,7 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,5

D 8235,5 2721,6 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,5

L 8235,2 2722,3 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,5

D 8230,0 2724,4 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,6

L 8229,6 2725,1 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,5

D 8272,0 2709,3 700,0 700,0 230,5 163,0 10122,0 162,5

L 8271,9 2710,1 700,0 700,0 230,5 163,0 10122,0 162,5

D 8230,7 2730,9 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,5

L 8230,3 2730,8 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,6

D 8201,3 2689,0 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,6

L 8200,1 2688,0 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,6

D 8392,4 2793,3 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,6

L 8389,9 2790,9 700,0 700,0 209,5 147,0 10662,0 146,6

D 4338,0 1046,0 POT

L 4341,0 1048,9 ležišča

Te 5i (4780 kN)

TA 4 (4496 kN)0,26

0,14

0,.13

0,14

0,13

0,14

0,14

opomba

0,21

0,13

0,13

0,13

0,13

arm

irano e

lasto

mern

a ležiš

ča s

sid

rnam

i plo

ščam

i in

z m

oznik

om

spodaj

0,17

TE 6i (7011 kN)

TA 6 (6388 kN)

os 11

os 12

os 13

os 5

os 6

os 7

os 8

os 9

os 10

os 3

os 4

podpora ležišče

os 1

os 2

184,5

79,7

86,4

98,5

168,3

143,7

180,9

150,9

145,7

165,4

123,6

130,1

135,7

5.8 Zamenjava krova in opreme mostu

Dispozicija opreme rekonstruiranega mostu je podana v PRILOGI 3.

5.8.1 Hidroizolacija in asfalt

Hidroizolacija, ki se vgradi na rekonstruirano konstrukcijo, sestoji iz:

epoksidnega premaza,

posipa kremenčevega peska,


bitumenske lepilne zmesi,

bitumenskih trakov debeline d = 5 mm.

Na rekonstruirano voziščno ploščo se vgradi asfaltna plast, ki je sestavljena iz obrabno

zaporne plasti AC 11 surf Pmb 45/80-65 A2 debeline d = 4 cm in zaščitnega sloja asfalta

AC 8 surf PmB 45/80-55 A2 debeline d = 3 cm.

Slika 5.10: Prikaz saniranega stanja voziščne plošče


5.8.2 Hodniki, robni venci in robniki

Na rekonstruirano PK se najprej položijo robniki iz naravnega kamna (granit) dimenzij

20/23 cm. Potem se izvede betoniranje hodnika z robnim vencem širine š = 2,70 m. V

hodnikih so vgrajene PVC-cevi Ø 125 mm. Na mestih, kjer so predvidene pozicije stebrov

za javno razsvetljavo, se izvede razširitev robnega venca, tako imenovana bradavica. Pri

izvajanju hodnika, robnega venca in robnikov je treba upoštevati navodila iz TSC 07.102.

5.8.3 Odvodnjavanje mostu

Odvodnjavanje rekonstruirane konstrukcije se izvede prek izlivnikov s stranskim vtokom,

ki so vgrajeni v granitne robnike, in s pomočjo cevk za pronicajočo vodo (v nadaljevanju

CPV). Odvodnjavanje se potem spelje v vzdolžno zbirno cev DN 200, ki je položena pod

konzolo. Vzdolžna zbirna cev je speljana po celotni dolžini konstrukcije do opornika in je

potem po notranji strani spuščena do obstoječega jaška obstoječe cestne kanalizacije.


Dispozicija odvodnjavanja rekonstruiranega mostu je podana v PRILOGI 4.

5.8.4 Dilatacije

Pri obeh krajnih opornikih je predvidena vgradnja glavnikaste dilatacije širine š = 300 mm

(± 150 mm). Prav tako je predvidena izvedba zareze v asfaltu širine š = 2 cm in globine

4 cm, ki se zapolni z bitumensko zmesjo za tesnitev stikov in preprečuje nastanek razpok v

asfaltu v času obratovanja.

5.8.5 Ograje

Na robni venec nove prekladne konstrukcije se vgradi nova cevna ograja, visoka h = 1,20

m. Na cevno ograjo pri krajnih obrežnih opornikih se pritrdi dodatni element cevne ograje

dolžine približno L = 1,40 m, ki služi zapiranju odprtine ograje nad dilatacijo.

Prav tako se vgradi jeklena varnostna ograja (JVO) tipa H2W5 z držalom za kolesarje.

Slika 5.11: Nova cevna ograja


5.8.6 Komunalni vodi

Na mestih razširjenega robnega venca se vgradijo stebri za javno razsvetljavo (kandelabri).

Vse komunalne inštalacije se vgradijo v hodnik. Na desni strani konstrukcije, gledano proti

Čatežu, se vgradijo tri PVC-cevi premera Ø 125 mm, na levi pa štiri PVC-cevi premera

Ø 125 mm. Na vseh koncih hodnikov se vgradijo prehodni revizijski jaški dimenzij 140 cm

x 80 cm.


Slika 5.12: Revizijski jašek


Na desni strani konstrukcije, gledano proti Čatežu, se vgradi nova vodovodna cev premera

Ø 300 mm tipa ISO PAM.

Zaradi lažjega vzdrževanja se obstoječi tlačni vod prestavi proti zunanjemu robu robnega

venca.

5.8.7 Stopnice za servisiranje

Pri obeh krajnih opornikih je treba izdelati AB-stopnice, namenjene servisiranju oziroma

dostopu do opornikov. Pred izvedbo AB-stopnic je treba brežino pri oporniku ustrezno

utrditi. Prav tako je treba narediti temelj pri spodnjem in zgornjem delu stopnic.

AB-stopnice za servisiranje se izdelajo na desni strani mostu, gledano proti Čatežu.

5.8.8 Merilni čepi

Za kontrolo geometrije in deformacij premostitvenega objekta je na objekt treba vgraditi

merilne čepe oziroma reperje. Pozicije reperjev so določene na dispozicijskem načrtu

opreme v PRILOGI 3. V dispozicijskem načrtu je podano tudi točno število potrebnih

reperjev.

5.8.9 Tabla

Na obeh krajnih opornikih je treba izdelati tablo iz medenine, na kateri sta napisana ime

izvajalca in leto izgradnje.


6 KONTROLA KAKOVOSTI IZVEDENIH SANACIJSKIH DEL

Enako pomembna, kot je ugotovitev kakovosti mostu, ki ga saniramo, je tudi ugotovitev

uspešnosti in kakovosti izvedbe sanacije.

Eden izmed največjih problemov vseh sanacijskih ukrepov je vprašanje trajnosti izvedene

sanacije. To vprašanje moramo posebej preiskati pri uporabi materialov organskega izvora.

Zavedati se moramo tudi, da imajo tehnično neoporečne impregnacije, premazi in prevleke

omejeno življenjsko dobo, ki je običajno krajša od dobe trajanja betona. Če so takšni

ukrepi zaščite betona potrebni, jih moramo stalno pregledovati in obnavljati. Tako moramo

vnaprej predvideti in planirati vizualno kontroliranje ter obnavljanje raznih zaščitnih

premazov in prevlek. Posebej nujno je to takrat, kadar uporabljamo nove materiale, katerih

lastnosti še ne poznamo.

Metode preiskav za ugotovitev uspešnosti sanacije so odvisne od vrste, vzroka in obsega

poškodb ter od izbranega tehnološkega postopka izvedbe sanacije in njenega

pričakovanega obnašanja.

V večini primerov lahko atestiramo učinkovitost sanacije samo na posebno pripravljenih

preizkušancih ali pa preverimo skrbnost izvedbe sanacije.

Pri ojačitvi konstrukcijskih elementov lahko v večini primerov izvedemo poskusno

obremenitev. V času poskusne obremenitve pa moramo meriti deformacije. Iz rezultatov

deformacij lahko ugotovimo, ali smo dosegli z računom predvideno sodelovanje ojačitve s

konstrukcijskim elementom.

(Cafnik, 1987)


7 NAVODILA ZA OBRATOVANJE IN VZDRŽEVANJE

Po izvedeni rekonstrukciji premostitvenega objekta je obvezna izdelava elaborata oziroma

navodil za obratovanje in vzdrževanje premostitvenih objektov (v nadaljevanju NOV), saj

je tako določeno v zakonodaji. Za potrebe izdelave NOV se izdela elaborat, v katerem so

podani vsi splošni podatki o premostitvenem cestnem objektu (v nadaljevanju PCO),

prometnici, projektantu, izvajalcu in nadzoru ter navodila za vzdrževanje PCO.

7.1 Nadzor premostitvenih cestnih objektov

Za zagotavljanje prometne varnosti, uporabnosti in trajnosti PCO se mora izvajati nadzor

PCO, kar omogoča redno vzdrževanje in pravočasno odpravljanje pomanjkljivosti, ki lahko

preprečijo nastanek večjih poškodb PCO.

Nadzor PCO sestavljajo izvajanje pregledov, izdelava poročil o pregledih ter načrtovanje

vzdrževalnih in sanacijskih ukrepov.

Pregledi PCO so razdeljeni na:

tehnični pregled,

tekoči pregled,

redni pregled,

glavni pregled,

izredni pregled,

detajlni pregled.


7.1.1 Tehnični pregled

Tehnični pregled ob predaji objekta, imenovan tudi ničelni pregled, poteka v skladu z

veljavnim Zakonom o graditvi objektov. Opravi ga upravni organ, ki je izdal gradbeno

dovoljenje.

Ugotavlja se predvsem:

ali je objekt izveden v skladu s tehnično dokumentacijo ter predpisi in standardi za

gradnjo,

kontrola dokazil kakovosti vseh vgrajenih materialov,

dokazilo splošne varnosti objekta in prometa.

poskusna obremenitev za objekte z razponom, večjim od 15 m, katere rezultati

morajo ustrezati s projektom predvidenim vrednostim.

Na podlagi pozitivnega pregleda izda upravni organ uporabno dovoljenje za objekt.

(TSC 07.112)

7.1.2 Tekoči pregled

Tekoče preglede opravljajo cestni pregledniki ob rednem obhodu trase, in sicer najmanj

enkrat mesečno. Namen je ugotoviti in odstraniti predvsem tiste napake, ki ogrožajo

varnost prometa.

Pregled obsega vizualno ugotavljanje napak na konstrukciji, vozišču in opremi objekta ter

odstranjevanje manjših napak (predvsem v smislu čiščenja in javljanja opaznih posedanj

ali deformacij konstrukcije in cestnega telesa ob opornikih).

(TSC 07.112)

7.1.3 Redni pregled

Redni pregled se izvaja vsaki dve leti, razen če je v istem letu na vrsti glavni pregled.

Namen je pregledati vse dele opreme, vozišča in nosilnega sklopa, ki so dostopni brez

posebnih naprav. Cilj je, da se poleg pojavov, ki ogrožajo varnost prometa, odkrijejo tudi

poškodbe ali škodljivi pojavi na konstrukciji, ki lahko ogrozijo varnost, uporabnost in

trajnost objekta. (TSC 07.112)


7.1.4 Glavni pregled

Glavni pregled se izvaja vsakih šest let in ob izteku garancijske dobe.

Cilj in vsebina glavnega pregleda sta enaka kot pri rednem pregledu, vendar je treba pri

tem pregledu zajeti tudi težje dostopna in prekrita mesta (spodnja stran konstrukcije, stebri,

ležišča). V ta namen je treba uporabiti ustrezne dostopne naprave. (TSC 07.112)

7.1.5 Izredni pregled

Izredne preglede je treba opraviti ob/po izrednih dogodkih, kot so:

elementarni dogodki (potres, izredni nalivi, visoke vode, plazovi, izredne

temperature, požar v neposredni bližini),

težke prometne nezgode in udarci vozil v objekt,

prekoračitev obtežb ali pojav nenadnih poškodb,

razlitje snovi, ki so škodljive za nosilno konstrukcijo,

dogodki v času vojne.

(TSC 07.112)

7.1.6 Detajlni pregled

Detajlni pregled služi kot osnova za oceno dejanske kakovosti in varnosti celotne

konstrukcije ali kot osnova za diagnosticiranje in princip rehabilitacije. Izvesti ga je treba v

naslednjih primerih:

če obstaja dvom v ustrezno kakovost, nosilnost ali varnost,

ob povečanju obtežb ali izrednem tovoru,

če ugotovitev rednih ali glavnih pregledov nakazuje potrebo po rehabilitaciji,

ob sodnih sporih ali drugih podobnih primerih.

(TSC 07.112)


7.2 Vzdrževalna dela na premostitvenem cestnem objektu

K vzdrževalnim delom spadajo poleg čiščenja objekta in opreme ter zamenjave obrabnih

delov opreme tudi vsa tista dela, ki ne posegajo v konstrukcijo objekta.

Vzdrževalec mora za objekt voditi knjigo vzdrževanja, kjer so evidentirani vsi dogodki na

objektu:

opravljena vzdrževalna dela,

pregledi,

izredni prevozi,

drugi pomembni dogodki.

7.2.1 Redno čiščenje objekta

Redno čiščenje objekta zajema letno dvakratno (spomladansko in jesensko) generalno

čiščenje ter dodatno čiščenje na poziv cestnega pregledanika, ko to presega njegove lastne

možnosti.

Spomladansko čiščenje se opravi po končani zimski sezoni pluženja in posipavanja

oziroma soljenja proti zmrzovanju.

Zajema predvsem naslednje:

pranje betonske odbojne ograje (spiranje soli) z notranje izpostavljene strani,

čiščenje voziščne površine in odstranitev peska,

čiščenje izlivnikov in kanalizacije skozi izlivnike,

čiščenje dilatacij, ki so takrat skoraj maksimalno odprte.

Jesensko čiščenje se opravi pred zimsko sezono ter predstavlja odstranitev onesnaženja

zaradi prometa in vegetacije. Zajema predvsem:

čiščenje vozne površine (olja in odpadki vozil, listje in druge vegetacije),

čiščenje izlivnikov,

čiščenje dilatacij,

čiščenje ležiščne police opornika.


7.2.2 Druga vzdrževalna dela in posebnosti

Določajo se na podlagi sklepov pregledov objektov in za zagotavljanje prometne varnosti.

Zajemajo predvsem:

popravilo poškodb na odvodnjavanju PCO,

obnovo protikorozijske zaščite jeklenih delov,

popravilo ograj ob naletih vozil,

zamenjavo obrabnih delov opreme,

izvedbo zaščitnih premazov ali slojev na izpostavljenih betonskih površinah,

vzdrževanje elektronske vremenske postaje in klica v sili,

krpanje asfalta,

zalivanje razpok in reg.

Zelo pomembno je redno čiščenje dilatacijske odprtine. Če kljub temu pride do mehanične

poškodbe tesnilnega dilatacijskega traku, kar opazimo po zamakanju ležiščne police ali

vizualno od zgoraj, je treba trak v okviru vzdrževanja zamenjati v celoti ali delno.

Pri dilataciji z dvema trakovoma je treba pregledati tudi višinski položaj vmesnega

jeklenega nosilca pri prehodu težjega vozila glede na oba krajna nosilca – tudi po

povečanem hrupu pri prehodu vozil ali dotrajanosti elementov dilatacije.

Za zimsko službo je treba položaj dilatacije na objektu označiti.

Armirana elastomerna ležišča ne zahtevajo posebnega vzdrževanja. S pregledi se

spremljajo in zapisujejo morebitne spremembe na ležiščih. Ob pojavu nepravilnosti, kot so:

vodoravna deformacija več kot 0,70 debeline,

razpokanost gume po slojih (zaradi preobremenitve),

nepravilna razpokanost gume (zaradi starosti ali drugega),

druge deformacije (zasuki, zdrsi, vihanje, enostranski dvig in drugo),

je treba predvideti ustrezne ukrepe (sprostitev ležišča, popravilo ležiščne blazine ali

zamenjavo z novim ležiščem).


Pri odvodnjavanju in kanalizaciji je treba izvesti:

kontrolo delovanja izlivnikov,

kontrolo delovanja cevi za pronicajočo vodo,

kontrolo kanalizacije nosilne konstrukcije,

kontrolo odvodnjavanja dilatacije,

kontrolo odvodnjavanja ležiščnih polic,

kontrolo vseh delov konstrukcije in opreme.

(TSC 07.112)


8 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu smo predstavili obstoječe stanje mostu čez reko Savo v Brežicah,

naredili analizo poškodb konstrukcijskih delov in podrobno opisali predlog za

rekonstrukcijo mostu. Najprej smo opisali obstoječe stanje mostu ter opisali posamezne

dele spodnje podporne konstrukcije, zgornje prekladne konstrukcije in dele opreme mostu.

Prav tako smo opisali materiale, iz katerih so bili zgrajeni posamezni konstrukcijski deli.

Potem smo naredili podrobno analizo poškodb. Pri analizi poškodb smo uporabili poročilo

vizualnega pregleda, ki ga je izdelalo podjetje IRMA, d. o. o. Poročilo vizualnega pregleda

smo pregledali, podrobno proučili in zapisali z lastnimi ugotovitvami. Pri predstavitvi

poškodb so uporabljene slike iz lastnega arhiva. Pri večini analiziranih poškodb smo

ugotovili, da so posledica:

nerednega ali nepravilnega vzdrževanja,

povečanega prometa na mostu,

agresivnega vpliva okolja,

neustreznega vzdrževanja sistema odvodnjavanja mostu,

neustreznega vzdrževanja opreme mostu,

posledica prometnih nesreč.

Le redni strokovni pregledi premostitvenih objektov v prometni mreži zagotavljajo njihovo

dobro ohranjenost. Prvi korak k zagotovitvi tega so dopolnitve projektov s projektom in

postopkovnimi navodili za njihovo vzdrževanje. Brez rednega in dobrega nadzorovanja

normalno vzdrževanje ne zadostuje in v teh primerih so potrebni kompleksnejši in bistveno

dražji posegi. Redni in podrobni pregledi omogočajo opredelitev izvora problema.

Temeljite preiskave so osnova za postavitev diagnoze in pravilnih postopkov za izvajanje

rednih in posebnih vzdrževalnih del, kar je osnova za doseganje obstojnosti, trajnosti in s

tem varnosti AB-konstrukcij mostov in viaduktov. (Nedog, 2011)


Po opravljeni analizi poškodb smo podrobno predstavili predlog za rekonstrukcijo mostu

čez reko Savo v Brežicah. Predstavljeni predlog za rekonstrukcijo je za potrebe izdelave

PZI leta 2013 izdelalo podjetje Gradis bp, d. o. o. Pri predlogu za rekonstrukcijo so

uporabljene in opisane projektantske rešitve, pri katerih so upoštevane vse zahteve

naročnika projekta.

V grafičnih prilogah so dispozicijski načrti obstoječega in rekonstruiranega stanja ter

dispozicijski načrti opreme in odvodnjavanja mostu.


9 VIRI

Ačanski Vukašin, 2013. Projekat revitalizacije i obnove mosta preko reke Drave u

Vuhredu, članek, IX. Međunarodni naučno stručni skup ''Savremena teorija i praksa u

graditeljstvu'', Banja Luka.

Cafnik Franc, 1987. Metodologija saniranja masivnih mostov, raziskovalna naloga, GIP

GRADIS TOZD biro za projektiranja Maribor, Maribor.

Direkcija Republike Slovenije za ceste, 2007. Splošna tehnična specifikacija za cestne

premostitvene objekte.

En.wikipedia.org, 2016. Most Rječina, en.wikipedia.org. [Elektronski] Dostopno na:

<https://www.google.si/search?q=most+rje%C4%8Dina&espv=2&biw=1067&bih=503&t

bm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwicnpizjfjOAhVJvRoKHZjWD2MQ

sAQIGQ&dpr=1.5#imgrc=DdxZFCWZft4OjM%3A> [poskus dostopa 20. avgust 2016].

en.wikipedia.org, 2016. Robert Maillart, en.wikipedia.org. [Elektronski] Dostopno na:

<https://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Maillart#/media/File:Salginatobel_Bridge_mg_408

0.jpg> [poskus dostopa 20. avgust 2016].

gfos.unios.hr, 2016. Povijest mostova, gfos.unios.hr. [Elektronski] Dostopno na:

<http://www.gfos.unios.hr/portal/images/stories/studij/sveucilisni-diplomski/mostovi-

i/povijest-mostova.pdf> [poskus dostopa 21. julij 2016].

Google zemljevid, 2016. Brežice, google.si/maps. [Elektronski] Dostopno na:

<https://www.google.si/maps/@45.8934789,15.6017719,528m/data=!3m1!1e3>[poskus

dostopa 20. avgust 2016].

https://www.google.si/search?q=most+rje%C4%8Dina&espv=2&biw=1067&bih=503&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwicnpizjfjOAhVJvRoKHZjWD2MQsAQIGQ&dpr=1.5#imgrc=DdxZFCWZft4OjM%3A



https://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Maillart#/media/File:Salginatobel_Bridge_mg_4080.jpg

https://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Maillart#/media/File:Salginatobel_Bridge_mg_4080.jpg

http://www.gfos.unios.hr/portal/images/stories/studij/sveucilisni-diplomski/mostovi-i/povijest-mostova.pdf

http://www.gfos.unios.hr/portal/images/stories/studij/sveucilisni-diplomski/mostovi-i/povijest-mostova.pdf

https://www.google.si/maps/@45.8934789,15.6017719,528m/data=!3m1!1e3


Nedog Andraž, 2011. Sistemske rešitve za popravilo AB konstrukcij mostov in viaduktov,

mapei.com. [Elektronski] Dostopno na:

<http://www.mapei.com/public/SI/documents/895/attach/sistemske%20reitve%20za%20po

pravilo%20armiranobetonskih%20konstrukcij%20mostov%20in%20viaduktov.pdf>

[poskus dostopa 4. maj 2016].

Pržulj Milenko, 2015. Mostovi, Beletrina Ljubljana, Ljubljana.

PZI projekt mostu čez reko Savo v Brežicah številka 425, 1970. GIP GRADIS enota nizke

gradnje Ljubljana, Ljubljana.

Rekonstrukcija mostu čez reko Savo v Brežicah, 2013. PZI projekt številka 4297, Gradis

BP Maribor, Maribor.

Šebenik Igor in drugi, 1997. Tehnološki postopki za optimizacijo izvajanja sanacij in

rekonstrukcij premostitvenih objektov, GRADIS TEO, Ljubljana.

http://www.mapei.com/public/SI/documents/895/attach/sistemske%20reitve%20za%20popravilo%20armiranobetonskih%20konstrukcij%20mostov%20in%20viaduktov.pdf

http://www.mapei.com/public/SI/documents/895/attach/sistemske%20reitve%20za%20popravilo%20armiranobetonskih%20konstrukcij%20mostov%20in%20viaduktov.pdf


10 PRILOGE

10.1 Seznam slik

Slika 2.1: Primer premoščanja ovire v zgodovini ................................................................. 3

Slika 2.2: Shematski prikaz potreb in trendov razvoja mostov ............................................. 5

Slika 2. 3: Eno polje akvadukta v dolini reke Yonne ............................................................. 6

Slika 2.4: Maillartov most v Švici .......................................................................................... 7

Slika 2.5: Most čez reko Marne ............................................................................................. 7

Slika 2.6: Most čez Dravo in kanal (tehnologija prostokonzolne gradnje) ........................... 8

Slika 2.7: Most čez Krko v Kostanjevici (tehnologija narivanja).......................................... 8

Slika 2.8: Most Rječina .......................................................................................................... 9

Slika 2.9: Rampa Butila (tehnologija polje po polje) ............................................................ 9

Slika 3.1: Lokacija mostu čez reko Savo v Brežicah ........................................................... 12

Slika 3.2: Pogled na most čez reko Savo v Brežicah ........................................................... 13

Slika 3.3: Prečni prerez obstoječega mostu pri levoobrežnem oporniku ............................ 13

Slika 3.4: Prečni prerez obstoječega mostu pri desnoobrežnem oporniku ......................... 14

Slika 3.5: Tlorisni prikaz vzdolžnih nosilcev in prečnikov .................................................. 15

Slika 3.6: Tlorisni prikaz vzdolžnih nosilcev in prečnikov pri razširjenem delu ................. 15

Slika 3.7: Vzdolžni prerez desnoobrežnega opornika ......................................................... 18

Slika 3.8: Vzdolžni prerez levoobrežnega opornika ............................................................ 19

Slika 3.9: Vzdolžni prerez vmesne podpore št. 5 ................................................................. 20


Slika 3.10: Vzdolžni prerez vmesne podpore št. 2 ............................................................... 21

Slika 3.11: Hodniki za pešce ............................................................................................... 22

Slika 3.12: Cevna ograja ..................................................................................................... 23

Slika 3.13: Detajl razporeditve ležišč ................................................................................. 24

Slika 3.14: Dilatacija hodnika ............................................................................................ 24

Slika 3.15: Dilatacija vozišča .............................................................................................. 25

Slika 4.1: Desnoobrežni opornik ......................................................................................... 27

Slika 4.2: Površinska korozija na vmesnih rečnih stebrih .................................................. 27

Slika 4.3: Poškodbe zaključkov AB-gred ............................................................................. 28

Slika 4.4: Poškodbe AB-gred .............................................................................................. 28

Slika 4.5: Poškodbe na vzdolžnem nosilcu .......................................................................... 29

Slika 4.6: Poškodbe na prečnem nosilcu ............................................................................. 29

Slika 4.7: Poškodbe spodnjega dela konzole AB-voziščne plošče ...................................... 30

Slika 4.8: Korozija jeklenega izlivnika ................................................................................ 30

Slika 4.9: Pretrgana natezna jeklena vez ............................................................................ 31

Slika 4.10: Ležišče ............................................................................................................... 31

Slika 4.11: Poškodbe robnega venca .................................................................................. 32

Slika 4.12: Korozija armature ob dilatacijah ..................................................................... 32

Slika 4.13: Poškodbe betonskega robnika ........................................................................... 33

Slika 4.14: Poškodbe vozišča .............................................................................................. 33

Slika 4.15: Zapolnjena dilatacijska rega ............................................................................ 34

Slika 4.16: Korozija cevne ograje ....................................................................................... 34

Slika 4.17: Zapolnjen izlivnik .............................................................................................. 35


Slika 5.1: Vmesna podpora št. 2 .......................................................................................... 42

Slika 5.2: Vmesna podpora št. 5 .......................................................................................... 43

Slika 5.3: Obbetoniranje AB-kape stebra ............................................................................ 43

Slika 5.4: Pregledna komora pri desnoobrežnem oporniku ................................................ 44

Slika 5.5: Pregledna komora pri levoobrežnem oporniku ................................................... 45

Slika 5.6: Novi prečnik ........................................................................................................ 46

Slika 5.7: Prikaz začasne preusmeritve prometa................................................................. 47

Slika 5.8: Prikaz rekonstruiranega desnega voznega pasu ................................................. 49

Slika 5.9: Prikaz rekonstruirane konstrukcije ..................................................................... 49

Slika 5.10: Prikaz saniranega stanja voziščne plošče ......................................................... 51

Slika 5.11: Nova cevna ograja ............................................................................................ 52

Slika 5.12: Revizijski jašek .................................................................................................. 53

10.2 Seznam preglednic

Tabela 3.1: Prikaz dolžin pilotov ........................................................................................ 21

Tabela 5.1: Tipi ležišč ......................................................................................................... 50


10.3 Naslov študenta

Milena Bogdanović

Rapočeva ulica 4

2000 Maribor

Mob. št.: 040/680-772

E-pošta: [email protected]

10.4 Kratek življenjepis

Rojena: 17. 11. 1989 Banja Luka (BIH)

Šolanje: 1996–2004 Osnovna šola Sveti Sava Kotor Varoš (BIH)

2004–2006 Srednja gradbena šola Banja Luka (BIH)

2006–2008 Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor

2008– Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

2012–2013 Opravljeno praktično usposabljanje pri podjetju GRADIS BP

mailto:[email protected]


10.5 Grafične priloge

PRILOGA 1 (Dispozicija obstoječega stanja mostu čez reko Savo v Brežicah) ................ 70

PRILOGA 2 (Dispozicija rekonstruiranega mostu čez reko Savo v Brežicah) ................... 71

PRILOGA 3 (Dispozicija opreme mostu čez reko Savo v Brežicah).................................. 72

PRILOGA 4 (Dispozicija odvodnjavanja mostu čez reko Savo v Brežicah) ...................... 73


PRILOGA 1

Dispozicija obstoječega stanja mostu čez reko Savo v Brežicah


PRILOGA 2

Dispozicija rekonstruiranega mostu čez reko Savo v Brežicah


PRILOGA 3

Dispozicija opreme mostu čez reko Savo v Brežicah


PRILOGA 4

Dispozicija odvodnjavanja mostu čez reko Savo v Brežicah

Documents

Rekonstrukcija mostu čez reko Savo v brežicah · PVC – polivinil klorid CPV – cevke za pronicajočo vodo NOV ... Apneno vezivo z dodatkom vulkanskega materiala so imenovali